Št. 41 (2043) Leto XXXIX NOVO MESTO četrtek, 13. oktobra 1988 Cena: 1.000 din 13. februarja 1975 je bil lisf odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Ul Ul >o ■uin;K»n;«iffEn DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST Danes Razgledi Današnji Dolenjski list je spet vsebinsko bogatejši za Dolenjske razglede. To je že tretja letošnja številka literarno-publicistične priloge, ustanovljene pred dvajsetimi leti, in predzadnja v tem letu. Glavni publicistični prispevek današnjih Razgledov je izpod peresa Nataše Petrov, govori pa o prizadevanjih Študijske knjižnice Mirana Jarca, da bi se rešila prostorske stiske. (Zaradi obsežnosti zapisa bo njegov drugi del objavljen v naslednji številki Dolenjskih razgledov.) Ivan Zoran je prispeval dva daljša zapisa: prvi govori o usodi novomeških slikarskih kolonij, drugi pa poskuša osvetliti velikanski kulturni prispevek nedavno umrlega akademika dr. Otona Berkopca, pesnika, prevajalca, publicista, knjižničarja, presajevalca slovenske kulture in literature v češko in češke v slovensko. Prof. Karel Bačer objavlja nov »sveženj« gradiva za dolenjski biografski leksikon. Seveda seje tudi tokrat našlo nekaj prostora za literarno snovanje,, tako objavljajo nove stvaritve Severin Šali, France Režun, Ivan Gregorčič, Ivan Škofljanec, Marjanca Kočevar, Ivan Zoran itd. V ESSNU DOBRO SPREJELI IMV ESSEN — Na essenskem sejmu počitniških prikolic, avtodomov in opreme za prosti čas je IMV Novo mesto naletela z najnovejšim proizvodnim programom prikolic in bivalnih avtomobilov na dober odziv obiskovalcev. Kot poročajo s sejma, je edino novomeški proizvajalec ponudil na letošnjem sejmu kaj novega, s čimer sije prislužil celo dobre ocene nemških konkurenčnih proizvajalcev. IMV je letos ponudila poleg novega zaščitnega znaka tudi novo oblikovanje in barvno kombinacijo prikolic, in glede na to, da so novosti novomeških prikoličarjev ugodno predstavile tudi nekatere zahodne strokovne revije, si lahko novomeška tovarna obeta po sejmu dober iztržek na zahodnoevropskem tržišču. Vsa podpora vodstvu Slovenije Pismo borcev s srečanja ob 45-letnici 9. SNOUB v Kočevju KOČEVJE — Srečanje borcev 9. SNOUB ob 45-letnici ustanovitve ter brigade je bilo v soboto, 8. oktobra, v Kočevju. Udeležence sta pozdravila predsednik občinske skupščine Alojz Eržen in predsednik občinske organizacije ZSM Tomaž Gruden. V kulturnem programu srečanja so nastopili moški pevski zbor, učenci glasbene šole in dijaki Srednje šole tehničnih usmeritev in družboslovja. Borci so poslali s srečanja pozdravo pismo republiškemu vodstvu, v katerem so mu izrazili popolno podporo v njegovih prizadevanjih za nadaljnjo demokratizacijo, obsodili pa so tudi blatenje posameznikov tega vodstva na raznih prireditvah po drugih krajih države. Čigav problem je bolnišnica? Svet dolenjskih občin o predvideni gradnji novomeške zdravstvene ustanove Krško izreklo moralno podporo — Do denarja s samoprispevkom? NOV O MESTO — Člani sveta dolenjskih občin so skupaj s predstavnikoma občine Krško na ponedeljkovi seji obravnavali dve temi z zdravstvenega področja. Iskali so denarne vire za Financiranje predvidene gradnje novomeške bolnišnice in pretresali možnosti graditve Zavoda za socialno medicino in higieno Novo mesto. Razpravi o bolnišnici je dajala ton neuglašenost razpravljalcev, ki sojo sicer poskušali med sejo popraviti, a brez uspeha. Tako so se udeleženci seje razšli z različnimi stališči glede sodelovanja pri načrtovani gradnji bolnišnic, s tistimi, ki so jih zagovarjali med razpravo. Medtem ko so predstavniki občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje soglašali z gradnjo in preselitvijo bolnišnic, je krška stran podprla gradnjo bolnišnice v Novem mestu le po moralni plati, denarja pa ni obljubila. Krški predstavnik je menil, da je novomeška gradnja nekako vskočila v njihov lastni program in da občina ne zmore obeh zalogajev. Toda svoje stališče do prenove bolnišnice v Novem mestu je osvetlil še z druge strani, ko se je zavzel, da je potrebno naposled uskladiti delovna programa novomeške in brežiške bolnišnice, ker sc dejavnosti v eni in drugi ustanovi zdaj pokrivajo. Na tej točki je razprava skoraj zavila v nizanje dokazov, da kar zadeva sodelovanje v razvoju zdravstva, bogata krška občina neizpodbitno spada k dolenjski regiji. Na seji so na podlagi programa financiranja 1. faze gradnje in selitve bolnišnic ocenili kot edina stvarna denarna vira sredstva amortizacije, združene v bolnišnici ali Dolenjskem zdravstvenem centru, ter izkupiček od prodaje obstoječih stavb bolnišnice na levem bregu Krke. Svoj delež naj bi primaknile še dolenjske občine, za kar naj bi zbrale denar s samoprispevkom ali tudi kako drugače. Ker nekateri odlagajo začetek priprav na gradnjo bolnišnice, se je predsednik novomeškega izvršnega sveta na seji zavzel, da je potrebno čimprej pripraviti dokumentacijo. Zaenkrat bo veljala pozornost prvi gradbeni etapi. V njej bi preselili bolnišnične oddelke z levega brega Krke na desni REMONT JE KRŠKO BO OPRAVLJEN DO ROKA — Tudi letošnji redni letni remont JE Krško poteka povsem v skladu z. načrti. Doslej so bila opravljena že vsa dela pri kontroli reaktorske posode in uparjalnikov. Do konca remonta pa bodo opravili še vsa ostala dela, računajo, da celo nekaj dni pred rokom. Na sliki: dela na generatorju. (Foto: J. Simčič) POČASTITEV KONGRESA AFŽ NOVO MESTO — V Domu JLA v Novem mestu bodo 20. oktobra odprli razstavo, ki bo s pomočjo dokumentarnega gradiva poudarila vlogo žensk v NOV. Pobudnik, svet za družbeni položaj žensk pri OK SZDL Novo mesto, združuje razstavo s praznovanjem 45-letnice 1. kongresa AFŽ v Dobrniču. V počastitev obletnice slovenske protifašistične ženske zveze bodo pripravili 21. oktobra na grmski osnovni šoli srečanje mater padlih borcev in aktivistk NOV, nekdanje delegatke kongresa iz novomeške občine pa se bodo 16. oktobra udeležile proslave v Dobrniču. Računajo, da bodo jedrsko elektrarno vključili v sistem nekaj dni prej KRŠKO — Petdeseti dan remonta JE Krško je minil in v elektrarni so prepričani, da ga bodo končali tri ali štiri dni prej, kakor so načrtovali, ker so vsa dela doslej potekala tekoče in brez problemov. Tako naj bi bila elektrarna spet vključena v sistem okoli 1. novembra, ko naj bi se začela redna proizvodnja. Direktor tehničnega sektorja v JE Krško inž. Hrvoje Perharič je povedal, daje kontrolo reaktorske posode opravila specializirana ekipa francoske firme Intercontrola, ki pri svojem delu na reaktorski posodi z radiografskim sistemom kontrole varov ni odkrila nobenih bistvenih sprememb. Važen del preventivnega pregleda je bila tudi kontrola obeh parogeneratorjev in cevi v njem. Cevi v parogeneratorju, kolikor je bilo poškodovanih, so zamašli, tako daje sedaj takih cevi okoli 4 odst. To seveda ni nič neobičajnega, saj po svetovnih merilih lahko zamašijo do 18 odst. cevi, ne da bi sc zaradi tega spremenili parametri elektrarne. »Zagotovo je bilo letos najpomembnejše delo kontrola reaktorske posode, ko je treba iz njega vzeti vse gorivo. To Na usodnem razpotju Ko je predsedstvo OK SZDL Novo mesto razčlenilo zadnje vznemirljive dogodke v Jugoslaviji, je ocenilo, da med ljudmi vzbujajo strah in zaskrbljenost za lastno usodo, usodo Slovenije in Jugoslavije. Za tako oceno trenutnih političnih razmer in razpoloženja ljudi pa je več kot dovolj vzrokov. Mitingi z nacionalističnimi parolami, z nebrzdanimi izbruhi nasilja, klevete in laži o slovenskem vodstvu, ki se pojavljajo v javnih občilih, kažejo, da je Slovenija izpostavljena vse hujšemu pritisku. Toda slovensko vodstvo in ljudstvo, ki stoji za njim, trdno vztraja pri avnojskih načelih, zapisanih že v ustavi iz leta 1974. V imenu teh načel in slovenske samobitnosti ne moremo pristati na rešitve in ustavna dopolnila, ki nam jih vsiljujejo. Komaj porojeni proces demokratizacije bi bil s sprejemom nesprejemljivih ustavnih amandmajev grobo prekinjen, prihodnost Jugoslavije pa skrajno negotova. Zato na tem, v 70-letni zgodovini Jugoslavije že tretjem usodnem razpotju, ne bomo pristali na nikakršne pritiske, ker v skladu z določili sedanje ustave ni moč sprejeti ustavnih rešitev, za katere niso vsi narodi. V predlogu nove ustave ne gre za nič več in nič manj kot za prerazdelitev moči v Jugoslaviji, kar bi pomenilo, da Slovenija izgubi velik del svoje suverenosti in svobode. Na to pa slovenski narod ne bo in ne sme pristati, ker je v zgradbo versajske in avnojske Jugoslavije vgradil več kol en kamen. Sedemdeset let skupnega sožitja, prekaljenega v težki preizkušnji druge svetovne vojne, Slovenci ne bomo kar tako zavrgli, čeprav je Ciril Zlobec dejal, da je tragično, ker je Slovenija edina, ki vztraja na zakonitosti in demokratičnosti. Toda še je čas za nadaljnje usklajevanje in sporazumevanje, je dejal Jože Smole, čeprav je prostora v vsesplošni histeriji za dialog vendarle zelo zelo malo. Bulevarji in ulice so sicer široke, ampak tam se ustava ne »dela«. j_ SIMČIČ breg in zgradili operacijski blok, za kar bi predvidoma porabili dobrih 25 milijard din. Glede gradnje Zavoda za socialno medicino in higieno na seji niso ugoto- • Svet občin je izrazil zaskrbljenost nad najnovejšimi razmerami v državi in pri tem podprl politiko slovenskega vodstva. vili oprijemljivih možnosti, a so sklenili, da bodo o tej temi govorili v posameznih občinah, med drugim tudi v aktivih direktorjev. M. LUZAR PRIZNANJE ZA IMV LJUBLJANA — Včeraj so v domu slovenskih sindikatov podelili posameznikom in organizacijam naziv inovator leta. Priznanje, ki ga daje Televizija Ljubljana, je med 20 dobitniki prejela tudi IMV Novo mesto, in sicer za krožek inovatorjev Napredek. Istega dne je bil v domu sindikatov pogovor o pomenu inovacijske dejavnosti, kjer so med drugim sodelovali predstavniki Krke in IMV. Z obojim so organizatorji in udeleženci obeležili dan inovatorjev Jugoslavije 12. oktober. PODPORA POLITIČNEMU VODSTVU SLOVENIJE TREBNJE — Na ponedeljkovi skupni seji občinskega komiteja Zveze komunistov in občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem so izrazili odločno podporo slovenskemu vodstvu, da vztraja pri sprejetih usmeritvah, ki izhajajo tudi iz sklepov zadnje konference ZKS. Vodstvo ZKS je izvolil slovenski narod, zato nima nihče drug pravice zahtevati njegovega odstopa, so menili Trebanjci. WVKi I r Dtra i c na 3. strani: nAMFCI IIHIICOa imeli te sreče, da bi imeli na zalogi vse rezervne dele, ki so potrebni za remont. Vendar so deli prihajali v JE Krško v določenem časovnem zaporedju, tako da ni bilo motenj. Hkrati lahko pohvalim ekipo domačih vzdrževalcev, ki so v resnici opravili veliko delo, pozabiti pa ne smem tudi na številne delavce drugih jugoslovanskih firm ter tujih strokovnjakov. Sicer pa nameravamo v elektrarni ustanoviti posebno ekipo petih do šestih ljudi, ki bodo čez leto pripravljali vse potrebno za remont in ga kasneje tudi vodili. Taka je praksa v svetu in pokazala seje kot dobra. Računamo, da bi potem lahko rutinske remonte opravili v 40 do 45 dneh, kar bi občutno zmanjšalo stroške remonta, precej pa bi povečali tudi razpoložljivost elektrarne in njeno proizvodnjo ter seveda finančne učinke, posebej če vemo, da nas vsak dan, ko elektrarna ne obratuje, velja 600.000 dolarjev,« je povedal Perharič. J. SIMČIČ • Kočevsko kmetijstvo oživlja na 5. strani: • Odločen »ne za izredne ukrepe na 6. strani: • Brez demokracije ne bo napredka na 8. strani: • Kraja, ki ni le kraja na 9. strani: • Dolga vrsta za razvojni dinar na 15. strani: • Najdražji lučaj v nebo na 17. strani: • Nadigrali bivše prvoligaše na 19. strani: • Slovenska javnost ne bo prevarana Podpora odboru za varstvo pravic Prepovedati mučenje! KOČEVJE —V uvodu v razpravo o varstvu človekovih pravic v Sloveniji in Jugoslaviji, ki je bila pred kratkim v Kočevju je predstavnica RK SZDL. Darja Lavtižar-Bebler med drugim opozorila, da naša sodišča pri svojem delu še ne upoštevajo določil vseh med narodnih aktov, ki jih je Jugoslavija podpisala, in da bi bilo zato potrebno spremeniti tudi nekatera ustavna določila. Nadalje je povedala, da se bo novi svet za varstvo človekovih pravic pri RK SZDL med drugim zavzemal tudi da bi Jugoslavija ratificirala konvenciji o prepovedi mučenja; da bi Jugoslavija pristopila k tako imenovanemu opcij skemu protokolu (se pravi, da bi se prizadeti, ki je v svoji državi izkoristil vse možnosti za dosego pravic, pa jih ni do- • Opozorjeno je bila tudi, da klici k orožju in poboju Albancev pomenijo kršitev naše ustave (nihče nima pravice spodbujati k narodnosni mržnji), a zaradi tega doslej ni nihče ukrepal in se ni nihče zagovaijal. Ob zaključku pa je bilo ugotovljeno, da odbora oz. sveta za varstvo človekovih pravic žal nismo imeli že pred leti, saj so se tudi takrat pri nas dogajale kršitve človekovih pravic. bil, lahko obrnil za pomoč na mednarodni odbor za varstvo človekovih pravic), pa tudi, da bi spremenili tista določila naše kazenske zakonodaje, ki so v nasprotju z mednarodnimi določili (ljubljanski proces je namreč pokazal, da stranki v procesu nista bili enakopravni itd.). V razpravi, ki ni bila posebno bogata, so se prisotni zavzemali za večjo javnosi dela in odprte seje organov, za manj strogozaupnosti, za večjo pristojnost republiških organov pri določanju zaupnosti podatkov na svojem območju Jaka Lavriša je izrazil pomislek, če ljudje ne bodo sveta za varstvo človekovih pravic zatrpali s svojimi problemi in zahtevami; boji pa se tudi napadov na delo sveta, a ne s strani občanov, pač pa birokratskih struktur. Marjan Kozinc je dejal, daje po svetu v zadnjem obdobju veliko gibanj, ki bi prispevala k boljši in bolj človeški družbi, vendar je teh prizadevanj več na Zahodu, kot na Vzhodu, med socialističnimi državami, čeprav je prav tu največ problemov. Brez demokratičnih svoboščin ni v nobeni družbi napredka, je menil Ciril Štrum-belj. Slabo je, če organi pregona narekujejo razvoj družbe ter pri tem še kršijo zakone in ustavo. Pozval pa je k enotnosti v tej akciji, saj sicer ne bo uspeha. J. PRIMC . JUBILEJ DRUŠTVA ČRNOMELJ — Društvo za pomoč duševno prizadetim za Belo krajino iz Črnomlja praznuje letos 20. obletnico dela. Ob tej priložnosti bodo imeli v petek, 14. oktobra, ob 19. uri v dijaškem domu -nekoliko slavnejši občni zbor. Spregovorili bodo o prehojeni poti, zaslužnim pri razvoju društva bodo podelili priznanja, opravili pa bodo tudi volitve v izvršni odbor. V kulturnem programu se bo predstavila folklorna skupina osnovne šole iz Semiča, na Mirni gori pa bo družabno srečanje. Hrvoje Perharič, direktor tehničnega sektorja v JE Krško • Remontna dela nadzorujejo tudi strokovnjaki republiške uprave za jedrsko varnost in republiška inšpekcija, ki obiskujejo elektrarno vsako sredo. Tudi to pot je direktor tehničnega sektorja posebej poudaril, da so postavili varnost na prvo mesto in šele potem razpoložljivost. Ker je sicer veliko vprašanj o odlaganju jedrskih odpadkov, naj povemo še, da so ob letošnjem remontu napolnili približno 200 sodov z nizko radioaktivnimi odpadki, ki so, kakor je znano, za sedaj še shranjeni v skladišču elektrarne. je bilo opravljeno brez zapletov, prihodnja kontrola pa bo šele čez štiri leta. Ob tem naj povem, da tudi letos nismo Po današnjem prehodnem . poslabšanju bo za konec tedna lepo in toplo vreme. 3» # '■ * /s - TUDI LIČKANJE JE PRAZNIK — Stroji so na kmetih nadomestili mnogo parov rok, ljudi pa prikrajšali za prijetn. druženja. Tako je tudi ličkanje koruze postalo že zelo redko kmečko opravilo. Ljudje so radi prišli, saj seje pilo, jedlo ii pelo. Marsikatero šalo je bilo slišati, delo pa ni bilo težko. Tako je bilo tudi minuli petek zvečer pod Madroničevem podom v Prelesju. Zunaj je lilo in grmelo, pod podom pa je odmevala pesem. Ta kraj pri Starem trgu ob Kolpi ima malo hiš zato so takšna druženja še kako koristna, saj preganjajo dolgočasja, seveda pa tudi pomoč nekaj velja. (Foto: J, Pavlin) Zaradi ustave kršiti ustavo? Teden ima sedem dni, toliko naj bi bilo tudi dogodkov, ki se jih nekoliko komentatorsko loteva naša nova rubrika, namenjena aktualnemu dogajanju v Jugoslaviji. Žal te dni in ure dogodki tako prehitevajo eden drugega. da je izbira izredno težavna, še posebej, ker so med njimi tudi taki, katerih neposredne in posredne posledice bodo čutile tudi še nerojene generacije. Ena lakih nadvse usodnih zadev je bližajoče se glasovanje o sprejemanju ustavnih dopolnil. Raif Dizdarevič, predsednik predsedstva SFRJ. je na konferenci mest in občin Jugoslavije, kije bila minuli četrtek v Zagrebu, med drugim izjavil: »Povedati želim, da tisti, ki ne razumejo tega, da so ustavne spremembe takšne, za kakršne smo se dogovorili, pogoj za ohranitev varnosti in za zagotovitev stabilnosti države. Kdor onemogoča sprejetje ustavnih sprememb, mora biti odgovoren pred vsemi narodi in narodnostmi te dežele, pred zgodovino, sedanjostjo in prihodnostjo.« Dva dni kasneje pa je predsednik predsedstva SFRJ v govoru, namenjenim vsem državljanom, prenašale so ga vse televizijske in radijske postaje, rekel tudi tole: »Poskrbeti bo treba, da bodo vse institucije in organi opravljali svoje dolžnosti na podlagi ustave in zakonov. Delovanje sistema ne sme biti niti za hip ogroženo. Najvišji organi oblasti in samoupravljanja, skupščine, so dolžni poskrbeti, da bodo vsi organi odgovorno in učinkovito opravljali svoje dolžnosti. Ne smemo dovoliti, da se bodo v naše družbeno življenje vrinili anarhični postopki in anarhično vodenje, sa- movolja, politično nasilje posameznikov in skupin, metode, ki izpodkopavajo temelje samoupravne socialistične demokracije in nas lahko pripeljejo do stanja brez svobode in ustrahovanosti prebivalstva«. Dve zelo nasprotni si izjavi najvišjega predstavnika države, v kateri živimo. V prvi opozarja, če ne kar grozi doslej suvereni SR Sloveniji, naj vendarle da soglasje k šestim amandmajem, za katere najvišji predstavniki naše republike menijo, da so nesprejemljivi, v drugi pa poziva k spoštovanju ustave in zakonov ter biča politično nasilje. Kot da Raif Dizdarevič ne bi vedel, da so slovenski zadržki glede financiranja JLA, razširjanja pristojnosti federacije na področju državne varnosti, prednosti zveznega pred republiškim zakonom, sprememb in pristojnosti zbora republik in pokrajin in možnosti dvotretjinskega odločanja v njem, spremembe načina volitev predsedstva SFRJ in pristojnosti zveznega sodišča po dosedanji ustavi popolnoma legitimne. Nekateri v tej državi očitno nočejo vedeti, da še vedno veljajo določbe ustave iz leta 1974, spremembe so po njej možne le s soglasjem vseh republik in pokrajin. To je temeljno načelo. Za morebitne neprijetne, če ne kar usodne posledice ne morejo biti krivi tisti, ki ustavo spoštujejo, ampak tisti, ki jo hočejo kršiti. To pa gotovo niso Slovenci. Ustava ni prevarantski dogovor dveh konjskih mešetarjev, ki vsak zase mislita. kako sta ukanila drugega, ustava je svetinja vsake države, ki da kaj nase. Zato ne bi smelo nikogar čuditi, da se je predsedstvo SZDL Slovenije v ponedeljek soglasno strinjalo s stališči skupščine Slovenije, da šestih neusklajenih dopolnil ni mogoče sprejeti, saj bi tako privolili v rešitve, ki posegajo v suverenost Slovenije ali spre- minjajo odnose v jugoslovanski federaciji. S tem pa člani predsedstva slovenske frontne organizacije nikakor niso izključili možnosti za nadaljnje usklajevanje in dogovarjanje. Slovenske politike so več kot štiri desetletja skupnega ž.itja in bitja v jr goslovanski federaciji, ki bi zdaj nenadoma rada skrenila z avnojske poti, že toliko streznila, da so predvideli morebitno, čeprav protiustavno preglasovanje Slovenije. Po Miranu Potrču, predse 'niku republiške skupščine, je pač i cba računati, da bo v zveznem zbo u z dvotretjinsko večino določen predi ag, v katerem bodo tudi za Slovenijo nesprejemljiva dopolnila. Kaj tedaj? Po Potrčevih ocenah je več možnosti. Skupščina SFRJ lahko razglasi za sprejete le amandmaje, ki so dobili soglasje vseh. Druga možnost je, da bo skupščina SFRJ ugotovila, da v Sloveniji nismo imeli pravice glasovati o posameznih dopolnilih. Takšno mnenje prevladuje že zdaj. Čeprav je težko domnevati, da bi kljub našemu nesoglasju obveljal celotni predlog, je vendarle treba računati tudi s to možnostjo. V takem primeru bo skupščina SR Slovenije morala izjaviti, da spornih ustavnih norm ne bo upoštevala. Konec koncev pa je mogoča tudi ugotovitev, da amandmaji pač niso sprejeti. V tem primeru ne bo mogoče začeti gospodarske in politične reforme. Pričakujemo lahko, da bo za povzročitelja krize okrivljena Slovenija in to ne glede na to, daje ravnala samo po volji svojega ljudstva in v skladu z. ustavo. Kaj je resnična volja Slovencev pa bo ves svet spoznal, ko bodo znani rezultati ustavnega referenduma, katerega možnost je bližja kot kdajkoli. Slovensko ljudstvo ve za svojo odgovornost pred zgodovino, sedanjostjo in prihodnostjo. Dvomim, da ga lahko prestrašijo še tako visoke besede o možnosti »stanja brez svobode in ustrahovanosti prebivalstva«'. M. BAUER Vse težje s presežki delavcev S seje medobčinskega sveta ZK Ljubljana-okolica — Spet pohvala za ribniško občino — Nacionalni programi, ker svobodna menjava ne deluje LJUBLJANA — O gospodarjenju, zaposlovanju in položaju družbenih de-avnosti so med ostalim razpravljali na zadnji seji medobčinskega sveta ZK ljubljana-okolica, ki je bila 4. oktobra. Neugodna gospodarska gibanja se ladaljujcjo. Gospodarstvu je še leta 1984 ostalo 52 odstotkov ustvarjenega lohodka, lani le še 40 odstotkov, letos ■>a se delež še nadalje zmanjšuje. Sedan-e razmere so posledica preteklih napak n prikrivanja dejstev. Vendar maloduš-e ne bi smelo prevladati. Pripravljajo se rovi piedpisi in ukrepi, ki bodo dali x>udarek trgu, podpirali uspešne itd. To je nekaj misli podpredsednika me-lobčinske gospodarske zbornice Jožeta Trnovška. Statistični podatki pa so med drugim tokazali, da je med najuspešnejšimi ibčinami tudi ribniška, med najneus-tešnejšimi pa kočevska. Podobno velja udi pri zaposlovanju, kjer se je število zaposlenih zvišalo le v občini Ribnica (za 8,3 odst.) in Grosuplje (0,2), medtem, ko se je v vseh drugih občinah znižalo. Nezaposlenost hitro narašča. O presežkih delavcev razpravljajo poslovodni delavci v glavnem le na zaprtih sestankih. Redki se upajo o tem pogovoriti s kolektivom dovolj zgodaj, ko bi bilo zadeve lažje rešiti. Zato bo zaradi presežka delavcev več problemov, kot bi jih bilo treba. Do konca leta je pričakovati nadaljnjo rast nezaposlenih tudi med srednje, višje in visoko izobraženimi. Nujno je torej ustanavljati nove proizvodne dejavnosti. Organizirali bodo tudi regijsko službo za obveščanje o razpoložljivih kadrih, saj ponekod kadrov manjka (tudi kočevski ljubljansko pismo Ko kriči ulica »Švigajo strele, nabite z nevarnostjo driavl-janske vojne« LJUBLJANA —- Vsaka republika je toliko varna, kolikor je varna celotna država Ekonomska kriza nas je pripeljala tako daleč, daje vse več ljudi na robu pomanjkanja, Se huje pa je, da izginja zaupanje v vodstva Zato tudi ni čudno, da ljudje svojega nezadovoljstva ne izražajo več v okviru sistemskih ustanov, tem več odhajajo na ulice. Odhodna uliceje naSa stvarnost, čeprav ljudje s tem ne bodo nič reSili, razen da bodo politike prisilili k hitrejSemu razmišljanju o rešitvah. V tem je tudi nevarnost Od mirnih demonstracij do krSenja javnega reda in miru je en sam korak, a o tem, kaj je eno in kaj drugo, odločajo politiki A Itemativna gibanja, ki so nekaterim Se trn v peti, so samo ena od oblik izražanja želje ljudi da bi nekatere probleme reSevali bolj učinkovito. Ta gibanja so osula v ozkih krogih in niso veliko vplivala na javnost Če bi namreč varnostne razmere ocenjevali po Številu krSilev javnega reda in miru in po oblikah subverzivne dejavnosti, bi kaj lahko ugotovili, da se nimamo česa bati. Vendar Število krSitev ne pove vse resnice. Če bi se nekatere sedanje težnje v Jugoslaviji nadaljevale, bi lahko samo Se poslabSale varnostne razmere v državi Za naraSčanje nacionalizma, ne- gotovosti in za razkrojevalne tokove v družbi so namreč odgovorni ljudje s svojimi političnimi cilji in s vojim bojem za oblast. K temu boju pa veliko prispevajo tudi odgovorni politiki in državni voditelji z nepremišljenimi izjavami. Ne smemo prikrivati resnice, ne smemo pa biti tudi enostranski. Slovenci napr. ne moremo trditi, da samo dajemo, ker istočasno tudi prodajamo svoje blago po celotni Jugoslaviji, torej nekaj tudi dobimo. Vedeti je tudi treba, da s kongresi in konferencami ne moremo ničesar rešiti. Komunisti morajo delovati tam, kjer ljudje živijo, vedeti pa morajo tudi, kaj hočejo. Milan Kučan ima lahko Se tako pametne govore, vendar bo vse zaman, če ne bo nikogar, ki bi ga tudi poslušal in uresničeval politiko ZK. Naše subjektivne sile v glavnem delujejo na papirju, to pa sproža med ljudmi nezaupanje in celo sovraštvo do Zveze komunistov. Po vsem tem ni pretirano, če ugotovimo, da objavljena stališča nedavne seje predsedstva SFRJ, naj se razpihovalci prepirov vendarle že spametujejo, pomenijo Se en poziv naprednim silam v slehernem kotičku naše države, naj brez obotavljanja nehajo slepo padati v politični prepad, iz katerega Jugoslavija ne bo mogla priti niti kot socialistična, samoupravna, niti kot avnojska. Čas je, da tudi naj večji »politični slepci spregledajo«, kajti preko oblačnega jugoslovanskega političnega neba švigajo stele, nabite z nevarnostjo državljanske vojne. Tistih klicev, ki v naši skrajno razbeljeni mednacionalni atmosferi pretijo s kriminalnimi političnimi umori, ne smemo razumeti drugače. Take in podobne grožnje, klici in parole ne smejo in ne morejo biti označene le kot ekscesi, ne glede na število njihovih kričačev in zagovornikov. VINKO BLATNIK občini), v večini občin pa jih je preveč. Pohvale je bila deležna spet ribniška občina, ki je v preteklih letih veliko štipendirala in zaposlovala, rezultati tega pa so vidni posebno zadnjih nekaj let. • »Na nedavnem obisku sekretarjev občinskih komitejev ZK v ribniškem Riku ni direktor tega podjetja, ki ni komunist, niti enkrat potožil če/, sistem in predpise. Imamo pa mnogo delovnih organizacij, kjer direktorji valijo krivdo za težave v kolektivu na sistem in sploh na vse izven kolektiva,« je dejal v razpravi Andrej Ambrožič, sekretar MS ZK Ljubljana-okolica. Ko so razpravljali o družbenih dejavnostih, so poleg že znanih težav in slabosti ugotovili, da svobodna menjava dela ne deluje, kot je bilo zamišljeno. Po občinah se vedno bolj ogrevajo, da bi del programov nekaterih dejavnosti (predvsem za šolstvo in zdravstvo) razreševali na republiški ravni, oz. kot so dejali: treba je preiti na nacionalne programe za območje Slovenije. J. PRIMC KRVODAJALSKE AKCIJE LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije bo organiziral v tem in prihodnjem mesecu več krvodajalskih akcij, med drugimi 18. in 19. oktobra v Trebnjem, 20. in 21. v Sevnici, 24. v Žužemberku ter 25. in 26. oktobra v Brežicah. 2. in 3. novembra bodo lahko darovali kri občani Krškega. Prijave sprejemajo občinske organizacije RK in aktivisti Rdečega križa v delovnih organizacijah. Z ljubeznijo skozi surovi čas Bogdan Osolnik piše knjigo s tem naslovom — Simpozij o zboru? KOČEVJE — Bogdan Osolnik, delovni predsednik na zasedanju Zbora odposlancev slovenskega naroda od I. do 3. oktobra 1943 v Kočevju, je minuli ponedeljek, 10. oktobra, obiskal Kočevje in se pogovarjal z nekaterimi aktivisti OF, predstavniki občinskega odbora ZZB NOV in občinskega vodstva SZDL. Seznanil jih je, da pripravlja knjigo, ki ima delovni naslov Z ljubeznijo skozi surovi čas. Imela bo 22 poglavij, od tega jih je 19 v glavnem že napisanih, za 3 pa še zbira gradivo. Za pomoč pri zbiranju gradiva je zaprosil kočevske aktiviste. Knjiga bo opisovala medvojna dogajanja na območju vse Slovenije. Predlagal je tudi, naj bi ob praznovanjih občinskega praznika, 3. oktobra, vsako leto organizirali srečanje preživelih odposlancev Kočevskega zbora. Na tem zboru so bili položeni temelji slovenske državnosti, zato naj bi — po Osolnikovem predlogu — še pred praznovanjem 50-letnice Kočevskega zbora — morda celo že prihodnje leto organizirali simpozij zgodovinarjev, sociplogov in drugih znanstvenikov o temi Kočevski zbor. J. P SLAVKO SORŠAK POLITIČNEMU AKTIVU V KOČEVJU KOČEVJE — »T ržnega gospodarstva ne more biti pri nas brez demokratične države in nove vloge ZK,« je na zaključku svojega razmišljanja o aktualnih družbenih in političnih dogajanjih v Sloveniji in Jugoslaviji poudaril Slavko Soršak, član predsedstva CK ZK Slovenije, ki seje 5. oktobra udeležil sestanka političnega aktiva občine Kočevje. V svoji razpravi je skušal obrazložiti tudi ozadja nekaterih dogajanj in nesporazumov v Jugoslaviji, Tako je ugotovil, da v Jugoslaviji zelo različno tolmačimo in ocenjujemo celo iste dogodke, včasih pa govorimo povsod isto, a očitno povedano razumemo vsak drugače. Izrazil je prepričanje, da je sporazumevanje možno in nujno, vendar na demokratični osnovi, z razčiščevanjem mnenj, z razgovori o vsem. Menil je tudi, daje možno izboljšanje, če se v Jugoslaviji dogovorimo, kaj je skupno za vse in kaj je lahko različno. Brez priznavanja in dopuščanja različnosti se bodo spori nadaljevali. Potrebno je torej bratstvo v različnosti. 0 informiranju Zbiralci informacij vsi, ne le novinarji ČRNOMELJ — Člani sveta za informiranje pri tukajšnji občinski konferenci SZDL so pretekli teden pretresali poročanje javnih občil o dogajanju v občini ter spregovorili o tem, kako naj bi sistem informiranja v bodoče bolje deloval. Strinjali so se, da seje v zadnjem letu vidno izboljšalo poročanje iz črnomaljske občine, predvsem po zaslugi Studia D in Dolenjskega lista. Manj so zadovoljni s poročanjem RTV in Dela, ki piše predvsem o manj pomembnih, obrobnih stvareh. Informacije so dokaj objektivne, čeprav je bilo nekaj pripomb, da bi morali novinarji iskati informacije pri avtentičnih virih. Bolj kritični so bili do internih glasil v delovnih organizacijah in občinskega glasila, ki da so preveč suhoparna, z golimi podatki brez komentarjev, če pa le-ti že so, so preveč »režimski«. Zato bi se morali tovarniški novinarji več izobraževati. Da pa svet za informiranje ne bi ostal le na papirju, ampak bi se njegovo delo čutilo tudi v družbi, so člani dali pobudo, naj bi vsem vodstvenim delavcem v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih poslali apel, naj spremljajo dogajanja v okolici in poročajo sami ali o njih obveščajo novinarje. Zavedajo se namreč, da morajo biti za popolno informiranje »lovci« na informacije vsi, ne le novinarji. C Naša anketa Ji NOVI DEVIZNI TEČAJI I2T“,tm oktobra 1988 za devize, efektno, čeke, kreditna pisma tečaj in poštne nakaznice državi valuta velja za nakapai ■redaji prodajni Avstralija a. dolar 1 2788,60 2792,85 2779,04 Avstrija šiling 100 26688,25 26728,34 26768,43 Kanada dolar 1 2881.54 2885,87 2890,20 Danska krona 100 48791,00 48864,30 48937,60 Finska marka 100 79540,37 79659,86 79779,35 Francija frank 100 55138,72 55221,55 55304,38 ZR Nemčija marka 100 187901,30 188183,58 188465,86 Grčija drahma 100 2308,18 2311,65 2315,12 Irska funt 1 5032,48 55-10.04 5047,60 Italija lira 100 251,55 251,93 252,31 Japonska jen 100 2624,17 2628,11 2632,05 Kuvajt kv. dinar 1 12078,00 12096,14 12114,28 Nizozemska gulden 100 166379,08 166629,02 166878,96 Norveška krona 100 50728,28 50804,49 50880,70 Portugalska escudo 100 2275,47 2278,89 2282,31 Švedska krona 100 54731,68 54813,90 54896,12 Švica frank 100 220906,22 221238,08 221569,94 V. Britanija funt 1 5942,88 5951.81 5960,74 ZDA dolar 1 3486,72 3491,96 3497,20 Kam peljejo odstopi? Potem ko je Franc Šetinc nepreklicno odstopil s položaja člana predsedstva CK ZKJ, je sprožil plaz razglabljanj o vzrokih svoje poteze. Nekateri komentatorji so se zatekali k mnenjem, daje Šetinc z odstopom želel izsiliti svojo resnico o Kosovu in jo postaviti kot edino možno. Po njihovem mmenju je bivši slovenski član zveznega partijskega cekaja ponudil namesto dialoga diskvalifikacije in se ob odstopu ostro obregnil ob pisanje Politike in Nina o njegovih postopkih in izjavah na Kosovu. Seveda so se ob tem pojavljale še številne ocene, kaj bo povzročil ta odstop v jugoslovanski in zlasti slovenski politični praksi. Ob množici ugibanj pa ne gre prezreti Šetinčeve-ga pisma javnosti, v katerem je poudaril, da želi z odstopom opozoriti na brezumje, ki nas peha v pogubo. Pravo ozadje dogajanja bomo morda bolje spoznali na bližnji 17. seji CK ZKJ, ves čas pa se vsiljuje misel, da prisiljeni izstopi ne rešujejo težav in da ima histerični lov na glave politikov kaj malo skupnega s prizadevanji za boljše delo. Tak lov je le klic po velikem vodji — odrešeniku in navdaja s strahom svobodno misleče delovne ljudi. MATJAŽ LESAR, pomočnik direktorja Name v Kočevju: »Menim, daje Šetinc naredil modro potezo, in bi sam na njegovem mestu naredil enako. Prepričan sem, da se s spodbujanjem krize ne morejo reševati zadeve. Po mojem prepričanju tudi ne odstopajo pravi, ampak razumnejši. Seveda je edino prav, da o slovenskih funkcionarjih odločamo Slovenci. V celoti se tudi strinjam s politiko, ki jo vodijo slovenski funkcionarji.« ANTON KLOBČAVER, učitelj iz Novega mesta: »Odstop v tem trenutku pomeni enako, kot če kapitan prvi zapusti potapljajočo se barko. Za Šetinca mislim, da je imel resne probleme in ni vzdržal. Ko zavlada množica, je konec politike. Za zdravljenje rane, ki že nastaja, bo potrebno precej moči. Mitinge pripravljajmo takrat, ko bomo slavili gospodarske zmage in konec inflacije.« JANEZ KRAJNC, vodja del na generatorju JE Krško: »Odstopi na pritisk ulice prav gotovo niso rešitev, čeprav po drugi strani razumem, daje Šetincu prekipelo, ker preprosto ni več mogel delati v takih razmerah. Če bi sedaj vsi po vrsti odstopili, bi sistem pripeljali v še globljo krizo. Sploh si ne predstavljam, kaj bi bilo, če bi na primer moral odstopiti Smole ali Kučan. Sicer vse to kaže na kaj čudne razmere v naših vrhovih.« BRUNO POTOKAR, direktor Kovino-plasta Jesenice na Dolenjskem: »V vsaki demokratični družbi je odstop politika ali gospodarstvenika normalen pojav. Če se gremo tako družbo, se moramo sprijazniti s tem. Do odstopov pa ne bi smelo prihajati po zakonu ulice, ampak po poti, po kateri so bili funkcionarji izbrani. Bojim se namreč, da zaradi zadnjih dogodkov pri nas odstopajo napačni ljudje.« FRANC ŠANTEJ, inštruktor v VPD Radeče, doma z Razborja: »Tako kot razni mitingi, ki smo jim priča zadnje čase v Srbiji, Vojvodini in na Kosovu, tudi razni, več kot očitno izsiljeni, odstopi najodgovornejših ljudi ne morejo rešiti ničesar. Zanesljivo pa se z rezanjem glav ne bodo izboljšale težke gospodarske in politične razmere, še manj pa socialni apoložaj ljudi. Pomembni so programi odgovornih ljudi in ne ustreznost ulici.« IGOR SLAK, predsednik kluba samou-ptavljalcev občine Trebnje: »Pri zadnjih odstopih, začenši pri Šetincu, se mi zdi, da niso odstopili pravi ljudje, ki bi to morali storiti glede na svojo moralno in politično odgovornost. Je pa ralika, denimo, med odstopom Šetinca in vojvodinskega vodstva. V prvem primeru gre za odgovorno politično dejanje, poziv k razumu, medtem ko gre pri vojvodinskem primeru za očitno nedemokratično, izsiljeno dejanje, kar za nekakšen puč.« ANTON ŠTEFANIČ, Črnomelj: »Prišel je čas, ko bodo postali odstopi normalna sestavina kadrovske politike. Mislim pa, da se moramo bati, da bodo nezdrave razmere povečale negativno kadrovsko selekcijo, ki je pri nas še prisotna. Sicer pa s samimi odstopi ne bomo rešili perečih družbenih vprašanj, ampak jih lahko samo še bolj poglobimo.« MILENA STAREŠINIČ, učiteljica s Suhorja pri Metliki: »Če človek ne more nič več narediti, če vidi, da so vsa njegova poštena prizadevanja zaman, ko spozna, da je pred njim zid, lahko naredi samo to, kar je naredil Šetinc — odstopi. Žalostno je, da se pri nas svet narobe vrti in morajo odstopati pošteni in moralni ljudje; nemoralni in tisti, ki so vse zakuhali,pa ostajajo. Kam pelje ta voz, kaj nas čaka? Še dobro, daje slovensko vodstvo trdno in odločno, podpira pa ga ves slovenski narod.« VLADIMIR GRUBAČ, inženir strojništva v Riko Ribnica: »Prav bi bilo, da bi dali ostavko tisti, ki delajo zmešnjavo. Danes bi morali biti že toliko razgledani, da ne bi smeli dati prav tistim, ki delajo po preizkušenem starem, že pregovornem načinu, daje treba ljudi spreti, nakar jim je lažje vladati. Žal se zdaj dogaja tudi, da dajejo ostavko celo tisti, ki so najbolj pošteni in prizadevni.« Kočevsko kmetijstvo oživlja Vlaganja v zasebno in družbeno kmetijstvo znašajo letos 4 milijarde — Denar prispevajo tudi tisti, ki so zainteresirani za hrano iz Kočevske KOČEVJE — Kočevska je bila med vojno skoraj vsa izseljena. V nič je šla vsa kulturna dediščina. Po vojni seje zarastlo kar 30.000 ha kmetijskih zemljišč. Gozd zajema že 83 odstotkov površine občine, v njej pa je kar 68 odstotkov ozemlja na območjih, ki so opredeljena za manj razvita, saj nimajo elektrike, vode, telefona, dostop pa je po makadamskih cestah. Zaradi vsega tega je izdelan program oživitve kmetijstva na Kočevskem v obdobju od leta 1986 do 1996. »Za iz- PO POMOČ NA REPUBLIKO ČRNOMELJ — Za odpravo posledic letošnje suše, ki je trajala v črnomaljski občini kar 82 dni, je tukajšnji komite za družbeni razvoj poprosil za pomoč republiški solidarnostni sklad za odpravljanje posledic naravnih nesreč. Občina namreč ni sposobna sama popraviti nastalo škodo. BREŽICE: BO PREMALO KROMPIRJA? BREŽICE — Letos je krompirjeva letina zaradi suše zelo slaba, a ne le po količini, ampak tudi po kakovosti. Krompir je krastav, zato si ljudje ne upajo delati zalog. Zgodi se, daje četrtina gomoljev neuporabnih za kuho. Agraria je doslej odkupila 60 ton krompirja in ga kooperantom plača po 1000 din kilogram. Približno 30 ton ga je oddala Slovenija-sadju, za maloprodajo v občini pa bi ga potrebovala še 100 ton, vendar ta hip ne ve, če ga bo lahko toliko odkupila. Pridelovalci nimajo veliko presežkov, nekateri pa verjetno raje čakajo na višjo pomladansko ceno. Z NOVOMEŠKE tržnice Na ponedeljkovi tržnici so prodajali solato po 2.000 din za kilogram, radič po 2.000 do 2.500, zelje po 800, korenček in papriko po 1.600, česen po 6.000 do 8.000, paradižnik po 2.500, stročji fižol po 4.000, fižol v zrnju po 7.000 in čebulo po 1.400 din za kilogram. Kilogram jabolk je stal 1.200 in 1.400 din in grozdja 3.000 din. Orehova jedrca so veljala 20.000 din, kostanj 3.000 in gobe 15.000 din po kilogram, medtem ko so merico lisičk cenili 2.000 din. Kilogram skute je bil 6.000 din in lonček smetane 3.500 din. Jajca so veljala 550 din po primerku. Ocvirke so prodajali po 3.000 din za kilogram. Sadike mačeh so veljale 1.000, cvetlični šopek pa 2.000 din. Med drugim so imeli še kislo repo po 500 din za kilogram. O • * v V' Sejmišča BREŽICE — V soboto so imeli naprodaj 70 do 3 mesece starih prašičev in 26 starejših. Prvih so prodali 30, in sicer po 4.500 din kilogram žive teže, drugih pa 12, in to po 4.000 din kilogram žive teže. Posojila kot kamen za »ratom Krški M — Agrokombinat se utaplja v dolgovih____________________ KRŠKO — V krškem M — Agrokombinatu je imela ob polletnem obračunu izgubo le ena temeljna organizacija, ker pa je bila ta izguba tako velika, da je ostale temeljne organizacije niso mogle pokriti, seje štelo, daje v izgubi delovna organizacija. Od polletja naprej se položaj M — Agrokombinata ni prav nič izboljšal, ampak se še poslabšuje. Prej ko slej je v najhujših težavah tozd Poljedelstvo — meso oziroma prašičja farma, ki deluje v njegovem sklopu. Farma je namreč imela kar 670 milijonov dinarjev izgube, ki je do konca leta nikakor ne bo mogoče pokriti, saj se je prodaja mesa domala ustavila, kljub temu da so cene daleč od ekonomskih. Z motnjami poslujejo tudi vse ostale temeljne organizacije, najhujša težava pa je, da vsem primanjkuje obratnih sredstev. Tako se je sorazmerno visoka rast dohodka, znašala je 230 odst., dobesedno stopila zaradi visokih obveznosti iz dohodka, pri katerih je treba na prvo mesto uvrstiti stroške za obresti. V občini opozarjajo na težke razmere v M — Agrokombinatu in na preveliko zadolženost delovne organizacije. Vodja finančno računovodskega sektorja Jadranka Milat je povedala, da se ubadajo z likvidnostnimi težvami že vse leto in bi se delovna organizacija že zdavnaj znašla pod vodo, če bi ne najemala kreditov pri interni banki sozda Mercator. Že nekaj časa imajo namreč na interni banki za 2 milijardi dinarjev minusa, poleg sorazmerno ugodnih posojil pri interni banki pa morajo najemati posojila tudi pri komercialnih bankah v višini 3,5 do 4 milijarde dinarjev na mesec. »Do konca leta se utegne položaj še poslabšati, saj potečejo roki za vračilo posojil za vlaganja v proizvodnjo in skladiščenje. Zato bomo morali za tovrstna kreditiranja poiskati druge vire, kar pomeni, da se bo naš minus na računih interne banke še povečal. Precej prispevajo k težkemu položaju M — Agrokombinata tudi letošnje težave zaradi naravnih ujm in neusklajenih cen,« je povedala Jadranka Milat. Finančnih učinkov pa niso popravili s povišanjem cen vina in mesa, kajti opažajo vse večji upad prodaje. J. S. Kmetijski Tapioka na jedilniku Naključno, a hkrati kot naročeno je avgusta v času najhujše suše pristala v koprski luki tovorna ladja s skoraj 8.000 tonami tajske tapioke, živinske krme, kije naši rejci ne poznajo. Da bi ublažili pomanjkanje krmil,je namerava Slovenija uvoziti še 30.000 ton, zato si je treba ogledati, kakšna sploh je ta novost na živinskem jedilniku. Tapioka je tropska rastlina, ki zraste 2 do 3 m visoko in je v celoti uporabna za živinsko krmo. Poznana je pod več različnimi imeni, na Tajskem ji pravijo tapioka, v Braziliji, kjer je pridelajo največ, mandioka, v Južni Ameriki yuca, v angleško govorečih deželah pa kasava. Važnejša od imena je njena uporabna vrednost, predvsem gomoljev, ki, predelani v moko, rezance ali pelete, prihajajo na svetovni trg kot kakovostna živinska krma. Tapioka je uporabna tudi za prehrano ljudi. Po podatkih FAO je na svetu Pridelajo 100 milijonov ton, največji svetovni uvoznik so zahodnoevropske dežele, ki je kupijo na leto 6 milijonov ton. • Tapioka je po svojih krmnih lastnostih še najbolj podobna koruzi, saj ji je energetsko enakovredna, vendar je še bolj enostransko krmilo °d nje. Ima mnogo manj beljakovin in surovih maščob, zato pa nekaj yeč surovih vlaknin. To pomembno dejstvo je potrebno upoštevati pri Ustavljanju krmnih mešanic, pa tudi pri vzporejanju stroškov krmljenji s koruzo ali manioko. Pri uvozu manioke iz tropskih dežel je treba “iti zelo previden glede zdravstvene oporečnosti, saj je često okužena s salmonelami in mikotoksini. Tajska tapioka, ki jo mi uvažano, je zaradi sodobne predelave običajno brez teh nezaželenih »dodatkov«. Uporabnost tapioke so pri nas preizkusili v Agroemoninem razvojnem centru za prehrano. Tam seje zlasti potrdila njena energetska vrednost, zato lahko pričakujemo, da bo tapioka popestrila krmne obroke, prej primerno dopolnjena z drugimi krmili, predvsem beljakovinskimi. Seveda se pridelovalcem koruze ni treba bati, da bi teh nekaj deset tisoč ton tapioke izrinile “ašo najpomembnejšo krmno rastlino, saj je dodatek tapioke komaj kaj vče lent kaplja v morje. Inž. M. L. delavo programa o prenovi kmetijstva je bilo ogromno ovir, predvsem ideoloških, saj je bilo v Kočevju pregrešno že razmišljati o tem, da bi del družbene zemlje namenili za organiziranje zasebnih družinskih kmetij,« pravi Janez Žlindra, direktor kmetijskega gospodarstva Kočevje. Vendar seje ta zamisel le uveljavila. Tako je že organiziranih 16 družinskih kmetij, v naslednjem letu jih bodo še 6, nato pa do leta 1996 še novih 36. Tako bo vse obrobje občine poseljeno z novimi družinskimi kmetijami, ki bodo imele po 20 do 100 ha arondiranih kmetijskih površin ali pa družbene zemlje, na njih pa bodo redili od 25 do 100 glav govedi ali pa od 200 do 500 glav ovac. • Za oživitev družbenega in zasebnega kmetijstva je bilo letos vloženih 4 milijarde dinarjev. V družbenem sektorju so prenovili farmo v Cvišler-jih, zgradili betonske koritaste silose na Oneku in v Livoldu, prenovili Mešalnico krmil, zgradili senik na sončno energijo na Mlaki, posodabljajo pa tudi Mesarijo ter pripravljajo gradnjo čistilne naprave pri farmi bekonov v Klinji vasi. Letos so veliko vložili še v 11 družinskih kmetij. Na takih kmetijah, ki jih je v občini skupaj 16, je že ali bo do konca leta urejenih 506 stojišč za mlado živino (prireja 110.000 kg mesa), 103 stojišča za krave (proizvodnja 400.000 I mleka) in 1.000 stojišč za ovce (prirast 60.000 jagnjet). »Poudariti pa moram, da se na teh kmetijah kaže potreba po zasebni lastnini. Gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša morata biti na kmetovi zemlji. Tudi pogodba o sodelovanju mora biti sklenjena za daljše obdobje, najmanj za 30 let. Obveznost družinske kmetije pa mora biti, da se kmetije ne sme deliti, da se ne sme spreminjati namembnost površin in da mora biti dosežena določena intenzivnost. Seveda kmetija ne sme biti brez gozda, saj je bil ! Kuncem grozi nova huda bolezen Izvira iz Kitajske, pojavila pa se je na Češkoslovaškem Rejce kuncev je, kot poroča revija Moj mali svet, močno presenetila novica, da bosta letošnja oktobrska razstava malih živali in kongres v Budimpešti minila brez dolgouh-cev. Kot vzrok je navedena neznana kunčja bolezen, ki seje pojavila na Češkoslovaškem, izhaja pa iz Kitajske, kjer sojo ugotovili že pred desetimi leti. Neznano kunčjo bolezen, ki je znanost še ni natančneje preučila, povzroča virus. Inkubacijska doba je zelo kratka. Obolela žival začne težko dihati in krvaveti iz nosu, ko se pojavijo ti znaki, pa ji je namenjeno samo še nekaj ur življenja. Pogin je 70 do 100-odstoten. Pri poginulih živalih so ugotovili pljučnico, na notranjih organih pa lise in pike. Cepiva za to bolezen zaenkrat še ni, zato se proti njej borijo le tako, da prepovedo vsako prenašanje živali iz okuženega območja. Odtod tudi odsotnost kuncev na sicer imenitni budimpeštanski prireditvi. Gojitelji kuncev že tako trepetajo pred različnimi kužnimi boleznimi, zlasti pred miksomatozo, ki je vse bolj razširjena tudi v naših krajih. Nova nevarnost se je pojavila prav v času, ko se povečuje zanimanje za rejo in ko se po svetu kunčje meso zaradi svojih odlik vse bolj uveljavlja v prehrani. gozd vedno dopolnilni dohodek vsake kmetije,« poudarja Janez Žlindra in dodaja, da se bo hkrati zmanjšala družbena kmetijska proizvodnja, ki pa jo je treba zato posodobiti. Družbeno prirejo mleka bodo ohranili le na štirih farmah s 1.250 kravami, farmi prašičev s 30.000 bekoni pa še mešalnico krmil. Mesarijo in Veterino. J. PRIMC HRANA NI PREDRAGA, LE PLAČE SO PREMAJHNE »V odnosu do kmetijstva je javnost prekritiina. Po kometijstvu kar naprej padajo kritike, namesto da bi priznali, da smo v najkritičnejših časih le dosegli pomembne uspehe. Poglejte Prekmurje: v zadnjih desetih letih smo za 100 odst. povečali pridelavo mleka in prirejo mesa, uvedli smo pridelovanje novih poljščin, in čeprav nam je država skušala na vse načine zdesetkati osnovno čredo živine, smo število živine obdržali Vedeti moramo še nekaj: v Jugoslaviji nikoli ne bomo zmogli pridelati toliko hrane, kot je potrebujemo, vsaj po ekonomski ceni ne! Zavedati se moramo tudi, da hrana v svetu ni nikjer poceni: pri nas še ni predraga, le plače so premajhne. Guštin Grof, glavni direktor ABC Pomurka, v razgovoru za Delavsko enotnost Kazen za črni zakol živine: kilogram V __________________________ Zato je črnih zakolov v Beli krajini vse več ČRNOMELJ — V Beli krajini je vedno več črnih zakolov volov in krav. Koliko jih je, p ra vzapra v ne ve nihče natančno, še najmanj pa veterinarski inšpektor, ki bi moral biti s tem najbolj seznanjen. Žal ta inšpektor nima na terenu nikakršne podpore, nima nikogar, ki bi mu pomagal pri odkrivanju črnih zakolov ali ga pravočasno obvestil. Nihče ni pripravljen dati natančnih podatkov, čeprav vas govori o lem. Črni klavci živine prodajo kožo pod tujim imenom ali celo v drugo republiko in tako za sabo zabrišejo vsako sled. Črne zakole navadno opravijo ob koncu ledna, ko inšpektorja ni na terenu. Zgodi se, da inšpektor zve za zakol po mesecu ali dveh, ko je že prepozno, da bi lahko zbral dokaze. Tako mu je v letošnjem letu uspelo v Beli krajini dokazati le 3 primere črnega zakola. Edino, kar lahko inšpektor ob tem naredi, pa je, da kaznivo dejanje prijavi sodniku za prekrške. Preprečiti ali prepovedati zakola ne morem, kajti kdor je namenjen to storiti, ne bo poslušal opozoril in nasvetov inšpektorja, zlasti še, ker je kazen za to dejanje tako nizka, da za zakonolomca pomeni majhen strošek. Ta kazen, ki znaša danes 20 tisočakov, torej približno kilogram mesa v mesnici, je smešno nizka. In kje je rešitev? Gotovo v tem, da bi ljudem za črni zakol odvzeli materialno korist, povrh pa bi morali plačati še kazen. Toda o preprečevanju prepovedanih zakolov na ta način za sedaj lahko veterinarski inšpektor le sanja... M. BEZEK-JAKŠE EN HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja- Tit Doberšek Klet po trgatvi Vrenje mošta stalno kontrolirajmo. Po potrebi izmerimo temperaturo v sodu. Obenem preizkusimo mošt. Lahko se zgodi, da se vrenje nenadoma ustavi. V tem primeru moramo poizkati povzročitelja. Če mošt noče vreti zaradi premočnega žveplanja (razsluzova-nje), ga moramo s pretokom dobro prezračiti in nato dodati vrelne kvasnice. Prehladen mošt segrejemo na 20 °C. Če po pokušnji pri moštu zaznamo vonj in okus po plesni (letos bo to pogost pojav), kar se dogaja • Dolenjske vinogradnike opozarjamo, da bo v nedeljo, 16. oktobra, ob 12. uri na sporedu ljubljanske televizije v kmetijski oddaji »Ljudje in zemlja« govor o Društvu vinogradnikov Dolenjske in problemih vinogradništva. To obvestilo velja zlasti za člane društva. posebno, če mošta po žveplanju nismo pretočili ali ga sploh nismo razsluzili, gaje treba takoj, ne glede na vrelno stanje, pretočiti in plesniv priokus odstraniti. To storimo z ogljem z dodatkom želatine. Z ogljem ali eponitom zdravimo zlasti bele mošte, za rdeče bo morda zadoščala že želatina. Po zdravljenju in pretoku nato poskrbimo, da bo mošt dokončno povrel. Ravnanje z moštom proti koncu vrenja Ko v vrelni vehi ne opazimo več mehurčkov, ki jih povzroča nastali ogljikov dvokis, lahko sklepamo, daje glavno vrenje mošta končano. Pri normalnem, a vendar ne prehitrem poteku vrenja (z razsluzenjem smo dosegli počasnejše vrenje mošta) je to 2 do 4 tedne po početku vrenja. Ko prenehajo uhajati mehu- rčki ogljikovega dvokisa, se nad mladim vinom kmalu izgubi zaščitna plast ogljikovega dvokisa. V sod, ki ni poln, počasi prodira kisik zaradi preslabo tesnjene vrelne vehe. Zato mlado vino, ki je ravno po končanem vrenju polno oksidacij-sih encimov (drobnoživk), lahko hitro oksidira in porjavi. Zato mošt, v katerem je sladkor povrel, dolijemo, da bo sod poln. Dolijemo po možnosti z istim vinom, ki mora biti zdravo. Kadar smo kljub vsemu prisiljeni imeti vino v nepolnem sodu, je nujno, da do vrha nekoliko zažveplamo. Če imamo na voljo pripravo z ogljikovim dvokisom, bomo konzervirali prazen prostor nad vinom s tem plinom. V novejšem času uporabljajo v ta namen tudi dušik, ki se v vinu slabo topi in ne kvari kakovosti. S pokušnjo ugotovimo, ali je sladkor v moštu povrel ali je povrel le delno. Če sladkor ni povrel in seje vrenje prekinilo zaradi naglega padca temperature v kleti in v sodu, je treba klet oziroma mošt ponovno segeti na 20°C. Če je možno dobiti vinske kvasnice za hladno vrenje, je to najboljša rešitev. Malo nepovrelega sladkoija vinu ne škoduje. Pri kakovostnih belih vinih manjše količine sladkorja znatno izboljšajo kakovost. Tako vino je bolj polno, harmonično, saj sladkor prikriva kislino in alkohol. Le če ima mlado vino po osebni presoji preveč sladkorja, moramo poskrbeti, da ta sladkor čimprej povre. Iz malih količin nepovrelega sladkorja še zmerja počasi nastaja ogljikov dvokis. Ta bi lahko zaradi nastalega tlaka poškodoval sod. Zato soda, v katerem je tak mošt, ne smemo popolnoma zapreti (zabiti) s pilko, ampak še zmeraj (do prvega pretoka) pustimo na sodu vrelno veho z vodo, v katero smo dali malo vinobrana, da se voda v vehi ne usmradi. T. DOBERŠEK MALICA v Slovinovem vinogradu pod Sv. Marjeto na Bizeljskem. Zanj je značilna izjemna, pred severnimi vetrovi dobro zavarovana lega, zato je poze-blo samo 20 odst. pridelka. Trgači so minuli teden v nasadu laškega rizlinga odbirali samo gnilo grozdje. (Foto: J. Teppey) Mošt bo treba še dosladkati Na Bizeljskem so zaradi gnitja pohiteli s trgatvijo — Za odkup skoraj nič — V kleti v Orešju predeluje Slovin samo vrhunske sorte grozdja BIZELJSKO — »Do suše smo zaradi manjšega nastavka po pozebi pričakovali nadpovprečno kakovost grozdja, vreme pa nam jo je zagodlo tako, daje kvaliteta povprečna,« je med trgatvijo na Bizeljskem dejal direktor Slovi-novega tozda Vinarstvo Franc Bezjak. »Suša je zaustavila rast in dozorevanje«, je nadaljeval, »kasnejše deževje pa je povzročilo hiter dotok sokov v jagode, da so začele pokati. Posledica tega je bilo predčasno gnitje in da bi preprečili gospodarsko škodo, seje trgatev začela prej, kot so običajni roki zanjo. Nekatere sorte bo zaradi tega treba dosladkati, Nič MESA, Nit KMiHA/FAKAO, V' ŽELjSt BOMO MEPSABO &>T . ker ne bodo vsebovale normalnih količin sladkorja, to pa bo spet podražilo vino, saj so se cene sladkorja podvojile.« Pozeba je vzela 61 odst. pridelka, suša pa je osiromašila Slovinove vinograde za nadaljnjih 15 odst. V lastni proizvodnji se zato nadejajo komaj 100 do 150 ton grozdja ali največ 15 vagonov. V kooperaciji bi ob normalni letini natrgali vinogradniki za 263 vagonov grozdja, Slovinu pa bi ga po pogodbah pa obnovo prodali 150 vagonov oziroma 70 odst. v bizeljsko sremiškem . okolišu. Prijav so dobili komaj za 26 vagonov. Na območju Plešivice so planirali pri kooperantih odkup 80 vagonov belega in 20 vagonov rdečega grozdja. Dobili so ga samo 22 ton. Za cene so se dogovorili z njihovo poslovno skupnostjo, vendar so nižje od tistih, po katerih plačujejo grozdje razni nakupovalci. Tako so do 5. oktobra odkupili 50 ton od obeh kooperantskih organizacij. Grozdje tudi na Bizeljskem drugi nakupovalci bolje plačujejo, bodisi za lastne potrebe bodisi za preprodajo ali za gostinske organizacije. Lastno grozdje in kakovostne sorte iz kooperantskih vinogradov prevzema Slovin v predelovalni kleti gradu Orešje. Tam so količine manjše, vino zori v ‘ lesenih sodih in posamezne letnike la-; hko primerjajo med seboj. • V vinorodnih območjih bizeljsko-sremiškega okoliša bo trgatev trajala predvidoma do 22. oktobra. Do tega tedna so imeli dovoljenje za vse sorte razen za rumeni plaveč in žametno • črnino. V lastnih vinogradih so po t Bezjakovih besedah potrgali do srede \ minulega tedna srednje rane in srednje pozne sorte (portugalko, game, beli pinot, sauvignon). Zdaj nadaljujejo z laškim rizlingom, šiponom in žametovko. Nadpovprečno kakovost ima-' ta samo sauvignon in beli pinot. Računali so celo na izbor belega pinota (za predikatno vino, ki sodi v razred više od pozne trgatve), žal pa j je grozdje začelo močno propadati. Na Bizeljskem so po zimski pozebi 1983 preusmerili vinogradništvo. Os-' nova je beli in rdeči bizeljčan, dopolnilo, pa vrhunske bele sorte, predvsem beli ini modri pinot, renski rizling, sauvignon in J chardonnay. J. TEPPEY IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN m Predlagajo nov sporazum o tetekomunikacijah Kakšni prispevki? NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je podprl osnutek samoupravnega sporazuma o razvoju telekomunikacijskih naprav in omrežja v novomeški občini v obdobju 1989—1990. Sestavljala tega sporazuma z dokumentom predlagajo uporabnikom odkup telefonskih priključkov po ekonomski ceni. Kot kažejo izračuni, take cene naročniki doslej niso plačevali, vendar je edino na njeni podlagi mogoče ohraniti obstoječe telekomunikacijske naprave in omrežje ter razširiti tovrstne zmogljivosti. Samoupravni sporazum vsebuje poleg določb med drugim oceno potreb po telefonskih priključkih v posameznih ozdih in na podlagi te ocene naj bi združeno delo prispevalo sredstva za razvoj sistema zvez v naslednjih dveh letih. Ena pomembnih nalog, ki naj bi jih ob zadosti denarja opravila pošta je okrepitev medkrajevnih zvez iz Novega mesta proti Krškemu, Metliki in Trebn-jemu. Sicer pripisujejo velik pomen devetemu členu sporazuma, ki razčlenjuje obveznosti uporabnikov. Tako naj bi po črki tega dokumenta občani v krajevnih skupnostih tudi poslej prispevali levji delež v gradnji krajevnih omrežij in prostorov za telefonske centrale ter pri nakupu central. Sporazum predvideva, naj bi naročniki v krajevnih skupnostih izven Novega mesta plačali stroške gradnje krajevnega omrežja in stroške neposredne vključitve v omrežje ter ob tem še 820.000 din, medtem ko naj bi ta dodatni prispevek v mestnih krajevnih skupnostih znašal 1,5 milijona din na enega naročnika. Priključek za poslovni prostor naj bi veljal 3 milijone dinarjev. L. M. V Novem mestu dnevi Novotehne in Gorenja Prikaz varilne tehnike — Porast pri prodaji NOVO MESTO - V novomeški športni dvorani potekajo od 11. do 18. oktobra dnevi Novotehne in Gorenja, v okviru katerih pri- pravljajo organizatorji razstavo Za-in stavinih avtomobilov in prodajno razstavno izdelkov Gorenja. Obiskovalci si bodo lahko ogledali izdelke vsak dan od 9. do 19. ure in v nedeljo do 13. ure. Medtem ko bodo občani v času razstave lahko vplačali vozila iz Zastavinega programa, bodo lahko še kupovali izdelke Gorenja, pri čemer bodo imeli pri gotovinskem plačilu do 30 odst. popusta na tovarniško ceno in možnost brezobrestnega kredita na 6 obrokov. V času razstave bodo v prodajalni Novotehne na Resljevi cesti nudili 20 odstotkov popusta pri gotovinskem plačilu pri nakupu Kovininih krogličnih ventilov, v trgovini na glavnem trgu pa bodo lS.t.m.i ‘ . od 9. do 12. ure predstavili male gospodinjske aparate Goren- je. Vsak dan od 9. do 12. ure bodo TST--------------------------- demonstrirali v SŠTZU Boris Kidrič uporabo Gorenjeve varilne tehnike. V kandijskem servisu za Zastavir.e avtomobile bodo vse dni razstave prikazovali delovanje Končarjevih strojev za pranje avtomobilskih motorjev in avtomobilov. Na razstavno-prodajnih dnevih bo sodelovala s proizvodi še semiška Iskra. 18. oktobra bodo organizatorji pripravili žrebanje, kjer bo poleg nižjih nagrad, malih gospodinjskih aparatov, glavni dobitek pralni stroj. Kaj lahko storimo za našega otroka Ob tednu otroka razmišlja Ana Lečevski NOVO MESTO — Na program-sko-volilni konferenci Zveze prijateljev mladine občine Novo mesto je nekaj misli o tednu otroka povedala tudi Ana Lečevski, predsednica sveta za predšolsko vzgojo in delo s starši;« Geslo letošnjega tedna otroka »Otrokom najboljše!« ostaja le parola, prav tako kot geslo »Otroci so naše največje bogastvo«. Kaj smo naredili, da bi bilo drugače? Vedno večji je razkorak med revnimi in bogatimi, to pa .najbolj občutijo prav otroci. Odreči moramo miselnost, daje zdravje, vzgo- Ana Lečevski ja in izobraževanje ter kultura potrošnja brez povračila. Je to resnično tako nepomembno, da pričnemo krčiti sredstva prav na teh področjih? Otrok je tu danes, in ni mogoče, da se ga bomo spomnili čez deset in več let, da pride na vrsto. Za otrokov razvoj je pomembno prav vsako leto, vsaka vsebina, in to danes, če hočemo boljši jutri za vse. Družbe, ki se tega zavedajo, na veliko vlagajo že v družine, v predšolsko in osnovnošolsko vzgojo in izobraževanje. Mislim, da smo pri nas še v fazi, ko se posledic še ne zavedamo, te šele pridejo. Vsak naj premisli s svojega stališča in stroke, kaj lahko stori za boljši otrokov vsakdanjik, začenši s tem, kako zagotoviti cenejšo hrano, obleko, igrače, vzgojno-izobraževalne programe, knjige in drugo. Na koncu pa velja razmisliti tudi o tem, kako zmanjšati davke na otroške proizvode in tudi druge obremenitve v korist otroka.« J. P. V prvi vrsti strpen pogovor OK SZDL o nekaterih predlogih za bodoči samoprispevek — Zaskrbljujoče raz-_______mere silijo v strah — Slovenija naj vztraja na načelnih stališčih NOVO MESTO — Če imajo osnovne šole premalo prostora, morda ne bi bilo napal, če bi znova uvedli večizmenski pouk. Toda kdo od staršev je pripravljen ta trenutek privoliti v to, da bi njegov otrok hodil k dvoizmenskemu pouku ali morda celo v soboto? To je drobec iz dolge razprave na delovnem razgovoru s predsedniki krajevnih konferenc SZDL. Pogovor je sklicala občinska konferenca, ki si je predtem postavila za cilj zbrati čimveč mnenj o morebitnem samoprispevku občanov, saj se sedanje zbiranje denarja izteče konec aprila prihodnjega leta. Na šolsko prostorsko stisko je besedo napeljalo dejstvo, da nekateri občani predlagajo gradnjo osnovnih šol kot možen referendumski program. Koliko bodo take pobude obveljale, zdaj še ni jasno, zlasti zato ne, ker posamezniki in ustanove predlagajo še vrsto drugih reči, ki naj bi jih v bodoče plačevali iz samoprispevka. To so ugotavljali tudi na pogovoru predsednikov, kjer so še ocenili, da imajo občani zaradi rastočih izdatkov vse manj volje in denarja za samoprispevke. Udeleženci so se ustavili med drugim tudi ob žgočih družbenih razmerah in pri tem podprli stališča slovenskega vodstva, pozvali k razsodnosti v reševanju nakopičenih problemov in k prenehanju medsebojnih spopadov in etiketiranj ter med drugim menili, da pritiski niso demokratična pot iz težav. Glede odstopov so menili, da so sprejemljivi, če pomenijo priznanja napake, in da jim ne sme botrovati malodušje. • Predsedstvo je zavrnilo »metode programskih pohodov proti drugače mislečim«, zahtevalo, da slovenska skupščina in predstavniki v organih federacije vztrajajo na načelnih stališčih, ki so izšla iz republiške javne razprave o ustavnih spremembah, in pozvalo k strpnemu pogovoru o vseh odprtih vprašanjih. Menilo je še, da mora Slovenija in Jugoslavija nadaljevati z začetimi reformami. Tudi za otroke slabi časi Ob tednu otroka Zveza prijateljev mladine brez poklicnega sekretarja — Otroci naj počakajo? NOVO MESTO — »Občinska organizacija Zveze prijateljev mladine ne sme in ne more biti dežurni servis, ki bi mašil in krpal vse vrzeli, ki nastajajo pri skrbi in vzgoji otrok, in ne more biti edina odgovorna za vse, kar se z našim mladim rodom dogaja v tistem času, ko ni ne v vrtcu ne v šoli,« je na volilno-programski konferenci te organizacije povedal njen predsednik Jože Jazbec in nadaljeval: »Vse več staršev ni več sposobno skrbeti za osnovno in zdravo prehrano otrok, dodatno pehanje staršev za zaslužek pa pogosto načenja družinske odnose in slabi vzgojno vlogo staršev. Pada tudi družbeni standard otrok, obenem pa zatrjujemo, da so otroci naša bodočnost. Bodočnost naših otrok je že sedaj omejena na materialno in duhovno revščino.« V takšnih razmerah dela tudi organizacija Zveze prijateljev mladine. Vse manj je aktivistov v društvih, ki bi bili pripravljeni prostovoljno delati za otroke. In prav v času, ko gre otrokom in njihovim staršem najslabše, organizacija ukinja mesto poklicnega sekretarja, kar zagotovo pomeni korak nazaj, družba pa se posledic ne zaveda. Odnos družbe do društev prijateljev mladine se v preteklem letu ni spreme- nil, vse preveč je mačehovski. Kljub temu je organizaciji uspelo o ji vztrajnih posameznikih in izredno skromnih družbenih sredstvih pokazati dobre rezultate. Uspehi so bili večji v tistih krajevnih skupnostih, kjer se zavedajo skrbi za najmlajše krajane, pa tudi tam, kjer šole in vrtci niso zapirali vrat in ograj. Med tako uspešna društva v preteklem letu lahko zapišemo društva v KS Novo mesto Center, Dolenjskih Toplicah, Mirni peči, Šmihelu in Regrči vasi, Žabji vasi in Žužemberku.' Na konferenci so izvolili tudi nove organe občinske Zveze prijateljev mladine: nova predsednica bo Nataša Pe- • Člani skupščine se zavedajo težavnega položaja, v katerem sc nahaja naše gospodarstvo, vendar ne razumejo, zakaj se mora razbremenitev gospodarstva pričeti prav na račun otrok. Takšno početje je silno kratkovidno in škodljivo. Strokovne službe SIS obljubljajo, da bi prevzele administrativna in finančna dela, kar bi na pobude OZPM lahko storile že zdavnaj. Ostaja pa še veliko operativnega in koordinacijskega dela za redno zaposlenega človeka. trov, izvolili pa so tudi 13 članov predsedstva in nadzorni odbor. Obenem so se za večletno delo zahvalili nekaterim zagnanim posameznikom in organizacijam. Priznanja so prejeli: Jože Jazbec, Janez Pavlin, Nataša Petrov, Ana Lečevski, Branka Bukovec, Romati Čelesnik, Ida Škedelj, VVO Novo mesto in OK ZRVS Novo mesto. J. P. KROJENJE IN ŠIVANJE DNEVI NOVOTEHNE — V torek popoldan so v mali športni dvorani in pred njo odprli tradicionalno prodajno razstavo izdelkov Gorenja (na sliki), razstavo avtomobilov Zastava in nekaterih drugih izdelkov, ki jih prodajajo Novo-tehnine poslovalnice po Dolenjski. Razstava je zanimiva še posebej zaradi ugodnih popustov ob gotovinskem plačilu, zadnji dan, 18. oktobra, pa bo tudi žrebanje nagrad za kupce. (Foto: J. P.) Beti odpira evropska vrata Cilj reorganizacije Beti je, da se do leta 1992 enakovredno vključi v evropski trg — Po novem dva konfekcijska tozda: Perilo in kopalke ter Oblačila__________________ ZAČETEK KONCERTNE SEZONE V NOVEM MESTU METLIKA — Konec septembra so se zaposleni v konfekcijskih tozdih Beti na referendumu odločali o novi organiziranosti Betinega konfekcijskega programa. Na tem referendumu seje večina od 1139 zaposlenih v sedanjih petih konfekcijskih tozdih v Metliki, Črnomlju, Mirni peči, Dobovi in Žakanju, ter v obratu v Krstinji odločila, da bo poslej Betin program konfekcija organiziran v dveh tozdih, in sicer v tozdu Perilo in kopalke ter v tozdu Oblačila. Tako so po novem prejšnji konfek- od poti za čim hitrejši izhod iz sedanje cijski tozdi Metlika, Črnomelj in Mirna peč združeni v tozd Perilo in kopalke, Dobova, Žakanje in obrat v Krstinji pa v tozd Oblačila. Še naprej pa v Beti ostanejo trije glavni programi, to so: kodranka in volna, metraža ter konfekcija, le da je slednja v organizacijskem pogledu razdeljena na dva programa, kar jim znotraj konfekcije omogoča večjo specializacijo in s tem daje druge prednosti. V tej organiziranosti vidijo v Beti eno krize in možnost za hitrejši razvoj sploh. Končni cilj reorganizacije konfekcijskega programa ter posodobitve drugih dveh programov, ki so prav tako v teku, naj bi bilo to, da se bo ta naj večja belokranjska delovna organizacija leta 1992 lahko enakovredno vključila v evropski trg, se pravi, da bo glede produktivnosti, kakovosti, inovativnosti, trženja in drugih elementov na ravni najboljših evropskih in svetovnih firm. Seveda vsega tega ni moč doseči le z reorgani- zacijo, je pa ta prvi pogoj za tehnološko prenovo in nadaljnjo investicijsko usmeritev. Nova organizacija naj bi pripomogla tudi k hitrejšemu odločanju, prilagajanju zahtev tržišča, sprejemanju in uvajanju inovacij pa tudi k večji individualni ustvarjalnosti. Seveda je sedaj v prvi vrsti potrebno tehnološko obnoviti konfekcijski program in z nakupom nove opreme bodo začeli že letos. Računajo, da se bo produktivnost v konfekcijskem programu v novi organiziranosti in z novo opremo povečala kar za tretjino. Večja produktivnost pa zmanjšuje stroške proizvodnje, to prinaša večjo akumulacijo, kar v končni posledici pomeni zdravo firmo, s tem pa seveda tudi večjo socialno varnost in višjo življenjsko raven zaposlenih. Z domala enako tematiko so se ukvarjali dan pozneje na seji člani predsedstva OK SZDL. Vrsto predlogov o referendumskem načrtu so zaokrožili v spoznanje, da bi bilo iz bodočega samoprispevka moč plačevati, kar je potreba in korist najširšega kroga občanov. Razpravi o zaskrbljujočih političnih razmerah v državi so dali piko na i z izjavo. V njej so ocenili, da je ljudi strah za lastno usodo ter usodo Slovenije in Jugoslavije. METLIKA — V metliški Srednji šoli tekstilne usmeritve zbirajo prijave za začetni ali nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja. Pripravili bodo tisti tečaj, za katerega bo več prijav. Začetek bo prve dni novembra, tečajnina znaša 200.000 dinarjev. Tečaj bo popoldne v delavnici za praktični pouk. Začetni tečaj obsega obvladovanje šivalnega stroja, tehniko šivanja, krojenje in šivanje pižame, krila, otroškega oblačila in izdelka po želji slušateljev. V nadaljevalnem tečaju pa bodo skrojili in sešili bluzo, žensko klasično jakno, jogging. Prijave do 20. oktobra zbira Marija Roglič v SŠTU. NOVO MESTO — Jesensko koncertno sezono v Novem mestu je ta teden s torkovim večernim nastopom v Domu kulture začel ansambel kljunastih flavt Capella Carniolae iz Ljubljane. Ansambel, ki deluje pod vodstvom Klemena Ramovša, goji glasbo od 15. do sredine 17. stoletja, torej iz obdobij renesanse in zgodnjega baroka, enako zavzeto pa tudi glasbo 20. stoletja. Ansambel kljunastih flavt, ki ga sestavljajo Mateja Bajt, Uroš Poljšak in že omenjeni Klemen Ramovš, je novomeški koncert izvedel v dveh delih, in sicer je v prvem delu predstavil skladbe šestih mojstrov, živečih med sredo 15. in sredo 17. stoletja, v drugem pa dela prav tolikšnega števila skladateljev, ki so delovali oziroma še delujejo v 20. stoletju. M. LUZAR DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 15. oktobra, bodo do 19. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Potrošniški center Ločna • v Šentjerneju: Samopostrežba Mercator • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec • v Žužemberku: Market Dolenjka • v Straži: Kmetijska zadruga Ker je sobota delovna, bodo vse ostale prodajalne živil odprte do 15. Trgovina z največjim prometom Najbolje založena METLIKA — Metalkina trgovina je v Metliki od leta 1970 in v tem času je to postala trgovina 7. največjim prometom ne samo v metliški občini, ampak v celi Beli krajini. V njej imajo najširši izbor vodnoinštalaterskega materiala in materiala za centralno ogrevanje, poleg tega pa še ostalo tehnično železnino, belo tehniko, keramiko, barve, lake in še kaj. Od začetka je poslovodja Metalkine trgovine, v kateri je zaposlenih devet ljudi, Janez Stopar. »Ves čas se trudimo, da kar se le da uskladimo želje kupcev in naše možnosti,« pravi Stopar, »čeprav je v sedanjih časih to vedno težje. Velikih zalog si danes ne more nihče privoščiti, saj vežejo ogromno sredstev. Povprečno v naši trgovini zaloge obračamo prej kot v mesecu dni. V prejšnjih letih tega problema ni bilo, saj so podjetja naročala material na zalogo, tudi Janez Stopar: »Pri nas kupujejo stranke iz Cele Bele krajine in iz sosednjih hrvaških krajev do Karlovca.« za pol leta naprej. Sedaj so ti časi minili, vsi kupujejo samo za sproti.« V Metalkini trgovini poleg strank iz cele Bele krajine, in to posameznikov in podjetij, veliko kupujejo tudi iz sosednjih hrvaških krajev do Karlovca, prihajajo pa tudi z druge strani Gorjancev. »Že dolgo pa naša trgovina ne ustreza več zahtevam časa. Delamo pravzaprav na treh različnih koncih, skladišči sta neustrezni in eno še težko dostopno, zlasti pozimi. To vse povečuje stroške in zmanjšuje delovno uspešnost. Že več let govorimo o nujnosti gradnje nove trgovine in skladišča na eni loakciji in po sodobnih zahtevah. Seveda lahko to dosežemo le v okviru naše celotne firme. Letos naj bi v Metliki odkupili potrebno zemljišče, drugo leto pa naj bi, če bodo le možnosti, začeli graditi,« je povedal Stopar. Trgovci v Metalkini trgovini si gotovo zaslužijo boljše delovne razmere. Ne samo da ta trgovina že ves čas posluje dobro, ampak celo bolje od marsikatere Metalkine tigovine, kjer imajo veliko boljše možnosti. A. B. Novomeška kronika ČEKI — V Mercatorjevi blagovnici na glavnem trgu je naš someščan nameraval nabaviti njihove slavne nakupovalne bone. Interni bančniki so bili takoj za kupčijo, vzajemno veselje pa se je ohladilo v hipu, ko je kupec izrazil željo, da bi bone plačal s čeki. »To ne gre, resje, da so čeki denar, imamo pa interni dogovor itd.,« je bil odgovor. Skratka: NE! Bojimo se, da so blizu časi, ko bo Mercator, pri katerem menda dobiš vse, kot plačilno sredstvo jemal tudi stare cunje in papir, da o krompirju in suhih jabolkih niti ne govorimo. AMD — V sredg, 2. oktobra, je ob 18. uri skozi križišče v Žabji vasi pri rdeči luči zapeljal avto AMD Novo mesto. M"ak in naglica sta kriva, da ne moremo reči, ali ga je vozil inštruktor ali učenec. Vsakomur pa lahko postrežemo s številko prometno neubogljivega vozila. NEDELJE — Zvedeli smo, da mestni promet ob nedeljah in praznikih ne deluje. Tega racionalnega podviga podjetja »Gor- janci« so še posebej veseli starši, ki pridejo na obisk k sinovom, služečim v bršljinski vojašnici. Od avtobusne postaje do Bršlji-na je dokaj dolga pot. Upamo, da Politika ali NIN našega mestnega prevoznika ne bosta obtožila rovarjenja zoper JLA. JABOLKA — Na eni od zadnjih sej SZDL je bilo med drugim rečeno, da bo treba v prihodnje ugrizniti v marsikatero kislo jabolko. Sestankuje prisostvoval tudi nam vsem ljubi župan Franc Sali in, neformalen kot je, jedel jabolko. Vprašati bi ga bilo treba, ali je bilo sladko ali kislo. Ena gospa je rekla, daje hotel Metropol med redkimi, ki konkretno skrbe za socialno varnost in večjo nataliteto Slovencev. Poročna kosila daje na (denarne) obroke in brezobrestno. PODPRLI SLOVENSKO VODSTVO NOVO MESTO — Delavci tozda Grafika so na ponedeljkovem zboru delavcev med drugim razpravljali o močno zaostrenih razmerah v državi. Zaskrbljeni nad političnimi napadi na slovensko vodstvo so izrazili republiškemu vodstvu vso podporo v prizadevanjih za dosledno spoštovanje avnojskih pridobitev. Zahtevali so, naj vodstvo vztraja pri svojih stališčih do predlaganih ustavnih dopolnil, in podprli predlog za referendum o ustavi. M. KELBIČ TEČAJ NEMŠČINE METLIKA — Srednja šola tekstilne usmeritve pripravlja skupaj z Zavodom za izobraževanje kadrov in produktivnost dela iz Novega mesta 80-urni nadaljevalni tečaj nemškega jezika. Predavanja in vaje bodo popoldan, in sicer dvakrat na teden po tri šolske ure. Tečaj bo vodil učitelj iz metliške osnovne šole Boštjan Smrekar, tečajnina pa znaša 350.000 dinarjev. Tečaj bo, če se bo prijavilo najmanj 15 slušateljev. Prijave zbira do 20. oktobra Marija Roglič, vodja izobraževanja ob delu v SSTU Metlika. Tečaj se bo začel v začetku oktobra. Sprehod po Metliki TEH NEKAJ STAVKOV BO KOT NALAŠČ za trač rubriko, kot je sprehod po Metliki, kjer se spotikamo ob manjše in nepomembne reči, da bi lahko zamolčali večje napake. Gre namreč za peteline družine P., ki veselo pojejo že ob treh zjutraj in tako zbudijo stanovalce iz Ulice 1. maja, da so nejevoljni. Zato ni nič čudnega, če prihajajo na dan s predlogi, da je treba te žive budilke poklati. NEKAJ METLIČANOV, ki imajo svoje otroke v črnomaljski družboslovni srednji šoli, je jeznih na prodajalno Državne založbe v Črnomlju. Dijaki so tam kupili učbenik za zgodovino, ki pa v tej šoli ni uporaben, kar v učbeniku tudi lepo piše. Nesporazum je zdaj v tem: trgovke knjig nočejo nazaj, učenci nimajo z njimi kaj početi, najkrajšo pa so potegnili starši, ki so ostali brez cvenka. Vsaka šola nekaj stane, tudi površnost. SPREHOD PO METLIKI objavi vča- sih tudi kaj zastarelega, z drugimi besedami povedano: reči se od napisanega pa do objavljenega včasih že spremenijo. Tako je bilo s travo okrog bloka, na katerem piše Beti — dobrodošli. Dokler je bodica čakala na izid, sta prizadevna stanovalca tega bloka travo že pokosila, zato je razumljivo, da ju je napisano prizadelo. PREVEČ OBVEŠČENI VEDO POVEDATI, da gradijo za metliško osnovno šolo teniška igrišča, na katerih naj bi se potil in izživljal ravnatelj s svojimi prijatelji. Vendar ni tako. Šola res gradi igrišča, vendar ne za tenis, temveč za druge športe, s katerimi se bodo lahko ukvarjali učenci pri rednem pouku telesne vzgoje, a tudi v športnih društvih. MODNE REVIJE ZA SLOVENSKE IN HRVATSKE KUPCE - imela jih je delovna organizacija Beti na Vinomeru — so se iztekle. Zaključevanja, ki so bila po prikazu modelov iz pomladno-poletne kolekcije 89, so bila uspešna. Tako imajo zavezane jezike vsi natolcevalci, ki so hoteli! prikazati delo na Vinomeru kot golo popivanje in zapravljanje družbenih sredstev. IZ NKŠIH OBČIN V "N Črnomaljski drobir GOBARICA — V teh jesenskih dneh so belokranjski gozdovi zopet polni gob, predvsem pa gobarjev. Med viniškimi gobarji je najbolj zavzeta in vztrajna poslo-vodkinja Dolenjkine trgovine Danica Ba-rkovič. J£a gobarjenje si vzame celo dopust. Že ve, da se ji splača, saj z gobami v nekaj dneh zasluži več kot v prodajalni ves mesec. BILJARD — V viniški gostilni Školnik bodo popestrili ponudbo, saj bodo v teh dneh namestili v gostinski prostor biljardno mizo. Menda se je v zadnjem času, še predenje miza sploh prišla v Vinico, v tem kraju zelo povečalo zanimanje za biljard. Glede na to, da je kraj zelo znan po ustanavljanju različnih bolj ali manj prijateljskih klubov in društev, lahko pričakujemo, da bo v kratkem nastal tudi klub prijateljev zelene mize. GOSTINCI — V integralovem tozdu Gostinstvo Bela krajina se jezijo, ker druge delovne organizacije novačijo kuharje in natakarje, ki prihajajo iz šol in ki jih je štipendiralo Gostinstvo. Seveda jim jih tudi uspe speljati. Je že tako, da danes s trkanjem na zavest mladih, češ da ni lepo, če odhajajo od tistega, ki jih je šolal, nihče več ne uspe. Ogoljufani štipenditorji bi se morali domisliti kakšne bolj sprejemljive metode. Ena od teh je — to je dokazano — debelejša kuverta. Drobne iz Kočevja NAMA ZA PRAZNIK — Ob občinskem prazniku se je spet izkazala kočevska Nama. Prodajali so nekatere izdelke po nižjih cenah, ker sojih ugodneje kupili pri proizvajalcih. Pripravili so še pokušnjo nekaterih brezalkoholnih in alkoholnih pijač, salam, sirov in peciva. Razen tega so imeli demonstracijo malih gospodinjskih aparatov Gorenja in popust pri njihovem nakupu, kupci pa so se udeležili še žrebanja, v katerem je bilo za nagrado pet izdelkov Gorenja. . DELA KONČANA —Dela na Ljubljanski cesti v Kočevju so končana. Vse je ze kazalo, da se bodo zavlekla, končno pa je bilo le vse glavno postorjeno pred občinskim praznikom. NE VEDO ZA CENE — Cene se danes tako hitro zvišujejo, da jim občani ne sledijo. V veliki zamudi so tudi ustanove m podjetja, ki bi morala občane pravočasno obvestiti o novih, višjih cenah. Tako občani kar sami sprašujejo po telefonu pošto, Elektro itd., kakšne so nove pene. Zanimivo pa je, da celo pri teh podjetjih le nekateri izbrani vedo za prave cene, ostali zaposleni pa sploh ne. Seveda bi bilo prav, da bi ta podjetja o višjih cenah kar sama obveščala potrošnike. Ribniški zobotrebci NEKATERI DOBILI STAVO — Ob začetku posodabljanja ceste skozi Ribnico (Seškove ulice) so nekateri stavili, da dela ne bodo dokončana do roka, se pravi do 10. oktobra. Ob obisku 6. oktobra smo zvedeli, da je Pionir Novo mesto-tozd Ljubljana že zaprosil za podaljšanje tega roka, vendar le zato, ker bodo opravili še nekatera dela, ki v pogodbi niso bila zajela« namreč še ureditev ceste in ostalega do stavbe SDK. Kdo bo dobil stavo (šlo je za zaboje piva), pa se bodo zdaj Ribničanje samoupravno dogovorili. VELIKO, A ŠE PREMALO — Na območju ribniške občine imajo od 100 km občinskih cest asfaltiranih že okoli 60 km. Pravijo, da so dobile asfalt že vse pomembnejše občinske ceste razen nekaterih na območju Slemen, in sicer do vasi Perovo, Pugled in delno do Vintarjev. ROJAK V MIKLOVI HIŠI — Minuli torek so v razstavnem salonu v Miklovi hiši v Ribnici odprli razstavo del akademskega slikarja Franceta Miheliča, ki je sicer ribniški rojak. Na otvoritvi, ki je bila ' 1 • oktobra ob 18. uri, je izvedla kulturni Program znana vsestranska slovenska umetnica Svetlana Makarovič. TUJCI IN PRIZNANJA — Na svečanosti ob 40-letnici Inlesa Ribnica so pode-hh tudi več priznanj domačim in tujim Poslovnim partnerjem. Zanimivo je, da so Poslovni partnerji iz vse Jugoslavije po priznanja prišli, od tujih pa le en. Je že mko, da pri nas bolj cenimo priznanja, urugod pa dobiček. Trebanjske iveri TOZDI — V trebanjskem gospodarstvu bodo kmalu ostali brez tozdov, vse pa kaže, da so temeljne organizacije združenega dela v negospodarstvu manj pokvarl-rv° k,'a8°- Vsaj trdoživost tozdov VIO (Vzgojno-izobraževalna organizacija) T re-onje kaže na tako sklepanje gospodarstvenikov. Sicer so pa ti že tako vajeni, da “skl, ki plača, bolj malo odloča. Ti?cPROFESIONAL1ZACUA POLI' t a—Trebanjska mladina razmišlja o em da bi bil poleg predsednika občinske jtonference ZSM volonter še doslej pok-icm sekretar. Namesto tega pa naj bi imeli mladina zaposlenega strokovnega de-uvca ali kakorkoli bi pač imenovali , .veka, ki bi pripravljal razna gradiva, da ■ mladinski funkcionarji bolj oboroženi s ' vojimi pogledi prihajali »na svetlo«. Ob em imajo mnogi precej pomislekov. Že nkvev za8°vornikov take reorganizacije Mnskcgj mladinskega vodstva, da bi na način lahko hitreje dosegli menjavo eustreznih ljudi kot pa pri voljenih funk-'°narjih, je na hudo majavih nogah. In o em, da Trebanjci sploh nočejo biti po-usni zajčki, vsaj dokler se ne zganejo še v ^ uf»m okoljih, ne kaže dvomiti. Zato bo-o tem, sicer zanimivem predlogu de- 1 esionalizacije 'uhko razmišljali vsaj do Programske seje OK ZSM. 151 lit IZ NKŠIH OBČIN Poljanski otroci pod eno streho V večnamenskem dQmu v Starem trgu je dovolj prostora za vse otroke iz Poljanske doline — Se dodatna zaposlitev — Pomoč delovnih organizacij STARI TRG — Otroke iz Starega trga in okoliških vasi v črnomaljski in kočevski občini sta do nedavnega varovali v okviru družinskega varstva na svojih domovih Katarina Špehar in Vida Mesarič. 1. avgusta pa sta se obe vzgojiteljici z otroki preselili v nov večnamenski dom, ki so ga krajani zgradili ob izdatni pomoči Uniorja, Kometa in skupnosti otroškega varstva iz Črnomlja in Kočevja. Gre še vedno za družinsko varstvo da imata vzgojiteljici znatno boljše po- pod okriljem vzgojno-varstvene orga- goje za delo. »V stanovanju je bilo že Oton Župančič iz Črnomlja, le mzacije < pretesno, tukaj pa bi poleg 21 otrok la- SREČNI OTROCI — Zaposlene mamice iz Starega trga in okoliških vasi so zadovoljne, ker so njihovi otroci v varnih rokah vzgojiteljic Vide Mesarič (levo) in Katarine Špehar, ki sta imeli do nedavnega družinsko varstvo na svojih domovih. Še bolj srečni pa so njihovi otroci, odkar se z združitvijo družinskega varstva lahko igrajo skupaj. (Foto: M. Bezek-Jakše) Rinža je smrdeč kanal Končno na vidiku resni poskusi, da bi nekdaj tako čisto in vabljivo reko le pozdravili KOČEVJE — Še pred 25, 30 leti je bila Rinža čista reka. Z bregov si videl njeno dno. Poleti pa je bilo na njenih obrežjih polno kopalcev. Danes je Rinža pravzaprav smrdeč in umazan kanal, kopalcev v njej pa tudi že dolgo ni več. Vanjo je speljana kanalizacija, vodo pa so zastrupljale in morile ribe še silažne snovi in gnojnica s kmetijskih farm. Svet za varstvo okolja je sklenil še ta mesec pripraviti razpravo o Rinži. Seveda je potrebno prej ugotoviti dejan- Kdo se boji bogatih ljudi in obrtnikov? Ob skupni seji komiteja ZK in občinskega sveta ZSS o obrti TREBNJE — Razvoj drobnega gospodarstva v trebanjski občini zastaja tako zaradi subjektivnih kot tudi objektivnih vzrokov, so ugotovili na ponedeljkovi skupni seji občinskega komiteja ZK in občinskega sindikalnega sveta v Trebnjem. Še vedno obstaja v prenekateri glavi močna ideološka blokada, ki gleda na obrtnike kot na nekakšno nujno zlo našega sistema, saj naj bi obrtniki po mnenju dogmatikov le prežali, kako zaobiti veljavne norme in zakone. Od take miselnosti bi se morali že davno posloviti, a smo se žal prenekaterikrat le z besedami, ne pa tudi z dejanji. Na to, da tako kot v Sloveniji tudi v trebanjski občini z razmerami v drobnem gospodarstvu nikakor ne moremo biti zadovoljni, najbolj zgovorno priča to, da se na tem področju zmanjšuje število zaposlenih (v občini Trebnje samo v zadnjem letu za okrog 10 odstotkov). Tudi to, da je delež drobnega gospodarstva v družbenem proizvodu občine približno za polovico manjši od republiškega povprečja, Tre-banjcev nikakor ne bi smel navdajati z zadovoljstvom. Od občinskega izvršnega sveta oziroma uprave za družbene prihodke pričakujejo trebanjski obrtniki več posluha in prožnosti, ne pa, da jih v javnih občilih razburjajo z nekakšnimi seznami 156 občani, pri katerih naj bi ugotovili (ne)upravičeno bogatenje. Revna občina, kar trebanjska nedvomno še vedno je in bo zmeraj bolj, če bodo na občini bolj papeški od papeža pri udejanjanju nekaterih predpisov, bi morala biti vesela slehernega novega obrtnika in tudi pri njem zaposlenega delavca. Prihajajo časi, ko bo moralo biti dobro delo odločno bolje cenjeno, sicer se bomo izgubili v sivini povprečja in uravnilovke. In trebanjski obrtniki so že neštetokrat dokazali, da znajo dobro delati. In zakaj ne bi bili bogatejši? P. PERC sko stanje te reke, ki sodi zdaj že v četrti kakovostni ražred, in nakazati možnosti za njeno ozdravitev. Ob tem pa je bilo v dosedanjih razpravah ugotovljeno, da je potrebno zavarovati še vire pitne vode. Razmere v zvezi z Rinžo se bodo izboljšale, ko bo zgrajena kanalizacija iz vasi ob njej do centralne čistilne naprve v mestu. To pa bo težko, ker manjka denarja že zaradi splošno težkih razmer, razen tega so prispevka za kanalizacijo oproščene delovne organizacije, ki slabo stoje, in bo potrebno nekaterim že vplačani prispevek celo vračati. Seveda bo potrebno hkrati z reševanjem Rinže odgovoriti še na nekatera druga vprašanja, predvsem o varstvu Kolpe in Cabranke. Vprašanje je, kako zagotoviti, da z napeljavo kanalizacije iz vasi ob Rinži v Kočevje ne bi onesnaževali Kolpe. Zadeve pa seje potrebno lotiti čimprej. J. PRIMC hko sprejeli še tistih 5, ki smo jih morali odkloniti, a najprej potrebujemo še eno vzgojiteljico. Prej sva porabili veliko časa za kuhanje hrane, sedaj pa pripraviva le zajtrk in malico, medtem ko nam kosilo pripeljejo iz Uniorja. Kuhajo ga posebej za nas in pohvaliti jih morava, da se zares potrudijo,« povesta Katarina in Vida, ki se sedaj, ko jima ostaja več časa, lahko še bolj posvetita otrokom. Vida, kije začela z družinskim varstvom pred šestimi leti, pravi, da se tudi pri otrocih pozna, da se ljudje ne izseljujejo več iz teh krajev, oz. da so se začeli vračati. Res je imela ves čas v varstvu od 9 do 11 otrok, vendar so bili v začetku to vsi otroci, ki so potrebovali organizirano varstvo. Sicer pa je Vidina in Katarinina skupina starostno mešana, v njej so otroci od enega leta do šestih let. »To je pozitivno predvsem za majhne otroke, ki postanejo prej samostojni, kar se pozna pri govoru, igri. Seveda je precej dela, ker morava zaposliti skoraj vsakega po svoje,« povesta. »O problemih pa ne moreva govoriti, ker jih preprosto ni.« M. B.-J. CENTER ZA SOCIALNO DELO ČRNOMELJ — Le 6 občin v Sloveniji še nima centra za socialno delo, med njimi tudi črnomaljska občina. Zato je skupnost socialnega skrbstva zaprosila izvršni svet za soglasje za začetek postopka za ustanovitev centra. Člani so poudarili, da dajejo soglasje, a ne zato, ker je center obvezen po zakonu, ampak zato, ker sojih prepričali, da bo delo boljše in bolj smotrno kot doslej. Predvsem pa je pomembno to, da delo centra ne bo dražje od sedanjih socialnih služb. NIŽJE PRISPEVNE STOPNJE ČRNOMELJ — Tukajšnji izvršni svet je na nedavni seji sprejel pobudo o zniževanju prispevnih stopenj iz čistega dohodka in dohodka. Za 10 odst. manjše prispevne stopnje naj bi doslej veljale za komunalno in stanovanjsko skupnost ter skupnost za pospeševanje proizvodnje hrane in zagotavljanje osnovne preskrbe. Prav toliko bi bil manjši tudi prispevek za SLO in DS ter požarno varnost. V kratkem pričakujejo tudi spremembo zakona o plačevanju prispevka zaklonišč, ki naj bi bil ukinjen do konca tega srednjeročnega obdobja. Jubilej Inlesa 40 let obstoja RIBNICA — Ribniški Inles, ki je največji proizvajalec stavbnega pohištva v Jugoslaviji, je 6. oktobra slavil 40-letnico obstoja. Ob tej priložnosti je bila svečana seja delavskega sveta, ki so seje udeležili tudi upokojeni člani kolektiva, poslovni partnerji Inlesa in drugi gostje. Za uvod je prof. Janez Debeljak prebral svojo »Hvalnico lesu«, v kulturnem programu pa je nastopil kvartet Inles. Glavni govornik na svečani seji je bil predsednik poslovodnega odbora Inlesa Viktor Pogorelec, ki je najprej orisal zgodovino lesne industrije v ribniški občini, nato pa je govoril o prehojeni poti Inlesa in njegovih načrtih. Med drugim je poudaril, da so prav v Inlesu kot prvi v Jugoslaviji pred 10 leti uvedli lameliranje ter tako bolje izkoristili in vrednotili les. Veliko vlagajo v razvoj, posodabljanje proizvodnje, raziskovanje, trženje in širjenje lastne prodajne mreže, preko katere prodajo kar polovico svojih izdelkov. Zaradi zastoja v gradbeništvu je sicer prodaja izdelkov iz osnovnih programov nekoliko upadla, zato pa z novo opremo uvajajo tudi nove programe, maloserijsko proizvodnjo in celo prozvodnjo za določenega kupca. Na trgu pa bodo ponudili še vrsto novih izdelkov. Že zdaj izvažajo v Nemčijo, Francijo in Švico, načrtujejo pa, da bodo izvozili, kar 30 odstotkov svoje proizvodnje. Predsednik občinske skupščine Franc Lapajne je v svojem govoru na svečanosti poudaril, da je bil prav Inles tisto podjetje, ki je pomenilo začetek industrije v občini, in prav Inles je dal zagon za ustanavljanje drugih industrijskih podjetij v občini. J. PRIMC INLES SE PREDSTAVI — Ribniški Inles je za svoj 40-letni jubilej pripravil v domu JLA tudi razstavo izdelkov. Rast proizvodnje se umirja Tudi zaposlenih je več, kar je posebnost ribniške občine v regiji in republiki __Izvozijo tretjino izdelkov — Znižali prispevne stopnje za SIS RIBNICA — O ribniškem gospodarskem čudežu govore tudi v najvišjih republiških organih. Ob zadnjem obisku v Ribnici pa smo zvedeli, da se rast fizičnega obsega proizvodnje umirja. Tako je ta rast znašala ob polletju še 9,6 odstotka, ob zaključku osmih mesecev pa le še 6,3 odstotka. Podobno je pri zaposlovanju. Predsednik občinskega izvršnega sveta Peter Levstik ocenjuje to kot pričakovano. Investicije v minulih letih so dale • Izvoz ribniškega gospodarstva je v prvih osmih mesecih letos znašal blizu 58,8 milijard dinarjev, od tega skoraj 20 milijard na konvertibilni trg. Izvoz neprestano narašča. Tako ribniško gospodarstvo izvozi že okoli 36 odstotkov svoje proizvodnje, medtem ko je še pred enim ali dvema letoma izvozilo za 27 do 29 odstotkov svojega celotnega prihodka. učinke, ki so se kazali in se še kažejo v veliki rasti fizičnega obsega proizvodnje pa tudi zaposlenosti. Na zdajšnjo počasnejšo rast proizvodnje pa vplivata še padanje kupne moči in hitra rast cen. Tudi zaposlenost se umirja, saj je ribniško gospodarstvo pobralo tako rekoč že vse odvečne delavce ne le z območja domače občine, ampak tudi nekaterih sosednjih. Na vprašanje o zniževanju prispevnih stopenj za SIS pa je predsednik DISKONT V NAMI KOČEVJE — V kočevski Nami bodo 24. oktobra odprli diskontno trgovino (prodaja večjih količin s popustom). Za začetek bodo ponudili kupcem prehrambne izdelke ter alkoholne in brezalkoholne pijače, kasneje pa bodo program prodaje v tej trgovini še širili, je povedal pomočnik direktorja Matjaž Lesar. Levstik dejal, daje doslej veljala v občini skupna prispevna stopnja 43,96, nova pa bo znašala 40,74, kar bo pripomoglo, da se bodo osebni dohodki v občini za 5,7 odstotka povečali. Ni pa možnosti, da bi skupno stopnjo še bolj znižali, da bi dosegli zvišanje osebnih dohodkov za 8 odstotkov, kot je bilo predlagano. Pravzaprav so v občini znižali stopnjo le za 1 odstotek v zdravstvu in za 0,1 odstotka pri izobraževanju, za preostali del pa so se znižale republiške stopnje. Dodal je še, da je bilo z dosedanjo stopnjo urejeno poslovanje vseh SIS, presežkov pa tudi ni bilo. Izjema je bilo zdravstvo, kjer pa se položaj tudi izboljšuje. Izguba te SIS je sicer še vedno skoraj enaka kot v začetku leta (630 milionov), kar pomeni, da se je ob upoštevanju inflacije za polovico zmanjšala. J. PRIMC Ponavljajoča se zgodba okurnikih Kako se znebiti nedovol-jene reje zajcev in kokoši? ČRNOMELJ — V teh kriznih časih se je v Črnomlju zelo razširila reja malih domačih živali, kokoši in zajcev, čeprav z občinskim odlokom tovrstna reja v mestu ni dovoljena. Toda kljub temu tako rekoč ob vsaki podražitvi mesa zraste ob hišah, na vrtovih, pod balkoni, v garažah in drvarnicah po nekaj novih zajčnikov in kurnikov. Ljudje na ta način pač upočasnjujejo padec življenjskega standarda. S tem pa predvsem s smradom, ki se širi po okolici, onesnažujejo okolje, kar moti sosede, ki se hodijo pritoževat na inšpekcijsko službo in zahtevajo, naj se reja prepove. Veterinarski in sanitarni inšpektor si vsak prija vljeni primer posebej ogledata in ukrepata po svojih pristojnostih, torej izdata odločbo o odstranitvi teh živali. Takšna odstranitev pa ni vedno hitra, saj ima vsaka stranka pra vico, da se pritoži na odločbo, pritožbo pa obravnava drugostopenjski republiški organ. In četudi ta organ potrdi odločbo medobčinskih inšpektorjev — kar se navadno zgodi — traja postopek običajno najmanj 2 meseca. V tem času pa tožena stranka zredi in pokoplje žival in corpus delicti je tako odstranjen. Toda čez nekaj mesecev se zgodba zopet ponovi Odločba o prenehanju reje očitno ni dovolj. Za dokončno rešitev bi morali zahtevati odstranitev improviziranih objektov, vendar nobena od inšpekcij, še najmanj pa veterinarska ali sanitarna, ni zadolžena za to. In tako ob naslednji podražitvi zopet zraste nekaj kurnikov in zajčnikov. M. BEZEK-JAKŠE REORGANIZACIJA VGOKU ČRNOMELJ — Da bi bolje izkoristili znanje in kadre, umneje poslovali in nasploh izboljšali učinkovitost delovne organizacije, so se v črnomaljskem Goku odločili za reorganizacijo. Sprejeli so elaborat o združevanju tozdov Be-grad, Obrt, IGM In DSSS. Vendar je končna odločitev še odprta, kajti na zborih delavcev še vedno potekajo razprave. Zagotovo pa je že, da se bo 1 .januarja 1989 izločil iz Goka tozd Komunala in postal samostojna komunalna organizacija. V Goku so že izračunali, da bi po tej reorganizaciji lahko nemoteno delali tudi z 20 delavci manj, čeprav se zavedajo, da jih ne smejo vreči na cesto, ampak jih morajo racionalneje zaposliti ali preusmeriti. Pocenilo se bo tudi samoupravljanje. KRVODAJALSKA AKCIJA V OBČINI TREBNJE TREBNJE — Občinska organizacija Rdečega križa Trebnje vabi občane na krvodajalsko akcijo, ki bo v trebanjski občini potekala od 17. do 19. oktobra. Odvzem krvi v Mokronogu bo v zadružnem domu 17. oktobra, v torek, 18. oktobra, bodo darovali kri v zdravstvenem domu v Trebnjem, odvzem krvi na Mirni pa bo v tamkajšnji zdravstveni postaji 19. oktobra. Krvodajalska akcija bo potekala v omenjenih krajih od 7. do 12. ure, organizirali pa bodo prevoze krvodajalcev. Vozni red bo vpisan na plakatih za krvodajalsko akcijo. Odločen »ne« za izredne ukrepe Trebanjski komunisti o mitingih in napadih na Slovenijo — Od P CK ZKJ zahtevajo analizo vzrokov nesoglasij v vodstvu ZKJ — Zoper uravnilovko_ TREBNJE — »Skupna ugotovitev nam je, da ni potrebno spreminjati naših programskih, ampak jih moramo dosledno uresničevati v luči sklepov in usmeritev konferenc slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Spremembe pa je možno dosegati le po demokratični poti, zato zavračamo vsako razmišljanje o izrednih ukrepih ali uporabi izrednih sredstev,« je poglavitno sporočilo posveta sekretarjev osnovnih organizacij ZK v trebanjski občini. Sekretaiji so v celoti podprli stališča in sklepe 16. seje CK ZKJ ter stališča RK SZDL in CK ZK Slovenije glede zborovanj Srbov in Črnogorcev s Kosova. Trebanjski komunisti menijo, da je potrebno oceniti tiste člane ZKJ, ki se takih zborovanj udeležujejo in jih celo organizirajo. Tudi v Trebnjem so prepričani, daje treba zastaviti vse sile, da bodo uresničene znane tri reforme, saj vsaka po svoje nakazuje izhode iz globoke krize. Glede na to, da so nekatere občine, ki so pobratene z občinami v Srbiji, že dobile pozive za protestna zborovanja in ker imajo tudi Trebanjci v tej republiki pobratima, lahko pričakujejo podoben poziv. Pravijo, da bodo na to reagirali skladno z usmeritvami, se pravi, da na takih mitingih ne nameravajo sodelovati. Članstvo"ZK v trebanjski občini zahteva enotnost ZKJ po načelu demokratičnega centralizma, vključno s kadrovsko obnovo CK in predsedstva CK ZKJ. Od P CK ZKJ trebanjski komunisti terjajo, da izdela analizo vzrokov odstopa Franca Šetinca ter nesoglasij v vodstvu ZKJ in z njo seznani celotno članstvo. Trebanjci menijo, daje treba večjo pozornost nameniti tudi medsebojnemu informiranju in seznanjanju javnosti z delom, pobudami in predlogi za razreševanje odprtih vprašanj. Na razne dezinformacije je treba takoj reagirati. Glede na vse pogostejše napade na slovensko politično vodstvo v sredstvih javnega obveščanja predlagajo v Trebnjem, naj CK ZKS eno svojih pri- • Komunisti v trebanjski občini dajejo vso podporo delu ustavne komisije pri slovenski skupščini. Menijo, daje potrebno vztrajati pri stališčih in predlogih, ki so se izoblikovali v javni razpravi o ustavnih dopolnilih, in pri zahtevah, ki so jih sprejeli delegati v republiški skupščini. Trebanjci tudi poudarjajo, da seje treba upreti težnjam po uravnilovki in teoriji enakih želodcev, ne glede na težak socialni položaj ljudi. hodnjih sej posveti informiranju in odgovornosti novinarjev. P. PERC DOLENJSKI LIST IZ NtvŠIH OBČIN ) Danes tozd, jutri obrat, a pojutrišnjem? BREŽICE — V tozdih je vse na nogah. V občini napovedujejo vročo jesen, ki jo bo le redkokdo lahko preždel na zapečku. Za večino kolektivov se je začel čas korenitih sprememb, čas samoupravnih reorganizacij, h katerim silijo zaposlene slabi gospodarski rezultati, že bolj pa nizki osebni dohodki, ki so posledica vsesplošne krize. Tako se občina tozdov postopoma spreminja v občino obratov. Delavci se za ukinjanje odločajo na referendumih. Marsikje upajo, da bodo na ta način prihranili precej denarja, ki so ga do zdaj neracionalno zapravljali za podvojeno režijo, za pretirano sestankovanje in prevažanje iz kraja v kraj, ker je to opravičevala širokogrudna organiziranost. V Jutranjkinem tozdu Orlica in v dobovski Beti bodo s L januarjem začeli pošlo vali kot obrat, ker so dela vci na referendumih že izglasovali spremembo. Tudi tozd Tovarna prikolic IMV z 275 delavci bo po vsej verjetnosti postal obrat tovarne v Novem mestu. O ukinitvi tozda razmišljajo ta čas še v tozdu SCT za proizvodnjo kmetijske mehanizacije v Krški vasi in v tozdu Železniškega gospodarstva za popravljanje voz v Dobovi. V celoti nameravajo reorganizirati DO Emona Posavje, v Slo vinu pa pripravljajo spremembe skupaj s sozdom. Do tuje vse lepo in p ra v, če se hkrati s spremembami ne bodo bistveno spremenili ekonomski odnosi do občine, v kateri delavci živijo in v katero odvajajo denar za svoj družbeni standard Če se bodo interesi reorganizacije vezali na sedež tozda, potem se razprave lahko sprevržejo v kampanjo za siromašenje občine. Spričo tehnoloških in ekonomskih presežkov delovnih moči se porajajo še drugi dvomi. Zaposlenih se je najlaže otresti z ukinitvijo obrata, za kar je dovolj sklep delavskega sveta. Današnji tozd bo jutri obral, pojutrišnjem pa se že lahko zamaje njegov obstoj. J. TEPPEY NEZAUPNICA DIREKTORJU SKOPICE — Delavci v obratu Kemijske industrije Kamnik-tozd namenska proizvodnja so razočarani, ker so jim obljubljali nove programe, nazadnje pa so zvedeli, da bo obrat ukinjen, češ da ekonomsko ni več opravičljiv. Najbolj so bili delavci ogorčeni zaradi tega, ker je direktor kamniškega tozda Marko Matoh, mag. in specializirani pirotehnolog, mimo njih odšel na pogovore na občino, čeprav so se dogovorili, da ga bodo spremljali predstavniki sindikalne skupine in vodja obrata. Ta Matohov korak so razumeli kot podcenjevanje, kot izločitev prizadetih za odločanje o bodoči usodi. Zamerili so mu, daje mimo njih obljubljal denar za njihovo prekvalifikacijo, če bi jih zaposlili v drugi delovni organizaciji. SLOVINOVO VINO NA RAZSTAVI V TURČIJI BREŽICE — V DO Slovin Bizeljsko — Brežice se zadnje čase zelo trudijo, da bi izboljšali kakovost vin, zlasti vrhunskih in dobivali še višje ocene pri ocenjevanju po zakonu. Delovna organizacija redno sodeluje na mednarodnih razstavah v Ljubljani, minuli teden, pa je z letalom poslala na razstavo v Is-tambul modro frankinjo 1987 in laški rizling 1986 iz bizeljsko-sremiškega okoliša. Na ljubljanskem sejmu septembra letos je brežiški Slovin dobil srebrno medaljo za modro frankinjo — 87, za laški rizling — 87 in za laški rizling — izbor 86. Tudi ta srebrna vina so iz bizeljsko-sremiškega okoliša. Mednarodna razstava vin v Turčiji je odprta od 8. do 17. oktobra. IZ NkŠIH OBČIN Za nedelo ukinjajo plačilo Omejeno zaposlovanje — Štipendisti v brežiški občini se boje, da ne bo dela BREŽICE — Minili so časi, ko je imela večina štipendistov zagotovljeno delovno mesto vsaj v regiji, če ne v občini. Nekateri so bili celo veseli, če so lahko ostali drugje, ne da bi morali vračati štipendijo. Vračilo so zahtevale navadno' delovne organizacije, medtem ko za štipendije iz združenih sredstev to ni bilo v navadi. Po novem morajo mladi vračati tudi to štipendijo, če ne dokončajo šolanja, in to z obrestmi vred. V brežiški občini so za zadnje izplačilo štipendij nakazali 44 milijonov dinarjev. Do roka v prvih dneh septembra je zaprosilo za tovrstno pomoč pomoč pri študiju 528 dijakov in študentov, od tega 224 prvič. Center za socialno delo je zbrane prošnje odstopil pristojnim komisijam v krajevnih skupnostih in na njihova priporočila so nato štipendijske vsote zviševali oziroma zniževali. Do zdaj so v tekočem letu štipendije petkrat ppvišali, zaradi povečanja življenjskih stroškov pa bodo dobili prejemniki še dodatni 20-odstotni povišek za september in 15 odst. za oktober. Na sobotnem informativnem sestanku, ki gaje za štipendiste iz združenih sredstev sklicala skupnost za zaposlo- vanje v Domu JLA, je z gospodarskimi razmerami v občini seznanila predsednica IS Jelka Barlič, z možnostmi zaposlovanja v občini in regiji pa Franc Koren. Napovedi niso ravno optimistične, saj se v brežiški občini vidno zmanjšuje povpraševanje po delavcih. V primerjavi s preteklim letom seje število potreb po delavcih zmanjšalo od 500 na 300, kar je celo manj, kot je lani prirast učencev iz osnovnih šol. V delovnih kolektivih ugotavljajo presežke delavcev in posavske skupnosti za zaposlovanje z njimi vred iščejo najrazličnejše oblike za zagotovitev sd-cialne varnosti. Ena od možnosti je prezaposlitev in prekvalifikacija, če to ni možno, pa bodo prizadeti deležni mate- OBIRANJE JABOLK GRE H KONCU — V brežiški občini so začeli 20. septembra s sortama jonagold in mutsu, prve dni oktobra pa z glostrom in idare-dom. Jonagold obirajo s presledki trikrat, gloster prav tako trikrat, mutsu in idared pa dvakrat. Ob takem načinu se vsi plodovi dovolj obarvajo in odebelijo. Posnetek je iz Arnovega sela, kjer so doma odlični sadjarji. (Foto: J. Teppcy) Brez demokracije ni napredka Na seji OK ZK Krško kritično ocenili razmere v občini in državi KRŠKO — Na seji občinskega komiteja ZK Krško, kije bila pretekli teden, so temeljito pretresli gospodarstvo v občini, ter ocenili aktualne in politične razmere v domači občini in državi. Iz razprave je bilo moč občutiti, da prevladuje zaskrbljenost. Težko bi bilo reči, daje krško gospodarstvo slabo gospodarilo, na to je opozoril tudi tov. Cerjan, član CK ZKJ, zadolžen za krško občino, vendar so v razpravi opozorili na vrsto problemov. V prvi vrsti na to, da je popolnoma nevzdržno obravnavanje polletnih gospodarskih rezultatov tako rekoč sredi oktobra, ko ni več mogoče vplivati na potek dogodkov. V poročilu o gospodarskih rezultatih je vse preveč številk, ki sicer odražajo stanje, vendar pa manjka drugi del, kjer naj bi bili navedeni potrebni ukrepi za spremembe na boljše. T udi to pot so opozorili, da je gospodarska moč občine vse preveč odvisna od ene same velike delovne organizacije in bi bili občinski rezultati precej slabši, če bi šlo slabše TCP Djuro Salaj ali JE Krško. Z izgubo sicer ni poslovalo toliko delovnih kolektivov, da bi bilo treba biti plat zvona, vendar je veliko takih, ki poslujejo z motnjami. Ocena aktualnih in političnih razmer v Jugoslaviji je pokazala, da so drugod v še slabšem položaju, podobna ocena pa velja tudi za celotno Slovenijo, kije v osmih mesecih tega leta imela za 3,8 RADOVLJIČANI SO PELI V BREŽICAH BREŽICE — Pred otvoritvijo Bo-govčičeve razstave minuli petek je bil v slavnostni dvorani Posavskega muzeja celovečerni koncert komornega mešanega pevskega zbora iz Radovljice. Gostje so nastopili z zahtevnim programom: od pesmi Mozarta, Gallusa in Verdija do Miika, Mihelčiča, Srebotnjaka in Volariča pod taktirko dirigentke Beti Demšar-Zupanove. Zbralo seje veliko ljubiteljev petja, ki so nastop navdušeno spremljali in se nato sprehodili še po razstavi v galeriji. Zbor je isti večer pel tudi v Čateških Termah. Z MOTORJEM V OGRAJO DOLENJA VAS — 4. oktobra ob 17. uri seje po regionalni cesti med Brežicami in Krškim peljal na kolesu z motorjem 50-letni Ivan Žorko iz Krškega. V Dolenji vasi je iz neznanega vzroka — obstaja sum, daje vozil vinjen — zavil v desno in tam (rčil v železno zaščitno ograjo mostu. Hudo poškodovanega Zorka so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. odst. manjšo proizvodnjo kot v istem času lani. Vendar vsega ni moč zvrniti na slabosti sistema, so med drugim menili v razpravi, kajti tudi v Sloveniji so občine z uspešnimi gospodarstvi, po katerih bi se bilo treba zgledovati. Kljub • Sekretar medobčinskega sveta ZK za Posavje Franc Pipan je povedal, da v Jugoslaviji različno gledamo na ekonomsko in politično krizo. »Že od leta 1952 obstajata v Jugoslaviji dve politični struji, od katerih se ena zavzema za večjo vlogo in moč države. Vendar bi bil vsak povratek v etatizem kontrarevolucionarno dejanje,« je dejal Pipan. Govoril je tudi o Kosovu, ki je postalo najhujši jugoslovanski problem. Prebudila so se srbska nacionalna čustva, kar pa je plod daljšega delovanja, prve pojave je bilo opaziti že v literaturi, filmih in na TV. Vendar je Pipan menil, da se v Sloveniji ne bi smeli preveč vtikati v notranje srbske razmere. »Na 17. seji CK ZKJ bodo marsikaj dorekli, a obstaja resna bojazen, da bi prišlo do zahtev za izreden kongres. Na izrednem kongresu se lahko spremeni tudi statut in se potem spet uvede centralistična ureditev ZK. To pa bi bilo tisto, kar bi pomenilo tudi spremembo ureditve države. Zaskrbljenost članov CK ZKS je velika, saj tisk v drugih republikah lovi vsako besedo funkcionarjev, jih po svoje predstavlja, sprejema zaključke, ki porajajo nove polemike. Vse to pa vpliva na ljudi, ki vse manj zaupajo v vodstvo,« je dejal Pipan. temu so menili, da se je treba boriti proti nespodbudnim zakonom, ki ovirajo razvoj gospodarstva. Tudi ustavni 11 BR€2lŠKt<,£T PORODNIŠNICA V času od 1. do 7. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Sladanp Slovenec iz Krškega — Denisa, Martina Kodrič iz Dol. Skopic — Lucijo, Marjetka Preskar iz Piršenbrega — Tadejo, Biserka Lukina iz Jurjevčanov — Marka, Antonija Kočevar iz Stranja — Tanjo, Cvetka Bratanič iz Brezja — Aleša, Nežka Iljaž iz Bukovja — Tomija, Jožica Juratovec iz Bregane — Tino, Ana Pavlovič iz Brestanice — Ivana, Metka Novak iz Brežic — Barbaro, Slavica Povh iz Zg. Obreža — deklico, Hedvika Unetič iz Cerkelj ob Krki — Luka. Čestitamo! amandmaji pomenijo določen kompromis in vse prej kot na široko odpirajo vrata tržni ekonomiji. Nasploh je treba podpreti procese demokratizacije, je med drugim menil Niko Žibret, ker sicer ne bo nobenih možnosti več, da bi kaj spremenili. Daje to potrebno, potrjuje tudi tajni dokument o izvenproračunski porabi države in JLA. Slednja je še vedno tabu tema. »V kateri državi lahko armada kupi letala in nato zahteva, najjih država plača?« seje spraševal Niko Zibret. J. SIMČIČ KDO VSE NE DOBI DELA BREŽICE — Število mladih iskalcev zaposlitve z jesenjo močno narašča. Najteže dobijo delo blagovni manipulanti, avtomehaniki, frizerji, prodajalci, administratorji, kmetijski tehniki, elektrotehniki, živilski in strojni tehniki, gimnazijski maturanti, vzgojitelji in medicinske sestre. Tudi za invalide je vedno manj možnosti. V avgustu je bilo v občini 108 brezposelnih več kot lani v tem času. Zaposlovanje omejujeta predvsem industrija in gradbeništvo. Povsod težijo za tem, da na mesto upokojenih delavcev na sprejemajo novih ljudi, ker na ta način avtomatično zmanjšujejo tehnološke presežke delovnih moči. Jesensko srečanje v Tržišču Sevniško turistično društvo skuša razgibati življenje še v drugih krajih — Poseben vlak SEVNICA — Novo vodstvo sev-niškega turističnega društva se je v zadnjih letih izkazalo z vrsto koristnih #• Joža Senica: »Jesensko srečanje v Tržišču je lahko za vsakogar zanimivo.« pobud in turistično, folklorno, kulturno in zabavno-rekreativnih prireditev, s katerimi je razgibalo življenje in turistično ponudbo v Sevnici in še nekaterih drugih krajih v občini. Ena takih zanimivih prireditev je tudi »Jesensko srečanje v Tržišču«, ki bo letos drugič zapovrstjo, in sicer tokrat v soboto, 15. oktobra, ob 11.30 v tem prijaznem dolenjskem kraju. O podrobnostih tega srečanja nam je spregovorila podpredsednica TD Sevnica Joža Senica. »Jesensko srečanje v Tržišču pripravljamo v sodelovanju s tamkajšnjo krajevno skupnostjo. Na srečanju bodo prikazana različna kmečka in druga opravila ter kulturno-zabavni program. rialne pomoči. Za nedelo v nobenem kolektivu ne bodo mogli nuditi delavcem plače, tudi minimalne ne. Za pridne, ustvaijalne mlade ljudi pa menijo, da jim ne bo težko najti zaposlitev, saj samo večje spoštovanje dela lahko spremeni stvari na boljše. J. T. ŠPORTNO OBARVAN BREŽIŠKI PRAZNIK • BREŽICE — Gospodarsko obeležje bosta imela za letošnji občinski praznik — 28. oktober, za zdaj samo dva dogodka: položitev temeljnega kamna za novo cestno bazo v Krški vasi in otvoritev lokalne ceste Ribnica—Cirnik. Obe novosti sta na sporedu 26. oktobra. V soboto, 15. oktobra, ob devetih bo na brežiškem igrišču odprto prvenstvo Brežic v tenisu. Ob enih bo na Prilipah finale republiškega prvenstva v motokrosu za kat. 250 ccm, ob 17. uri pa se bodo tam začeli skoki v motokrosu. V nedeljo dopoldne bo na igriščih v Termah in v Brežicah nadaljevanje 7. odprtega prvenstva v tenisu. Ob 13. uri bo na Prilipah finale republiškega prvenstva v motokrosu za kat. 125 ccm in finale državnega prvenstva za kat. 250 ccm. Sledilo bo še ekipno državno prvenstvo za trofejo Jugoslavije. GORELO V HIŠNI SHRAMBI ARTIČE — V shrambi stanovanjske hiše Štefana Fuksa iz Artič je prišlo 4. oktobra ob 13. uri do požara, v katerem sta zgoreli dve hladilni skrinji, motorna škropilnica, krožna kosilnica, kolo z motorjem in še nekaj drugih predmetov, tako da je skupne škode za 8 milijonov din. Z ognjem so opravili prostovoljni gasilci iz Globokega, krivec za požar pa je pregreti kontakt priklopnega releja na kompresorju skrinje. Zaradi doma popravljene varovalke se elektrika pri tem ni izklopila. Na prireditev bo peljal tudi poseben turistični vlak s približno 300 sedeži, ki ga bo vlekla že kar pozabljena parna lokomotiva. Železničarji so nam res šli tudi tokrat na roko. T udi zato smo sklenili, da bo za upokojene železničarje prevoz brezplačen, medtem ko ostale goste stane prevoz in vstopnica štiri tisočake. Že ob sprejemu potnikov turističnega vlaka ob 9.30 na železniški postaji v Sevnici jih bomo ob vpisu pozdravili s kruhom in soljo, s kulturnim sporedom z ljudskim godcem in godbo na pihala. Na železniški postaji v Boštanju bo med 10-minutnim postankom nastopila folklorna skupina, ki se nam bo potem pridružila na vlaku, kjer bodo folkloristi razdelili domače žganje in pevico. Na ŽP Jelovec bo prikazano delo mlatičev s cepci ter čiščenje in peklanje žita, na ŽP Tržišče ob 11.30 pa nas bo spet pozdravila godba in predstavniki KS Tržišče. Potnike bodo do prizorišča pripeljali z okrašenimi vozovi. Ob tem bo potekalo tekmovanje ribičev na Mirni, za goste, zbrane na šolskem igrišču, pa bo poskrbljeno s kulturno-zabavnim sporedom s plesom, ogledali si bodo kopo v prerezu, žganjekuho pod stojnico, pokrito s slamnato streho. Aktiv kmečkih žena bo pripravil razstavno prodajo sladic, peciva in drugih dobrot domače kuhinje, na voljo bo tudi dovolj pečenega kostanja, suhega sadja, medu in izdelkov iz medu, divjačine, srnin golaž, za žejo pa seveda tudi portugalka in mošt. Jesensko srečanje v Tržišču bomo izkoristili še za prikaz dela kovača, kovanje konj, izdelave brezovih metel in izdelkov iz ličkanja,« je povedala Joža Senica. Turistični vlak naj bi odpeljal iz Tržišča proti Sevnici okrog 18. ure. P. P. Z veselicami m trdim delom do novega doma Do zime pod streho? TRNOVEC »Naša največja želja je, da bi novi gasilski dom na Trnovcu še pred zimo spravili pod streho. Upamo, da bomo deležni kakšne pomoči, kajti doslej smo dom gradili le z udarniškim delom in s pomočjo denarja, ki smo ga zas-1 užili na veselicah,« je povedal Alojz Pajk, poveljnik gasilske trojke Trnovec—Podvrh. Trojka je doslej dobila le 10 starih milijonov pomoči od krajevne skupnosti Zabukovje za opremo. Denarja od petih veselic bi bilo še več, če gasilcem ne bi ponagajalo vreme. Pravzaprav sta »vžgali«, kot pravita Ivan Jazbec in Vlado Kobal, ki sta tudi nepogrešljiva pri vseh akcijah trnovških gasilcev, le prva in peta veselica. Vaška sloga se ni pokazala le v tem, da so ljudje prispevali veliko vina, mošta in orehov, temveč so iz svojih žepov dodatno prispevali poldrug milijon Alojz Pajk: »Ni res, da bi bili sprti z matičnim GD Zabukovje!« dinarjev. Pri veselicah zelo pomagajo mladinci, gasilcem pa gre zelo na roko tudi Tone Kragl, saj brezplačno odstopa za veselice svojo zidanico in okolico. »Kljub dobri volji in veliki pripravljenosti ljudi pa nam je zmanjkalo denarja za kritino in opaž in delno tudi za ostrešje. Za to so nam obljubili pomoč tudi sevniški gozdarji. Upamo pa, da naše prošnje za pomoč ne bodo prezrli niti drugi, zlasti občinska gasilska zveza. V domu bo dovolj prostora za vso našo opremo in tudi za vozilo ter ža delo mladine in SLO. Seveda se bodo semkaj na zemljišče, ki nam ga je dal na voljo Andrej Senica, eden od stebrov trnovških gasilcev, lahko preselile tudi veselice. Te pač, kot kaže, ostajajo naš najbolj zanesljiv vir financiranja,« pravi Pajk. P. P. Novo v Brežicah GRADOVE GRAŠČAKOM — Bili so boljši gospodarji, toda pišečkega in bizeljskega gradu najbrž ne bi vzeli nazaj. Zanemarjeno Orešje bo vsak čas nedostopno, ker se varovalni zid ob poti ruši in meter za metrom grmi v dolino. Graščaki so bili lahko dobri gospodarji, ker takrat še ni bilo kulturnih skupnosti. Gradove so vzdrževali iz dohodka od gozdov in posestev, potem pa so gozdove prevzela gozdna gospodarstva, posestva zadruge, skrb za mogočne kulturno zgodovinske spomenike pa so prepustili muzejem in kulturnim skupnostim, ki so neke vrste občinski reveži. KOMU KOPRIVO? — Brežičani so zato, da bi jo občinska turistična zveza najprej podelila republiški skupnosti za ceste. V zadnjih letih si jo je upravičeno zaslužila za cesto Brežice—Bizeljsko, ki je tako razbita, da ji v Sloveniji ni para. Po številu okvar, ki jih je povzročila na avtomobilih, je zagotovo posekala vse rekorde. V MESTU BOLJ ZAMERLJIVI KOT NA PODEŽELJU — Slovinu nekateri še do danes niso oprostili, daje za obisk tridnevne prireditve Pesem — vino zaračunaval obiskovalcem 5.000 din vstopnine. Bi-zeljanci in njihovi gostje pa se niso prav nič razburjali, čeprav so jim istočasno za enodnevno veselico olajšali žepe za pet tisočakov. Kaže, da meščani res nimajo smisla za take vrste folkloro in da si tudi ne predstalvjajo, kako dragi so dandanes zabavni ansambli in vse vrste paša za oči, od vola na ražnju do vinske kraljice. VLOM V VIKEND MLADINE PRI ČATEŽU - Med 25. septembrom in 1. oktobrom je bilo vlomljeno v počitniško hišo Radovljičana Jožeta Budiča v Mladinah pri Čatežu. Storilec je iz vikenda odnesel krožno žago in kotno brusilko, tako da je lastnik oškodovan za 800 tisočakov. Krške novice NI LAHKO BITI KRČAN — V sedanjih težkih časih imajo prebivalci krške občine, ki šteje med najbolj razvite v Sloveniji, še dodatne težave. V krškem domu upokojencev so že povsem brez denarja in komaj zberejo toliko dinarčkov, da nakupijo vsaj malo hrane za svoje varovanec. Nič bolje se ne godi vsem tistim krškim občanom, ki zbolijo. Krška zdravstvena skupnost trenutno šteje med tiste v Sloveniji, kije najbolj neredna plačnica zdravil in zdravstvenih storitev. Zdaj se že dogaja, da Krčani izven občine ne dobijo zdravil na recept, kaj kmalu se lahko zgodi, da jih ne bodo sprejeli v bolnišnice in domove. Komentar ni potreben, vprašamo sc lahko le, ali tudi to šteje v sklop prizadevanj za izboljšanje življenjskega standarda krških občanov. MALO ZANIMANJA ZA HIŠE —V Krškem so na občini priredili pravo malo predstavo o možnostih gradnje in nakupa montažnih Marlesovih hiš v naselju Spodnji grič. A seje predstava skoraj izjalovila, kajti na službeno predstavitev ni bilo zainteresiranih občanov. Prišli solarno tovariši po službeni dolžnosti. Zato svetujemo, da poslej prirejajo predstave, na katerih se bodo občani lahko seznanili z možnostmi za kupovanje cenejšega kruha in olja in ostalih nujnih potrebščin. Na hiše bomo pa za nekaj časa kar lepo pozabili. SPET TENIS, TOKRAT NAMIZNI — Na seji občinskega komiteja ZK je normalni potek seje (po dveh urah jalove razprave o gospodarskih rezultatih v predzgodovinskem polletju) spet prekinil mladinec in se vprašal, kaj naj bi s tako razpravo dosegli. Menil je, da bi morali v poročilu točno navesti zakaj v določeni tovarni niso sposobni narediti 100 stolov namesto 50. Če je slabo vodstvo, ga je treba zamenjati, če šepa nabava ali kaj podobnega, bi tudi morali sprejeti določene ukrepe. Pa je na svoje »nestrpno« in »neolikano« spraševanje dobil odgovor: no, katera firma pa ima taka poročila. In potem so spet začeli od začetka. Sevniški paberki HUDI ČASI — Devizne dnevnice, ki jih naši poslovneži dobijo za službena postavanja v tujino, so očitno prepičle, da bi lahko ne le spali, ampak tudi jedli in pili kol doma. Zato je tudi med sevniškimi popotniki po belem svetu vse več takih, ki v prtljažniku avtomobila ne morejo pogrešati polne pletenke in izdatnega kosa slanine ali pršuta. Pri vsem tem je pomembno vsaj to, da pozabljajo doma čebulo, da jih ne bi okaral kakšen visok politik, češ kako zastopajo Jugoslavijo v tujini. ZAKLONIŠČA — Čedalje večje ljudi, ki nočejo plačevati prispevka za zaklonišča, ker pač ne vidijo ničesar, kar bi s tem denarjem zgradili. V teh časih, ko dinar vsak dan tone vse globlje, bi lahko tako obnašanje ljudi označili kot (družbeno) samozaščitno. Prvič, sami poskrbijo, da jim ostane kakšen dinar vsaj za socialni kruh in mleko, in drugič, dokler še ne kruli preveč v želodcih ni nevarnosti, da bi množice izražale nezadovoljstvo še kako drugače, denimo na ulici. Znano je, da so tudi na republiki pobude, da bi začasno prenehali plačevati prispevek za zaklonišča, in kot je dejala županja Breda Mijo-vič, se tudi na občini sprašujejo o smiselnosti tega prispevka. IZUMRLI — Na petih srednješolskih centrih v Sloveniji — žal pa nikjer v Posavju in na Dolenjskem — so spel vpeljali latinščino. Medklic enega izmed poverjenikov poklicnega usmerjanja iz. Posavja na posvetu v Sevnici, ki ga je sklicala strokovna služba občinskih skupnosti za zaposlovanje, je bil, da ni več učiteljev, da so že izumrli. Skoraj tako kot latinščina. »HODIL PO ZEMLJI SEM NAŠI« — Tako so dali naslov že 7. eks-temporu mladih likovnikov Bele krajine, ki ga ob tednu otroka izmenično pripravljata Občinski zvezi prijateljev mladine Črnomelj in Metlika. Letos so se učencem vseh belokranjskih osnovnih šol pridružili še črnomaljski srednješolci ter otroci iz pobratenega Ozlja in avstrijske Wagne. Na otvoritvi razstave del (na fotografiji), kije bila pretekli teden v Ganglovem razstavišču v Metliki, sta se v kulturnem programu predstavili recitatorki iz Podzemlja in flavtistki iz Metlike, številne goste sta pozdravila predsednik metliške občinske skupščine Stane Bajuk in predsednica ZPM Metlika Vladka Škof, kustos Belokranjskega muzeja Andreja Brancelj pa je podala strokovno oceno likovnih del. Razstava bo potovala po belokranjskih šolah, na koncu pa bodo v domu počitka v Metliki, kije bil pokrovitelj, z deli okrasili stene sob. (Foto: M. B.-J.) Filmski maraton V 14 urah predvajali 6 različnih filmov KOČEVJE — Filmski maraton, ki ga je 1. oktobra organiziral Kulturni center—kino Kočevje, je uspel tako finančno kot tudi v zadovoljstvo gledalcev, ki so povedali, da si takih prireditev še želijo. Ta dan je bilo od 10. ure do polnoči prikazanih 6 filmov raznih zvrsti, da bi bilo ustreženo različnim okusom gledalcev. Uspeh in pohvale so opogumile organizatorja, da bo take prireditve še pripravil. Pravijo pa, da bodo v bodoče na maratonu predvajali vetjetno nekoliko manj filmov. Menijo, daje k uspehu prispevala tudi učinkovita reklama. Za obisk so se namreč nekoliko bali, ker je bilo v tistih dneh še več prireditev (finalne tekme na olimpiadi, v Kočevju pa prireditve ob prazniku občine in še cirkus), poleg tega pa so predvajali filme, ki so posneti na video kasete in jih torej lahko vsak tudi izposodi. KITAJSKA UMETNOST V MIKLOVI HIŠI RIBNICA — Razstavo »Tradicionalno kitajsko slikarstvo iz pokrajine Yiangsu« bodo odprli 25. oktobra v razstavnem salonu v Miklovi hiši v Ribnici. Ob Miheličevih slovenskih slikah Razstava del Franceta Miheliča je na ogled v galerijskih prostorih Miklove hiše v Ribnici — Slikarstvo, prekrito s tančico značilne slovenske baladnosti RIBNICA — Galerija v Miklovi hiši je ta teden odprla vrata delu izjemno bogatega opusa akademskega slikarja Franceta Miheliča. Razstavo, ki obsega devetnajst slik v olju in akrilu, petnajst grafik in dvanajst na temo Ribniška himna izdelanih ilustracij (risb) tega umetnika, so odprli v torek. Na otvoritveni slovesnosti je z recitalom svojih pesmi nastopila Svetlana Makarovič. Razstava bo na ogled do vključno nedelje, 23. oktobra. Izbor slik za to razstavo predstavlja trenutek postalo trohneči les. To pa ni Miheliča kot svojskega slovenskega krajinarja in občega slikarja, kije razpel svet svoje umetnosti med ljudsko izročilo in vse tisto, kar je v našem življenju splošno. V slednje sodita življenje in smrt.vse, kar je podvrženo zemeljski minljivosti. Kar je zapisano koncu, pa ne more biti nekaj veselega in to je razvidno tudi iz Miheličevega slikarstva. Prekriva ga zdaj bolj vidna, zdaj nekoliko zastrta tančica baladnosti. Značilen motiv pri tem slikarju je Kurent. To mitološko bitje pa ne nastopa zgolj kot poosebitev okolja, ki gaje bilo ustvarilo, marveč bolj kot simbol za umetnika. Prek Kurenta oziroma kurentovske maske vzpostavlja stik s skrivnostnimi silami narave. Izza maske izpoveduje neko drugačno, predvsem pa osebno resnico. Tu pa je še drug sklop Miheličevih slik z upodobitvami zloveščih jezdecev, enodnevnic, čudnih muzikantov, nečesa, čemur se izteka čas in bo že naslednji samo tragično čakanje usode, misel nanjo in strah pred njo. To bivanje je tudi Eros in Thanatos. Razstava v Miklovi hiši je prav gotovo ena najžlahtnejših »predstav« umetnosti, kije po barvi in tonu ter po duhu slovenska — s prizvokom tipično slovenske melanholičnosti, baladnosti. Zato najbrž, pa ne samo zato, Miheličeve slike sežejo slovenskemu obiskovalcu tako globoko v srce. I. Z. OLJA IN GRAFIKE D. KLEMENČIČA-MAJA — V avli poslovnih prostorov tovarne zdravil Krka v Ločni so minuli četrtek odprli posthumno razstavo del tega slikarja, kije umrl letos. Ob otvoritvi (posnetek je od takrat) je nekaj slovenskih narodnih zaigral in zapel Ivan Šiška, razstava pa bo na ogled do konca novembra. (Foto: J. P.) Bogovčič prvič v Brežicah Razstavo so odprli v Posavskem muzeju France Mihelič: SPOMIN NA MATER, 1974, oglje; platno KONCERTI SIMFONIKOV v CANKARJEVEM DOMU LJUBLJANA — V Cankarjevem domu bo ta mesec še nekaj zanimivih glasbenih prireditev. Jutri ob 20. uri bodo pod vodstvom Antona Nanuta nastopili simfoniki RTV Ljubljana. Solist bo grški violinist Leonidas Kavakos. ogram bo obsegal Rančigajeva, Pa-ganinijeva in Skrjabinova dela. V četrtek, 20., in v petek, 21. oktobra, pa bo koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Dirigent bo Uroš Lajovic, solist pa Aleksandar Madžar. Ta orkester bo nastopil tudi teden pozneje, m sicer v četrtek, 27., in v petek, 21. oktobra, tedaj pa bo dirigent Samo Hubad. Na koncertu, posvečenem Vaclavu talichu, bosta kot solista nastopila Darko Linarič in Miloš Mlejnik. KRES VABI K SODELOVANJU NOVO MESTO — Novomeška folklorna skupina Kres, ki seje pod vodstvom Branke Moškon že večkrat proslavila s kvalitetnimi nastopi Ba domačih in tujih prizoriščih, vabi medse nove plesalke in plesalce ter glasbenike. Prvi od sprejemnih sestankov za tiste, ki se želijo vključiti, bo danes, v četrtek, 13. oktobra, ob 19. uri v avli novomeškega Doma JLA. BREŽICE — V galeriji Posavskega muzeja seje 7. oktobra z obširno razstavo predstavil občinstvu akademski slikar Ivan Bogovčič, rojak iz Bregan-skega sela, ki je zdaj izredni profesor za SLOVENSKI OKTET PRI »KRSTU« ORGEL NOVA GORICA — V tukajšnji župnijski cerkvi je bila minuli petek zvečer slovesna promocija novih koncertnih orgel, ki jih je Novi Gorici podaril švicarski donator. Poleg Huberta Berganta, kije kajpak igral na orgle, so nastopili Slovenski oktet, rogist Jože Falout, flavtist Fedja Rupel, trobentač Tone Grčar, sopranistka Sonja Gašperšič — Ognjanovič in baritonist Marcel Ostaševski. NEAPOLIS SE PREDSTAVI NOVO MESTO — 28. oktobra ob 12. uri bodo predstavili v mali dvorani Doma kulture v Novem mestu trajno delovno skupnost samostojnih kulturnih delavcev Neapolis. Dejavnost te delovne skupnosti sega na področja arhitekture, oblikovanja, fotografije, tržnega komuniciranja in inženiringa. DANES V DOMU KULTURE SPET FILMSKO GLEDALIŠČE NOVO MESTO — Danes ob 18. in 20. uri bodo v Domu kulture zavrteli že drugi film iz novega programa novomeškega filmskega gledališča. Na sporedu bo ameriška komedija Obupno se išče Suzana iz leta 1985. Prihodnji četrtek ob istem času pa si bodo obiskovalci lahko ogledali slovenski film Ljubezni Blanke Kolak, film, ki je na lanskem puljskem festivalu dobil zlato areno za glasbo in kostume. »BALADA O LEPOTAH« — »Kotarjeve krajinske in vedutne podobe so včasih prava poema, balada o lepotah prvinske narave, ki zaradi nerazumljive človeške poniglavosti počasi izginja,« je dejal umetnostni zgodovinar Franc Zalar (prvi z leve) o slikah novomeškega razstavljalca, slikarja Jožeta Kotarja (sredi posnetka), ko je minuli petek govoril v krški galeriji. (Foto: I. Zoran) »Poslednji beg v lepo« V krški galeriji razstavlja Jože Kotar iz Novega mesta 20 krajin, tihožitij in portretov, največ iz zadnjih let KRŠKO — Galerija v nekdanji mali cerkvi sv. Duha v Krškem je premajhna, da bi mogel produktivnejši likovni ustvarjalec v njej pokazati kaj več kot izsek, bolj ali manj naključen izbor svojega dela. Za celovitejšo predstavitev, še • Razstava slik Jožeta Kotarja v krški galeriji bo odprta do petka, 21. oktobra. Na otvoritvi minuli petek je slikarja in njegovo delo obiskovalcem predstavil umetnostni zgodovinar Franc Zalar, kustos Mestnega muzeja v Ljubljani. V kulturnem programu sta sodelovala igralec Mare Črtalič iz Škofje Loke (z interpretacijo Baude-lairovih, Poejevih in Whitmanovih besedil) in kitarist Dušan Pavlenič iz Novega mesta. posebej, če naj bi bile stvaritve vsebinsko ali kako drugače povezane v cikle, v tej galeriji ni prostora. Seveda s tem še ni rečeno, da v nekdanji cerkvi sv. Duha ni moč pripraviti zanimive, odmevne razstave, saj navsezadnje ne določa kvalitete število razstavljenih del, marveč slike same. restavratorstvo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Kot slikarja ga v domačem okolju skoraj ne poznajo, saj je doslej razstavljal večinoma v Ljubljani in na Gorenjskem, prvo manjšo razstavo pa je imel 1972 v svoji rojstni vasi. Bogovčič slovi bolj kot restavrator. Je koordinator v Restavratorskem centru v Ljubljani. S Posavskim muzejem ima stalne stike, odkar je po študiju nadaljeval restavriranje antičnih mozaikov z Drnovega. Letos so restavratorji ljubljanskega centra obnavljali štukature v jugovzhodnem stolpu brežiškega gradu in restavrirali kapelo v parku mokriškega gradu. Posavski muzej je ob Bogovčičevi razstavi izdal katalog s spremno besedo Aleksandra Bassina, ki bralcu utira pot do razumevanja umetnikove slikarske izpovedi in njegovega odnosa do sveta, človeka in narave. Bassin opozarja na umetnikovo psihološko pronicljivost, ki jo odražajo njegovi portreti. Portretiranci so slikarjevi sodelavci, prijatelji in znanci, vendar jih ne označuje z imeni, ampak z razpoloženjem, v katerem jih je ujel njegov čopič in povzel njihovo duhovno podobo. V galerijskih prostorih je razstavljenih 56 risb in olj. Za slikarja, ki se je posvetil restavratorskemu poklicu, je to bogata bera, če upoštevamo, da Bogovčič slika v prostem času za sprostitev. J. T. SPOMINSKA RAZSTAVA GREGORJA FILIPČIČA LJUBLJANA — V Plečnikovi sobi Fakultete za arhitekturo so razstavljena slikarska dela in študijski programi Gregorja Filipčiča iz Brežic, študenta 2. letnika, kije 6. avgusta letos iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov utonil na otoku Mljetu pri potapljanju s člani Kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto. Razstava bo odprta do konca tedna. Razstava najdb s Kapiteljske njive Otvoritev nove arheološke razstave bo v Dolenjskem muzeju NOVO MESTO — V sredo, 19. oktobra, bodo ob 11. uri v Dolenjskem muzeju odprli razstavo z naslovom: Nova arheološka odkritja v Novem mestu. Na njej bodo predstavili rezultate arheoloških izkopavanj v zadnjih treh letih na veliki prazgodovinski nekropoli Kapiteljska njiva. Razstavljeni bodo predmeti iz keltskih, halštatskih in bro-nastodobnih grobov. Osrednje mesto na razstavi bo imel grob halštatskega kneza, ki so ga z bojno opremo vred pokopali ob koncu 8. stoletja pred našim štetjem. Taje bil prvi v vrsti halštatskih aristokratov, ki so načelovali prazgovodinskim prebivalcem Novega mesta v stoletjih pred našim štetjem. Razstava, ki jo je pripravil arheolog Tone Knez, bo na ogled do 13. novembra 1988. Tudi zdajšnji razstavljalec, slikar Jože Kotar iz Novega mesta, bi imel prav gotovo več pokazati, kot je mogel razstaviti v tej galeriji. Razstavil pa je le 20 del, in ker ga štejemo za produktivnejšega, pač ne moremo reči, daje s tem deli dal na svetlo vse, kar ima dobrega in zanimivega. Zato je to, kar je (lahko) obelodanil, le bolj ali manj izčrpna informacija o tistem, kar ga najbolj priteguje in vznemirja. In če torej to razstavo gledamo v tej luči, potem nam ne bo težko ugotoviti, da predstavlja narava glavni poligon Kolarjevega slikarskega zanimanja. Glavni, ne pa izključni poligon, saj se Kotar enako rad zateka k tihožitjem in portretom. Razumljivo, da Kotarjeve slike niso fotografske odslikave izbranih motivov, temveč vse kaj drugega. So poetični zapisi občutij iz stikov z njimi, v barve prelita doživetja. In kakšna so ta doživetja? Franc Zalar je zapisal, da »Kotarjeve krajinske in vedutne podobe hranijo v sebi polno očarljivega romantičnega in nostalgičnega duha,« da so njegove slike »poslednji beg v lepo, v zatočišče, v kotičke intimne lepote in poezije«. Kotarje zvest nadaljevalec slovenske slikarske tradicije, kot so jo na svojih poteh gradili Lamut, Kobe, Didek, Jakac in še vrsta drugih likovnikov. Njegove upodobitve dolenjske in belokranjske krajine pa vedutnih izrezov in sploh izrezov iz opojno zelene Dolenjske so opazen prispevek k tovrstni umetnosti. Res, da krška razstava ne omogoča širokega vpogleda v tovrstno Kotarjevo slikarstvo, kar je, kot rečeno, škoda, vendar pa je moč iz tega, kar je razstavljeno, videti, kje, kako in s čim slikar teši svojo ustvarjalno slo. 1. ZORAN LIKOVNO DELO MESECA LJUBLJANA — za likovno delo meseca (oktobra) je bila izbrana slika Vide Slivniker z naslovom Tolmun, nastala lani. V preddverju Cankarjevega doma jo je minulo sredo predstavil dr. Milček Komelj. — Izbor je opravljen tudi že za naslednje likovno delo meseca. To je slika Jožeta Tisnikarja z naslovom Mati z otrokom, nastala letos. V sredo, 2. novembra, ob 18. urijo bo v Cankarjevem domu predstavil Andrej Pavlovec. Danes pridejo ■ HV ■ V ■■ knjižničarji Strokovni posvet slovenskih knjižničarjev NOVO MESTO — Danes ob 10. uri se v tukajšnjem Domu JLA začenja strokovno posvetovanje slovenskih knjižničarjev o temi Zapisi znanja v informacijski dobi. Na začetku bo govoril tudi predsednik republiškega komiteja za kulturo pisatelj Vladimir Kavčič. V okviru dopoldanskega dela bodo podelili Čopove diplome. Približno ob 12.30 se bodo začeli vrstiti referati. Z njimi bo nastopilo trinajst strokovnjakov za knjižničarstvo. Branje referatov bo trajalo tja do večera, na koncu pa bo razprava. Tema je zanimiva, zato pričakujejo veliko diskutantov. Sklepe posvetovanja bodo sprejeli • V času strokovnega posvetovanja slovenskih knjižničarjev bo v avli novomeškega Doma JLA na ogled razstava del akademskega slikarja Milana Rijavca, mokronoškega rojaka. Razstava bo obsegala predvsem akvarele, na katerih je Rijavec upodobil novomeške in druge dolenjske motive. Odprta pa bo še v soboto, 15. oktobra, da si jo bodo lahko ogledali tudi ostali obiskovalci Doma JLA. jutri dopoldne, in sicer bo to po skupščini Zveze bibliotekarskih društev Slovenije. Strokovno posvetovanje v Novem mestu se bo zaključilo jutri opoldne. Udeleženci (do konca minulega tedna se jih je organizatorju Društvu knjižničarjev Dolenjske prijavilo okoli 340) se bodo nato odpeljali v Kostanjevico. Tam si bodo ogledali galerije in druge znamenitosti ter se udeležili koncerta, ki ga bo imel v nekdanji samostanski cerkvi v gradu Šentjernejski oktet. I. Z. PO 30 LETIH IGRA O BLAŽU JURKU — Na Razbotju, pod obronki Lisce, so preteklo nedeljo vaščani, ki jim je pri srcu ljubiteljska kultura, skoraj po 30 letih spet stopili na oder. T udi tega so si naredili sami, tako kot je režiser in scenarist Emil Stopar sam priredil besedilo igre o velikem rodoljubu, odločnem zagovorniku slovenstva in prvem učitelju na Razborju, Blažu Jurku. Približno dve uri dolgo igro, kije prerez Jurkovega življenja in ljudi tistega časa in okolja, kjer je bil vaški učitelj Jurko kar 45 let zavzet borec proti ponemčevanju, je občinstvo toplo sprejelo. (Foto: P. Perc) Skupen glas bi bil močnejši Na rob zborovanju slovenskih knjižničarjev v Novem mestu Program življenja in dela osnovne šole doživlja številne pretrese. Zaradi neugodnega materialnega položaja vsebolj posegamo v krčenje vzgojno-izobraževalnega dela. S tem pa lahko osiromašimo temelje znanja — toda brez znanja ne bomo napredovali Tako se je v dogovorjenem programu znašla tudi knjižnica; to pomeni: če bo denar, se bomo dogovorili, če ne, bomo še to oklestili Knjiga je vir znanja; v vsej zgodovini slovenstva je odigrala temeljno vlogo. Ni čuda, da so jo večkrat preganjali — knjigo in avtorje. Mar bomo ostali ob tem neobčutljivi? Sodobni čas poudarja potrebo po nenehnem izobraževanju, naša naloga je navajati učence na samostojno iskanje virov znanja, drugače ne moremo govoriti o vsestransko razviti mladi osebnosti Ker se socialni položaj družin slabša, so se mnogi starši morali odpovedati tudi knjigi — ali ni torej dolžnost šole, da otroku ponudimo, kar je najboljšega na knjižnem trgu ? Žal se tudi v šoli manjšajo sredstva za knjižni fond. Kaj, če bo jutri še slabše? Na prepihu se je znašla tudi bralna značka. Mar bomo izničili skoraj tridesetletna prizadevanja, da otroku ponudimo sodobno mladinsko delo, se pogovarjamo o knjigi, iščemo vrednote, se seznanimo živo s pisateljem, da vzgajamo potrebo po osebnem stiku s knjigo? Kljub stalnim pritiskom na prosvetne delavce je vendar še dosti ljudi, ki delajo s knjigo z mladim rodom, četudi niso pravilno materialno ovrednoteni. Kaj pa, če bo že jutri tega entuziazma še manj?! Knjižničarji večkrat osamljeno trkajo na vrata razumevanja; njihov glas se izgubi — tudi zato, ker vedo, da otroku kljub vsemu morajo ponuditi vrednote. Zato je prav škoda, da ponovno poteka zborovanje knjižničarjev hkrati s slavističnim zborovanjem. Posebno na manjših šolah je večkrat slavist tudi knjižničar; študij knjižničarstva je največkrat povezan z maternim jezikom. Če bi bili združeni, bi bil glas močnejši — in morda bi preglasili tiste, ki še vedno menijo, da je šolstvo poraba — in ne temelj za razvoj vsega našega mišljenja JOŽE ZUPAN pisma in odmevi Kraja, k[ni Lahko je tudi barometer našega življenja Stric, ki je vstopil v okrepčevalnico Jurček na metliškem Trgu svobode, je s pogledom oplazil obraze ljudi, ki so viseli za točilno mizo. Oblečen je bil v staro sivo, ponošeno obleko in v rokah mu je visela prazna poletna torba. Alije bil njegov iskajoč pogled le slučajen? Potem je stopil proti vratom, ned katerimi se je belil napis » WC«. Vstopil je in jih zaloputnil za sabo. Stric ni vzbujal pozornosti, saj tam, kjer se pije, je povsem normalno, da vsako minuto nekdo odide tja. Gostje so še naprej viseli za šankom in bili zavzeti z olimpiado, iredento in Slobodanom ter Janijem Bevkom, ki bo moral preložiti fantovščino. Stric je stopil iz stranišča skozi izhodna vrata lokala naravnost na Trg svobode. Če bi se komurkoli od genijev, ki so podpirali šank, zdelo vredno pogledati za njim, bi verjetno opazil, da je prej prazna torba dobila obline. Izkušenemu opazovalcu bi bila verjetno tudi živčnost njegovega koraka sumljiva. Strica že zdavnaj ni bilo več, ko je nekdo povedal, ne ravno brez nedolžnih kletvic, da na moškem stranišču ni toaletnega papirja. Tudi iz ženskih sanitarij so izginili trije zavojčki Palome. Postavlja se vprašanje: »Kje živimo in kako živimo ter kakšna je država, v kateri morajo stari strici krasti toaletni papir v javnih lokalih ? Ste pomislili, da je bil ta stric mogoče vaš oče? MATJAŽ RUS Mehaniki so zaradi voznikov, ne? Zgovorna zgodba — Halo! Dober večer! Upam, da sem prav poklical. Ste mehanik? — Ja. Popoldansko obrt imam. — Kakšnih dvesto metrov od vaše delavnice sem obtičal s katro z zablokiranim desnim kolesom. Šment ne gre ne naprej ne nazaj. Se lahko domeniva, da vam po prijatelju pošljem ključ, vi pa bi avto jutri osposobili in zapeljali na vaše dvorišče? — Gospod, za dva dni vnaprej imam ves čas rezerviran. — Verjamem, verjamem. Saj ne bi sitnaril, pa grem čez soboto in nedeljo na pot in se mi ne zdi varno, saj razumete! — Zelo mi je žal, res ne morem. Pokličite Pomoč-informacije. — Oprostite, ker vas tako pozno kličem, ali bi lahko jutri... — Tovariš, jaz imam jutri dopust. Zjutraj pokličite v delavnico. — Zelo zgodaj moram na pot, ali ne bi lahko... — Kaj ne razumete, da imam jutri dopust? • •• — Kje se je katrca skujala? — Ne morete zgrešiti, na drugem koncu naselja. Sicer je res kakšnih osem kilometrov od vas, ampak... — Saj bi bilo krasno, če bi se vo-zilca kvarila pred mehaničnimi delavnicami pa se, žal, ne. Kako se zmeniva za ključe? Prav. Katra je zdaj naša skrb. — Najlepša hvala! Nekaj bi pa le rad vprašal. V preteklih dveh urah sem se pogovarjal s petimi o tej svoji nevšečnosti. Povsod sem naletel na neke tehtne izgovore. — Ja hudiča! Če take situacije pra v razumem, ni nikomur pra v posebno všeč, da mora pustiti avto za cesto. Na koncu koncev je že celo premožeje! Sicer pa smo mehaniki zaradi voznikov, mar ne? Hvala, prijatlej mehanik Milan Terzin iz Trebnjega. Voznik NM 122-417 Dobro, da vedo Suhor nima vode Suhor pesti že nekaj časa pomanjkanje vode. Ljudje se ne morejo umivati, ne morejo pomivati posode, ne morejo si prati zob, ne morejo napajati živine, ne morejo prati perila in tako naprej in tako dalje. O tem se pišev časopisih, go vori se po radiu, še po televiziji bodo morda pokazali kakšno suho pipo. Že ime Suhor je simbolično, zato je nemogoče pričakovati obilico vode. Suhorčanke in Suhorčani pa so ogoročenL »Poskušajte biti vsaj dan brez vode, pa boste videli, kako je to,« govorijo. Tudi pritožujejo se. Bili so že pri vseh odgovornih in neodgovornih. Dopovedovali so, prosili, moledovali, kričali, grozili. Vode pa kljub temu nimajo tudi po nekaj dni zapored. »To je nekaj groznega,« mi je rekla oni dan krajanka Suhorja Problem poznajo tako na občini, kot tudi na komiteju in na komunali. Najpogostejši odgovor, ki ga je slišati, pa je: »Ni nam treba govoriti, saj dobro vemo, da na Suhorju ni vode.« V tolažbo razjarjenim Suhorčanom je lahko dejstvo, da občinska oblast ve za njihove težave, da je slišala zanje. Koliko je namreč v občini problemo v in problemčkov, za katere ni še nihče nikoli slišal ali pa jih noče niti videti niti slišati. Pred njimi si enosta vno zatiskamo oči in ušesa. -r n PRECEJ JE POMANJKLJIVOSTI Prosim predsednika krajevne skupnosti Meltika, naj pogleda, kaj bi bilo potrebno urediti v ulici Na Obrh. Takoj za hišo št. 11 v tej ulici je odlagališče odpadkov, katerega material zasipava odtočne kanalizacijske jaške. Nekaj korakov naprej je zidna ograja, ki jo močno razjeda zob časa. Na več delih te strme poti so ob straneh še vidni ostanki razpadle lesene ograje, ki bi jo bilo potrebno obnoviti. Dotrajana je tudi ograja na mostičku preko potoka Obrh in bi ji bila potrebna obnova. Potok sam pa je precej umazan in bi bilo potrebno strugo očistiti vejevja in blata. Težavo povzroča tudi drevje, katerega veje se sklanjajo nizko nad pot ob potoku, obilnejši sneg pa lahko naredi omenjeno pot neprehodno. Krajevna skupnost doslej ni pokazala nobenega zanimanja za pot, ki vodi iz Dacarjev v Metliko po mestnem bregu. FRANC STEPAN Čurile 17 Metlika PRAVCATI PRAZNIK TREBJE — Izvršni odbor KUD Pavel Golia Trebnje je organiziral za člane društva srečanje pri lovski koči na Vrhtrebnjem. Za nas, povabljene upokojence, je bilo srečanje enkratno doživetje, še toliko bolj, ker so nas mladi sprejeli z odprtim srcem. Veseli, razgreti in humorja polni pogovori so pomladili tudi naša srca. Daje bilo srečanje še toliko bolj prijetno, je poskrbel izvršni odbor še za majhno zakusko. Takih srečanj prav gotovo manjka, zlati še v današnjih časih, ko smo iz dneva v dan bolj pusti, samo hitimo in čakamo, kaj bo. R. MAJER • Lahko je njim kazati na napake, ko pa vedo, kje so, saj so jih sami zagrešili! (Ljubo Raičevič) GUSLE SO V RIBNICI — Na fotografiji je ribniški slikar Čirovič s svojimi guslami. »Hočemo gusle!i 70 ton. Bolj žalostne jeseni si sadjarji niso mogli zamišljali, a ne samo zaradi izničenega Pridelka zaradi pozebe in avgustovske suše, ampak tudi zaradi nerazumevanja njihovih težav. Za obnovo nimajo ta hip nobenih upov, Splf0 obresti že pri hranilno-kreditni službi IžO-odstotne. Stroški za hektar nasada se trenutno gibljejo med 30 in 40 milijoni dinarjev. Brez posojil ljudje ne morejo obnavljati aasadov, bančnih obresti pa se boje, ker se VSak mesec spreminjajo. Ta hip za dosaditev Pozeblih nasadov sicer ne bi potrebovali pretiranih vsot denarja, zato bi bilo po mnenju fodje sadjarske proizvodnje pri Agrarii Ivano Vovka zelo narobe, če bi sadjarje s posla-bševanjem razmer v tej panogi prisilili k ukinjanju nasadov. To bi bila velika družbena škoda, saj potem mine deset let, preden Pospeševalci znova vpeljejo tako dejavnost. ■ (f*3eskve, marelice in orehi so v bre-z'ški občini pozebli stoodstotno, jablane V'odstotno, suša pa je od tega uničila še retjino. Skupno škodo v vinogradih in nosadih sadnega drevja je komisija po rrtesecu dni dela na terenu ocenila na 5,25 milijarde dinarjev, kar znese 23 odst. narodnega dohodka v občini. Usmerjeni s°djarji nimajo niti toliko denarja, da bi s Pridelkom krili stroške za škropiva, .rkateri so ostali popolnoma brez sadja ,n ga morajo kupiti celo za lastne Potrebe. rmvljajoče se krize, ki jih pestijo zadnja leta. 0 bi bil tudi prispevek regije k po večanju iz- Tuji kupci namreč zelo cenijo posavsko adje zaradi ugodnega razmerja med aromo n kislino ter, zaradi obarvanosti. Na jugu na Primer sploh ne morejo pridelovati kako-ostnega glostra, ker je tam prevroče. Tudi tjrvo ima slabšo, ker so zanjo potrebne tadne noči in vroči dnevi, to pa je prednost s°foitskih klimatskih razmer. Iz drugih republik dovažajo to jesen na trg zelo veliko rugorazrednega krastavega in drobnega udja. Tam nasade zaradi slabe vzdrževanos-tj starosti, neprimerne tehnologije in neso-,° rtih sort na veliko izsekavajo. To pomeni, a bo tudi domače tržišče potrebovalo več valitetnega sadja, zato bi se solidarnostna Pomoč v tem trenutku dobro obrestovala. Toda sadjarji so še vedno zaskrbljeni, ker Vse kaže, da take pomoči za pozebo ne bo, Qmpak samo za sušo, in sicer 10 odst. od ocenjene škode za razviti del občine in 15 °dst. za nerazvito območje. Od tega bodo kmetje dobili polovico še letos, polovico pa 1989. Prednost ima predvsem živinoreja, zato sf lahko zgodi, da bo sadjarstvo potegnilo krajši konec. J. TEPPEY Nihče več noče biti obrtnik pa so njihove delavnice preveč zastarele, niso usposobljene za koooperacijo z delovnimi organizacijami. Marsikje — in tudi v Črnomlju —pričakujejo rešitev iz težkega gospodarskega položaja v razvoju obrti, žal pa vedno znova ugotavljajo, da gre z obrtjo le navzdol. V zadnjem času je bilo sprejetih veliko ugotovitev in stališč, sklepov in priporočil za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva, učinkov pa nikakršnih. Pada delež samostojnega osebnega dela v družbenem proizvodu občine, ki je znašal še pred petimi leti skoraj 14 odst., leta 1986 10,6 odst., a tudi lani v upadanju. V letošnjem letu so obrtniki odjavili 9 obratovalnic, v občini pa so izdali le 4 nova obrtna dovoljen- Samo za primer: v črnomaljski občini ni obrtnika, ki bi lahko sprejel izdelavo manjših serij izdelkov iz Belta. Zato se domače delovne organizacije zatekajo po pomoč k obrtnikom iz drugih občin, ki v svojo dejavnost vlagajo tudi več znanja. Prav gotovo bi tudi obrtno združenje, predvsem pa obrtna zadruga, morala začeti bolj organizirano s po vezo-vanjem kooperacijskih odnosov med obrtniki in združenim delom, ne pa da se zadovolji z zapiranjem v star obrtniški sistem. M. BEZEK-JAKŠE ja. Število zaposlenih delavcev pri obrtnikih se je letos zmanjšalo kar za 23. Se pred letije Močna Beti ni nakazala niti dinarja veljala Črnomaljska občina za tisto, ki je imela skoraj toliko popoldanskih obrtnikov kot rednih, danes je popoldancev le nekaj čez 100, torej za polovico manj kot rednih. Vse to pa se dogaja, kljub temu da v Črnomlju niso sprejemali le stališč, ampak so tudi nekaj naredili za razvoj obrti. Ponudili so obrtnikom pomoč pri u vozu, v uslužnostni dejavnosti ne plačujejo prispevkov za sise, prav tako ne začetniki. Ne zavlačujejo pri izdaji obrtnih dovoljenj, čeprav nekateri zbirajo dokumentacijo tudi po leto dni, kar je lahko posledica nezainteresiranosti ali pa so na poti druge ovire, kot so neustrezni prostori, pomanjkljiva izobrazba. Pripravili so lokacije za gradnjo delavnic za mirne dejavnosti, za hrupne dejavnosti pa je zazidalni načrt sedaj v pripravi Žal so te lokacije pripravili obrtnikom nekoliko pozno, v času vsesplošne krize, ko tudi denarja za gradnjo primanjkuje. • In kaj je glavna ovira, da obrtništvo ni steklo tako, kot je bilo zamišljeno? V Črnomlju so prepričani, da so glavni krivec neurejeni poslovno-tehnični odnosi. Obrtniki tarnajo, da ni dovolj dela in materiala, da so delovne organizacije, za katere delajo, neredni plačniki, v resnici Na letošnji razpis metliške stanovanjske skupnosti za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo se je prijavilo 51 prosilcev. Na skupščini te skupnosti so se prej dogo vori-li, da bodo za ta posojila namenili le 60 milijonov dinarjev. Več denarja si za ta namen iz sredstev vzajemnosti, ki se zbirajo pri stanovanjski skupnosti, niso mogli privoščiti Od 51 prosilcev jih 10 ni izpolnjevalo pogojev za dodelitev tega posojila, od ostalih 41, ki bi sicer bili upravičeni do posojila, pa jih je, ne krivih ne dolžnih, odpadlo še 22, od tega kar 17 delavcev Beti. Eden od pogojev za dodelitev tega posojila je združevanje sredstev v sklad vzajemnosti Delavci tistih delovnih in drugih organizacij, ki niso podpisale samoupra vnega sporazuma o združevanju sredstev vzajemnosti, že tako nimajo pravice do posojila iz tega sklada. Isto velja za obrtnike, kmete in druge poklice. Beti pa je podpisala ta sporazum, vendar obveznosti kljub temu ne izpolnjuje, zato je morala komisija vse zaposlene v tej delovni organizaciji obravnavati kot tiste, ki ne izpolnjujejo zahtevanih pogojev. Včasih so podpisniki sredstva za vzajemnost nakazovali stanovanjski skupnosti vsak mesec sproti. Sčasoma, ko so se večale likvidnostne težave in je finančna disciplina nasploh začela močno upadati, so ta denar nt,x°S ^e su^e so hude ‘udi zato, ker je v očmi veliko mladih nasadov, ki so šele zače-r°diti. Bilo bi jih škoda skrčiti, saj je sad-Jart,vo za pretežno nerazvitem območju občine in za tamkajšnje ljudi najperspektvi-neJša panoga. Posavje ima na gričevnatem svetu odlične lege in ugodne podnebne raz-tnere za pridelovanje vrhunskih sort sadja za uvoz in za domače potrebe. Slovenija ga ne Pndela dovolj za lastno oskrbo, zato ni naro-e, če v brežiški občini razmišljajo o širjenju Kooperacijskih nasadov sadnega drevja na območje Bizeljskega in Pišečkega. Tam bi sadjarstvo lahko postalo dopolilna deja vnosi, ( Katero bi vinogradniki laže prebrodili po- Izposojena karikatura S\y^ČC\VCv - ■ ,, « ^ /// j : = i :£ > -> ra E K g * Do /ga vrsta za razvojni dinar Slovenske naložbe v gospodarstvu so se lani realno znižale za okoli 10 odst., kar glede na splošne jugoslovanske gospodarske razbere niti ni prehudo velik padec. V celoti je namreč slovensko gospodarstvo še vedno vlagalo približno petino svojega bruto proizvoda nazaj v proizvodnjo. Manj razveseljiva Pa je struktura teh naložb, ki so bile v veliki večini še vedno vdelane v zidove, precej naložbenega denarja pa je šlo tudi za kapitalne naložbe v proizvodnjo jekla, aluminija, za gradnjo cest, predora itd. Povsem naraven sklep je torej, daje šlo vse premalo denarja ra kvalitetne naložbe v širjenje proizvodnje, nove proizvodne programe, prestrukturiranje. Vsega tega se seveda zaveda tudi repu- bliški izvršni svet, kije spoznal, da s tako zastarelo opremo v industriji ne bo mogoče več obstajati na evropskem in svetovnem trgu. Slej ko prej pa je prodaja na teh trgih za slovensko gospodarstvo več kot nujna, saj se domači trg zanje zapira. Naložbenega denarja primanjkuje na vseh koncih in krajih, pri narodni banki Slovenije pa je ostajal denar, ki so ga družbenopolitične skupnosti plačale ra različne davke in druge pristojbine. Slovenski izvršni svet je predlagal, da bi tisti denar, ki so ga družbenopolitične skupnosti preveč nakazale na narodno banko, vrnili gospodarstvu v obliki tako imenovanega razvojnega dinarja. Tega denarja naj bi bilo 200 do 300 milijard dinarjev. Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Bohorič je povedal, da bo ta denar namenjen samo ra financiranje razvojnih projektov, ki zagotavljajo prestrukturiranje gospodarstva. Uporaba tega denarja pa ne bo je elaborat, iz katerega bo razvidno, ra kakšno naložbo sploh gre, in ta naložba bo temeljito prerešetana po merilih, ki so ra to določena. Seveda obstaja tudi na Dolenjskem in v Posavju velik interes ra ta razvojni dinar, obe temeljni banki pa sta že tudi sprejeli prijave kandidatov zanj. »V Posavju je več kandidatov za ta dinar,« je povedal dr. Dejan Avsec, v celoti krila naložbene lakote, saj bo preds-' ebn" tavljala samo petino v celoti potrebnih sredstev, ostala pa si bodo morale delovne organizacije same zagotoviti. Najpomembnejši pa direktor LB — Temeljne posavske banke Krško. »Med njimi je kar precej resnih kandidatov, drugi samo poskušajo in bodo odleteli ob prvi resnejši obravnavi. Kriteriji ra dodeljevanje tega denarja so namreč zelo strogi. Denar mora biti v resnici porabljen ra razvojne programe, ra inovacijske projekte, za prestrukturiranje, poleg tega pa je treba zagotoviti še 12-odst. donosnost. Torej mora biti program resnično nekaj novega, če naj izpolni te kriterije. Zdaj bi bilo težko reči, koliko je kandidatov ra ta dinar, ker ne bi želel nobenemu vzeti poguma. Vendar pa so v igri že STT iz Sevnice, Anhovo iz Globokega in TCP Djuro Salaj, o drugih pa ra sedaj ne bi rad govoril. Ob tem pa opažamo, da ponekod nimajo dobro razvite razvojne nakazovali ob polletnem ali celo letnem obračunu. Potem pa so nekateri podpisniki sploh prenehali združevati ta sredstva v sklad za vzajemnost pri stanovanjski skupnosti Po zaključnem računu za lansko leto je sredstva v ta sklad združevalo le še 17 podpisnikov, od skupaj okoli 25. Med tistimi, ki že za lani niso združevali teh sredstev, je tudi Beti kot največja delovna organizacija v občini, pa tudi Kmetijska zadruga, Novolesov in Novotek-sov tozd, obrtniki in še kdo. Tistim podpisnikom, ki imajo izgubo, ni treba združevati sredstev za vzajemnost oziroma jim jih mora stanovanjska skupnost po zaključnem računu vrniti, a njihovi delavci imajo kljub temu pravico dobiti posojilo. To je na primer za lani veljalo za metliški Novoteksov tozd. Za prvo trimesečje letošnjega leta je ta sredstva združevalo le še 10 podpisnikov sporazuma, za prvo letošnje polletje pa 13. Med njimi ni Beti in še nekaterih močnejših metliških toz-do v, pa tudi delo vne skupnosti metliške Službe družbenega knjigovodstva ne. Redno pa obveznosti iz tega sporazuma poravnavajo na primer Komet, osnovna šola Podzemelj, metliški dom počitka, zdravstveni dom, otroški vrtec, Belokranjski muzej, občinska uprava, ne pa tudi metliške družbenopolitične organizacije. V Beti so sicer po kriterijih stanovanjske Skupnosti za svoje »odpadle« delavce naredili svoj seznam, vendar se pri takem »reševanju« problema zastavlja več vprašanj, tudi skladnosti z internim pravilnikom o dodeljevanju stanovanjskih posojil. Jasno pa je, da tak način, če bo obveljal, pomeni konec vzajemnosti. A. BARTEU Veliko različnih besed o eni trgovini V teh dneh dobiva bodoča novomeška blago vncia na Novem trgu eno pomembnejših potez svoje končne podobe, kar v poenostavljenem prevodu pomeni, da se odločajo, na kateri strani bo podzemni vhod v trgovino. Spomniti velja, da je po prvotnem predlogu, po katerem naj bi podzemni dovoz v objekt zgradili s Ceste komandanta Staneta nekje na sredini kostanjevega drevoreda, prišla na dan v vrsti pobud tudi ta, da bi uredili dostop v blagovnico iz smeri hotela Metropol Vse kaže, da je novim predlogom o vhodu botrovala želja občanov da bi kljub gradnji trgovine ohranili kostanjev drevored in sploh čim-več zelenja na Novem trgu. Kot otrok takih želja, ki so postale ostre zahteve, je zadihal uradno ustanovljeni svet za problematiko Novega trga. To delovno telo se ogreva za gradnjo dovoza blagovnice iz smeri Metropola in je tako postalo svojevrstna nasprotujoča stran, nekakšna opozicija, ki ji nihče ne odreka legitimnosti in katere pobudam priznavajo smiselnost. Toda svet za Novi trg očitno nima dovolj sape, da bi prevpil nasprotno stran, ki sicer vztraja pri svojem, a sogovorniku vseeno da do besede. Merjenje moči zato teče že dalj časa, pri čemer gradbinci kopljejo na nekdanjem parkirišču ob avtobusni postaji in hkrati zatrjujejo, da je kljub dosedanjemu izkopu še zmeraj možno graditi katerega koli od obeh omenjenih dovozov. 5 • Nekateri vidijo v ozadju tako razvlečenega pogovora o Novem trgu le nepopustljivost predlagateljev prvotnih zamisli, medtem ko drugi ocenjujejo dolgotrajno tehtanje takih in drugačnih predlogov kot demokratično razpravo o nekem žgočem novomeškem problemu. Kakor koli že, se zastavlja vprašanje, zakaj so vroči pogovori o Novem trgu tako močno oživeli šele v zadnjem času. So se morda razplamtevali že prej in morda zanje javnost ni vedela, ali mogoče t. im. ekološka zavest Novomeščanov do letos ni znala ali mogla zlesti iz plenic? Najsi drži eno, drugo ali nekaj desetega, ne gre prezreti, daje urejanje No vega trga doslej že navezalo nase veliko denarja. Morda bo blagovnica stala na Novem trgu prav zaradi tega neizpodbitnega dejstva, Jasno pa je eno: ob podobnih korakih, kot je gradnja bodoče blagovnice, se bo v Novem mestu v bodoče zlomilo neznansko več kopij, kot sejih je strlo tokrat. M. LUZAR Sevniške skrbi z nepoklicnimi funkcionarji • Beti je tako za lani in za letošnjih osem mesecev dolžna že 76 milijonov dinarjev, kajti za lani in za letos niso v sklad vzajemnosti nakazali niti dinarja. Če bi samo Beti kot najmočnejša delovna organizacija v občini poravnavala svoje obveznosti, bi bilo seveda za posojila za individualno stanovanjsko gradnjo letos na voljo precej več denarja. Predvsem pa bi bila ta posojila višja, poleg tega pa bi jih lahko dobilo tudi tistih 17prosilcev iz Beti, ki so sedaj odpadli. Povprečno letošnje posojilo znaša 2,70 milijona dinarjev. Delegate sevniške občinske skupščine je presenetila županja Breda Mijovič, ker se je odločila, da se vrne v gospodarstvo, čeprav še ni minilo veliko časa od »malih« skupščinskih volitev, na katerih so ji izrazili tako rekoč plebiscitarno podporo. Mijovičeva, po izobrazbi diplomirana ekonomistka, se je za ta korak, kot je sama pojasnila, odločila iz dveh razlogov. Prvič zato, ker meni, da sevniško gospodarstvo potrebuje strokovnjake z višjo in visoko izobrazbo, sama pa, kot ugotavlja, pri opravljanju sedanje funkcije tudi izgublja neposreden stik z gospodarstvom, od koder je prišla na občino. Sedanja kriza po mnenju Mijovičeve ni le politična, ampak predvsem gospodarska, zato se je tudi odločila vrniti se v gospodarstvo, kjer vidi možnosti za konkretno delo in osebni prispevek k boljšim rezultatom. Naposled pa naj bi pomenila njena podločitev tudi konkretni prispevek k depro-fesionalizaciji raznih funkcij in s tem k razbremenjevanju gospodarstva. • O tem, da je možno opravljati funkcijo predsednika občinske skupščine tudi nepoklicno, so bila v sevniškem primeru mnenja deljena, čeprav so delegati naposled le ugodili želji predsednice. Ob tem, ko ljudje menijo, da je treba sneti klobuk dol in pozdraviti sleherni korak k razbremenitvi in ozdravitvi gospodarstva, se tudi sprašujejo, ali je bila ravno predsednica občine prva poklicana za tak korak k deprofesionalizaciji, ko ima vendar ustrezno izobrazbo in je priljubljena zavoljo svojega dela in odnosa do ljudi. Dejstvo pač je, da odhaja v največji gospodarski in politični krizi, česar se dobro zaveda tudi predsednica sama, čeravno v isti sapi zatrjuje, da je kriza predvsem ekonomske narave. Na drugi strani pa si ljudje spet težko predstavljajo, kako bo ob vodenju zunanjetrgovinskega sektorja v sevniški Jutranjki kos še dosedanjemu delu, ki ga ni bilo le za 8 ur na dan. Navkljub ponujeni rešitvi, da bi bila poslej iredsednik predsednici občine bolj v pomoč predsedni.. družbenopolitičnega zbora in sekretar občinske skupščine, se ljudje le sprašujejo kam to pelje, ker se sliši, da hoče tudi predsednica občinskega izvršnega sveta nazaj v gospodarstvo, predsednik komiteja za družbeni razvoj in gospodarskoupravne zadeve pa bo ob tej opravljal še nepoklicno poslovno funkcijo v novoustanovljeni delovni organizaciji Vektra v Sevnici, ki naj bi se ukvarjala s svetovanjem, marketingom in inženiringom. Ali ne diši, navzlic visoko donečim ciljem, vse to tudi po tako imenovani sivi ekonomiji? Po drugi plati pa so Sevnici že zelo daleč razmišljanja o poklicnem podpredsedniku izvršnega sveta. Bojazen, da bi ta korak ob nepoklicni funkciji predsednika občinske skupščine pomenil preveliko krepitev izvršne oblasti, ni odveč, čeprav je res, da bodo na sevniški občini ob velikih posegih v prostor v prihodnjih letih, se pravi ob načrtovani iz gradnji verige spodnjesavskih elektrarn, ime- ...................Če ' h polne roke dela. Če bodo seveda hoteli, da ne bi prepoceni »prodali svoje kože« energetikom, ki se bolj malo ozirajo na okolje. P. PERC funkcije, drugje spet imajo razvoj dobro zastavljen, pa si doslej z novimi programi niso upali priti na dan. Ob tem naj opozorim še na to, da bo treba dosledno vztrajati pri kriterijih, ki smo jih sprejeli. Če bomo denar spet delili po regijah in gospodarskim subjektom, ne da bi se ti izkazali s projekti, potem bomo sami sebi naredili medvedjo uslugo. Za našo banko, ki bo opravila prvo selekcijo, že lahko rečem, da bo vztrajala pri sprejetih kriterijih. Seveda bodo potem vse programe prerešetali še v LB Združeni banki in na inštitutu v Ljubljani.« »Na Dolenjskem pričakujemo, da bomo prve razvojne dinarje delili novembra, ra sedaj pa sta zanje dva resna kandidata: Iskra iz Semiča, ki bo denar vložila v povečano proizvodnjo naprave ra varčevanje z energijo, in novomeška IMV, kjer naj bi bil ta dinar dodatni delež pri francoskih vlaganjih v avtomobilsko proizvodnjo. V konkurenci pa je še več manjših projektov. Novoles bi vlagal v zamenjavo opreme v tovarni invernih plošč, zanimanje kaže tudi Opekarna Zalog. Sicer pa lahko rečem, da gre vrsta projektov mimo bančnega sistema, kar velja ra Krko, Iskro iz Žužemberka itd.«, je povedal Sergej Tho-rževskij, direktor LB-Temeljne dolenjske banke v Novem mestu. Nasploh ugotavljajo tako na Dolenjskem kot v Posavju, da se je gospodarstvo že preusmerilo v naložbe ra opremo, vendar je opaziti še premalo vztrajnosti in prodornosti. Je namreč tako, da bodo dobili denar samo tisti, ki bodo prišli na dan s projekti, slednje pa lahko izdelajo samo razvojne službe; te pogosto še niso deležne dovolj pozornosti ali pa imajo premalo vpliva na dogajanje v združenem delu. Tudi izgovor, da je bilo premalo časa za pripravo projektov, ne bi smel biti preveč pogosto navajan kot argument, saj je treba imeti projekte pripravljene že prej in jih potegniti na plan, ko je za to najugodnejša priložnost. Marsikje še ne vedo, da se za razvojni dinar lahko potegujejo tudi v drobnem gospodarstvu, naj bo to zasebno ali družbeno, vendar pa tudi to pot obrtniki več ali manj sami iščejo poti. Vprašali bi se lahko, kaj počno ob tem obrtna združenja in zadruge, ki bi morale svoje člane vsaj seznaniti s temi možnostmi. J. SIMČIČ K 11 Foto slišal: Jože Primc ČASI SO RESNI, TUDI JAZ SEM DOPOLNILA SVOJO OBOROŽITEV DOLENJSKI LIST PRED 20 leti Zakon v prid reformi Železniška proga ima izgubo — Tito v trebanjski občini — Novomeški zdravniki bolj delajo SEKRETARIAT za gospodarstvo izvršnega sveta SRS je 11. oktobra sklical v Metliki posvet predsednikov občin Črnomelj, Metlika in Novo mesto. Obvestil jih je, da ima železniška proga Novo mesto—Metlika po ugotovitvah ŽTP 300 milijonov S din izgube na leto, izvršni svet pa je pripravljen priznati 124 milijonov S din izgube. 80 odst. te izgube (99 milijonov) je pripravljen kriti izvršni svet, preostanek pa bi si morale porazdeliti prizadete tri občine. NA PRAZNIČNI dan 25-letnice ustanovitve kongresa Protifašistične ženske zveze Slovenije bo v nedeljo, 20. oktobra, ob 9. uri zjutraj najprej razvitje prapora pionirskega odreda dobrniške šole, ki nosi ime narodnega heroja Jožeta Slaka-Silva, zatem pa bo pri zadružnem domu odkrit spomenik temu junaku Dobrniške doline. V PETEK, 11. oktobra, seje predsednik Josip Broz-Tito s soprogo in sodelavci pomudil na zasebnem obisku v trebanjski občini. TURISTIČNI prospekt Novega mesta je že pripravljen za tisk. Prikazoval bo turistične znamenitosti ožjega področja Novega mesta, imel pa bo tudi nekatere posnetke Otočca, Dolenjskih in Šmarjeških Toplic ter Žužemberka. V NOVOMEŠKIH zdravstvenih ustanovah je povprečno število zaposlenih manjše, kot določajo republiški predpisi. Zdravstveni delavci so zato bolj obremenjeni z delom, za svoje delo pa ne dobivajo višjih osebnih ^ dohodkov. NOVI zakon o družbeni kontroli cen, o katerem razpravlja zvezna skupščina, pomeni po sodbi strokovnjakov pomembno potrditev uspešnega uresničevanja gospodarske reforme ne glede na to, da se na njeni poti začasno kažejo tudi nekatere težave. Dejstvo, da ta zakonska odredba omogoča, da se za več kot 50% industrijskih in drugih proizvodov oblikujejo proste cene, nedvomno priča, kako seje že utrdila ponudba in povpraševanje na domače tržišču. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 17. oktobra 1968) V ŠTIRIH MESECIH je angleški alpinist Paul Mackrill premagal vse švicarske vrhove, višje od 4000 metrov. Takih vrhov je v tej mali deželi natanko 51. DOBRA VOZNICA je Johanna Klaucke, 79-letna upokojenka iz Bo-klunda v ZR Nemčiji, ki vozi avto že 60 let in še nikoli ni napravila najmanjšega prekrška, kaj šele nesrečo. Od prometnih oblasti je dobila posebno nagrado, nakar je izjavila, da bo še naprej šofirala, vožnjo bo pustila v trenutku, ko bo spoznala, da je spregledala prometni znak. Kaj, če gospa Klaucke pri svojih letih tega nikoli ne.bo spoznala? Sicer pa je v njeni družini previdnih voznikov, kolikor hočete. Njen mož ima slabih 83 let, avto pa vozi 55 let. Prav tako brez prekrškov in nesreč. ŽELEZNA BABICA bodo poslej rekli britanski premierki Margareti Thatcherjevi. Njen sin Marc je namreč te dni povedal, da bo njegova žena Diana prihodnje leto rodila. Sin železne gospe živi s svojo ženo, hčerko ameriškega multimilijonaija, onkraj velike luže. ČEŠKI FILOZOF Julius Tomin je objavil, da bo v prihodnje svoja predavanja podajal v neki gostilnici južnoangleškega mesteca Svvindon. Tomin (49), češki emigrant, ki se je sovjetski okupaciji svoj čas uprl tako, daje predaval v svojem praškem stanovanju, se že nekaj let zaman trudi, da bi dobil profesorsko mesto na Ox-fordu. Ko je za to slišal Noel Reilly, lastnik pivnice Beehive v Svvindonu, je zavohal denar. Profesorju, ki so mu nedavno ukinili tudi socialno podoro, je dal v podpis triletno pogodbo. Filozof bo v večernih urah v pivnici predaval o grški filozofiji, za kar mu bo gostilničar na leto odštel 5000 funtov. Sporazum temelji na prepričanju, da si angleški pijanci zvečer žele videti učenega profesorja, ki nekaj pleteniči o Grkih. NEKI WILLY — piše se Vanhoo-ren in je star 41 let — seje dal na volilnem plakatu slikati gol. Možak je kandidat socialistične stranke na belgijskih občinskih volitvah. No, ni bil popolnoma gol, na plakatu gaje videti nekako do pasu. Njegova parola, s katero meša volilnigolaž,je: »Obleka ne dela človeka. Človeka dela hrabrost in nenehna skrb za upokojence, osamljene in moje mestece.« Ko bodo v Jugoslaviji prve prave volitve, bodo goli in bosi prgdvsem volilci. ČEŠKOSLOVAŠKI ZUNANJI Minister Bohuslav Chnoupek je pokazal veliko razumevanje za želje svojega francoskega kolege Rollanda Dumasa. Ta ga je namreč vprašal, ali ne bi leta 1989 državi uprizorili ponovitve bitke pri Austerlitzu, kar bi bila ena od slovesnosti ob 200-letnici francoske revolucije. Čeh je odgovoril: »Lahko, vendar s konvencionalnim orožjem.« Ko padate, čuvajte, da ne zdrobite ljudstva. Joža Vlahovič, novinar Vseh mojih književnih nagrad je komaj za eno direktorsko mesečno plačo, povečano z izmišljenimi dnevnicami za potovanja v tujini. Radovan Pavlovski, pesnik Kaj delam? Večinoma skrbim za svoje zajce. Hitro se razmnožujejo in imajo zanimiv temperament. Aleksander Dubček, nekdanji češki državnik Kaj so pred 80 leti pisa Dolenjske Novice. Odstranili so nemške napise Na razstavi je želeti najmnogoštevilnejše udeležbe — Letos obila trgatev Proces proti srbskim veleizdajavcem — Na Ruskem oboleli so na koleri Nevarna hrana železnih ptic Nekaj je izginilo iz vlaka — Letala prevažajo radioaktivne snovi — Posoda se lahko pokvari — Ali piloti ne vedo, kaj se skriva v prtljažniku? ______________________ jse in s tem manj zanesljive načine pakiranja. Radioaktivni material prevažamo na zaupanje, pravijo piloti, ki so zaskrbljeni, češ da niti ne vedo natančno, kaj je med poleti v tovornem prostoru letala. Kot trdijo, dobijo le spremni list, ki omenja samo radioaktivni tovor, ne pa tudi vrste snovi in načina pakiranja. Sicer pa pilote tolažijo, da zanje spredaj sploh ni po-membmo, če v zadnjem delu letalskega trupa dejansko kaj seva. Vendar posadke negodujejo še naprej, Češ da so že brez radioaktivnih pošiljk izpostavljene žarčenju v velikih višinah in sevanju instrumentov v pilotski kabini. Razburjeni letalci so zato zahtevah strožje predpise o prevozu radioaktivnih snovi, pri čemer jih najbolj moti, da sedaj tovor običajno ni opremljen s potrebnimi listinami, da v letalih ni merilnih instrumentov, da radioaktivnosti ne merijo neodvisne ustanove in daje praktično nemogoče ugotavljati ogroženost ljudi v letalu, kije vzletelo s sporno pošiljko v trupu-Lufthansini piloti imajo nekaj upanja v uspeh. Pred kratkim so namreč strokovnjaki z nekaterimi raziskavami o delovanju nizkih doz sevanja že prisilili zakonodajalce, da so zmanjšali najmanjšo dovoljeno količino sevanja. (Vir: Der Spiegel) Pred dnevi so sredstva javnega obveščanja sporočila, da sta nekje pri Vinkovcih izginili z vlaka posodi z radioaktivno snovjo. Medtem ko je bil pri nas nad tem obvestilom nemara marsikdo precej presenečen, češ kaj vse vozijo z vlaki, pa bi informacijo najbrž sprejeli s precej manj začudenja v Nemčiji. Od tam namreč prihajajo novice, da Lufthansa prevaža radioaktivne tovore s potniškimi letali. Nasprotniki jedrske energije so januarja letos odkrili, da je po zračni poti iz Zvezne republike Nemčije na Švedsko prispela pošiljka radioaktivnega materiala, in sicer 13 ton uranovega heksafluorida, ki so ga vkrcali v Šanghaju. Let je izvedla Lufthansa, za katero trdijo, da prevaža radioaktivne tovore že od leta 1955. Zračni transport teh materialov seje v zadnjih letih močno povečal in tako je bil po dobrih 1.000 tonah v letu 1983 tri leta pozneje že šestkrat večji. V Lufthansi zagotavljajo, da potnikov in posadke letala sevanje ne ogroža. Nemškemu letalskemu prevozniku je v oporo, hote ali nehote, celo švedska inšpekcija z atomsko energijo, ki je ob omejeni januarski pošiljki iz Azije skušala javnost potolažiti s pojasnilom, da se radioaktivne pošiljke pač pogosto prevažajo in da so dovolj zaščitene. Kljub vsem zagotovilom, da so radioaktivne pošiljke varno spravljene in da torej niso nič drugačne kot drugo blago v letalu, prihajajo na dan zaskrbljujoči podatki. Decembra lani je gasilska služba miinchenskega letališča pregledovala tovor Lufthansinega potniškega letala, ki je tisto dopoldne prispel iz Pariza. Uslužbenci so usmerili merilni instrument proti pločevinastim posodam in eden od gasilcev je opazil, da »nekaj žarči«. Bavarska pokrajinska služba za zaščito okolja je ugotovila, da gre za pošiljko radionuklidov, zaradi katerih so izmerili na površini posod stokrat povečano žarčenje. Potem so sevajoči tovor odložili na neko mesto, kjer se »ne more nič zgoditi«. Teden dni po tistem so na neki pošiljki istega porekla znova ugotovili sevanje in posode z materialom so pregledali natančneje kot prejšnjič. Vzrok povečanega sevanja so pojasnili s slabo izdelavo transportnih posod za radioaktivni material. Zaradi nihanja zračnega pritiska v letalu je sevajoča snov padla med notranji zaščitni svinčeni ovoj in steno posode, zato so merilni instrumenti zaznali na zunanji strani varovalnih posod znatno povečano žarčenje. Toda po mnenju izvedencev tako »razsut« radioaktivni tovor ni bil nevaren za ljudi v letalu. Kot kaže, prevažajo nevarne radioaktivne pošiljke razen Nemcev še drugi, saj so junija lani odkrili tak to- vor tudi v letalu nekega avstrijskega prevoznika. Našel ga je neki potnik, fizik. Dobesedno seje plazil od pilot- ske kabine do zadnjega dela letala in z merilcem ugotovil v 25. sedežni vrsti občutno povečano radiacijo. Po pri-stnaku letala so na Dunaju ugotovili, da je bila v tovornem prostoru v spodnjem delu aviona, prav pod mestom, kjer je fizikov merilnik zdivjal, spravljena radioaktivna snov. Po tem dogodku je spet prispelo pojasnilo, ki naj bi pomirilo razburjene duhove. Avstrijska prevozniška družba je namreč odgovorila fiziku, da ni prekršila mednarodnih določil in da sevanje iz tovornega prostora do višine sedežev oslabi in ni več nevarno. Hkrati je še velikodušno obljubila, da bo v bodoče pazila na to, da bodo posode z radioaktivnimi snovmi oddaljene od potniških sedežev bolj, kot zahtevajo predpisi. Take tolažbe potnikov ne pomirjajo, saj se firme, kijih izrekajo, obnašajo precej brezbrižno. Tako so v Lufthansi v nekem dopisu zagotavljali, da ne vedo ničesar o omenjenih nevarnih prevozih. Očitno kolnski letalski prevoznik nima pod steho uslužbenca, ki bi lahko povedal, koliko radioaktivnega tovora prepeljejo Lufthansina letala. Take razmere begajo tudi pilote. Eden od njih meni, da pristojne ustanove premalo nadzirajo prevoze radioaktivnih tovorov. Slaba kontrola bi utegnila spodbuditi katerega od letalskih prevoznikov, da bi zaradi velikih stroškov izdelave zaščitne embalaže za take snovi izbral cene- Dvoboj z mrtvim šahistom Viktor Korčnoj igra nenavadno šahovsko partijo s p kojnim madžarskim velemojstrom Gezo Maroczyje o- em Pravijo, da take šahovske partije še ni bilo. Že tri letajo igrata eden najslavnejših svetovnih šahistov Viktor Korčnoj in madžarski velemojster Geza Maroczy. Ker je slednji že leta 1951 umrl, v tem nenavadnem dvoboju sodeluje še tretji igralec — parapsiholog dr. Wolfgang Eisenbeiss iz švicarskega St. Gallena. Ne gre za šalo, pravi dr. Eisenbeiss, ampak sem si resno postavil nalogo uprizoriti dvoboj med obema šahistoma. Ma-roczyjev grob je v Budimpešti. Kot parapsiholog bom dokazal, da madžarski velemojster še živi, oziroma da živi njegov duh. Dokazal bom, da je po smrti še življenje. Dokaz za to je, da je prišla partija po treh letih v 34 potezo in da bi bila jeseni lahko končana. (V s o b o t o), 3. oktobra se otvori ob 11. uri dopo-udne sadna in grozdna razstava, ki jo priredi novo-neška kmetijska podružnica v prostorih kmetijske šole la Grmu. Ta razstava, ki bo trajala 3 dni, ima za naše lolenjske razmere tako važen pomen, daje želeti najm-rogoštevilnejše udeležbe vseh, ki se zanimajo za napre-iek in razvoj naše sadjereje in še posebej za napredek in azvoj naše sadne trgovine. Sadna in grozdna razstava ma pred vsem namen sadnega semnja in sicer za namiz-io sadje. (Letošnja) trgatev se je po Dolenjskem splošno iričela. Pridelalo se bo dosti in dobrega vina, na kar opozarjamo naše odjemalce. Cena pa bo nižja ko lani, carje čisto naravno spričo obilega pridelka. Ne držimo :edaj vina previsoko, ampak vsak naj gleda, da ga odda po primerno ugodni ceni, kajti vina je povsod dosti. (V e 1 e i z d a j s k a) zadeva na Hrvaškem postaja čedalje večja in bo preiskave šele začetkom prihodnjega leta konec. Ker vlada hoče, da se proces proti srbskim veleizdajavcem prej konča z upanjem, da se politični po-ložaj potem pojasni, ne bo sedaj še sklican hrvaški sabor. (Demonstraciji) v Novem mestu dne 22. in 23. sept. 1.1. ste bili bolj mirni in nedolžni, dosegli ste pa, da ima danes naše mesto ravno tako slovensko lice, kakor druga mesta na Kranjskem. Razun par slučajev, odstranili so vsi trgovci in obrtniki radovoljno nemške napise in jih bodo ali sojih že nadomestili s samo slovenskimi. (V T u r č i j i) vre na vseh koncih. Vladi, katera je bila skraja jako popustljiva, jeli so delati sitnosti razni sloji s štrajki. (Na Ruskem) razsaja kolera. Od 10. avg. obolela je ogromna množica na tej bolezni, jako veliko jih je pa tudi že umrlo. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. oktobra 1908) Cvetoča puščava? Bitumenski emulgator zmore zadržati dragoceno vodo v tleh Kmetijski raziskovalci na univerzi v belgijskem mestu Gandu trdijo, da bo njihovo »črno mleko«, poseben bitumenski emulgator, prisilil puščavo, da bo začela cveteti. Optimistična napoved temelji na dejstvu, da v puščavskih predelih ne kraljuje suša zaradi pomanjkanja vode, marveč zaradi prevelike stopnje izhlapevanja, ki jo izzove prevroče sonce. Ce bi izhlapevanje preprečili, bi vodo zadržali za potrebe rastlin. To zahtevno vlogo naj imelo »črno mleko«, s katerim bi prekrili tla. Za to uporaben bitumenski emulgator ima izjemne lastnosti, saj vodo zadržuje in preprečuje izhlapevanje. Izdelek so že uspešno preizkusili v puščavah Afrike, Kitajske, Arabije in Malezije ter dosegli celo več, kot so pričakovali. Novost je prinesla novo upanje za ljudi, ki so zaradi širjenja puščave vse bolj izgubljali vero v življenje. Belgijski raziskovalci menijo, da bo novost uresničljiva predvsem v državah, ki načrpajo mnogo nafte in imajo velike presežke bitumna. Tako obstaja že načrt, da bodo do leta 2000 v Egiptu s pomočjo »črnega mleka« obdelovali že 2 milijona akrov puščavske zemlje, za novost pa se ogrevajo povsod tam, kjer jih pomanjkanje obdelovalne zemlje sili v iskanje novih možnosti. (Tehnične in tehnološke informacije) Wolfgang Eisenbeiss pravi, da nekaterim ljudem posebna nadarjenost omogoča vzpostaviti zvezo z nematerialnim svetom. »Robert Rol-lans, skladatelj češkega porekla, ki živi v Bad Pyrmontu, ima takšen dar. On sprejema v polsnu poteze umrlega velemojstra. Od njega jih dobim jaz in jih prenesem naprej Korčnoju, ki povleče potezo. To potezo povem Rollansu, ki jo posreduje mrtvemu nasprotniku svetovnega podprvaka Korčnoja. Za potezo in nasprotno potezo potrebujeta šahista povprečno mesec dni. Zanimivo je, da Robert Rollans sam ne zna igrati šaha, vendar posreduje poteze, ki jih ni v nobeni šahovski knjigi. To kaže, da Ma-roczyjev duh še živi, saj Rollans napoveduje Korčnoju poteze, za katere menijo Maroczyjevi otroci, da jih velemojster ni igral za časa življenja.« Eva ni zaman ponujala jabolka Hvalnica najboljšemu in nam najlaže dosegljive- mu sadežu ___________________ Angleži pravijo, da človeka eno jabolko na dan obvaruje zdravnika. Tolikšna da je njegova zdravilna vrednost. Od vseh vrst sadežev ima, kot piše revija Zdravje, jabolko v prehrani zdravega ali bolehnega človeka najpomembnejšo in zares zdravilno vlogo. Hvalo zasluži že jabolkov sadni sladkor, ki takoj po zaužitju preide v kri in učinkuje kot energija za umsko in telesno delo. Ugodno učinkujejo tudi različne sadne kisline in pektin, ki osvežujoče delujejo na telesno presnovo in sadežu dajejo vabljiv vonj in okus. Staničevinasti delci spodbujajo dobro delo črevesja, pektin pa zaščiti sluznice. Sveže naribano surovo jaboko je znano in preizkušeno sredstvo zoper drisko. Jabolko vsebuje vitamine A, p*> B2, B3 in C, od rudninskih snovi je v njem predvsem obilo kalija, ki Je koristen zlasti za starejše ljudi, pa tud‘ železa, kalcija, natrija, fosfoija, magnezija in klora. Pod vplivom kalija izločajo ledvice več vode iz organizma, to pa zmanjšuje telesno težo in hkrati čisti telo. Kalij ugodno vpliva tudi na utripanje srčne mišice. . Večino opisanih lastnosti so ljudj doslej spoznali iz izkušenj, naj novejše znanstvene prehrambene raziskave so jih samo potrdile. Zato jaboIko zasluži, da ga cenimo bolj kot drug vrste sadja, predvsem južnega, prl katerem mamljivi vonj ali okus često goljufivo nadomešča njegovo manjšo hranilno vrednost. Avtomobili z debelo kožo. Iz delavnice pri Bejrutu prihajajo na tržišče najboljši oklepni luksuzni avtomobili V skriti podzemni garaži na pol poti med Bejrutom in pristaniščem Ju-nieh ima delavnice podjetje Shoosh International, kjer izdelujejo najza-nesljivešje oklepne avtomobile na svetu. 35-letni lastnik pravi, da so med kupci njegovih avtomobilov ministri, ambasadorji, bankirji, policijski šefi in celo papež. Da sije muslimanski poslovnež pridobil to tržišče, je brez dvoma pripomoglo spretno napisano reklamno geslo »Darujemo vam življenje«. Toda levji delež je k uspešni prodaji zanesljivo primaknila kakovost opravljenega dela. O njej se lahko kupci prepričajo na čisto preprost način, da pred prevzemom avtomobila pred očmi lastnika delavnice iz neposredne bližine ustrelijo v steklo in pločevino. Avtomobilska okna strele seveda vzdržijo, in to po zaslugi posebnih stekel z vmesnimi plastmi zraka. Ko se krogla dotakne takega stekla, prebije prvo plast in se znajde v praznem prostoru, kjer se ji celč za 90 stopinj spremeni smer gibanja; na ta način lahko ostane voznik v avtomobilu nepoškodovan. Pomembna je tudi debelina stekla, in sicer je omenjeni bejrutski izdelovalec v tem pogledu precej pred Evropejci ali Američani. Medtem ko ti dvoji običajno ne vgrajujejo v oklepne avtomobile stekel, debelejših od 5 centimetrov, prihajajo iz podzemne garaže pri Bejrutu avtomobili, katerih bodoči vozniki so zavarovani celo 25 centimetrov debelo plastjo stekla. Takšno izdelavo seveda narekujejo potrebe po varnosti ugledniko • Zanimivo je, daje Minkara — takoj ime lastniku delavnice — s sode!lave ponudil tržišču taka varovalna steki leta 1982, ko so se okupacijske izrae -ske čete lotile oklepnih vozil z okrep -jenimi izstrelki večje prebojnosti, začetku so ostrostrelci tako zasf®). nim avtomobilom sicer še prišli o živega, ker so krogle brez težav posi jali v notranjost avtomobila na stic -šču okna in strehe vozila, a so valci odpravili tudi to pomanjklj vost. Še bolj odporna so seveda drV® mesta oklepnega avtomobila. Minka- ra uporablja za zavarovanje notran josti vozila jeklene plošče, debele o ^ 10 do 55 milimetrov. Čeprav je zar - J .. j j di navedene opreme avtomobil tu kar dvakrat težji kot sicer, je zara• posebne izdelave varen celo pr® manjšo eksplozijo. To so kupci oci no že skusili, saj dajejo v »popravil < vse, od mercedesov do rollce roy ceov. Kako vse ta luksuzna vozila za^ varujejo, natančno ve malokdo, saj J vstop v delavnico možen le v sprems vu lastnika. To seveda vedo delavc, kijih lastnik obrata tudi dobro plac je. Mesečno zaslužijo 200 dolarje , medtem ko znaša učiteljska plača o dolarjev. NAGRADA V ČRNOMELJ Ta teden je žreb izbrat med rešitvami predzadnje nagradne križanke Ust9> ki jo je poslala MAJA ŠIMEC 'z Črnomlja. Nagrajenka bo prejela knjigo Boruta Koruna Kondorjev 1 u’ avtor v berljivem tekstu suka tri južnoameriške dežele, kot jih v‘ui z evropskimi očmi. Knjigo je moč brati kot potopis ali kot svojevrstno pričevanje o razmerah v ornenjenih državah. Rešite današnjo križanko in pošljite rešitev najkasneje do 24. oktobra na naslov: Uredništvo Dolenjskega ■sta, Germova 3^ 68000 Novo mesto, s Pnpisom KRIŽANKA 40. Rešitev križanke ŠT. 38 Pravilna rešitev predzadnje križa-, , Je> brano v vodoravnih vrsticah, Jaka: SEUL, LEROS, KLASICIST, S,stO, PK, LOJTRA, MA-^tSTA’ P1- HAN- ON AN, GP, KLONDIKE, IKAR, LED, ERO, kare, obodriti, umik, tiro, uebelica, očim, akma, nat. Nekateri vodijo kemijsko voj-J*° pod, drugi nad mizo. Mi, racani, ne delamo prvega niti rugega. Sicer pa ima vsako pravilo izjemo, zato je tudi Pravilo. Adnan Khair AUah, iraški obrambni minister NAGRADNA KRIŽANKA 40 PERGAMSKI KRALJ NADOMESTEK KOKAINA GOZDOVNIK JANEŽ NOETOVA BARKA LESEN TOL-KAC/J. AM. SADNO DREVO KARIKA- TURIST ROGELJ ŽELATINA IZ ALG ZAROČEN MOŠKI KRILO RIM. LEGIJE/ GLASBILO SREDIŠČE MOLDAVIJE/ AVT. OZNAKA VIN-K0VCEV TRDNA ČRNKASTA KAMNINA SPLET LAS ZDRAVILIŠČE V ČRNI GORI LIRSKA PESEM GR. ČRKA/ ANTON AŠKERC STARINSKI FR. ZLATNIK PRIRODO- PISEC HERCEGO- VEC ST. RIM. POZDRAV/ ENOTA SESTAVIL J. UDIR ŠKRAT HjO/POKRI- VAL0 HRV. POKRAJINA LEGA ŠP. SLIKAR (SALVADOR)/ NEKD. GL. MESTO BABILONIJE IT. TRŽAŠKI PISATELJ (ITAL0) SINTETIČNO MAMILO ODEJA DALM. Ž. IME VRSTA POSODE NUREJEV RUDOLF/ GR. OTOK AM. HUMOR. PISATELJ (GEORGE) VRSTA UMETNEGA VLAKNA ZNANI CELOVŠKI KLUB Jadransko morje vpije na pomoč Voznika Najdražji lučaj v nebo Vesoljski taksi spet leti — Za izboljšave in odpravo napak so Američani potrebovali skoraj 3 leta Neverjetno je, kako zapletena naprava je vesoljski taksi. Na dan, ko je bilo usojeno, da bo razneslo »Challen-ger«, so inženirji firme Thiokol (izdeluje potisne rakete, ki so povzročile katastrofo), opozarjali, naj bi let zaradi nizke temperature preložili. Nizke temperature namreč zmanjšujejo učinkovitost tesnil. Vodje firme niso poslušali nasvetov svojih inženiijev, na zahtevo NASA so izdali pisno dovoljenje za izstrelitev. V njem piše: »Če bo zatajilo primarno tesnilo, bo sekundarno zagotovo leglo v utore.« Ni leglo, oziroma je to storilo prepozno. Ker je zatajilo primarno tesnilo, je plamen sekundarnega obliznil drobec časa več, kot je dovoljeno. Dovoljeno pa je tri stotinke sekunde. Teh nekaj stotink sekunde večje bila tista ostrina britve, ki je za skoraj tri leta presekala ameriško pot v vesolje in usmrtila 7 ljudi. Toda vesolje vabi. Ameriški predsednik Reagan je rekel, da bo narod, ki bo prvi v vesolju, prvi tudi na Zemlji. Slednje je očitno vredno tveganja in denarja. Tudi sovjeti bodo v kratkem izstrelili raketoplan, evropska ESA gradi svojega, ne mirujejo niti Japonci. Za biti prvi na Zemlji je očitno več kot dovolj kandidatov. Saj samo za to gre. Resnična pot k zvezdam namreč ni stvar 21. stoletja. K zvezdam bodo ljudje krenili veliko kasneje, kdaj bo to, ne more nihče zanesljivo napovedati. Gotovo pa je, da takrat ne bo več važno, kdo in kateri si na rodnem planetu. Pot k zvezdam je namreč zalogaj za združeno človeštvo. Vesoljski taksi spet leti. Pred dnevi so Američani uspešno izstrelili vesoljsko ladjo »Discovery« prvo po dveh letih in osmih mesecih, ko je v stratosferi nad Florido v eksploziji, ki jo je s pomočjo malih enkranov videl tako rekoč ves svet, razneslo ladjo »Challenger« in so bila v delčku sekunde za vedno ustavljena življenja sedmih vesoljcev. Zaustavljen pa je bil tudi ameriški pohod k zvezdam. Do takrat vsemogočna in vase zaverovana NASA se je znašla na udaru posebne Reaganove komisije, določene, da razišče okoliščine in vzroke, zaradi katerih so ZDA doživele jiajhujši polom v svoji tri desetletja dolgi vesoljski eri. Na noge so se spet postavili po skoraj treh letih. Ni šlo namreč samo za ne dovolj zanesljivo tesnilo potisne rakete prve stopnje na trdo gorivo, ki je pregorelo in pustilo neznansko vročim plinom prosto pot k rezervoarjem s tekočim gorivom. Predsednikova komisija je našla pri NASA in njenih kooperantih vrsto pomakljivosti in nemarnosti. Pred »Challengerom« ni bilo nesreče celih 19 let. Leta 1967 so med testiranjem prve ladje tipa Apollo na zemlji zgoreli trije astronavti. Zaradi te nesreče so se Američani odpravili na Luno leto in pol kasneje, kot so načrtovali. Čakanje oziroma spremembe na ladji gotovo niso bili prijetni, Američani so se ves čas tresli, da jih ne bodo prehiteli Sovjeti, tako kot so jih s Sput-nikom in Gagarinom. Toda v NASA je takrat veljalo geslo: »Varnost astronavtov je pred vsem!« Ko seje stara ekipa NASA, ki ji je Glavni onesnaževalec najlepšega zaliva Sredozemskega morja je reka Pad _ Imamo srečo z vetrovi in tokovi — Prava rešitev pa je samo denar z v*m? dneviJe italijanski parlament eiiko večino sprejel resolucijo, ki zaš?Z-UJe v*ado’ da kar najhitreje Ital dadransk° morje, ki je letos ln Jugoslavijo presenetilo z j .®J nevideno količino gnusno slu-_ , alg- Tako rekoč istočasno so na dse5?n‘k' vlad in visoki funkcio-nnH* 'anic skupnosti Alpe-Jadran ‘/Predsedstvom Antuna Miloviča, na ®dn‘ka izvršnega sveta hrvaške-L sanpra, razpravljali o zaščiti in oriščanju Jadrana. Eden od skleni x>SredanJaJe bil poziv, naj priobal-,banici skupnosti pošljeta italijan-' la jugoslovanski vladi apel o ',i takojšnje zaščite Jadrana v eci onesnaževanjem. na t nu je pomoč še kako potreb-fia r ^red°zemsko morje, katere-no» lv je, je tudi on ogrožen zaradi iup aSine lzmenjave vode. Pri tem ima srgg ganska stran sorazmerno Vex-°' Tokovi in vetrovi namreč st lno aesnage odlože na italijanski ital;"1' i jadransko morje priteče po L|)hJanskih rekah okoli 73 milijard Dni, , metrov sladke vode letno, ske ® c ^ milijard, alban- kuK if P3 prispevajo 28 milijard , ‘kov vode. Največ vode priteče z reko P • INaJvec v()ue priteče z dra ad, ki se zliva v severni del Javo P? kier je morje najbolj plit-voHr» , a^Janskih podatkih priteče z 20 nrvr? ac*v morJe vsako leto tudi rali? ton fosforja, 82.000 ton mine-vrvrtnga dotika, 64.000 ton ogljiko-j l i 2.600 ton cinka, 1.500 ton krr/a’ 64-000 ton svinca, 1.000 ton 75 t ton arzena, 89 ton niklja, ; i 'i111 lenola in 7 ton pesticidov. Bio-i da v '!!Štitut v Benetkah je sporočil, nnj„ j uJe vsak kubični meter sever-; oni anskega morja kar 33 litrov ' pražene vode. leni l°8°m, znanstvenikom in ze-ianaf6 *eta 1986 uspelo, daje itali-ka vlada sprejela zakon, ki dovol-odst Vt Pralnih praških največ 2,5 toni? f°sforJa- Zdaj po hitrem pos-ša n" zahtevajo spremembo predpi-ja’ Zlr°ma največ en odstotek fosfor-ozi/ Pralnem prašku. Zanimivo ske °ma Sr°zljivoje, da imajojadran-kot ^a ,ele v sebi toliko pesticidov jo a ^ke polenovke. Slednje velja-Svetu zastrupljene ribe na ratir^a so sredozemske države do- ‘°lr?*e konvencijo o zaščiti Sre-prav^ e8a morja. Temu dogovoru I Stan!J°tUdi Barcelonska konvencija. U6r .^Jngoslvoanskega dela Jadrana K„ avlJaj° na 200 postajah od znansiv*^°.'Jlcinja- Vključenih je 12 zisk fn. nstanov z več kot 100 ra- : ‘'Praviti ? ,k°s Jadrana Je m°č Neon - kakovostne razrede. j ti£no esnaženo območje zajema prak- morilk akv.atorij odprtega morja in mori ■ vecim naših otokov. Takega liko ,lmamo na sre^° največ. Neko- Plitv °1nesnaženo morje v nekaterih I 7-nak na °bal‘- Tu že lahko damo Predli Pre:Plah, ker gre večinoma za ! knn,i ’ kjer je veliko turistov in j moč"v.eV' kakovost vode na teh ob- | Iček Je mogoče strpati v preda- i sta n n ■ določa minimum strogih ko" n d0v 0 vodi- namenjeni za j dela ?Vn rekreacijo. En del našega j kakov ana Pa sPada v najslabši I bližini razred, voda je zaradi ! ‘ndustrijskih in urbanih sre- dišč zelo onesnažena. Teh območij je relativno malo, najbolj kritično je v zaprtih zalivih, kot so Reški, Kašte-lanski in Kotorski, ter luke Pulj, Reka, Zadar, Šibenik in Split. Zaradi omenjenih, sorazmerno ugodnih podatkov na našem kosu obale in morja še prevladujejo optimistični toni. Vendar je to lahko le zatišje pred viharjem. Zalivi z urbanim zaledjem so orjaška skladišča najrazličnejših bakterij in virusov. Resje, da ima morje veliko samoočiščevalno moč. Njemu tuje bakterije v njem hitro odmro, česar pa ni mogoče trditi za vse viruse, ki v stiku z morjem dožive veliko manjši stres, včasih žive toliko časa, da jim uspe narediti škodo. Potrjeno, da so znano epidemijo kolere v Neaplju povzročile okužene školjke. Sicer pa ni treba hoditi v Neapelj. Pri nas se že nekaj let zapored pojavlja epidemija hepatitisa. Slednji ima gotovo različne vzroke in vire okužb, dokazano pa je, daje epidemija hepatitisa A, kije leta 1981 izbruhnil v Pulju, prišla iz morja. Okužene so bile dagnje. V naš lepi modri Jadran zlijemo vsako leto 9 milijonov ton organskih snovi; tretjino prispevamo Jugoslovani oziroma naši turisti. Severni del Jadrana je, kar se organskih odpadkov tiče, 30-krat bolj ogrožen odjuga. Severni Jadran naredi polovico vsega deviznega priliva, kar je razumljivo, saj je tam največ in najboljša turistična infrastruktura. Kjer pa je veliko turistov, je tudi veliko organskih in drugih odpadkov. S čistilnimi napravami bi bilo seveda vse drugače, vendar je to druga in dolga zgodba. Italijani pa ne mirujejo. Res so največji krivci za onesnaženi Jadran, vendar imajo tudi denar. Italijanski minister za turizem Carrora je nedavno smelo izjavil, daje mogoče izliv reke Pad in severni del Jadrana očistiti v petih, šestih letih. Za to pa je potreben poseben zakon in milijarde lir. Italijani so za čisti Jadran zainteresirani že zaradi turizma, ki jim prinaša milijarde dolarjev. Zato ni nikogar presenetila ministrova ideja, naj bi za sanacijo Jadrana uporabili tudi dobiček od svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v Italiji leta 1990! Ideje jugoslovanska stran na žalost ne more ukrasti, pri nas ni prvenstva, ki bi imelo dobiček, če pa smo ga že imeli (Univerziada), je bil dosežen na račun državne blagajne. Sosedje seveda ne čakajo, kaj bo rekla žoga, za območja Trsta, Liguana, De Laguna., Gradeža in Morana delajo načrte za kanalizacijo in čistilne naprave. Vse skupaj bo stalo 105 milijonov dolarjev. Največji osnesnaževalec jadrana pa je še naprej reka Pad. Da bi zmanjšali onesnaževanje v njenem porečju in v izlivu, bodo do leta 1990 porabili 1650 milijard lir. So tudi načrti za čistilne naprave na naši strani Jadrana. Zadeva pa ni ravno poceni, samo za čistilno napravo Reke bi potrebovali 250 milijonov dolarjev, od tega bi sam čistilni agregat stal 80 milijonov. Denar bodo menda iskali pri Mednarodni banki. Kajti Jadran in ves naš planet je treba rešiti pred odpadki. Viktor Simončič, namestnik direktorja zavoda za zaščito človekovega okolja, je v Splitu nedavno rekel: »Če bi 100 milijonov let življenja Zemlje spremenili v eno leto človekovega življenja, bi bila naša Zemlja danes v najboljših letih. Imela bi 46 let. Na tej pogojni lestvici bi dinozavri izumrli pred osmimi meseci, človek bi se prikazal pred tednom dni, omembe vredno onesnaženje pa pred tremi sekundami. Ali lahko v teh treh sekundah sprevidimo, kaj nas čaka na koncu? Ne, kajti na koncu ne smemo čakati. Očitno se tega zavedajo tudi tisti, ki lahko store največ. To pa sta vladi Italije in Jugoslavije.« (Vir: VPA) (Vir: Panorama) opozarja na ugaslo luč Britanci ponujajo napravo za kontrolo avtomo- bilskih luči___________________ Nepogrešljive avtomobilske luči so lahko tudi pravcata nadloga. Vsak voznik pozna težave, ki jih povzroča nasproti vozeči avtomobil s slepečimi dolgimi luči, in sleherni se boji srečati ponoči vozilo brez luči. Enih in drugih avtomobilov pa je kar lepo število na naših in tujih cestah, saj so npr. v neki angleški občini policisti ustavili v vsega dveh tednih kar tisoč šoferjev s pokvarjenimi lučmi. Sicer voznik nemalokrat sploh ne ve, da je z razsvetljavo na avtomobilu kaj narobe, hkrati pa je še težko ugotoviti, če je šofer vedel za pokvarjeno luč. To namreč zelo težko ugotovi med vožnjo. Najmanj, kar mora šofer storiti, da bi ugotovil brezhibnost razsvetljave na vozilu, je, da izstopi in se prepriča. Toda strokovnjaki so vso zadevo že poenostavili. Iz Velike Britanije prihajajo novice, daje tamkajšnja firma Drumlord naredila napravo, s katero lahko šofer med vožnjo ugotavlja, če na njegovem vozilu delujejo luči. Napravo je mogoče vgraditi v vsak tip avtomobila, in sicer deluje s pomočjo optičnih vlaken. To so snopi tanke prozorne plastike, ki zaznamujejo svetlobo brez električnih žic. Dovolj je že to, da voznik postavi en konec vlakna blizu luči na avtomobilu in drugi konec na kontrolno ploščo ob krmilu, kjer so vsi drugi običajni instrumenti. Skozi tako napeljano' vlakno prehaja svetloba, in če te voznik ne vidi, pomeni, da luč ne gori. Naprava, imenovana liteout, je sestavljena iz 17 m dolgega optičnega vlakna in je z njo možno kontrolirati tudi več luči hkrati. Vozniki v Britaniji jo dobijo za precej manj denarja, kot jih stane vožnja s pokvarjeno lučjo. t vendarle uspelo spraviti človeka na Mesec, poslovila, je v agenciji zavladal nekoliko drugačen duh. Predvsem so povsem obrnili tradicionalni postopek svojih predhodnikov. Namesto da bi iskali dokaze, da je start varen, so dokazovali, da nič izrecno ne govori zoper start. To je seveda zelo majhna razlika v logiki. Namesto da dokazuješ, da je nekaj dobro, dokazuješ, da nič ne govori, da ne bi bilo vse dobro. Tak pristopje povsem spremenil način dela NASA, namesto astronavtov so v ospredje prišli roki oziroma njihovo spoštovanje. Nebo in zvezde so bili vse do predlani naklonjeni NASA in njenemu novemu modelu, potem pa je kroglica rulete obstala na črnem. Amerika se je zavila v žalost, sočustvoval je ves svet. Ponovni let vesoljskega taksija ali čolnička, kot ga nekateri imenujejo, je trajal vsega 4 dni, kar je v primerjavi z dosedanjimi ameriškimi in zlasti sovjetskimi časovnimi dosežki prava malenkost. Pri tej izstrelitvi je šlo, to je jasno tudi laiku, le za popravni izpit, čeprav je posadka samo petih članov (vsi že prej v vesolju) mimogrede lansirala tudi nov komunikacijski satelit in opravila 11 poskusov oziroma drugih nalog. Taksije zdaj srečno na tleh, čakajo ga nove naloge. To seveda ni nekdanji raketoplan, kot bi sodili po videzu. Na samem raketoplanu, še bolj pa na raketah, so bile narejene številne spremembe. Te spremembe je treba zdaj preveriti, pokazati se mora, ali so izboljšave res izboljšave ali pa ima zapletena naprava samo še nekaj kritičnih točk več. Absurd razvoja tehnike na poti v njeno popolnost je v tem, da so vse boljši stroji tudi vse bolj zapleteni. Zapletenost pa povečuje možnost napake ali okvare. Nekdo je lepo zapisal, da je raketoplan najbolj zapleten, najdražji, najbolj obdelan in najbolj nor kamen, kar jih je kdaj človek zalučal proti zvezdam. Gledano tehnično, je večji dosežek od slavne poti na Luno. V nekaj desetih tonah je zbrano vse najboljše, kar je sposoben izdelati homo faber. Ta tehnični čudež, kije sposoben poleteti v vesolje, se od tam vrniti na Zemljo in nato to po želji nekajkrat ponoviti, je pravzaprav prva prava vesoljska ladja. Vse drugo so bile samo frače, ki so v vesolje oziroma na njegov prag izstreljevale ljudi ali predmete. Ginsenga ne bodo več VB |B uživali Verjetno bo črtan s seznama dovoljenih športnih poživil SEUL — Kitajsko čudežno zdravilo ginseng, ki po mnenju azijskih zdravnikov vrača moč in energijo ter ozdravi veliko bolezni, bodo zelo verjetno črtali s seznama zdravil, ki so dovoljena športnikom na olimpijskih igrah. Med pravkar zaključenimi olimpijskimi igrami v Seulu je namreč uporaba ginsenga dvignila precej prahu. Nekateri strokovnjaki so celo prepričani, da je v ginsengu efedrin, stimulacijski dodatek, čigar uporaba je od nekdaj prepovedana na mednarodnih tekmah. Nekateri celo izjavljajo, da je kanadski tekač Ben Johnson pripisal krivdo prav ginsengu za tragedijo, ki ga je doletela na olimpijskih igrah. Najbolj glasen v podobnih izjavah pa je bil Lin-ford Christie, evropski rekorder, ki je osvojil srebrno kolajno v teku na 100 metrov. Dejal je namreč, daje popil veliko zeliščnih čajev in torej posredno dopustil možnost, da je ginseng kriv za prisotnost efedrina v njegovem seču. Ginseng raste spontano in v velikih količinah na Daljnjem vzhodu. Stoletja so ga uporabljali za zdravljenje najrazličnejših bolezni, od živčne izčrpanosti do tuberkuloze. Ginseng je med športniki precej razvito zdravilo, saj poveča fizično moč in izboljšuje živčno zbranost. Nekateri zdravniki odločno zanikajo možnost, da bi ginseng vseboval tudi eferdrin. Dokazali pa so, da ima podobne učinke rastlina huang, ki jo azijska medicina na široko uporablja in ki jo uvrščajo v družino anfe-taminov. Britanski botanični izvedenec meni, da je Christie zaužil to rastlino, in ne ginseng. Kaj pa Johnson? (Primorski dnevnik) POTA m stj Brez gledališča ni elektrike Organiziranje gledališčne predstave v krški nuklearki knjižili med materialne stroške — Kaznovana referentka in direktor KRŠKO — Slovenska skupščina je pred časom službam družbenega knjigovodstva v republiki izdala nalog, naj natančneje pregledajo poslovanje elektrogospodarskih organizacij v Sloveniji. Eden glavnih vzrokov za to je bila ugotovitev, da se cene energije, ki se oblikujejo na osnovi stroškov teh organizacij, vrtoglavo zvišujejo, delovne organizacije same pa kaj malo naredijo, da bi se ti stroški zmanjšali. Celo nasprotno, jasno in s primeri je bilo dokazano, da se slovenski električaiji ne vedejo nič kaj varčno. dežurni OB VETROBRANSKO STEKLO — 64-letni Leopold Udovč iz Dolnjih Po-nikev je moral biti 7. oktobra zjutraj hudo presenečen, ko se je odpravljal v osebni avto. Čez noč mu je namreč nekdo snel in odnesel vetrobransko steklo na stoenki, tako daje Udovč ob kakih 180 tisočakov. Vozilo je bilo parkirano v nedograjeni garaži, kar je storilcu očitno olajšalo dostop do plena. ZAZGAL DRVA V DRVARNICI DOLENJI VRH - 45-letni B. L. iz Dolenjega Vrha je utemeljeno osumljen, da je 6. oktobra zvečer z bencinom polil drva v drvarnici 25-letnega Mihe Kica in ih zažgal. Se sreča, da so ogenj pravočas-10 opazili sosedje in ga tudi pogasili. B. L., ti je takoj po dejanju pobegnil in se kasne-e vrnil na mesto požara, je po uspešnem ašenju vaščanom grozil. Preiskovalni odnik novomeškega temeljnega sodišča zoper B. L. odredil pripor. Pod lupo inšpektoijev služb družbenega knjigovodstva je tako prišlo tudi poslovanje krške Nuklearne elektrarne, kjer so ob pregledu zaključnega računa za leto 1986 našli kar nekaj potrditev za gornje sume. Uslužbenci SDK so namreč ugotovili, da so v elektrarni iz celotnega prihodka nadomestili stroške, ki po zakonu o ugotavljanju prihodka niso materialni, poslovni in amortizacijski, za katere edino velja, da se nadomeščajo iz celotnega prihodka. Ali povedano drugače: navedene izdatke bi morali v elektrarni knjižiti v breme čistega dohodka, točneje, sklada skupne porabe. Pregled poslovanja je tako pokazal, da so, denimo, nadomestili v breme celotnega prihodka stroške, ki so nastali s plačilom čestitk ob dnevu republike, nadalje stroške, ki sojih imeli z najemnino prostora za proslavo ob dnevu JLA, prav tako so pod ta plašč spravili stroške štirih ekskurzij kot tudi stroške PET RANJENIH PRI TRČENJU GABRJE — V nedeljo, 9. oktobra, ob 18. uri se je 33-letni Miha Kovačič iz Gabrja peljal z osebnim avtomobilom proti Hrušici. Kak kilometer od domače vasi je v blagem levem ovinku zaviral, pri tem pa gaje zaneslo na levo stran ceste, po kateri je pripeljala nasproti 19-letna Milena Jenič iz Gabrja. Vozili sta čelno trčili, pri tem pa so bili poškodovani oba voznika in sopotniki: 13-letna Jelka Kovačič iz Gabrja ter 15-letna Robert Rajk in Branko Sašek iz Stopič. Vse so odpeljali v novomeško bolnišnico, materialne škode pa je za 5,5 milijona dinarjev. PO DOLENJSKI DEŽELI • Neznan pobudnik zaenkrat še neznanega športnega društva v ustanavljanju je minule dni že poskrbel za potrebne športne rekvizite. Odnesel jih je kar iz novomeške športne dvorane pod Marofom, kjer so prejšnji teden ugotovili manko kar petnajstih žog za odbojko, rokomet, nogomet in košarko. Za štiri sekcije je torej že poskrbljeno. Ali bodo tudi pričele delovati, je odvisno od uspešnosti miličnikov in kriminalistov. • Na dolenjske abstrinente je te dni padla temna senca. Nekdo je namreč pred dnevi vlomil v skladišče Železnega gospodarstva, PTG Bife, na železniški postaji v Črnomlju in iz njega odnesel večjo količino brezalkoholnih pijač. Prednost na listi osumljenih abstinentov imajo kadilci, kajti s pijačo je izginilo tudi nekaj zavitkov cigaret. En mrtev in šest ranjenih pri trčenju Huda prometna nesreča pri Jezeru Šofer vozil preutrujen Kaj je pokazala nočna akcija kočevskih miličnikov KOČEVJE — »Dober večer. Vozniško in prometno, prosim.« Tako seje začela zadnja nočna prometna akcija kočevskih miličnikov. Pri tej kontroli je bilo pri veliki večini voznikov vse v re-d*, zapletlo se je pri nekaterih, ki so očitno preveč pogledali v kozarec. Največ in najdalj je imela miličniška skupina (tisto noč so bile v akciji kar štiri) opraviti z dobro razpoloženimi Ribničani, ki so polharili nekje pri Polomu. Voznik, kije moral ustaviti,je najprej VIŠJE KAZNI ZA KRŠITELJE JAVNEGA REDA ČRNOMELJ — Odlok o prekrških zoper javni red in mir v občini Črnomelj je bil sprejet leta 1975. V svojih materialnih določbah je preskop, ker ne ureja vseh področij, sistemsko je neurejen, predvsem pa so kazenske določbe zaradi visoke inflacije v celoti izgubile pomen. Najvišja kazen v tem, za sedaj še veljavnem odloku je za fizične osebe in odgovorne osebe pravnih oseb določena na 100 do 500 dinarjev, za pravne osebe pa na 200 do 5.000 din. V novem os- nutku odloka, ki ga sedaj pripravljajo v Črnomlju, so kazni od 60.000 oz. do 100.000 din. Te kazni so trenutno usklajene z zakonom o prekrških, vendar v Črnomlju že postavljajo vprašanje, ali predvidene kazni v osnutku odloka zaradi visoke inflacije še predstavljajo realno vrednost. Sicer pa so v novem osnutku razširjena materialna določila na vseh področjih, predvsem pa javni shodi in prireditve, na novo pa je predpisano varstvo pred hrupom z zvočnimi napravami. organiziranja gledališčnih predstav. Zakon jasno pravi, da morajo biti materialni stroški neposreden pogoj za delo in proizvodnjo, že površen pogled pa nedvoumno kaže, da našteti izdatki za proizvodnjo elektrike v krški nuklearki to še zdaleč niso. Navzlic temu so se v Krškem na takšne ugotovitve inšpektorjev SDK pritožili, nazadnje celo v Ljubljano, aje JEZERO — V soboto, 8. oktobra, je ob 7.50 na magistralni cesti med Ljubljano in Zagrebom pri vasi Jezero prišlo do hude prometne nezgode, katere posledica je bila ena smrtna žrtev in šest ranjenih oseb. 66-letni Vilim Radešič iz Zagreba seje peljal z osebnim avtom mimo Jezera in prehiteval manjši tovornjak. Takrat mu je z osebnim avtom pripeljal nasproti 35-letni Erhard Bohringer iz Žahodne Nemčije, ki čelnega trčenja ni mogel več preprečiti. Hudim poškodbam je že med prevozom v bolnišnico podlegel Vilim Radešič, poškodovani pa so bili še njegova sopotnika Josip Šaronja in Branko Kobokoc ter voznik Bohringer in sopotniki Georg Bux, 59, Tomas Wolfling, 35, in Klaus Thanner, 40, vsi zahodnonemški državljani. Odpeljali sojih v novomeško bolnišnico, promet pa je bil zaradi nezgode zaprt od 8.30 ure, nato pa je do devete ure potekal še enosmerno. Materialno škodo so ocenili na 40 milijonov dinarjev. Zabodel soseda in se obe Tragičen obračun med ličkanjem v Svinjskem SVINJSKO — Prejšnjo sredo, 5. oktobra, proti večeru je prišlo v hiši Ane Trater iz Svinjskega pri Šentjanžu do tragičnega obračuna. Domači so tistega večera ličkali koruzo, pri opravilu pa so se jim pridružili še sosedje, med njimi tudi 58-letni Anton Škoda. Delo je potekalo mirno vse do trenutka, ko se je domov vrnil Anin 29-letni sin Mirko. Bil je vinjen in se tak pričel prepirati z materjo, naposled pa se je hotel z njo še fizično obračunati. V spor se je takrat vmešal sosed Škoda in hotel Mirku preprečiti, da bi pretepal mater. Trater se je zato obrnil proti Škodi Med njima je prišlo do novega prepira, Mirko je pri tem odšel v kuhinjo, kjer je z mize pograbil lovski nož in se oborožen vrnil. Nekajkrat je z nožem zabodel Škodo, ki je prestrašen pobegnil iz hiše, za njim pa je z nožem v roki stekel še Trater. Zasledoval ga je kakih 250 metrov, ko se je Škoda zaradi hudih poškodb zgrudil. Na tleh ležečega ga je Mirko še nekajkrat zabodel, nato se je vrnil v hišo, misleč, da je soseda umoril Odšelje v svojo sobo, se zaklenil in se obesil, Hudo poškodovanega Škodo so medtem prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer je zdravnikom uspelo rešiti njegovo življenje. Po zadnjih podatkih je ranjenec že zunaj smrtne nevarnosti. BOGAT PLEN V AVTOMOBILIH ČATEŽ — V noči na 5. oktober je nekdo vlomil v tri osebne avtomobile, ki so bili parkirani pred hotelom Terme na Čatežu. Storilec je našel bogat plen. Iz golfa Beograjčanke Olge Tomič je ukradel več slik, več parov obutve in oblačil, tako daje lastnica oškodovana za 10 milijonov din. Za enak znesek je oškodovan tudi zahodnonemški državljan Rahiard Hertell, iz čigar mercedesa so bili ukradeni radiokasetofon, dva fotoaparata, kasetofon, nekaj oblačil, kaset in drobnarij, medtem ko so bili iz mercedesa 'rilausa Herschina, prav tako iz ZRN, ukradeni jakna, dežni plašč in radiokasetofon. Škode je za 2,6 milijona din. Predrzneža še iščejo. pojasnjeval, da ni spil veliko, potem pa se je le izkazalo, da z njegovim pihanjem ni vse v redu. Morda je imel slaba pljuča ali pa namerno ni hotel z enim izdihom napihniti balončka. Kakorkoli že, moral je pihati znova. Takrat so v akcijo stopili njegovi zagovorniki — sopotniki in njihovim pripombam kar ni bilo konca. Do daljšega zapleta je prišlo, ko so miličniki ustavili avtobus novomeške registracije, ki je peljal z izleta upokojence. Šoferje vozil že deset ur, imel je pomanjkljiv tahograf in še bi lahko našli kako pomanjkljivost. Po posvetu z vodjem akcije so ga miličniki le spustili naprej, vendar bo moral šofer zaradi nekaterih napak stopiti pred sodnika za prekrške. Miličniki so v nočni akciji ugotavljali še druge pomanjkljivosti na vozilih in pri tem opozarjali voznike na izrabljene gume, na pokvarjene luči in na to, da morajo uporabljati varnostne pasove. Primerilo pa se jim je tudi to, daje voznik ušel njihovi kontroli. Avtomobilist je pognal mimo miličnikov z vso hitrostjo, tako da smo lahko videli le zadnji del škode, ki ni imela registrskih tablic. Pomanjkljivosti, in ta najbrž ni bila edina, seje očitno zelo dobro zavedal tudi ubežnik, ki je toliko pospešil vožnjo, da ga miličnik ni mogel ujeti. Sicer je k uspešnemu begu pripomogel tudi splet okoliščin. Miličnik je namreč med zasledovalno vožnjo opazil pod cesto moped in, misleč, da gre za nesrečo, je skušal pomagati. Izkazalo seje sicer, da je moped pustil pod cesto polhar, ki je odšel na lov, toda preden je bila uganka rešena, je pobegli voznik odpeljal. J. PRIMC Spečemu možu zMa v usta žvepleno kislino Ivan Cehte ima hude opekline grla, obraza in črevesja DOVŠKO — Družinske razprtije in medsebojni spori so bili skoraj zanesljiv razlog, da se je 59-letna Marija Cehte iz Dovške-ga pri Senovem na grozljiv način želela znebiti svojega sedem let starejšega moža Ivana. Slednji se je v sredo, 5. oktobra, okoli 20.30 odpravil k nočnemu počitku, nekaj za njim pa je v sobo prišla njegova žena Marija. Spečemu Ivanu je v usta zlila tekočino za čiščenje odtokov in cevovodov disolvo, ki vsebuje veliko žveplene kisline. Potem ko je iztočila 7 decilitrov tekočine, je mirno odšla iz sobe. Ivan se je sam odpravil do bližnjega soseda, ki ga je prepeljal v senovski zdravstveni dom, od koder so ga poslali v novomeško bolnišnico. Cehte je hudo ranjen, saj ima opekline grla, obraza in črevesja in je seveda ostal na zdravljenju, zoper Marijo pa bo podana kazenska ovadba temeljnemu javnemu tožilcu zaradi pokuša umpra. tudi drugostopenjska odločitev njihovo pritožbo zavrnila. Pred dnevi je o navedenih kršitvah razpravljal tudi senat novomeškega temeljnega sodišča, na zatožni klopi pa sta se znašla takratna referentka za družbeni standard, sedaj referentka za uvoz in izvoz, 31-letna Smilja Planinc iz Brežic, in direktor za splošne, kadrovske in pravne zadeve, 40-letni Ivan Špiler iz Krškega. Za očitane gospodarske prestopke je bila Nuklearka Krško kaznovana s plačilom 700.000 din, Planinčeva je bila obsojena na 30.000, Špiler pa na 45.000 din denarne kazni. Sodba še ni pravnomočn^ ZAPELJAL NA LEVO VELIKA BUČNA VAS — 29-letni Janez Blažič iz Ždinje vasi seje 3. oktobra peljal z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Karteljevemu. Med vožnjo skozi Veliko Bučno vasje zapeljal na levo stran ceste, po njej pa je takrat nasproti pripeljal z osebnim avtom 44-letni Ljubljančan Ivan Polajnar. V močnem čelnem trčenju seje hudo ranil Blažičev sopotnik, 24-letni Anton Kocjan iz Gorenjega Grčevja. Na pločevini je za 8 milijonov dinarjev škode. Alkoholijd ilegali V Črnomlju preveč tolerantni do alkoholizma — Med storilci kaznivih dejanj veliko vinjenih ČRNOMELJ — V črnomaljski občini je alkoholizem velik problem, vendar se tega mnogi ne zavedajo dovolj, saj se razen strokovnih ustanov noče nihče ukvarjati s tem področjem. Ker pa sta mišljenje občanov in kultura pitja preveč naklonjena alkoholizmu, prav tako pa je okolje preveč popustljivo do alkoholikov, ti največkrat odklanjajo vsakršno obravnavo strokovne službe. Kakšen odnos imajo do alkoholikov v delovnih organizacijah, dovolj zgovorno poveže to, da socialno skrbstvo zaman prosi nekatere delovne organizacije za podatke o alkoholikih. Vsaj približno sliko o alkoholizmu imajo le v tistih kolektivih, kjer delata socialni delavec in zdravstvena služba. Da o tem, kako je v krajevnih skupnostih, niti ne govorimo, saj se, ko socialna služba zaprosi za številke, vse do zadnje zaprejo vase in ne dajejo podatkov. Podatki organov za noranje zadeve kažejo, da je problem alkoholizma večji, kot je moč razbrati iz tistega, kar so pripravljeni obelodaniti v delovnih organizacijah. Pri obrav- navanju storilcev kaznivih dejanj pogosto ugotavljajo, da so bili storilci, zlasti ko gre za telesne poškodbe in nasilniško obnašanje, vinjeni, V osmih mesecih letos se je zaradi vinjenosti v črnomaljski občini zgodilo 17 prometnih nesreč, 103 voznikom so odvzeli vozniška dovoljenja, našteli so 52 vinjenih kršiteljev javnega reda in miru, 17 pa jih je razgrajalo v stanovanjih. Upanje, da bi se stanje nekoliko izboljšalo, je pičlo, saj je socialna služba pri reševanju alkoholizma preveč osamljena. Zato tudi ne čudi, da sta se v preteklem letu od 11 obravnavanih alkoholikov odločila za zdravljenje dva, uspešno pa se sedaj zdravi le eden. Poleg že prej omenjene popustljivosti okolja do alkoholikov je glavna ovira pri pripravi za zdravljenje oddaljenost institucij, saj je najbližje dispanzersko zdravljenje v Novem mestu, bolnišnično pa v Ljubljani ali Vojniku pri Celju. Res, da je v Črnomlju klub zdravljenih alkoholikov, a se vanj lahko vključijo šele po določenem času abstinence. M. BEZEK-JAKŠE Cene mesa zvišali mimo odloka Denarna kazen Mercatorju, KZ Črnomelj — tozd Živinoreja in njihovemu ljubi* janskemu poslovodji — Junčja rebra prodajali kot stegno _ prodajali kot stegno ČRNOMELJ — Pred nekaj dnevi sta morala pred novomeške sodnike predstavnik črnomaljske kmetijske zadruge, točneje rečeno njihovega tozda Živinoreja, in 51 -letni poslovodja njihove ljubljanske poslovalnice Alojz Mlakar. V Mercatorju, KZ Črnomelj, se namreč v začetku letošnjega leta niso držali določil takrat še veljavenga odloka o najvišjih cenah svežega mesa v prodaji na drobno. Letošnjega marca je blagovnico Astre v ljubljanskem Bežigradu obiskal tržni inšpektor tamkajšnje mestne uprave inšpekcijskih služb in ugotovil, da so meso prodajali dražje, kot bi smeli. Kri- PREČKALA CESTO DRNOVO — 43-letna Fanika Tkalec iz Sevnice se je 9. oktobra ob 18.30 z moževim avtom pripeljala na Drnovo in izstopila na desni strani ceste. Zatem je hotela prečkati vozišče, pri tem pa se ni prepričala, ali je pot prosta. Iz smeri Krškega je takrat z osebnim avtom pripeljal 31-lctni Ljudevit Pinterič s Senovega, ki je pešakinjo zadel in zbil po tleh. Hudo poškodovano so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. vec je bil kmalu poznan. Iz dobavnice, ki je nosila datum 15. marec, je bilo razvidno, da so črnomaljski mesarji blagovnici prodali 263,5 kilogramov junčjega mesa — šlo je za prednje četrti s potrebušnino — po 2.227 din kilo in 80 kilogramov hrbta s kostmi in pljuči po 4.536 din. Dobavnica, ki je imela datum 10. marec 1988, pa je kazala, da so v blagovnici prejeli tudi 72 kilogramov svinjskega mesa — šlo je za polovice — po 3.774 din kilogram. Že na prvi pogled je bilo jasno, da so cene precej višje od dovoljenih, tako bi lahko prednje junečje četrti s potrebušnino prodajali največ po 1.651 din kilogram, hrbet s kostmi in pljuči 3.211 din ter svinjske polovice po 2.406 din kilogram. V Črnomlju krivde ne zanikajo, pravijo pa, da je v tistem času prišlo do pomanjkanja mesa, odkupne cene so se krepko povečale. Tudi sami so tako, če so seveda hoteli priti do svežega mesa, morali zvišati odkupne cene živini, to pa jih je privedlo do tega, da so meso prodajali dražje, kot je dovoljeval odlok. V Črnomlju so se poslužili znane zvijače, da so slabši rez mesa označevali za boljšega in tako prišli tudi do višjih cen. Tako so, denimo, v dobavnico za svinjske polovice zapisali, da gre za tn,e' so boljše kvalitete; enako je bilo tudiz junetino. Senat gospodarskega sodišč8 v Novem mestu jejčrnomaljsko kmetij' sko zadrugo, tozd Živinoreja, kaznova s plačilom 1,500.000 din, poslovodjo Alojza Mlakarja s 50.000 din kaznj; hkrati pa so delovni organizaciji odvzc’1 protipravno pridobljeno premoženjsko korist. Sodba še ni pravnomočna. B. B- Eno tesnilo krivo kazni Namesto osmih je bilo v kompletu le sedem tesnil — Denarna kazen za Tesnila — Nelojalna konkurenca Neznanec svetlih las napadel otroka Novomeška UNZ Prosi za pomoč pri iskanju napadalca DOLENJSKE TOPLICE — V četrtek, 6. oktobra, je ob 13.15 pr®" lo v zdraviliškem parku Dolenjskih Toplic do dogodka, ki je močno razburil javnost in krajane. Neznani moški svetlejših las (natančnejši opis ni znan) je takrat v parku napadel šestletnega otroka. Po dejanju je nasproti bazena na cesti med Dolenjskimi Toplicami in Vavto vasjo ustavil neznanega voznika osebnega avtomobila rdeče barve in se z njim odpeljal proti Vavti vasi. Novomeška UNŽ naproša neznanega voznika rdečega vozila in vse, ki bi karkoli vedeli o napadalcu, da 10 nemudoma sporočijo najbližji postaji milice ali UNZ Novo mesto, telefon 21-080 ali 92. TREBNJE — Letošnjega januarja se je v prodajalni Srem v Rumi, ki je last ljubljanskega Velmotoija, tozd Jugobicikl iz Beograda, oglasil kupec in iskal komplet tesnil za kolo z motorjem Tomos avtomatic. Tesnila izdelujejo v Veliki Loki pri Trebnjem, omenjenemu kupcu pa se imajo zahvaliti, da so morali te dni pred senat novomeškega gospodarskega sodišča zaradi očitanega gospodarskega prestopka. Kupec je namreč ugotovil, da je v garnituri le sedem tesnil, čeprav priloženo deklaracijsko navodilo jasno navaja, da jih je v njej osem. Po navodilih bi morali biti v garnituri dve tesnili za pokrov ohišja motorja, dejansko pa je bilo v njej le eno. V Trebnjem pravijo, da kupci s tem niso bili oškodovani, saj je za popravilo motorja zadoščalo tudi sedem tesnil. Sicer pa napako priznavajo, pravijo le, daje do nje prišlo pri na-lepljanju starih deklaracij na nove škatle s tesnili. Inšpektor iz Rume, ki si je vso zadevo natančneje ogledal, je v prodajalni našel osem pomanjkljivih ganitur tesnil po 2.367,83 din, to pa je bilo dovolj, daje vso zadevo predal novomeškim sodnikom. Čeprav neposredna povzročena škoda s tem dejanjem ni bila dokazana, pa zakon pravi, da je dejanje nelojalne konkurence storjeno že, če na ta način škoda šele utegne biti povzročena. Dejstvo je pač, da so v trebanjskih Tesnilih dali v promet blago z lažnimi podatki, zaradi Cesarje bila delovna organizacija obsojena na 900.000 din denarne kazni, Anton Kovačič iz Mokronoga, sicer vodja oddelka kontrole kvalitete izdekov v Tesnilih, pa na plačilo 30 tisočakov. Sodišče je namreč menilo, da tako označen izdelek ne bi smel skozi končno kontrolo. Sodba še ni pravnomočna. REŠILI SO GA ŠELE GASILCI GOMILA — 7. oktobra ob 21-30 seje 26-letni Berislav Didovič iz Semiča pe>J . z osebnim avtomobilom z Mirne Pr _ Trebnjemu. Pri gomili je prehiteval av bus, manever pa končal pred levim o nkom, ki mu ga zaradi prevelike hitrost uspelo zvoziti. Zapeljal je v pol metra g bok jarek in s prednjim delom vozila t v travnato mejo. Avtomobil je pri trne J prelomilo, Didovič pa je ostal vklesce vozilu. Hudo ranjenega so rešili šele vomeški poklicni gasilci. Na avtomou je za 5 milijonov dinatjev škode. w NEPREVIDNO PREHITEVAL PRIKLOPNIK — 44-letni Anton Jurgec iz lico, ki gaje vozil 22-letni Marinko Cvij8^ novič iz Zenice. Zaradi goste megi Kranja seje 5. oktobra ob 19.20 peljal s ..................................zZagre PREHITRO PO MAKADAMU KRVAVI KAMEN — 18-letni Dušan Šuštaršič iz Velikega Podljubna se je 2. oktobra ob 15.30 peljal na kolesu z motorjem po lokalni cesti od Miklavža na Gorjancih proti Cerovemu Logu. Na križišču pri Krvavem kamnu gaje na makadamskem vozišču zaradi prevelike hitrosti zaneslo, tako da je izgubil oblast nad vozilom. Šuštaršič je padel in se huje poškodoval, tako da so ga odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico. kombijem po magistralni cesti iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Ždinji vasi je dohitel tovornjak s priklopnikom in ga pričel prehitevati, takrat pa mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Milivoje Mersenič. Slednji se je sicer umikal in zaviral, a trčenja ni mogel preprečiti. Hudo ranjena sta bila sopotnika iz Banjaluke, 39-letni Slavko Radanovič in 37-letna Radojka Popovič, laže pa voznik Mersenič in Slavko Radanovič iz Banjaluke. Vse so prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, materialno škodo pa so ocenili na 25 milijonov dinarjev. uuviv it, žzfliaui avtO' prevelike hitrosti Dorotič svojega a mobila ni moeel Dravi čas ustaviti, taKi mobila ni mogel pravi čas ustaviti, ta*, je trčil v zadnji del prikolice. Ob nez8. je Dorotičevo vozilo prevrnilo M Ranila sta se voznik Dorotič in Cvjjaoo vičev sopotnik, 24-letni Vjekosla^.^ ^ KRIVCA MEGLA IN PREVELIKA HITROST — 7. oktobra nekaj čez polnoč seje 45-letni Ivan Dorotič, začasno na delu v Zahodni Nemčiji, peljal z osebnim avtomobilom iz Ljubljane proti Zagrebu. V vasi Zaloke je dohitel osebni avto s priko- iz Zenice. Na zviti pločevini je 34,500.000 din škode. ___ VOZNIKA HUDO RANJENA 49-letni Janez Češnjevar iz Lomnega 8. oktobra ob 12.17 peljal ZHS® honi tom po cesti med Ljubljano in Zagre skozi vas Draga. Tam je v pregledne . vem ovinku pričel prehitevati tov°mj j vendar zaradi prevelike hitrosti m me več zapeljati nazaj na desno stran y Pričelo ga je zanašati, tako da je osebno vozilo 42-letne Emme Mar Naterop. Voznik in voznica sta se v , godi hudo ranila, laže pa še vozmSin Albert. Materialne škode je za 35 m nov dinaijev. 16 DOLENJSKI LIST Št. 41 (20431 13. oktobra 19^ odbojka II. ZVEZNA LIGA — zahod, moški, 1. KOLO: PIONIR-LJU-BINJE 3:0 (7, 11, 1) Pionir: Jovič, Bašič, Brulec, Smrke, Berger, Černač, Prevorčnik, Povšič, Petkovič, K osmina, Travižan, Brulec. V 2. kolu potujejo Novomeščani v Mostar k ekipi Študent Vazduhoplov- II. ZVEZNA LIGA — zahod, ženske, 1. KOLO: LIK KOČEVJE—BLED 3:2 (-8, 13, 9, -4, 9) LIK Kočevje: Ibrahimovič, Škufca, Drobnič, T urk, Ahac, Uran, Hočevar, Gornik, Kljun. LIK KOČEVJE—JEDINSTVO ELIR 0:3 (-11, -10, -8) vnaprej odigrana tekma. V drugem kolu igrajo Kočevke v gosteh s Progresom. „ I .SOL, moški, 1. KOLO: LIK KOČEVJE—TOPOLŠICA 0:3 (-8, -15, -14) LIK Kočevje: Bradač, Polovič, Levstik, Marinč, Hvala, Papež, Turk, Knavs. Kočevci potujejo v drugem kolu v Maribor k ekipi Stavbarja MTT. Kt II- SOL, moški, 1. KOLO: PIONIR—MOKRONOG 3:2 H- SOL, ženske, 1. KOLO: PIONIR—ŠENTVID 3:0 Črnomelj: Plut, Bohte 5, Žunič 1. Novak, B. Grabrijan, Papež 10, Pezdirc 1, S. Grabrijan, Adlešič 6, Kavšek, Hudelja, Kmetič. INLES RIKO—TERMOPOL 24:23 (13:11) Inles Riko: Lapajne, Pogorelec, A. Mihelič 1, Mikulin 1, S. Mihelič 2, Dejak, Jurič 5, Šime 1, Tomšič, Mate 11, Fajdiga 3, Parezanovič. LESTVICA: 1. Šoštanj 7... 5. Inles Riko 5, 10. Črnomelj 2, 12. Krško 1. Pari prihodnjega kola: Črnomel-j—Preddvor, Krško—Bakovci, Ajdovščina—Inles Riko. SR L, ženske, 4. KOLO: ALPLE-S—ISKRA 18:25(11:10) Iskra: Jakše, Gorenc 2, Dolar, Kegljevič 6, Radovan 3, Selan 9, Vide 5, Martinčič, Lužar, Kos. FUŽINAR—IMV NOVO MESTO 20:15 (8:6) IMV Novo mesto: Butala 3, Kna-feljc 3, Mišjak, Pelko 1, Klobučar I, Rebolj 2, Šmalc 5, Pate, Hočevar. OLIMPIJA—ITAS KOČEVJE 26:16(11:6) Itas Kočevje: Filipovič, Dragičevič, Klarič 1, Fajfar 1, Guštin 1, Vuk 2, S. Jerič 5, M. Jerič 3, Bejtovič 3, Štefanišin. LESTVICA: 1. Iskra 8, 2. Mlinotest 6... 4. IMV Novo mesto 6,7. Itas Kočevje 4 itd. Pari prihodnjega kola: Iskra—M-linotest, Novo mesto—Alples, Ita- s—Fuzinar, itd. - : i SRL, moški, 4. KOLO: JA- . Krško: Kuhar, Šebalj 4, Šerbec 3, u'x®a,r *s* Bogovič 2, Bernarde, Večarič 2, Novak 1, Levec, Vo-glar 1, Božič. n BAKOVCI—ČRNOMELJ 23:23 SKL, moški, 1. KOLO: NOVO-LES—RUDAR 96:83 (50:35) Novoles: Cerkovnik 24, Kramar 17, Bajc 34, Lučev 11, Pintar 10. V 2. kolu potujejo novolesovci v goste k ekipi Triglava. Nadigrali bivšega prvoligaša Uspešen start novomeških odbojkarjev v II. zvezni ligi — Za točki le ura in pet-___najst minut — Tudi Kočevke zmagale pri drugoligaškem krstu Vsega uro in petnajst minut igre je bilo potrebno Novomeščanom, da so v uvodnem srečanju letošnjega prvenstva v zahodni skupini II. zvezne lige ugnali enega od favoritov za najvišje mesto, bivšega prvoligaša Ljubinje. Pionirjevi igralci so se tako oddolžili številnim gledalcem v športni dvorani pod Marofom in najavili, da njihove želje po igranju v prvi zvezni ligi niso kar tako. Pravzaprav vse o sobotnem srečanju pove že rezultat 3:0 za Novomeščane. Začetna in prva postava Pionirja, kije na parketu preživela največ minut, Pejkovič, Brulec, Bašič, Jovič, Kosmina in Černač, je z zares domiselno borbeno in navdahnjeno igro kmalu pokopala vse upe gostov. Kakih 600 gledalcev, daleč največ v zadnjih letih na kakšnem prvenstvenem srečan- • USPEŠEN START — Novomeški odbojkarji so izredno uspešno startali v novo prvenstveno sezono, od katere si veliko obetajo. Med najzaslužnejšimi za sobotno zmago proti Ljubinju je bil tudi Kosmina, ki ga vidimo med uspešnim blokom (desno). Iskra tudi po soboti neporažena? Poln izkupiček Šentjernejčank po štirih kolih — V spboto derbi z Mlinotestom — V moški ligi obe točki le Inlesu — Podvig Črnomlja v Bakovcih . Po četrtem kolu prvenstva v moški in ženski prvi republiški rokometni ligi •je jasno veliko tega: v moški ligi bo imel bržkone glavno vlogo na prvenstvu oštanj, medtem ko je v ženski v najboljšem položaju ekipa Iskre. Ali so Šent-jernejčanke tudi glavni kandidat za končni uspeh in naslov prvakinj, pa bo Pokazalo že sobotno srečanje, ko jim pride v goste ekipa Mlinotesta, prav tako s n nairesnejših tekmecev za vrh. Šentjernejčanke so po štirih kolih edina ■ eP°ražena.ekipa, tokrat so na vročem gnscu v Škofji Loki ugnale tamkajšnji (ples. Vse do 44. minute je bila igra ookaj izenačena, nakar je prišla do izraza oljsa telesna pripravljenost gostij, ki so na Loncu dosegle prepričljivo zmago. Še Posebej razpoložena je bila Selanova, kije ar desetkrat zatresla mrežo gostiteljic, mostali dve dolenjski ekipi sta ostali Pra™lh rok. Novomeščanke so prvič na “JK® prvenstvu sklonjenih glav zapustile igrišče na Ravnah, kjer so morale ta^ n\l' Prem°č Fužinarjevih rokome-ste. Mlada novomeška vrsta je v prvem Polčasu še držala korak z gostiteljicami, y?e Pajc bilo odločeno kmalu po odmpru. e_ i? porazu ostajajo Novomeščanke 0 najprijetnejših presenečenj letošnjega Prvenstva. Drugi poraz v dosedanjih štirih n Pa so dosegle igralke Itasa v Ljubija- Triatlon postaja vse _bolj zanimiv Uspeh Šventa v Gradcu " Zanimanje za ta šport .____ raste_______________________________ NOVO MESTO — Sedaj že znani no-, meški triatlonec Andrej Švent seje pred av^v!.ucleležil velike mednarodne tekme v T„l!njS^em Gradcu za nagrado Štajerske. °^se8ala ^ kilometra plavanja v ..KaJ hladnem jezeru, saj je pred priredit-|J? ve? leden deževalo, 80 kilometrov Tsarjenja in 20 kilometrov teka. . vent, kije bil sicer na to tekmo slabše Jj 'Einvljen, kot je načrtoval sam, je venile dosegel lepe rezultate: plavalno pro-hliJT Prema8al v 40 minutah, na kolesu je ■.. J uri in 20 minut, medtem ko je 20 "metrov pretekel v času poldruge ure. S m“Pn™ čusom 4:31,43 je med 80 tekni' V j zasedel 26. mesto, v svoji katego-1J1°d 25 do 35 let pa je bil šesti. r„ . unslednjo sezono načrtuje Švent sai ° va 12.30 novice, nekoč, je bilo tako..., 13.09 modra kronika- ponovitev oddaje, 13-30 pogovarjamo se z vami, 14.30 šport. 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 lestvica narodno zabavne glasbe, 17.00 aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, btb* leze-biba gre, studio D—jutri ne j n ■rd. n. si P I b Tel.: 2®' 16.40 MOZAIK, ponovitev NČE serije 18.15 DRUŽINA ŠIMPANZOV, 1. del poljudnoznanstvene oddaje 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 17.40 LONČEK KUHAJ 17.45 EX L1BRIS: AKT, ponovitev 18.45 RISANKA 19.00 VREME 19.01 OBZORNIK 19.30 DNEVNIK 20.05 MILANDAR, drama TV Beograd 21.30 OSMI DAN, oddaja o kulturi 22.10 DNEVNIK 22.25 VIDEO GODBA Spored Studia D SOBOTA 12.00 začetek programa, napoved, pozdrav izbor pesmi tedna, 12.30 novice, nekoč bilo je tako..., 13.00 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 14.00 nagradni kviz, 15.30 dogodki in odmevi, 15.00 zanimivosti, predstavitev znanih in mani znanih oseb, prireditve, 16.30 modra kronika, 18.00 kronika, biba leze-biba gre, studio—D jutri TOREK 12.00 začetek programa, pesem tedna. 12.30 novice, nekoč je bilo tako... iz organizacij združenega dela — mozaična oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, 16.00 pomagamo vam, 16.30 minute za narodno glasbo, 17.00 odgovarjamo na vaša vprašanja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-bila gre, studio D—jutri ČETRTEK, 12.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 12.30 novice, nekoč je bilo tako..., 13.00 strokovnjak, 15.30 dogodki in odmevi, 17.00 turistična oddaja, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri NEDELJA 8.00 začetek programa, pozdrav, napoved, pesem tedna, 8.30 kmetijska oddaja, 9.30 kronika, nekoč je bilo tako..., repiče-va draga, 10.00 vse manj je dobrih gostiln, 11.00 mali oglasi, 12.30 čestitke in pozdravi naših poslušalcev, 18.00 konec programa SREDA 12.00 začetek programa, pesem 12.30 novice, nekoč je bilo tako... 13.0U vaš in naš studio—D, 13.30 glasbena oddaja, 15.30 dogodki in odmevi, je in čestitke naših poslušalcev, 17JT aktualna tema, 18.00 kronika, pesem tedna, biba leze-biba gre, studio—D jutri ci ri d. k Pi n u it n n t' ti fi s d Anton Klobčaver Martin Šmid Boris Pavlin Drago Celič Igor Franko Franci Šenica Kdo pravi, da Slovenci nismo vojaki? Dvoje vojaških usposabljanj v novomeški občini potrjuje, da naša mladina še zdaleč ni protivojaško razpoložena — Treba je le najti metode in programe, ki so mladim blizu — Odlična organizacija in izvrsten uspeh Občinski štab teritorialne obrambe Novo mesto je pred dnevi priredil na Gorjancih tridnevno vojaško usposabljanje mladink in mladincev, prostovoljcev teritorialne obrambe. Odziv je bil izreden, namesto načrtovanih 50 seje usposabljanja udeležilo 93 mladink in mladincev, dijakov SŠTZU Boris Kidrič iz Novega mesta. Zaradi tako množičnega odziva s te šole organizator v usposabljanje ni mogel vključiti mladine z drugih šol. V tolažbo naj bo, da bodo naslednje leto na vrsti tudi ostale novomeške srednje Šole. Ni odveč poudariti, da je usposabljanje potekalo v soglasju z novomeško mladinsko organizacijo, vse prijave so bile na prostovoljni podlagi in z obveznim dovoljenjem staršev. Pri popularizaciji vojaškega usposabljanja sta se zelo izkazala učiteljski zbor SSTZU Boris Kidrič in Fikret Fejzič, član aktiva učiteljev obrambe in zaščite. Načrt usposabljanja je temeljil na spoznanju, da morajo mladim ljudem poleg vojaškega znanja ponuditi tudi druge aktivnosti, z njimi bo usposabljanje bolj pestro, zanimivo in življenjsko. Mladinke in mladinci so na Gor- jancih spoznali najmodernejše pehotno orožje, srečali so se s taktičnim urjenjem in streljali z malokalibrsko puško. Velik poudarek je bil na preživetju v naravi v izrednih razmerah oziroma v vojni. Prvi dan usposabljanja so si morali sami pripraviti večerjo iz tistega, kar so sami nabrali. Pokazali so veliko domiselnost, na krožniku so prijetno dišale gobe vseh vrst, maline, robidnic^,hruške, jabolka. Poveljnik usposabljanja je za vsak primer poskrbel za dopolnitev jedilnika s kranjskimi klobasami. Drugi dan je minil v znamenju streljanja: rezultati z malokalibrsko puško so bili zelo dobri, nekoliko slabši so bili zadetki z loki, predvsem zaradi slabe kakovosti puščic. Mladi so se natančneje seznanili tudi z avtomatskim in polavtomatskim orožjem. Novo mesto žal nima strelišča, za ognjeni krst s pravim orožjem, zato ni bilo možnosti, je pa toliko bolj pokalo z maneverskim strelivom. Po osnovah postrojitve so mladinke in mladinci hitro dobili videz in obnašanje skoraj pravih vojakov, uvodni sprehod od Gabrja do Miklavža pa je pričaral tudi del težav in naporov, kijih preživlja vojak na pohodu. Tretji, zadnji dan usposabljanja je bil namenjen čiščenju orožja in pospravljanju tabora. V dejansko le dobrih dveh dneh vojaškega usposabljanja so mladinci opravljali tudi različne dodatne vojaške naloge in dolžnosti — dežurstva, požarstva, stražo, postavili so tabor itd. posabljanju izvenšolske mladine v Dolenjskih Toplicah. Usposabljanje je organiziral sekretariat za ljudsko obrambo občine Novo mesto; preprosto rečeno: gre za nekakšno skrajšano predvojaško vzgojo tistih osnovnošolcev, ki zaradi tega ali onega razloga ne bodo nadaljevali šolanja na srednji stopnji. Tri tedne je sorazmerno veliko časa, mladinci so imeli na voljo najsodobnejše orožje in opremo ter odlične inštruktorje. Usposabljanje je obsegalo zlasti: priprave in ukrepanje v izrednih razmerah, bivanje v naravi, obrambo pred agresorjem, osnovno pehotno orožje, izvidnico in zasedo, zaščito pred sevanjem ter kemičnim in bakteriološkim orožjem, prvo pomoč, osnovo SLO, JLA, CZ in TO, orientacijski pohod, nočno vajo itd. Vsi udeleženci so nosili moderne vojaške uniforme po svoji postavi, tabor je bil ves čas vzorno urejen, organizatorje pripravil sprejem za starše, tabor so obiskali predstavniki prav vseh novomeških DPO in občinskih struktur (!), pogrešali so le predstavnika republike. Temu primeren je bil tudi uspeh usposabljanja. Pred komisijo od zunaj, kot pravimo, je bila povprečna ocena znanja 4,2, streljanja pa 4,3. Za tako dober uspeh so poleg mladin- cev in novomeške občine zaslužni P°' veljnik učnega centra Anton Klobčaver, vodja usposabljanja Martin Sni*0 ter komandirji oziroma inštruktorji Boci Ser'"’ ris Pavlin, Drago Celič, Franci Senica in Igor Franko. K odličnim strelski*11 rezultatom sta poleg Borisa Pavlina p1)' pomogla inštruktorja Anton Anceljin Jože Ribič. Pa naj še kdo reče, da Slovenci nismo vojaki. M. B. & >P /V Ena temeljnih ugotovitev usposabljanja je, da naša mladina še zdaleč ni protivojaško razpložena, nasprotno, večina mladih se želi izobraževati in usposabljati na področju SLO in DSZ, najti je treba le metode in programe, ki so mladini blizu. Tak sklep se je ponudil tudi na nedavnem tritedenskem obrambnem us- MLADI VOJAKI — No, vrsta res ni (Foto: J. Pavlin) najbolj ravna, nekaj pa veljajo tudi dobra volja, pogum in ljubezen do domov*ne Miran Potrč, predsednik slovenske skupščine za Gorenjski glas Slovenska javnost ne bo prevarana Ustavne spremembe smo v našem časopisu pričeli spremljati ob razlagi osnutka amandmajev, ki sta jo Pripravila dr. Albin Igličar in dr. Rado Bohinc. Sledilo je tekoče spremljanje številnih razprav na Gorenjskem, pred zasedanjem zborov skupščine SR Slovenije, kjer bodo delegati dobili na mize osnutek Predloga ustavnih amandmajev, pa smo pripravili pogovor z Miranom Potrčem, predsednikom slovenske skupščine, ki je hkrati tudi predsednik republiške ustavne komisije. ^Gorenjski glas sta spraševala glavni urednik Štefan Žargi in novinar Vine Bešter, ki je pogovor tudi Pripravil za objavo. V čem je bistvena spremem-od osnutka amandmajev "stavnih sprememb do materia-ov, ki jih bodo delegati slovenske skupščine prejeli na mizo na predstoječi seji? . »Največje spremembe so stor-it*16 V 0 družbenoekonom-. ureditvi. Nanašajo se na drugačno opredelitev lastnine, mno-§? Jasnejšo opredelitev o svobo-prganiziranja organizacij ohtif8ne^a dela, svobodnejše olike samoupravnega odločala v OZD in na napredek, ki je . rjen v opredelitvi, da je ometanja lastnine, privatne lastni-p. različnih oblik mešane last-lne.in vlaganj v OZD bistveno kot je bilo tega v osnutku. Narejen je določen premik deformiranja. Predvideva se ožja pebina zakonskega normirala, ki je predvideno na podlagi ustave. Na področju političnega siste-a je najmanj sprememb. Po-embnejši sta samo dve — gle-e na osnutek se razširjajo mož-°sti splošnih, tajnih in neposrednih volitev in predsednik Predsedstva CK ZKJ naj ne bi 011 več član predsedstva SFRJ. Na področju odnosov v federa-l1 so izpuščene nekatere razši-^e pristojnosti federacije — ^ ocba o monopolnem dohod-' 0 Pristojnostih federacije na P oročju vzgoje in izobraževala, pristojnosti federacije glede in rianaVljanja združenj občanov društev, ni razširitev pristoj-n°®U pveznega javnega tožilca, 1 takšnih razširitev pristojnosti taW-ne^a iavne8a tožilca, ni fed n'h razširitev pristojnosti s d,eracije pri urejanju pravo-, aia, jasneje je opredeljena tu-vsebina strategije tehnološke-razvoja Jugoslavije. re-. Predlogu pa zasledimo tudi še k6, ^ so P° na®' ocen' slab-■ tev • S0 v osnutku razširi-dro^riSt°'!nost' federacije na po-no ^d državne varnosti in mož-Ure i naj ki federa ija lahko !_a tudi temeljne odnose v ^družništvu. Rom OIYU 2a amandmajev (gre v bistvu ga Predlog možnega be le Pripravila ustavna komisi , * »p* uviia Uhidviid RUiuibr ■Pščine Jugoslavije, pravi 2bor oppb° d°l0iil Š6le Uriel I? ’' W| 'n d V ®6»ti iz drugih republik de d ’'n Pomisleke samo gle-Voi, jk vprašanj. Delegati iz Ka °dine še niso dali dokončne-bii °8*asja k predlogu, da naj bi ski Ustavi predviden 30 hektar-gatjZi??!i**ki maksimum. Dele-s° bilar t 0 in obeh pokrajin, ker dira n tudi v tem primeru deci-niSo ? skupščinska stališča, pa medc^u ■ s°6lasja o potrebnem kraiiJf tnem sodelovanju po-ajln v republiki Srbiji. Naša ustavna komisija bo predlagala skupščini naslednja konkretna vprašanja — predlogi za financiranje JLA, kamor so podani v tekstu, niso skladni s stališči skupščine Slovenije. Nesprejemljiv je amandma, ki zadeva državno varnost in nesprejemljivi so predlogi, ki bi pomenili določeno zoževanje pristojnosti zbora republik in po- ... na področju političnega sistema je najmanj sprememb, pravzaprav sta pomembnejši samo dve — glede na osnutek se razširjajo možnosti splošnih, tajnih in neposrednih volitev in da predsednik CK ZKJ naj ne bi bil več član predsedstva SFR Jugoslavije... krajin. Po moji osebni oceni so to najpomembnejša vprašanja in imajo posebno težo (veliki tehničnotehnološki sistemi, frinajst odločnih imenskih »ne-jev« .-..J7 slovenski skupščini je bilo čpih J,zr?čenih »štirinajst odlo-še n ,,jev"’ l*uj je potemtakem stalo neusklajeno? z ‘Skupščina Slovenije je ra-lik - °čnih NEjev dala tudi ve-! kj 0 stevilo sugestij, predlogov, binS° itneli zelo pomembno vse-| nQ Kar zadeva družbenoeko-ših h ° uredRev, je večina na-p0 ‘stvenih predlogov sprejeta. Dori -10 Pa k> opozoril na dve ; vkr^P’. kjer zadovoljstvo nad zadUCitvij0 na*'h predlogov ni dol°-V°ljivo- Prv0 se nanaša na žei°,Ceao število vprašanj, ki so žav bo*^ razJasniti vlogo dr- odrf' zvezne države nasploh in v ok"0su ko samostojnosti OZD v Dr lra gospodarskega sistema, naš**' sklop vprašanj pa se na-oprerirf >asnejš° in drugačno člov u Pravio in svoboščin sam6 °bčana, kjer je sprejet dor.° Predlog za ustavno opre-aektey štrajka.« n al Je torej še vedno ostalo za ^sprejemljivo ? Ust* etekli teden smo imeli venč,no komisijo skupščine Slo-uied^6’ je opravila primerjavo Ro stališči skupščine in predlo- »Z1S je preko svojega dela v komisiji za reformo sistema oziroma tako imenovani Mikuličevi komisiji sodeloval v delu ustavne komisije. Tako kot smo imeli v komisiji mnenja predlogov, ki so jih oblikovale vse skupščine republik in pokrajin, mnenja, ki so prišla na komisijo neposredno iz javne razprave, tako smo imeli (udi predloge, ki jih je oblikoval ZIS. V teku razprave smo tehtali predloge ZlS-a na enak način kot druge predloge. Lahko ugotovim, da je predstavnik ZlS-a v delu zvezne ustavne komisije jasno rekel, da po njegovi oceni pripravljeni amandmaji zagotavljajo, da se lahko ideje o nujno potrebni reformi gospodarskega sistema izpeljejo, če bodo amandmaji na gospodarskem področju sprejeti približno v takšni vsebini, kot so sedaj predlagani. Če v tem smislu omenim davčno področje, ie V v M? Naša sodelavca v pogovoru pri predsedniku slovenske skupščine. Foto: Franc Perdan skladnost zveznih in republiških zakonov, postopek odločanja v zboru republik in pokrajin...) Glede drugih vprašanj v slovenski ustavni komisiji dajemo pomisleke na sedanje rešitve in hkrati tudi določene dopolnilne' predloge, pri prej omejenem pa je povsem jasno, da gre za nesprejemljive predloge, ki naj se črtajo iz amandmajev. Ob tem mislimo, da je potrebno ponovno oceniti položaj Narodne banke Jugoslavije, pristojnosti ZlS-a pri skrbi za izvrševanje zveznih zakonov, kako naj bo urejena zakonodajna pristojnost na področju zadružništva in kako naj se uredi pristojnost federacije pri urejanju geodetske dejavnosti.« Urejanje nosti državne var- zvezm Opazno je bilo, da so 1' 1 Na nek način bi lahko rekli, da je predlog o drugačnem urejanju področja državne varnosti »padel« v ustavno razpravo? »Predlagatelj predloga, ki zadeva državno varnost, je zvezni izvršni svet. Le-ta je v svoji obrazložitvi navedel, da bi bilo prav tudi ustavno omogočiti, da se na podlagi posebnega sklepa predsedstva SFRJ v izrednih razmerah, mišljene so konkretne razmere, ki so danes na Kosovu, seveda vemo, da se ustavna določba ne piše’za Kosovo, vendar za vse razmere, ki bi bile tako ocenjene, lahko ureja stanje. Na ta način je bil predlog pojasnjen. Predstavniki Slovenije smo sodili, da takšno ustavno pooblastilo glede na način, kako so sedaj stvari v praksi urejene, ne bi bilo niti smotrno, potrebno, niti politično primerno in smo temu predlogu, kot že rečeno, nasprotovali.« ... predlogi za financiranje JI A, kakor so podani v tekstu, niso skladni s stališči skupščine .Slovenije. Nesprejemljiv je amandma, ki zadeva državno varnost, in nesprejemljivi so predlogi, ki bi pomenili določeno zoževanje pristojnosti zbora republik in pokrajin... Predsednik ZlS-a Mikulič je napovedal, da bo po zaključku dela njegove komisije za gospodarski sistem prišel na dan z dodatnimi amandmaji za gospodarsko področje? predstavnik ZlS-a rekel, da ne razmišljajo o tem, da bi bilo kakorkoli potrebno enotno urejati obdavčenja osebnega dohodka, osebnega dela, da bi se davčna funkcija v večji meri centralizirala, tudi ne poenotenja prispevkov — financiranj družbenih dejavnosti.« ... predlagatelj predloga, ki zadeva državno varnost, je ZIS. Le-ta je v svoji obrazložitvi navedel, da bi bilo prav tudi ustavno omogočiti, da se na podlagi posebnega sklepa predsedstva SFRJ v izrednih razmerah (mišljene so konkretne razmere, ki so danes na Kosovu) lahko ureja stanje... Odločanje o vsakem amandmaju posebej Kolikor nam je znano, je naša skupščina zadnja, ki v tej fazi obravnava predloženo gradivo. 18. oktobra bo zvezni zbor predvidoma določil prediog amandmajev — kako jih bomo sprejemali, posamezno, r paketu ? »Do seje zveznega zbora je obvezna razpravljanja predvsem v skupščini Slovenije zaradi že omejenih štirinajstih decidira-nih NE-jev. Pričakujemo, da bo ustavna komisija skupščine Jugoslavije dosledno sprejela stališče, da je lahko vsebina predloga smo stisto, k čemur bodo soglasje predstavniki ustavnih komisij iz republik in pokrajin na podlagi stališč, ki jih imajo njihove skupščine. Sama procedura določenja predlogov v zveznem zboru še ni do konca oblikovana. Formalno ni mogoče ugovarjati, da zvezni zbor, ko določa predlog upošteva večinsko glasovanje in zato vnaprej reči ali bo v zveznem zboru prišlo do večjega ali manjšega števila amandmajev in takšnega ali drugačnega odločanja ni lahko in enostavno. Delegati v zveznem zboru in ne samo zvezna ustavna komisija, bodo morali razmišljati ne samo o formalni proceduri, ampak tudi o svoji politični odgovornosti pred jugoslovansko javnostjo, kakšen bo dokončen predlog glede na to, da bo šel leta v soglasje republik in pokrajin. Če bo predlog pripravljen tako, da bodo v njega vključene samo tiste rešitve, s katerimi bomo vsi soglašali osebno verjamem, da bodo amandmaji sprejeti. Politično je povsem neodgo- ... potem ko je skupščina Slovenije oblikovala svoje mnenje, nisem slišal nobene ocene, da bi bilo to v nasprotju s tem, kar je rekla slovenska javnost, celo obratno, največji kritiki ustavne reforme so to priznali — skupščina je sprejela to, kar je rekla slovenska javnost... vorno, da se karkoli vsiljuje republikam ali pokrajinam. V tem primeru verjamem, da tudi delegati slovenske skupščine ne bodo v nobeni dilemi, ker bodo ugotovili, da so pripravljeni predlogi skladni ne samo s stališči skupščine pač pa tudi z javnim mnenjem. Potem ko je skupščina Slovenije oblikovala svoje mnenje nisem slišal nobene ocene, da bi to v nasprotju s tem, kar je rekla slovenska javnost, celo obratno, največji kritiki ustavne reforme so to priznali — skupščina je sprejela to, kar je rekla slovenska javnost. ... mi smo se že dogovorili, da bo slovenska skupščina neodvisno od tega, kako se bo v skupščini Jugoslavije pripravil predlog, odločala o vsakem amandmaju posebej. Način odločanja v naši skupščini je naša stvar, način odločanja o celoti pa stvar dogovora vseh republik... Mi smo se že dogovorili, da bo slovenska skupščina neodvisno od tega, kako se bo v skupščini Jugoslavije pripravil predlog, odločala o vsakem amandmaju posebej. Način odločanja v naši skupščini ie naša stvar, način odločanja o celoti pa stvar dogovora vseh republik. Referendum bo ali ne? Kakšno mesto ima znotraj tega možnost vseljudskega referenduma ? » Po moji osebni presoji bi bilo smotrno dajati na referendum samo tista vprašanja, ki so sporna, kajti ob vseh ugotovitvah, da je mnenje skupščine skladno z javnim mnenjem, da je predlog skladen razen v nekaterih točkah z mnenjem skupščine, nisem prepričan, da bi bilo nujno o vsem odločati na referendumu. Prav je, da slovenska javnost ve, ni pa nujno, da s tem soglaša, da v vseh republikah in pokrajinah, razen v Sloveniji in v vseh zveznih organih, tudi na konferenci ZKJ, SZDLJ velja sprejeto načelo, da se amandmaji sprejemajo kot celota. Slovenska skupščina v skladu z zakonom o referendumu referenduma ne more razpisati, dokler ne bo dokončnega predloga. Rok za razpis referenduma je po zakonu od 15 do 60 dni, vendar menim, da če se bomo opredelili za referendum glede konkretnih vprašanj, je le-ta mogoče ljudem pojasniti tudi v kratkem času, kajti večina osveščene slovenske javnosti sporna vprašanja že pozna. Osebno mislim, da ni potrebno, da bi bil morebitni referendum glede že omenjenih konkretnih vprašanj končan pred 22. novembrom, ko je predviden rok za soglasje. Slovenska skupščina bo namreč pravočasno dala soglasje, a samo na tiste skupno sprejemljive amandmaje. Če bomo potem v Jugoslaviji skupno ocenili, da se po predvideni razglasitvi amandmajev 25. novembra, počaka še do rezultatov morebitnega referenduma v Sloveniji, je prav, sicer pa bodo, kot že rečeno, amandmaji, kar se tiče naše republike, lahko v tistem delu, s katerim soglašamo, 25. novembra tudi razglaše- »Da, lahko se reče, ker je samo tako in nič drugače. Celo prepričan sem, da velika večina ljudi to verjame in da vsi skupaj zaradi posameznikov, ki imajo ta dvom, le-temu nasedamo. Sam sem ničkolikokrat rekel — vsak tisti, ki bi rad videl in imel dokumentiran naš način dela (vsaka beseda je na stenogramih), si to lahko ogleda in če bo našel en sam primer, kjer nismo zastopali stališč skupščine, sem takoj pripravljen prevzeti vso odgovornost in posledice, ki iz tega sledijo, kajti česa takšnega preprosto ni. Za vsako stvar imamo za seboj stališča slovenske skupščine ali republiške ustavne komisije. Prav je, da ste to vprašali, prav je, da to povemo, povemo velikokrat, prav pa bi bilo tudi, da bi se to tudi verjelo.« Na zadnjem obisku Smoleta v Kranju, ki je dobil velik odmev v Beogradu, je bilo tudi sledeče vprašanje — hipoteza soglasja k vsem amandmajem ne bo, kar se bo ugotovilo na zvezni ravni. Na osnovi tega spoznanja in ob predpostavki, da se bo sprejemalo v paketu, so ogroženi vsi amandmaji, tudi tisti, ki jih nujno potrebujemo zaradi spremembe gospodarskega sistema. CK ZKJ ugotovi, da je sprejem amandmajev nujno potreben in naloži po načelu demokratičnega centralizma vsem komunistom, da te amandmaje podprejo. Gre v bistvu za realno predpostavko. Iz tega je sledilo vprašanje — kako bodo glasovali slovenski komunisti? »Jaz sem se glede tega vprašanja že opredelil na konferenci ZKJ, kjer sem povedal, da so delegati v skupščini Slovenije odgovorni volilcem in bodo glasovali po volji volilcev oziroma naroda. Tako bodo v naši skupščini tudi glasovali, kar je edina možna in logična razlaga, v kateri seveda bodo lahko kot osebe prišli v določen konflikt, ampak če bodo ravnali dosledno š pooblastili, ki jih imajo, ne bodo imeli nobene druge izbire, kot da v tem konfliktu komunista in delegata, da poenostavim, glasujejo izključno kot delegati. V nasprotnem primeru se bo moral vsak tisti, ki bo ravnal drugače, zavedati, da bo lahko poklican na odgovornost, ker je ravnal v nasprotju s splošnimi smernicami, ne samo s konkretnim mnenjem. ... po moji osebni presoji bi bilo smotrno dajati na referendum samo tista vprašanja, ki so sporna, kajti ob vseh ugotovitvah, da je mnenje skupščine skladno z javnim mnenjem, da je predlog, razen v nekaterih točkah skladen z mnenjem skupščine, nisem prepričan, da bi bilo nujno o vsem odločati na referendu- To je bila tema, na kateri smo na konferenci ZKJ govorili in sem moral sam odgovarjati na vrsto vprašanj, ker so bile kritike na račun moje razprave. To stališče sem povedal, ker mislim, da drugačno ne more biti. Razpad ZKJ? Bomo vztrajali do konca? V delu javnosti je zaslediti govorice, da slovensko vodstvo ne bo vzdržalo pritiskov, da boste pristali na razna pogajanja in zakulisne kompromise. Se lahko povsem jasno in glasno reče, da boste vztrajali pri naših stališčih do konca ? Bi lahko to v eni od variant pomenilo razpad Zveze komunistov? »To lahko pomeni razpad, lahko pa tudi ne pomeni. Prvič je vprašanje ali bo CK ZKJ sprejel tako decidirane sklepe, pa vseeno pod predpostavko, da jih — je CK že sprejel tudi kakšen drug decidiran sklep, pa je kasneje, ko ni bil realiziran, ugotovil, da je potrebno razmere ponovno oceniti, ker niso bili znani vsi elementi. Osebno poznam čisto konkretno kar nekaj takšnih sklepov, pa to še ni pomenilo razpada ZKJ. Gre seveda za teoretično možno predpostavko, samo jaz ne bi rekel, da to samo po sebi že pomeni razpad ZKJ. ZKJ bo ostala ali razpadla na vrsti vprašanj.« (naslov, mednaslovi in izbira poudarkov so delo pripravljalen pogovora za objavo. Tekst v dogovoru z intervjuvancem ni avtoriziran) Zakaj vse bolje uspeva Slovencem Zagrebški Vjesnik takole piše o nas Slovenija zavzema 7,9 odstotka območja skupne površine SFRJ in ima 8,3 odstotka prebivalcev od skupnega števila prebivalcev Jugoslavije. Na kvadratnem kilometru prebiva 96 ljudi, kar je za Kosovom in ožjo Srbijo najgostejša naseljenost v državi. Naravni prirastek znaša 3,4 promile. Družbeni proizvod je v Sloveniji v 1986. letu znašal 3883 milijard dinarjev ali 17,6 odstotka družbenega proizvoda države. Tega leta je število zaposlenih v Sloveniji znašalo 828.000 oziroma 12,6 odstotka skupnega števila zaposlenih v SFRJ. V strukturi jugoslovanskega izvoza je Slovenija dosegla 23,6-odstoten izvoz, uvozu 21,3 odstoten. Hrvaška zavzema 22,1 odstotka območja Jugoslaviji in ima 20 odstotkov njenih prebivalcev. Na kvadratni kilometer je 83 prebivalcev, naravni prirastek je dvoodstoten, družbeni proizvod je v letu 1986 znašal 5458 milijard dinarjev ali 24,7 odstotka družbenega proizvoda SFRJ. Število zaposlenih v tem letu: 1.551.000 ali 23,6 odstotka zaposlenih v državi. V jugoslovanskem izvozu Hrvaška predstavlja 20,4 odstotka, v uvozu pa 22,2 odstotka. Na kaj nas opozarjajo podatki? Dokazujejo, da je Slovenija zelo učinkovita, saj z 8,3 odstotka prebivalcev SFRJ ustvarja 11,6 odstotka družbenega proizvoda SFRJ in 23,6 odstotka izvoza SFRJ; v Hrvaški to pomeni: 20 odstotkov prebivalcev in 24,7 odstotka družbenega proizvoda SFRJ ter 20,4 odstotka izvoza SFRJ. VJESNIK Če je Slovenija v letu 1966 imela za 50 odstotkov večji družbeni proizvod na prebivalca od Hrvaške, 1979. leta že za 58 odstotkov večji, v letu 1986 pa je ta razlika znašala že 62 odstotkov v korist Slovenije — kje so potem vzroki za nazadovanje na Hrvaškem? Dolgoročne tendence od leta 1947 do 1979 dokazujejo, da je bilo v tako imenovanih »mirnih časih« in nizki stopnji inflacije slovensko gospodarstvo bolj učinkovito od hrvaškega. Podobno je bilo tudi v obdobju 1979 — 1986, ko je nastopil čas velikih ekonomskih stresov in visoke inflacije. Slovensko gospodarstvo se je spet bolje prilagodilo ekonomskih težavam, Hrvaška pa ne. Zakaj je tako? Kako uspeva Slovencem? V Sloveniji delajo več in učinkoviteje in dobro uporabljajo zmogljivosti in družbena sredstva. V okviru projektiranega možnega časa je izoriščanje industrijskih zmogljivosti v Sloveniji znašalo 82 odstotkov, na Hrvaškem 70. V okviru tehnično-tehnološkega možnega časa je to v slovenski industriji znašalo 67 odstotkov, v hrvaški komaj 53 odstotkov. V Sloveniji je dobra priprava proizvodnje in organizacija dela, boljši je marketing, oblika izdelkov, kakovost, storitve, trgovinska in finančna funkcija, višji osebni dohodki, večja odprtost in konkurenca ter povezovanje z drugimi deli v državi (s Hrvaško: skupno vlaganje v jedrsko elektrarno Krško, Ljubljanska banka, Slovenijales, Peko, Termika). Slovenija se tudi usmerja na svetovno tržišče. Slovenija je poleg tega v državi sinonim za tržno gospodarstvo, visok življenjski standard, za cirkulacijo zasebne iniciative, učinkovite rešitve na področju zasebnega sektorja, kmetijstva, oskrbe mest in prebivalcev. ŽELJKO MEKOTA AFORIZMI • Ljudstvu je od sreče stopil solzivec v oči. (Milenko Pajovič) • Vse, kar pade njim na misel, pade nam na glavo. (Zoran Spasovič) • Nivo je nizek, a revolucija vendarle teče. (Mihajlo Veljkovič) • Če ne najdemo boljših rešitev, bomo še naprej ostali na pravi poti. (Mihajlo Veljkovič) • Vse več je zaprtih. Vase. (Filip Mladenovič) L.iiAAW Teden dni je minil od uspešne prve presaditve srca v Jugoslaviji na zagrebški kliniki Rebro Enaindvajset let po Barnardu Doslej je bilo v svetu presajenih že več kot 4500 src • Najbolj je razvita transplantacijska medicina v ZDA • Pri nas se še nismo znali dogovoriti o sodelovanju centrov, ki bi prišli v poštev za jugoslovanski transplantacijski program Ko so bile te vrstice na poti v tiskamo, so zagrebški zdravniki zadovoljni sporočili časnikarjem, da pacientka dobro okreva, da v njenih prsih mirno utripa srce 29-letnega D. G. iz okolice Slavonske Požege, ki se je po nesreči s pištolo smrtno ranil v glavo. Njegovi starši so, potem ko so zvedeli, da je njihov sin mrtev in da njegovo srce utripa samo še po zaslugi medicinskih aparatov, dovolili presaditev srca in ledvic, da bi tTem bolnikom rešili življenje. ' »Bolnici gre dobro. Okreva (jako, kot smo pričakovali. Operacija je potekala lepo, bila je na najvišji strokovni ravni,« je lahko novinarjem poročal po prvi jugoslovanski transplantaciji srca prof. dr. Josip Sokolič. Poseg je trajal samo slabo uro, vodja zdravstvene ekipe pa je, kot je že v navadi, poudarjal, da je bilo mogoče opraviti ta za zdaj prvi poseg v jugoslovanski kardiokirurgiji z zglednim sodelovanjem širokega kroga strokovnjakov; priprave na takšno operacijo pa segajo pet let nazaj. Enaindvajset let potem, ko je dr. Christian Barnard prvič na svetu presadil na smrt bolnemu srčnemu bolniku srce, je tudi jugoslovanska srčna kirurgija zarisala svojo svetlo točko na svetovni transplantacijski zemljevid. V tednu dni so se v jugoslovanskih časopisih zvrstili sestavki, ki so z bolj ali manj barvitimi reportažnimi zapisi zabeležili, kar ob takih in podobnih izjemnih dogodkih, zlasti ko gre za življenje in smrt, posebno zanimivega. In kakor je skoraj praviloma v navadi, so bili še najmanj zgovorni člani ekipe, ki je prvo jugoslovansko transplantacijo srca opravila. Najmanj so želeli govoriti o sebi in o pacientki, raje pa o tistem, kar omogoči takšen medicinski poseg; o znanju, organizaciji, o dobri volji in tudi strokovni korajži. Srce mirno bije. Življenje brez aparatov. Presajeno srce utripa zdravo. Okrevanje brez komplikacij. Tretji Jugoslovan s tujim srcem Bernardica Dukez je tretji jugoslovanski državljan s presajenim tujim srcem. Prvi je tuje srce dobil Dušan Vlačo leta 1968 v Housotnu, drugi Jugoslovan, ki so mu zdravniki rešili življenje s presaditvijo srca, pa je naš zdomec Milivoj Vuki-čevič, doma iz okolice Cetinja, ki živi v Gradcu. Njega so operirali na graški kliniki pred dvema letoma. Zagrebška ekipa, ki je opravila prvo presaditev srca v Jugoslaviji: dr. Ranko Ugljen, dr. Sti-jepan Pustišek, prof. dr. Josip Sokolič, dr. Ivan Jeljič, dr. Dalibor Letica in Majed Mafalo-ni. Na sliki ni prof. dr. Ivana Janjiča, tudi člana te ekipe. Pacienta, ki so jima presadili po eno ledvico (na desni), Marija Spasič in Damir Vidovič. —— To je samo nekaj naslovov, ki so se te dni zvrstili pred našimi očmi. Zdravim v zadovoljstvo, kaj vse zmore tudi jugoslovanska medicina, bolnim za upanje, da je tudi tedaj, ko se zdi vse končano, še zmeraj nekje žarek, ki osvetli možnost, pa čeprav še tako majhno. Strokovnim krogom pa je operacija v spodbudo za razmislek o tem, kako se lotiti nekaterih že predobro znanih nalog, da bi slednjič tudi Jugoslavija premogla koordinacijsko središče za transplantacijsko medicino, ki bi z banko podatkov pomagalo, da bi transplantacijska medicina bila zaveznica še večjemu krogu na smrt bolnih. Presaditev srca Posebno pozornost vzbujajo presaditve srca. Doslej je bilo takšnih operacij na svetu 4500. Več kot 70 odstotkov pacientov je po posegu preživelo VEČ KOT PET LET in tudi sedaj je napredek očiten. V ZDA je profesor Mark Kaye, eden najbolj znanih kardio-irurgov, izjavil, da so največji napredek pri presajanju tega organa prinesla nova SPOZNANJA NA PODROČJU IMUNOLOGIJE. • Ena izmed metod zdravljenja V razvitih deželah ni več polemike, ali transplantacija srca in nekaterih drugih človeških organov ali ne. Že lep čas velja tudi presaditev srca za eno izmed metod zdravljenja, toda le nekaj več kot deset odstotkov bolnikov, ki čakajo na presaditev srca, srce primernega darovalca tudi dočaka. Razlog; čakajočih na takšno operacijo je mnogo, primernih darovalcev pa premalo oziroma o možnih dajalcih ni podatkov. Za tiste, ki bi jim zdravniki lahko rešili življenje samo še s transplantacijo srca ali drugega organa, ki pride v poštev za takšno operacijo, morajo zdravstvene ekipe imeti vsekakor tri pogoje: znanje, informacijo in takšno organizacijo, ki omogoči v najkrajšem času opraviti vrsto izredno pomembnih priprav na operacijo, in to kar se da hitro in natančno. V ZDA imajo že dobre izkušnje z bankami organov. Možgansko mrtvim pacientom odvzemajo organe, ki pridejo v poštev za presaditev — seveda morajo za to dobiti privolitev svojcev —, nato pa po računalniški poti poiščejo najprimernejšega prejemnika in tako stečejo vse priprave za operacijo. Dr. Marjeta Zorc, sodelavka Inštituta za kardiokirurgijo v Sremski Kamenici, je avtorju že lani poudarila, da transplantacija že lep čas ni več kirurški problem, kar zadeva izvedbo posega. Lažje jo je narediti kot na primer nekaj bajpasov ali za- menjati srčne zaklopke. Zahtevna naloga pa je, kako organizirati transport tujega srca, če ga moramo prenesti iz enega kraja v drugega, najpomembnejše pa je najti primernega darovalca in — zdravljenje po presaditvi. Dr. Marjetka Zorc v pogovoru za Večer septembra lani, ko je Ljubljančan M. P. čakal, da Milijov Vukičevič je bil drugi Jugoslovan, ki so mu zdravniki presadili tuje srce. bi mu v Sremski Kamenici ali kje drugje presadili tuje srce; »Največji problem je pri nas najti srce za bolnika, ki čaka na operacijo. Ni zmeraj pravega odmeva na zdravnikove besede, naj svajci umrlega privolijo v transplantacijo organa, ki bo komu rešil življenje. Srečujemo še kajpada tudi z ravnodušnimi kolegi, in še nekaj moramo upoštevati: srca ne morete vzeti v vsaki bolnišnici, tudi če svojci v ta poseg pri umrlem privolijo. Za to morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, saj je znano, da je največji problem pri teh operacijah nevarnost infekcije, ki lahko v kratkem izniči ves trud in vso strokovnost operativne ekipe.« In na še nekaj zelo pomemb- nega za več transplantacij pri nas je opozorila dr. Marjeta Zorc, ki si je nabrala v najbolj uglednih transplantacijskih centrih ZDA dovolj izkušenj za vodenje transplantacijskega programa: »V Jugoslaviji iščemo koga, ki bi povezal vse zdravstvene centre, prihajajoče v poštev za sodelovanje v jugoslovanskem transplantacijskem programu.« Evropa že ima koordinacijsko središče za transplantacijske programe. To je Eurotrans-plant s sedežem na Nizozemskem, kjer so računalniško obdelani podatki o bolnikih in se zbirajo podatki o darovalcih. Tudi v Jugoslaviji je bilo še nekaj poskusov, da bi ustanovili Jugotransplant. Zametek tega je že bil pred leti na Reki, kjer so si prvi nabrali največ izkušenj s presaditvami ledvic. Pa je dobro zamišljeno s časom zamrlo. Nato so se za organizacijo Jugotransplanta ogreli v Sarajevu. Spet se je ponovila Reka, in še danes ni dobro organiziranega sodelovanja med medicinskimi središči, kar zadeva transplantacijsko medicino. Če je seveda mogoče zapisati, da so zaznavne vrzeli v sodelovanju samo tedaj, ko gre za presaditev organov. Zagrebška presaditev srca bo, kot vse kaže, rešitev za bolnico, ki ji v prsih utripa tuje srce, enako velja za pacientko in pacienta, ki so jima presadili ledvico. Pričakovati pa moremo, da ne bo ostalo samo pri zadovoljstvu ob nevsakdanji operaciji, ampak da bo ta poseg znova spodbudil zdravnike k dogovoru o tem, kaj storiti, da bomo lahko nekega dne odprli vrata jugoslovanske banke podatkov, brez katere ni kaj prida možnosti, da bi umrli rešili življenje na smrt bolnim. Se pred nekaj leti ni bilo mogoče pri nas resno misliti na razvoj transplantacijske medicine, ker nismo imeli zakonskih predpisov, ki bi urejali etična in pravna vprašanja s tega področja. Zdaj predpise imamo, zdravstvene ekipe, sposobne za transplantacije, pa tudi. Počasi pa se šele oblikuje v javnosti mnenje o pravih možnostih transplantacijske medicine. Pri nas v Sloveniji je Rdeči križ prevzel nalogo, da bo širil informacije o pomenu transplantacije čoveških organov. Bernarda Dukez tretji dan po operaciji. • Ciklosporin Šele leta 1981 so presaditev organov označili za novo vejo v eksperimentalni medicini. Gre za področje, ki je polno problemov, sočasno pa vzbuja ogromno zanimanje. Še nedavno so samo presaditev ledvic označevali za dokaj zanesljivo, saj je bilo več bolnikov, ki so po njej živeli še nad petnajst let. Tovrstni poseg so prvič naredili leta 1954 v Bostonu, kjer je operacijo opravil John Merili pri dvojčkih, prva presaditev organa umrlega človeka pa je bila leta 1962. Leto kasneje je Thomas Starzl prvič presadil jetra, 1967 pa je to storil s srcem dr. Barnard. S ciklosporinom se je pričelo novo obdobje v presajanju organov. i LEDVICE: Presajanje organov se je pričelo leta 1954 v ZDA, do sedaj so opravili tovrstnih josegov na vsem svetu več cot sto tisoč. • JETRA so prvič presadili v Koloradu leta 1963, v šestih letih pa je bilo takšnih operacij 16; eden od pacientov je živel še 11 mesecev, vsi drugi so umrli prej. Po letu 1980 je preživetje hitro naraščalo (85 odstotkov pacientov je živelo več kot leto dni), to pa je omogočilo veliko natančnejše poznavanje tega medicinskega področja in izboljšanje tehnike. Do leta 1986 je bilo na vsem svetu opravljenih 2250 uspešnih operacij. SRCE Začetnik na tem področju je bil C. Barnard v letu 1967. Po prvem navdušenju se je število operacij precej zmanjšalo, kasneje, po odkritju zdravil, ki so preprečila, da bi telo zavračalo tujke, so se rezultati bistveno izboljšali. Na vsem svetu je bilo doslej že okrog 4500 presaditev srca. SRCE IN PLJUČA Presaditev obeh organov sočasno poznamo le malo, saj jih je bilo doslej na vsem svetu le 92. PLJUČA Za zdaj obstaja le upanje na uspešno presaditev tega organa, kajti 40 dosedanjih poskusov se je končalo neuspešno, skupaj jih je bilo le 55. TREBUŠNA SLINAVKA Do konca prejšnjega leta je bilo 1300 presaditev na vsem svetu. Prva tovrstna operacija je bila opravljena v ZDA 1966. KOSTNI MOZEG Presaditev so doslej upora bili v glavnem v primerih lev kemije. V vsem svetu pa se je to zgodilo doslej 10.000-krat z uspešnim izidom. (Podatki o presaditvah organov, navedenih na I. mednarodnem transplantacijskem tečaju o presajevanju srca, srca in pljuč, jeter in trebušne slinavke, ki je bil marca lani v Benetkah.) Ko nas skušajo nagovoriti, da bi ob smrti pomagali z darovanim organom sočloveku do zdravja, se začenjajo pri nas zgledovati po deželah, kjer je transplantacijska medicina že močno napredovala. Tam so v akciji, kako najti srce, ledvice, pluča ali trebušno slinavko za bolnika, ki mu pomeni presaditev edino rešitev, veliko pomagali javni delavci, časopisje, radio in televizija. Tako bodi tudi pri nas, da bodo transplantacije postale ena izmed zanesljivih metod zravlje-nja. Sicer bo ostalo samo pri prizadevanjih maloštevilnih, pogumnih in požrtvovalnih. MILAN GOLOB Včeraj ponoči je minil natanko teden dni, odkar je zdravstvena ekipa pod vodstvom profesorja dr. Josipa Sokoliča v zagrebškem kliničnem centru Rebro uspešno opravila prvo transplantacijo srca v Jugoslaviji. Javnosti najbolj znana jugoslovanska pacientka je tačas 57-letna Bernardica Dukez iz Sesvetov pri Zagrebu, za katero je bila presaditev srca edina rešitev. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE NOVO MESTO objavlja na podlagi pravilnika in sklepa odbora z dne 30. 9. 1988 Razpis Posojil iz združenih sredstev vzajemnosti v stanovanjskem 9ospodarstvu za gradnjo in pridobitev novih ter prenovo obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj. Upravičenci do posojil so delavci organizacij združenega dela ln drugih organizacij, kmetje kooperanti, ki so poravnali obveznosti za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu po periodičnih obračunih v letu 1988 ali so poslovali z izgubo po periodičnem obračunu za obdobje I,—IX. 1988, in upokojenci, ki jniajo stalno prebivališče v občini Novo mesto. ,0-Silci za posojilo dobijo vlogo in ustrezne obrazce v strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti Novo mesto, Novi lr9 6/II, soba št. 60, vsak ponedeljek in petek od 8. do 14. ure in sredo od 8. do 16. ure. vloge za posojila sprejema strokovna služba samoupravne stanovanjske skupnosti do 11. novembra 1988. Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj Razširjeni razpis posojil, pogoji za pridobitev posojil po posameznih namenih, potrebna dokumentacija ter drugi pogoji so Prosilcem dostopni v organizacijah združenega dela in na °9iasni deski skupnosti. 447/41 PETROL Ra podlagi sklepa sveta Petrol, TOE Brežice 2 dne 5.10. 1988 objavljamo Javno licitacijo 2a odprodajo osnovnih sredstev: zaP- naziv jk_ osnovnega sredstva 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. črpalka Bennett 11751 69828 0311 kompresor 20364 1312424 0317 črpalka MEBA 21383 91 0332 črpalka MEBA 21386 93 0332 aparat MEBA O+V+Z 19011 0316 črpalka MEBA 36554 3069 0335 kompresor EK 250 21966 361448 0342 kompresor EK 250 21965 378895 0341 črpalka MEBA 13673 48 0336 črpalka MEBA 38801 002 0315 črpalka MEBA 07998 100 0336 črpalka MEBA 29022 009 0336 črpalka AS-12 02077 2064 0337 črpalka MEBA 02177 2169 0337 črpalka MEBA 09464 1600 0337 črpalka MEBA 36554 3069 0335 črpalka MEBA 37529 006 0312 črpalka Bennett 15703 80684 0334 črpalka MEBA 18787 233 0334 črpalka MEBA 19455 092 0334 črpalka MEBA 25841 167 0334 črpalka MEBA 35294 649 0334 črpalka MEBA 37530 075 0334 inv. št. tov. št. b. s. zač. cena 20.000 100.000 20.000 20.000 100.000 20.000 100.000 100.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 20.000 Licitacija bo 17. 10. 1988 ob 10. uri na upravi Petrola, TOE Brežice, Tovarniška 2, za osnovna sredstva pod zaporedno številko od 1 do 17, za osnovna sredstva pod zaporedno števi-•ko od 18 do 23 pa bo dne 18.10.1988 ob 10. uri na Petrolovem skladišču v Novem mestu. 450/41 SKUPŠČINSKI DOLENJSKI LIST za o b e i n e ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE V 14. številki Skupščinskega Dolenjskega lista, ki je izšla z aatumom 10. oktober 1988, so objavljeni naslednji dokumenti: °bčina Črnomelj ~~ Odlok o javnem vodovodu in oskrbi naselij z vodo v občini Črnomelj ~~ Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Vrčic in Srednje • vasi, črpališča na Kolpi na Vinici in črpališča v Dobličah OBČINA novo mesto " Odlok o poslovnem času ~~ Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o določitvi objektov oziroma posegov v prostor in o določitvi pomožnih objektov, za katere ni lokacijsko dovoljenje, na območju občine Novo mesto ~~ Odlok o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Novo mesto ~~ Odlok o pokopališkem redu za pokopališča v občini Novo mesto ~~ Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o javnih poteh v občini Novo mesto ~~ Sklep o ukinitvi dela javne poti ~~ Sklep o medletni valorizaciji preživnin s 1. novembrom 1988 s povečanimi življenjskimi stroški OBČINA RIBNICA ~~ Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o določitvi najvišjih cen medobčinske objave — Sklep o cenah za geodetske storitve Mamograf postaja resničnost Dragoceni aparat mora biti 31. oktobra tudi plačan — Doslej zbrana dobra polo-vica sredstev — Odbor čaka na pomoč organizacij, obrtnikov in posameznikov NOVO MESTO — Že nekajkrat smo napisali, daje mamograf, aparat za zgodnje odkrivanje raka na dojki, že nabavljen, vendar ni plačan. V posebnih prostorih zdravstvenega doma v Novem mestu čaka na prve dni novembra, ko bodo pričeli z njim opravljati preglede. Vse lepo in prav, saj to smo si vsi, ki smo v tej akciji sodelovali, tudi želeli. Zal pa je časa za to, da se bo zbral ves potreben denar, malo, le dobra polovica meseca, saj mora biti 31. oktobra ta dragocena naprava tudi plačana. Doslej so se dobro izkazali Dolenjci, Belokranjci, pa ludi Posavci se niso odrekli pomoči v tej do zdaj največji dobrodelni akciji. Slabše so se odrezali nekateri delovni kolektivi. Prav na te se je odbor akcije obrnil s prošnjo, naj bi še pomagali. Verjamemo, da smo v težkem položaju, da ni denarja, tolikokrat pa poudarjamo, da je zdravje na prvem mestu. Prav je, da bi se v akcijo vključili tudi obrtniki, saj se jim bo prispevek za mamograf štel v strošek. Ne nazadnje pa trkamo še na srca tistih, ki doslej še niso nič prispevali. Za vse še vedno velja žiro račun sklada za drage medicinske instrumente pri OO RK Novo mesto s številko: 52100-678-80144. Vsa imena bomo še naprej objavljali v Dolenjskem listu. Prispevki: OOS TOZD U VP Nm 100.000 din, Delavske LB TDB Črnomelj 185.000, Šonc Ljubica, Kajuhova, Črnomelj 20.000, KS Drašiče 100.000, Markovič Olga, Šuklje-tova 26, Novo mesto 100.000, Vladimir Radovič, Vrtna ul. 1 Črnomelj 10.000, DE Komet Stari trg ob Kolpi 460.000, ZZ TOZD Metlika 120.000, delavci pivovarne Union, področno skladišče Novo mesto 165.000, Lovska družina Tržišče 100.000, Slavko Markovič, Suhor 9 200.000, Slavka Južnič, Drska 53 100.000, enota Bife Otočec 140.000, Martina Petakovič, Smolcnja vas 83 20.000, Mihaela Kavšček, Mali vrh 14, Mirna peč 40.000, Mara Sajevic, Dom starejših občanov Novo mesto 5.000, Obč. odbor ZZB NOV Črnomelj 150.000, Frančiška Senica, Heroja Starihe 11, Črnomelj 30.000, OŠ Škocjan, aktiv ZK 142.630, Malka in Ančka Švajger. Vranoviči 15 40.000, Ivan Zupančič, C. herojev 31. Novo mesto 40.000, družina Malnarič. Štrekljevec 6 in 9 a 60.000, Obrtno /druženje Novo mesto 100.000, Študijska knji/. Mirana Jarca Novo mesto 200.000, Štefka Colarič. Cegelnica 21, Novo mesto 20.000, M. Miklič, Prečna 4, Novo mesto 50.000, Anica Pirc, Podreber 39, Straža 20.000, Duška Belec, Lokve n. h., Črnomelj 20.000, delavci Iskre Žvirče 150.000, Gostilna Rajko Štefanič, Dragatuš 22 100.000, Iskra Upori Šentjernej, menza 15.000, Kolinska PE Belsad Kočevje 30, Črnomelj 90.000, Darinka Kolenc, Gotna vas 51, Novo mesto 30.000, Marija Mravinec, Vinica 42 b 30.000, Anica Mlakar, Vel. Mraševo 71, Podbočje 50.000, OOZS OŠ Otočec 60.000, OŠ Otočec 50.000, Ana Rupar, Vel. Mraševo, Podbočje 50.000, Marija Virant, OUDE BAAN 466 A Maasmchelen, Belgia 70.000, Avtoprevozništvo Alojz Starešinič, Hrast 26 100.000, Biserka Hasičevič, Zupa- nčičeva 4, Metlika - 20.000, Bine Šiška, Vel. Nerajc — 20.000, Dragica Čeh, Grmada 1, Trebnje 20.000, družina Kompare, Strma pot 3, Metlika 20.000, Iskra Hipot, odd. Hibridi, Šentjernej, dopoldanska izmena 265.200, HP Kolinska PE Belsad OOS Črnomelj 100.000, Dušan Mandič, Zagrebška 6 a, Novo mesto 20.000, Anton Mirt, sobos-likarstvo Leskovec 50.000, OŠ inž. Janeza Marentiča Podzemelj 50.000, Oblak, Kolodvorska 37, Črnomelj 60.000, Anton Prus, Belokranjska 42, Novo mesto 30.000, Plut, Petrova vas 2 a, Črnomelj 40.000, Vranešič, Trdinova 3 a. Novo mesto 30.000, Stopar, Kajuhova 4, Črnomelj 20.000, Beti Metlika TOZD Konfekcija 200.000, aktiv kmečkih /ena KZ Krka 60.000, Martina Burger, Na La/u 16. Novo mesto 20.000, Gregorič. Pod- • Dokažimo, da tudi 300.000.000 din, kolikor je 31. oktobra potrebno odšteti za mamograf, ni prevelika vsota. Pomagali bomo dolenjskemu zdravstvu in sebi. Darujmo zase! KOLIKO SMO DOSLEJ DAROVALI? — javno darovanje po Studio D — prodja priponk Darujmo zase — ostali dohodki (srečelov, pokrovitelji, delovne organizacije in drugi) — zbranega na žiro računu — skupaj stroški: — tiskanje priponk — ozvočenje prireditve — malica za nastopajoče — potni stroški nastopajočim — zavarovanje prireditve — GIP Pionir za postavljanje odra — fotokopimje Canon-Nace — in drugi manjši izdatki — skupaj 61.798.000 din 45.000.000 din 41.500.000 din 20.000.000 din 169,298.000 din 1.860.000 din 2,000.000 din 1.800.000 din 280.000 din 340.000 din 600.000 din 710.000 din 900.000 din 7.780.000 din Nekateri delovni kolektivi pa tudi posamezniki so se v akciji izkazali s svojimi brezplačnimi storitvami. Med njimi velja še posebej pohvaliti: Dolenjski list, Tiskarno Novo mesto, PTT podjetje Novo mesto, Studio D, Gorjanci Novo mesto, Cestno podjetje Novo mesto, Črkoslikarstvo Gvido Hren, Poklicno gasilsko enoto Novo mesto, Prometno milico v Novem mestu in še nekatere druge. zemelj 15, Gradac 30.000, Iskra Hipol Cigoj Jože, Šentjernej 390.000, Konf. OOZS DO Krka TZ Novo mesto 500.000. Anica Kuzma, Ločka c. 44, Črnomelj 20.000, Konf. OO ZS Djuro Salaj Krško 36.000, Gostilna Ladislav Komočar, Krško 50.000, Slavko More, Muzejska 4, Novo mesto 150.000, Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto 3,000.000, Mira Ružič, Prečna pot 4, Metlika 20.000. Slobodnik Marija, Partizanski trg 11, Metlika 20.000. Marija Turk, Novomeška 85, Straža 10.000, Milka Vinski, OBRTNIKI, PREBERITE NOVO MESTO — Akciji Darujmo zase so prisluhnili tudi v Upravi za družbene prihodke občine Novo mesto. Vsi obrtniki, ki bodo nakazali denar za to humanitarno akcijo, se jim bo prispevek štel kot upravičen strošek. Vsak obrtnik, ki bo do 31. oktobra prispeval sredstva za nabavo mamografa, mora potrdilo za izdani znesek predložiti v Upravi za družbene prihodke občine Novo mesto. Na občinskem Rdečem križu v Novem mestu upajo, da jih bodo posnemali tudi v drugih občinah, kjer akcija poteka. Direktor delovne organizacije M-Pre-skrba Vili Manček je povedal, daje največji upad prodaje pri konfekciji, kar za eno tretjino, podobno je bilo tudi pri prodaji bele tehnike in trajnih potrošnih dobrinah, vendar se tu prodaja povečuje, odkar so uvedli šestmesečne brezobrestne kredite. Nasploh se lahko v krški občini lahko pohvalijo, da se kupna moč prebivalstva ni bistveno zmanjšala. »Položaj trgovine zagotovo ni lahek, vendar ni brezupen, ker lahko veliko naredimo z večjim izborom blaga in boljšo postrežbo. Pri nas veliko vlagamo v kadre, saj še vedno menimo, daje poslovodja v veliki meri najbolj zaslužen za uspeh ali neuspeh določene trgovine. Zato poslovodje primerno materialno spodbujamo, zanje prirejamo tečaje in druge oblike izobraževan- ja, nasploh pa lahko ugotovim, da so tudi plače trgovcev na kar primerni višini, saj so v septembru znašale 600 tisočakov, oktobra pa bodo še višje. Sproti posodabljamo tudi opremo v prodajalnah, saj skoraj ni več trgovine brez elektronske tehtnice, računalniško obdelavo pa uvajamo tudi v skladišče in v strokovne službe delovne organizacije; v njej je zaposlenih samo 27 delavcev, kar je nekako evropsko poprečje, če vemo, daje v celotni delovni organizaciji zaposlenih 300 ljudi. Moramo pa gledati na vse stroške, ker so se vse storitve izredno podražile. Tako smo v Nakupovalnem centru montirali napravo za varčevanje z električno energijo. In če že omenjam nakupovalni center, potem lahko povem še to, da se v njem pripravljamo na preureditvena dela, ker želimo zmanjšati število proda- BILO JE STO TISOČ KLICEV Že nekajkrat smo pisali o veliki javni dobrodelni akciji, kije v petek, 16. septembra, tekla po valovih radijske postaje Studio D. V enajstih urah so na treh telefonih sprejeli 1.600 klicev darovalcev. Mnogim pa številke Studia D ni uspelo priklicati. Če vermajete ali ne, teh je bilo krepko čez 100.000. S tem podatkom nas je presenetil vodja glavne avtomatske telefonske centrale v Novem mestu Jože Mušič: »Zveze potujejo po več skupinskih stopnjah, kjer impulze beležimo. Na teh skupinskih stopnjah je bilo nekaj več kot 78.000 neuspešnih pozivov, na naročniški stopnji pa prek 30.000. Dolenjska vztrajnost in dobrohotnost ne poznata meja.« Kočevje 3, Črnomelj 30.000, Zupančič Alojz, Tomšičeva, Trebnje — 100.000, Matija NVeiss, Vodnikova 1, Črnomelj 20.000, družina Grahek, Mirana Jarca 7, Novo mesto 30.000, delavci univerze in knjižnice Krško 85.000, Vida Kočevar, Marjana Kozine 61, Novo mesto 20.000, Mihaela Kirn, C. herojev 64, Novo mesto - 10.000, Angelca in Mojca Novak, Kristanova 41 40.000, OO ZS Tovarna drob. pohištva .Novoles Straža 50.000, Angela Selič, Kanižarica 31 — 15.000, delavci tovarne drob. pohištva Novoles Straža 163.150, Frančiška Špehar, SeČje selo 28, Vinica 60.000, Vanda Volf, C. Belokranj. odreda 8 30.000, Marija Žalec, Na bregu 12, Črnomelj 20.000, Toni Kovačič, Ul. talcev 9 a 20.000, učiteljski zbor gimnazije Novo mesto 115.000, Ana Adlešič, Na bregu 18, Črnomelj 20.000, družina Tomc-Jurman, Sadež 16, Črnomelj 50.000, družina Štukelj, Mihelja vas 2, Črnomelj 40.000, Jože Fabjan, Dol. Toplice 500.000, Antonija Skupek, Dol. Suhadol 25, Brusnice 10.000, Katarina Stipič, Mihelja vas 13, Črnomelj 20.000. Marija Štolcar, Praprot 2, Semič — 30.000, Pepca Šašek, Dol. Suhadol, Brusnice 10.000, Zlatko Vidic, Krka 42 40.000, OO ZS OŠ Škocjan namesto venca za očeta Marije Hočevar 80.000, Darinka Skube, Petrova vas, Črnomelj 40.000, Tončka Udovč, Petrova vas, Črnomelj 30.000, Torkar M., Šolska 6, Novo mesto 20.000, Zvonka Slak, Majde Šilc 18 20.000, Sonja Maraš, Mais- trova 11, Novo mesto 30.000, Mizarstvo Bobič, Belokranjska 15, Novo mesto 500.000, Danica Muc, Gubčeva 1, Metlika 20.000, Justi Lavrič, Jurka vas 19, Straža 30.000, Kartuzija Pleterje 200.000, Hrovat, Tribuče 45. Črnomelj 50.000, družini Jože in Miro Doltar, Cesta padlih borcev 2, Črnomelj 50.000, delavci Iskre TOZD Upori Šentjernej 1.000.000, družina Brudar, Ivana Roba 23, Novo mesto 20.000, Baznik, C. herojev 56, Novo mesto 50.000, Vida Simončič, Stefan, Ragovska 21, Novo mesto 30.000, Sob Novo mesto namesto venca za pokoj. Dragico Nenadil in Alojza Gundeja 80.000, Anica in Tončka- Kure, Svibnik, Črnomelj 40.000, Uršula Pečarič, Prečna 45, Novo mesto 20.000, kolektiv delavk Veletekstila Črnomelj 150.000 din. Poslovodja je duša trgovine _______ V M-Preskrbi bodo v celoti izpolnili letošnji finančni načrt KRŠKO — V krški M-Preskrbi, edini trgovski delovni organizaciji v občini, so zapisali v plan, da bodo letos dosegli okoli 40 milijard dinarjev skupnega prihodka. Kljub zmanjšani kupni moči pa so v devetih mesecih dosegli 29 milijard dinarjev skupnega prihodka, kar pomeni, da bo letošnji Finančni plan glede na to, da v zadnjih mesecih leta prodaja narašča, celo presežen. A samo finančno, kajti fizični obseg prodaje je v zadnjem obdobju upadel za 4 odst. jalcev, a tako, da kakovost postrežbe zaradi tega ne bo nič slabša,«je povedal Manček. • Mercatorjeva akcija s prodajo vrednostnih kuponov je uspela tudi v krški občini. Preskrba je na svojem prodajnem mestu v Nakupovalnem centru prodala za 200 milijonov dinarjev teh kuponov. Žal mnogi še ne vedo zanje in s tem zamujajo izredno močnost realnega obrestovanja. Na te kupone namreč plačajo obresti v višini revalorizacijskega faktorja, z njimi pa je mogoče plačevati v vsem sozdu Mercator in vse storitve, kijih ponuja. Podobno kot v ostalih delovnih organizacijah tudi v Preskrbi niso preveč navdušeni nad manjšimi prodajalnami Vili Manček, direktor M-Preskrba Krško v odročnejših krajin, l ake prodajalne so že večkrat ponudili zasebnikom, a se je doslej za prevzem odločil en sam. Prodajalna v Smedniku kar dobro posluje, vendar si v Preskrbi zaman prizadevajo, da bi dobili zasebnika še za prodajalno v Črneči vasi. Takim zasebnikom, ki bi prevzeli manjše prodajalne, so pripravljeni ponuditi vso pomoč. J. S. ČRNOMELJ TOZD OBRT Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas 2 delavca za ZAHTEVNA STAVBNO MIZARSKA DELA V DELAVNICI IN NA TERENU Pogoji: IV. stopnja strokovne izobrazbe — mizar 2 leti delovnih izkušenj Pisne prijave sprejema odbor za medsebojna razmerja TOZD Obrt v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri bomo kandidate obvestili v 7 dneh od dneva sprejetega sklepa o izbiri. Sklep o izbiri bo sprejet v 15 dneh od dneva poteka 8-dnevnega roka za prijavo kandidatov. NAJ PRIDELKI — Z jesenjo dobimo nekaj več gostov tudi v prostore našega uredništva. Med njimi so tudi takšni, ki se radi javno pohvalijo s pridelki z domačega vrta in njive. Morda bi veljalo uvesti tekmovanje za Najrepo, najkuma-ro, najkrompir... za dolenjsko knjigo rekordov. To pot objavljamo dve takšni fotografiji. Na prvi je repa velikanka Janeza Ravbaija iz Dolenjskih Toplic, ki je zrasla iz švicarskega repnega semena. Dolga je kar 67 cm, težka pa natanko 3,25 kg. O podatku ne gre dvomiti, saj je Janez servisant za popravilo tehtnic. Pesa, prislonjena ob kolo avtomobila, je prišla na slikanje iz Črnomlja, zrasla pa je na Starihovi njivi. Ko sojo izvlekli, so komajda verjeli, da tehta kar 12 kilogramov. (Foto: J. P.) (2043) 13. oktobra 1988 DOLENJSKI LIST 21 II TEM TEnMII IIA C 7AIIIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI V TtIVI ftUNU VAo ZAmIVIA prodam —kupim —posest—ženitne ponudbe —razno —obvestila —preklici —čestitke —zahvale tedenski koledar Četrtek, 13. oktobra — Edvard Petek, 14. oktobra — Veselko Sobota, 15. oktobra — Terezija Nedelja, 16. oktobra — Hedvika Ponedeljek, 17. oktobra — Ignac Torek, 18. oktobra — Luka Sreda, 19. oktobra — Etbin LUNINE MENE 18. oktobra ob 14.01 — prvi krajec kino BREŽICE: 14. in 15.10. (ob 20. uri) ameriški film Psiho — III. del. 16. (ob 18. in 20. uri) in 17. 10. (ob 20. uri) ameriški film Leteči razbojniki. 18. in 19. 10. (ob 20. uri) ameriška komedija Seks, ljubezen in... ČRNOMELJ: 13. 10. (ob 19. uri) ameriški film Kralj diska. 14. 10. (ob 19. uri) ameriška komedija Skrivnostna oboževalka. 16.10. (ob 18. uri) slovenski film Poletje v školjki, II. del. 16.10. (ob 20. uri) ameriški film Moj sosed vampir. 18.10. (ob 19. urijjugoslovan-ski film Potepinka. KRŠKO: 13. 10. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Dvojna ugrabitev. 14. 10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Smrtonosno orožje; ter (ob 22. uri) francoska komedija Javna hiša v Parizu. 15. in 16. 10. (ob 18. uri) in 18. 10. (ob 20. uri) ameriški glasbeni hit La bamba. 18. inw19. 10. (ob 18. uri) hon-gkonški film Življenje Ninje. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 13. 10. (ob 18. in 20. uri) filmsko gledališče — ameriška komedija Obupno se išče Suzana. 14. in 15. (ob 18. in 20. uri) ter 16. 10. (ob 20. uri) ameriško znan. fant. film Predator (Arnold Schwarzenegger) 15. (ob 16. uri) in 16. 10. (ob 18. uri) ameriška risanka 101 Dalmatine. 17. in 18. 10. (ob 19. uri) gostuje SNG Drama Puntila in njegov hlapec Matti. 19.10. (ob 18. in 20. uri) ter 20. 10. (ob 20. uri) ameriška drama Veliko mesto. 20. 10. (ob 18. uri) jugoslovanski film Ljubezen Bla- n|/p K nlolč NOVO MESTO — DOM JLA: Od 14. do 16. 10. ameriški akcijski film Kondorjev let. Od 17. do 19. 10. ameriški film Divje življenje. SEVNICA: 13. in 14.10. (ob 19. uri) ameriški fant. film Superman, III. 15. in 16. 10. (ob 19. uri) ameriški akcijski film Bad Spenser v akciji. 18. in 19.10. (ob 19. uri) Žena za vse. TREBNJE: 15. in 16. 10. francoska drama Nevarnost v zraku. službo dobi SPREJMEM v službo kuharico in natakarico. Obe delovni sili morata biti KV ali vsaj z večletno prakso. Tel. (061) 733-040. (P41-16MO) S HONORARNIM DELOM ob vikendih lahko zaslužite 40 SM tedensko. Avto obvezen! Petek — Ločna 8 a ob 17. uri. (P41-58MO) DEKLETA — FANTJE! Vas pesti denarna kriza, imate avto, proste vikende? Zaslužek neomejen. Tel. 27-921, od 15. ure dalje. (5022-SD-41) prodam. Martin Trščinar, J urna vas 4, Novo mesto. (5024-MV-41) 126 P, letnik 1978, prodam po ugodni ceni. Tel. (068) 47-071. (P41-66MO) TORI KROS prodam za 1.200.000 din. Vinko Šušterič, Šmarjeta 11 B, tel. 84-953. (5029-MV-41) GOLF DIESEL, letnik julij 1984, prodam. Tel. 84-112. (P41-68MO) R 4 GTLJ, letnik 1984, prodam. Jože Cujnik, Ob Težki vodi 40, Novo mesto. (4979-MV-41) JUGO 45 E, letnik 1986, prodam. Tel. 22-578. (5027-MV-41) JUGO 45 AX, letnik 1987, in GOLF, stanovanja m2) prodam. Tel. 21-809. GARSONJERO (25 Vseljiva naslednje leto. (5012-ST-41) DVOSODBNO STANOVANJE v Novem mestu, novo, prodam. Tel. 51-668. (P41-27MO) MANJŠE stanovanje ali garsonjero v Novem mestu išče zaposleno samsko dekle. Darja Arh, Hrastje 10, 68263 Cerklje ob Krki, tel. 69-124. (4948-ST-41) STANOVANJE v Novem mestu išče dekle. Tel. 24-654. (P41-14MO) letnik 1978, zelo dobro ohranjen, prodam. Tel. 25-113. (5026-MV-41) LADO, neregistrirano, v voznem stanju, in RENAULT 6 prodam. Hočevar, Klenovik 5, Škocjan. (5010-MV-41) Z 101, letnik 1977, ohranjeno, prodam motorna vozila PRODAM Zastavo 101 confort, letnik 1980. Tel. (068)57-309 od 14. do 16. ure. (P41-70 MO) PRODAM Z 750, letnik 76 po ugodni ceni. Dalmacija Vanja Ragovska 8. Z 101 C, letnik oktober 1981, in globok otroški voziček prodam. Tel. 26-660, popoldan. (5019-MV-41) FIAT 127, 90.000 km, prodam. Tel. (068) 72-411, dopoldne, Milan Jurkovič, Na bregu 2, Krško. (P41-61 MO) GOLF JX DIESEL, december 1986, in kombi zastavo 850 AK, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 25-492. (5011-MV-41) ZASTAVO 128, letnik 1987, prodam. Tel. 24-476. (5013-MV-41) GOLF, letnik 1986, prodam. Tel. 44-446, zvečer. (P41-62MO) JUGO 55, letnik 1985, prodam. Tel. 22-789. (5016-MV-41) JUGO 45. letnik 1985, prodam. Špraj-car, Majde Sile 2, Novo mesto. (P41-63MO) LADO 1600 zelo ugodno prodam. Milenkovič, Dilančeva 1, Novo mesto. (5021-MV-41) JUGO 45 L, letnik 1985, rdeče barve, prodam. Tel. 33-931, od 15. ure dalje. (5023-MV-41) ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1986, DOLENJSKI LIST Izdaja: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace Štamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In uredniško politiko. Predsednik: Anton štefanič. UREDNIŠTVO: Drago Rustja (glavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB — Temeljna dolenjska banka Novo mesto). IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 1.000 din, naročnina za 2. polletje 18.000 din; za delovne in družbene organizacije 56.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (oziroma druga valuta v tej vrednosti) na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 17.000 din, na prvi ali zadnji strani 34.000 din; za razpise, licitacije ipd. 19.000 din. Mali oglasi do deset besed 10.000 din, vsaka nadaljnja beseda 1.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606, 24-200 in 23-610, naročniška služba in mali oglasi 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 28. 3.1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi: DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. FORD ESKPORT 1,6 diesel CL, letnik 1987, z veliko dodatne opreme prodam. V račun vzamem cenejši avto. Tel. 61-450. (P41-2MO) FIAT 126 P, letnik oktober 1985, prodam. Anton Rangus, Dol. Vrhpolje 15, Šentjernej. (P41-9MO) APN 4 in dve 15-colski gumi, malo rabljeni, prodam. Tel. (068) 33-016. (P41-13MO) ŠKOLJKO za jugo 45-55 prodam. Tel_ 61-450./P4I-3MO) Ž 101, letnik 1984, prodam. Novak, Cesta herojev 29 a, Novo mesto, tel. 22-793. (4950-MV-41) Z 750, LE, letnik oktober 1983, prevoženih 33000 km, prodam. Horjak, Šmarska 15,68290 Sevnica. (P41-6MO) GOLF JXD, prva registracija marec 1986, modre barve, lepo ohranjen, prodane Tel. 21-087. (4945-MV-41) _ ZASTAVO 850, letnik 1985, GOLF JGLD, letnik 1984, ter obrobe za golf jx prodam. Tel. 57-739. (4987-MV-41) Z 128, letnik 1988, ugodno prodam. Tel. 24-449, popoldne. (4988-MV-41) Z 101, odlično ohranjeno, letnik 1977, prodam. Tel. 72-790. (P41-52 MO) Z 128, letnik november 1985, ugodno prodam. Stane Turk, Ob Težki vodi 27, Novo mesto, tel. 27-653. (4985-MV-41) PUCH COBRO 50 cross prodam. Brane Henigman, Breznik 5, 68343 Dra-gatuš. (P41-43 MO) OPEL REKORD DIESEL, letnik 1973, ter medetažne rabljene hrastove stopnice prodam. Tel. 81-988. (P41-44 MO) R 4 GTL, vplačan, še ne prevzet, ods- topim s popustom v ceni, Tel. 20-557. ~ JO) (P41-45 MO) FIAT 128 karavan, letnik 1973, registriran do avgusta 1989, prodam. Tel. 24-394. (P41-46 MO) AUDI 100 GL, letnik 1975 obnovljen, Šipelj, Jeper- po ugodni ceni. Ivanetič, Pod Trško goro 72, Novo mesto. (4993-MV-41) 126 P, letnik 1981, prodam. Tel. 20-282. (4996-MV-41) JUGO 45, letnik 1983, prodam. Boris Žagar, Laze 12, Uršna sela. (4997-MV-41) TOYOTO KORONO, letnik 1980, karambolirano, prodam. Tel. 40-225. (4998-MV-41) GOLF, letnik 1980, s sončno steho, prodam. Tel. 25-894. (4999-MV-41) 126 P GL, star 10 mesecev, prodam. Turk, Velike Brusnice 58 a. (5001-MV-41) VW 1300 L, letnik 1980, prodam. Bojan Tramte, Ratež 28. (5005-MV-41) R 4 GTL, april 1987, prodam. Tel. 21 -793. (5008-MV-41) NOV AVTOMATIK s smerokazi, izvozni, prodam za 185 SM. Malnar, Kettejev drevored 49, Novo mesto, tel. 22-356 — od 6. do 14. ure. (5006-MV-41) R 4, letnik 1978, nanovo registriran, prodam. Tel. 42-571. (P41-54MO) R 4 GTL, star leto in pol, prodam. Tel. 22-713, od 6. do 7. ure. (P41-55MO) JETTO, junij 1987, prodam. Tel. (061) 482-444, popoldne. (P41-56MO) Z128,letnik 1981, prodam. Tel. (068) 69-190, Marjan Kovačič, Cerklje ob Krki 45. (P41-57MO) JUGO KORAL, nov, prodam. Tel. 25-908. (P41-59MO) VISA 11 RE, letnik 1985, prodam. Tel. 27-142. (5015-MV-41) R 4, letnik 1981, Z 101, letnik 1985, in 126 P, letnik 1980, prodam. Tel. 20-596 (P41-60MO) BT 50, star eno leto, zamenjam za ATX 50. Janko Cizelj, Gor. Lenart 29, Brežice, tel. (068) 62-328. (P41-19MO) FIAT 127 poceni prodam. Tel. (068) 81-782. (P41-5MO) K APARAT za varjenje na COj, nov, prodam. Tel. 43-747. (4949-PR-41) prodam za 400 SM. Vinko jek 1, Tržišče ,tel. 88-802, dopoldne. (P41-47 MO) GOLF JGL DIESEL, letnik 1985, prodam. Tel. 56-240. (P41-51 MO) OSEBNI AVTO 125 P, letnik 1977, in prikolico za osebni avto, prodam. Tel. 28-208, popoldne. (4983-MV-41) ŠKODO 120 L, letnik 1981, dobro ohranjeno, prodam. Tel. 84-994. (P41-53 MO) PRODAM Z-750, letnik 1976, po ugodni ceni. Dalmacija Vanja, Ragovska 8 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. Tel. 42-022. (4966-MV-41) Z 750, letnik 1979, prodam. Milan Prah, Jelše 29, Krško. (4965-MV-41) JUGO 45 L, leto izdelave 1986, prodam. Informacije na tel. 27-102. (4962-MV-41) ZASTAVA 101 GTL, letnik 1985, rodam. Pokorny, tel. 25-935. (4972-'V-41) GOLF diesel JGL, letnik 1984, prodam. Tel. 28-118 ali 23-948. GOLF JL, letnik 1979, prodam. Tel. 42-453. (4958-MV-41) Z 101, letnik 1985, nujno prodam za 8,5 mil. Povše, Otočec 59, tel. 85-116. (4959-MV-41) ZASTAVO 850, letnik 1985,prodam. Strašek, Podgora 10, Straža. (4971 -MV-41) Z 128, letnik 1986 — november, in wartburg karavan, letnik 1983, prodam. Tel. (068) 27-125. (P41-26MO) 126 PGL, star 10 mesecev, prodam. Pavček, Podgora 46, Straža, tel. 85-344. (P41-25MO) 126 P, december 1985, prodam. Tel. 82-334. (P41-24MO) Z 101, letnik 1984, prodam. Cena po dogovoru. Tel. 62-690, popoldne. (P41-23MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. (068) 89-184. (4974-MV-41) REGATO SIE, staro 1 leto, ugodno prodam ali zamenjam. Lončarevič, Nad mlini 23, Novo mesto, tel. 23-048. (4963-MV-41) GOLF JGL, letnik 1981, prevoženih 66000 km, prodam za 11,5 M. Filipovič, Trdinova 5, Novo mesto. (4976-MV-41) ZASTAVO 126 P, letnik 1980, registrirano do 7. oktobra 1989, Bobič, Gor. Gradišče 12, Šentjernej. (4964-MV-41) GOLF JGL S paket-diesel, december 1984, prodam. Tel. (068) 28-062,25-948. (4970-MV-41) FIAT 126P,letnik 1981,prodam.Tel. 85-038. (4973-MV-41) SIMCO Creiser 1307 GLS, letnik 1979, prodam. Karel Lukan, Ob Krki 1, Straža, tel. 84-588. (P41-34MO) Z 101, letnik 1981 — november, ugodno prodam. Tel. 67-460. (P41-29MO) JUGO koral 45, nov, prodam. Tel. (068)71-644. (P41-29MO) JUGO 55, letnik 1985, prodam. Pe-kolj, Maistrova 13, Trebnje, tel. 45-373. (P41-30MO) Z 128, letnik 1986, prodam. Sladič, Mestnje njive 4, Novo mesto. (P41-38MO) Z 101, letnik 1980, prodam. Milan Slamar, Papirniška 31 a, Krško. (P41-37MO) ŠKODO 105 S, letnik 1979, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 82-946. (P41-36MO) Z 101, letnik 1985/7, prevoženih 30.000 km, prodam. Telefpn 51-963. (4980-MV-41) Z 128, staro eno leto, prodam. Tel. 24-431, po 20. uri. (4982-MV-41) SPECTRUM 48 K, rešet tipka, kemp-stonov umestnik, literatura + presenečenje, prodam. Aljaž Fabjan, Kristanova 10, Novo mesto. (4951-PR-41) UGODNO prodam nerabljeno peč ALP THERM. Tihomir Skoliber, Levstikova 11, Metlika, tel. 58-170. (P41-18MO) PRODAM kiippersbusch, spalnico, nove prednje zavorne čeljusti in renoviran vplinjač za R 4 GTL. Lipar, Vel. Cikava 19, tel. 27-591. (4936-PR-41) KORUZO v storžih prodam. Tel. (068) 62-584. (P41-8MO) PEČ za etažno ogrevanje Emo central, novo, 23000 kalorij, nujno prodam. Janez Kožar, Iglenik 10, 68212 Velika Loka. (4952-PR-41) PRODAM obžagan les, primeren za drvarnico ali brunarico (velikost 6 x 4), ter motorno žago Homelite za rezervne dele. Slak, Vel. Cikava 11, Novo mesto. (4937-PR-41) ZAKONSKO posteljo zjogiji (zapakirano) prodam. Šmihel 22, Novo mesto. (4984-PR-41) OTROŠKO stajico in posteljici 125 x 65 in 140 x 70 prodam. Kličite po telefonu 49-310 od 17. do 19. ure. (4981-PR-41) 11 m bukovih drv prodam. Becele, Danila Bučarja 16, Novo mesto, tel. 26-697, po 19. uriJ4991-PR-41) GARAŽNA VRATA in borove plohe poceni prodam. Tel. 84-318. (4992-PR-41) DIANICHI mini glasbeni stolp, nov, prodam. Tel. 25-580. (4994-PR-41) TV, črno-beli, Gorenje, kaminsko peč, peč kuepperbusch in avtoradio hgodno prodam. Božalo, Bršljin 45, Novo mesto. (5000-PR-41) PRODAM klavirski harmoniki znamke Melodija — 120 basov ter Hohner — 80 basov. Andrej Jarc, Orkljevec 3, Mirna peč. (5002-PR-41) TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW, prodam. Planin, tel. 21-243 v službi. (5003-PR-41) PERLIT — izolacijsko fasado (170 vreč) poceni prodam. Telefon 24-159. (5004-PR-41) PRODAM diatonično harmoniko in JAWO 350, novo. Marko Kolenc, Križ 7, 68212 Velika Loka. (5007-PR-41) UGODNO prodam gostinsko prekuc-no ponev (kiper — 401). Bife Slavček, tel. (068) 27-459, zvečer. (P41-69MO) VRTALNI NAMIZNI STROJ do 16 mm, visokotlačno pumpo HD 850, 150 bar, ugodno prodam. Tel. 25-656. (5028- prodam PR-41) EČ za ci VINOGRAD (15 arov) in bivalni hram v Piroškem vrhu, Cerklje ob Krki, prodam. Tone Marinček, Rožna dolina c. VI/25, Ljubljana. (P41-42MO) GOSTILNO, opremljeno, vpeljano, ob glavni prometnici Krško—Celje, ugodno prodam. Tel. (063) 24-462 ali (0601) 83-503. (P41-49MO) GOZD prodam. Vidmar, Straža 16, Šentrupert, tel. 47-316. (P41-7MO) V Gabrju (ob cesti na Gorjance) prodam njivo v izmeri 15 arov. V bližini voda in elektrika. Možnost posojila. Nose Jože, Gabrje 41, pošta Brusnice. (P41-39-MO) PEC za centralno ogrevanje, lip ekonomik, z vgrajenim bojlerjem 1TPP Ribnica, rabljeno tri sezone, prodam. Tel. (061) 851-246. (P41-50MO) PRODAM tomos cros, rabljen štedilnik, hladilnik in pralni stroj. Tel. 25-161. (5025-PR-41) ZAMRZOVALNO OMARO, še v garanciji, prodam. Tel. 26-049. (ček-PR-41) PEČ na olje prodam za 50.000 din. Tel. 22-597. (4960-PR-41) DVE zimski gumi z obroči (novi), kljuko za prikolico za R 18 in avtoradio VOXSON prodam. Tel. 24-513. (4954-PR-41) PRODAM električni varilni aparat, manjši kompresor. Po delih pa prodam Z o. Šil ~ 101, Z 750 in škodo. Šiler, Golobinjek 1 a, Mirna peč. (4955-PR-41) TELICO, brejo, prodam. Slavko Jarc, Dol. Podboršt 7, Mirna peč, tel. (068) 84-331. (4967-PR-41) SEDEŽNO GARNITURO z mizico ugodno prodam. Tel. 25-574. (5017-PR-41) TV, črno-beli, star tri leta, prodam za 30 SM. Informacije na telefon 23-756, popoldne. (5018-PR-41) PRODAM peč za etažno centralno TVT 20 S, štedilnik za etažno centralno, vlečno kljuko za Z 101, sedežno garnituro in otroški jogi. Matko, Glavni trg 2, tel. 24-878. (5020-PR-41) PRODAM večjo količino bukovih drv. Informacije 58-620 int. 15, Dragovan — dopoldne. (P41-35MO) TELEVIZOR, črno-beli, Iskra Jasna, in 100 kosov strešne opeke Strešnik Vesna prodam. Tel. (068) 85-367. (P41-33MO) ZAMRZOVALNO SKRINJO, dobro ohranjeno, 2101, prodam. Telefon 71-017, dopoldne. (P41-31MO) ZARADI selitve ugodno prodam kavč, dva fotelja, stilno omaro Novoles in spal-). Sii" kupim ŠIVALNI STROJ Bagat-Danica z omaro ugodno prodam. Tel. 28-695. (4938-PR-41) PRODAM kultivator — nov, termoakumulacijsko peč (3,5 KW) — že rabljeno in peč Ignis (italijansko) na olje. Tel. (068)62-654. (P41-1MO) PRODAM novo avtomobilsko prikolico. Novak Jože, Bučna vas 4, tel. 25-148 popoldan. DIATONIČNO harmoniko G, C, F, prodam. Anton Rangus, Dol. Vrhpolje 15, Šentjernej. (P41-10MO) kmetijski stroji TRAKTOR IMT 540,2100 delovnih ur, in IMT rotacijsko koso, rabljeno eno sezono, prodam. Anton Brili, Brezje 27, Senovo. (5009-KS-41) TRAKTORSKO prikolico, novo, prodam za 900.000 din. Tei. 82-483. (P41-65MO) IMT 539 prodam ali menjam za IMT 549. Informacije na tel. 75-575, samo dopoldne ob delovnih dneh. (4957-KS-41) TRAKTOR Zetor 4718 prodam. Alojz Sintič, Jablanice 1, 68311 Kostanjevica. (4696-KS-41) posest razno UPOKOJENKA išče upokojenca za skupno življenje na njegovem domu. Naslov v upravi lista (4975-RA-41). V NOVEM MESTU najamemo večje stanovanje ali hišo. Nudimo predplačilo. Informacije po telefonu 25-169, od 17. ure dalje. (4995-RA-41) PRODAM ali dam v najem poslovni prostor v Novem mestu (74 m2). Tel. 23-166, popoldne. (5014-RA-41) VARSTVO v Krškem iščem za enoletnega otroka. Tel. (068) 74-654. (P41-12MO) IŠČEMO mlajšo upokojenko za pomoč naši mami na Bizeljskem. Tel. (061) 486-364. (P41-15MO) IZREDNA PRILOŽNOST! Če želite dober popoldanski zaslužek, vam ponujamo vpeljano obrt tekstilne stroke. Pogoj je odkup inventarja. Ponudbe pod šifro: »ZELO UGODNO«. (P41-21MO) čestitke Danes praznuje svoj 80. rojstni dan PEPCA JERAJ, po domače Kovačeva mama, iz Zagorice 3. Za ta lepi jubilej ji iskreno čestitamo vsi njeni. (P41-17MO) DRAGICI ZORAN iz Goriške vasi pri Škocjanu vse najlepše za njen 19. rojstni dan in da ji sonce sreče ne bi nikoli zašlo — to ji želi Marjan. (4961-ČE-41) obvestila CENJENE STRANKE! Sedaj je čas, da se naročite za sliko, pleskarska dela ter polaganje tapet. Tel. 86-296. (880-OB-8) POPRAVLJAMO traktorje, kosilnice, motorne žage, servisiram proizvode pri GGS, Stratton, Homelite in Alpina. Za vse informacije smo vam vedno na voljo na tel. (061) 781-336. oča Št Se priporoča Štefan GRUDEN, Laporje 14,61311 Turjak. (P41-32MO) nico. Šinkovec, Trdinova 5 a, Novo mesto. Informacije na tel. 23-222 ali 20-243, vsak dan popoldne. (P41-67MO) OMARO, tridelno, ugodno prodam. Prodam tudi posteljo z jogijem. Tel. 28-259. (4978-PR-41) PRODAM pomivalni stroj Gaggia, malo rabljen, primeren za gostinstvo. Informacije na tel. (068) 25-228. (4978-PR-41) CIRKULAR MIZO in trifazni motor 5,5 KW (novo) prodam. Bojane, Mačkovec 40, Novo mesto. (4989-PR-41) PRODAM 2500 kom malo rabljene strešne opeke Vinkovic. Starič, Vinja vas 43, Novo mesto. (P41-40MO) OPRAVIČILO Pri zahvali JOŽEFE JARC iz Stranj 6 je prišlo do pomote pri zahvali delovni organizaciji. Namesto No-volesu bi moralo pisati Novoteksu. Za pomoto se opravičujemo. IZOLACIJE če vam skrinja ali hi. omara ne dela, slabo hladi, ob strani ledeni, spodaj curi, pokličite 24-314 ZAZIDLJIVO PARCELO na Zdolah ali v bližnji okolici Krškega kupim. Tel. 72-482. (P40-8MO) SENOVO — Brestanica — okolica. Kupimo vseljivo hišo z vrtom (do 75 M). Ponudbe na tel. (061) 347-100, zvečer (P41-20MO) DROBILEC Kladivar kupim. Boris Blažič, Vel. Slatnik l, tel. 26-898. (P41-41MO) KROŽNE BRANE, rabljene, in konjski mešalec za seno kupim. Tel. (068) 40-134. (P41-48MO) nič iz. Metlike — Natašo, Majda Zupani z Gorenjega Vrha — Primoža, Manja Žugelj iz Trnovca — Janeza, Ružiča Jakobčič iz Dol. Toplic — Tamaro, Stanislava Pečnik iz Gunt — Andrejo, Manca Cerjaneg iz Brezja — Valentina, Manj* Ajdišek iz Statemberka — Ervina, Mile"3 Ladika iz Dojutrovice — Marija, Svetlana Jakšič z Velikega Vrha — Mladena, B®" jana Hudorovac z Lokev — Sama, Jožica Pekolj iz Vrbovc^ — Martino, Antonia Ucman iz Škocjana — Aleša, Marinka Jarc iz Velikega Lipovca — Klaro, Irena Bratkovič iz Dol. Brezovice — Mina* Marjanca Orožen iz Leskovca pri Krškem — Igorja, Katica Bučar iz Pravotine t Ivana, Marica Harmandič iz Prečne -T | Teo, Anica Gunde s Sel — Marka, Dr3®1’ ca Jug iz Sevnega — Dejana, Nevenk Turk iz Podgrada — Matejo, Barbara Perko iz Dobrave — Kamilo, Milka L'b?" ršar z Bučke — Andreja, Branka Glivar | Trebnjega — Nadjo, Jožefa Debevc > Trebnjega — Jolando, Vlasta Henigma iz Vavpče vasi — Jureta, Marinka Nemanič iz Slamne vasi — Valentino, Davork Pavičič iz Črnomlja — Kristjana, Ren* Prah iz Narplja — Petra, Biserka Sajni> Donjega Oštr^ga Vrha — Nenada, Antonija Piškur iz Zalovič — Janeza, Martin Košak z Zloganja — Katjo, Darink Strajnar iz Trebnjega — Tanjo, Ren Blatnik s Prevol — Blaža, Zdenka Matk ka Štravs iz vei- OBVEŠČAM stranke, da opravljam avtokleparska in ličarska dela. Jože Le-nčič, Šmalčja vas 36, Šentjernej, tel. (068) 42-168. (P41-4MO) ŽAGAM drva v Novem mestu in izven Novega mesta. Telefon 21-360. (4843-OB-39) SNEGOBRANE za opečno in salonitno kritino izdeluje in po potrebi tudi montira obrtna delavnica Dane Mižigoj, Krško, telefon 71-513 in 71-637. (P39-11 MO) Dančulovtč Gl. trg 4 Novo mesto D', - M iz Zbur — Tanjo, Marinka Rebrc — Damjana, Lilijana Borse s Pom vega vrha — Gorana in Simona, Sonj Pekolj iz Martinje vasi — Mojco, AniahJ^ i r Vidmar iz Sadinje vasi — Mojco, J°^SJ Adam iz Jerneje vasi — Dejana, AmahJ Škof iz Metlike — Aleksandra, Martm Zupančič iz Polj — Matejo, Marta M*' rkelj iz Stranj — Katjo, Marjana Pne * Dol. Lakovmc - Tjašo, Nada Kobe z D lža — Nejca, Jožica Mihalič iz Petelinj k — Gregorja, Darinka Zupančič iz Cero - Davida, Jana Pečar iz Žužemberka Gašperja, Jasna Kolar iz Vrhovca " dečka, Evgenija Tršinar iz Goriške Go^ — dečka, Marija Ogulin iz Osojnika deklico, Andreja Barbo z Velikega Ka — dečka, Jožica Povše iz Verduna'j'; dečka, Cvetka Bartol iz Vel. Poljan — lico, Milena Radovičevič iz Mihovca ^ deklico, Nevenka Kremesec iz Metlike deklico, Sonja Hudorovac iz Prečne '' deklico, Martina kastelic iz Šmarjete dečka, Mirjana Tudija iz Križevske va^ — deklico, Minka Grdešič iz Črnomlja '' dečka, Marija Doberdrug s KuzarjeveB ZDOMEC proda manjše posestvo s starejšo hišo. Tel. (068) 27-459, zvečer. (P41-69MO) A VJVVIVa, K1UIIJU L/UUVlUlUg » J . » Kala - dečka, Vilma Gornik iz Dolenj^ Vrhpolja — deklico, Svetlana Čanič Črnomlja — dečka, Ivanka Umek Konca — dečka. . *. IZ NOVEGA MEST A: Mateja T urk Adamičeve 51 — Damjana, Mapa Blatnik iz Jedinščice 2 — Boruta, Mo) Stramič iz Cegelnice 24 — Kristjana, J landa Grili, Na Tratah 13 — Tanjo,’ , Ocvirk, Slavka Gruma 32 — Ivo, Drag' * Hazdovac iz Gubčeve 1 — Jana, Dragim Bojovič z Mestnih njiv 9 — deklico, A dreja Plut iz Šegove 43 — Jerneja, Ve' nika Anžlovar z Zagrebške 15 — Zig ’ Andreja Avžin z Ragovega 15 — J°zer;! Jožica Novak, Nad mlini 41 — Anj * Ksenja Radež iz Bršljina 25 — Jernejj Marija Kelc z Ljubljanske ceste 17 v Evo, Marjanca Radak, Slavka Gruma — Petra, Janja Berkopec iz Jedinščine — Katjo. Čestitamo! $/IW jjl UtocUijtfžoo’. NAŠA OLIMPIADA Tudi pionirji prirejamo Pred nekaj leti smo si prvo pi°nj .fl olimpja^ iirsk°1 olimpiado ogledali na stadionu bratstv enotnosti v Novem mestu. Naša š°'a).eve. la takrat res odlična, saj smo pobral' ' liko odličij. Ker pa je novomeški stadm ^ slabem stanju, je bila lani olimpia®‘j Šentjerneju, kjer so se pomerili šp°j®, i tudi letos. Ža hitre tekače je bilo tekm vanje na 60 in 100 m. Sicer so se šport" ^ pomerili še v skoku v višino in daljino",. a drugih disciplinah. Najbolj napeta to je bila štafeta 4 x 100 m. Veseli smo. smo ponovili uspeh prešnjih let. j K.KRASgi OŠ XV. divizije Gn Novo mest° MALCE DRUGAČE Letošnji pionirski praznik smoJ»a'’ malce drugače. Po razredni uri in km nem programu smo se posvetili izbran ^ i/nrtctim Izur ihila Iptnc 171PTT13' ,• _ dejavnostim, kar je bila letos 'zjema »?jjo rali smo med gobarjenjem, delovno ak^| s piknikom in plesom. Gobarili so preO sem učenci razredne stopnje in sem ucenci razredne stopnje *» - j priskrbeli okusno gobjo juho. Na delo s )jiič»iviucu uikuanu guujujuuu. 1 . Vl/nS akciji je moral vsak udeleženec oČistiu zemlje in nato je bil piknik. Ples je bil za učence, ki radi migajo in skačejo, je zanimivo in zabavno. JASMINA SREČANJE Z UMETNIKOM Ko smo pionirji proslavljali sV0Ljf0s- nik, nas je obiskal akademski slikar iy •,« J , „ ^^__.nimiv0jen V času od 22. septembra do 6. oktobra so v novomeški porodnišnici rodile: Stanka Dežman iz Birčne vasi — Nejca, Marjana Mešiček iz Dovškega — Aljaža, Pavla Stomatovič iz Brestanice — Danijelo, Erika Mihičinac iz Zaluke — Zorana, Marija Lokar z Vel. Slatnika — Romano, Vera Berkopec iz Gradca — Leo, Janja Košak iz Družinske vasi — Jaka, Stanka Mržljak iz Kanižarice — Nino, Anica Pe- lav Kugler iz Brežic. Zelo zanimivo Jl preživeti z njim čas, ki nam je bil o L- la iroGVrt CVrtUl! S*** • jjiviJirvu z* * »J »■ ■ * j '*L» jen. Pokazal nam je veliko svojih - 1(. nam pojasnil razliko med portretom ^ hožitjem. Njegova priljubljena t^^iii pokrajine, i otive pa najraje izbira v j vasi in Malt ucah. Želo je ponosen, o ■[, izkaznico e opskega združenja l'K umetnikov. - jj MOJCA VUČAgl^jje DOLENJSKI LIST Št. 41 (2043) 13. oktobra novoles lesni kombinat n. sol. o. Novo mesto — Straža DSSS - KSS V Dolenjskem listu je bil dne 29- 9. 1988 objavljen razpis Prostih del in nalog delavcev s Posebnimi pooblastili in odgovornostjo v DO NOVOLES. Iz razpisa sta izpadla pogoja: p ali z delom pridobljene delovne sposobnosti in ~~ izbrani kandidati podo imenovani za dobo 4 let Oba pogoja veljata za razpisana dela in naloge pod števi-'kami: 1, 3, 4, 5, 6, in 7. 452/41 Komaj zašel je tvoj korak v čar življenja, ko se prezgodaj je ustavil, kot prečudoviti cvet, ki ovenel prezgodaj je v pomladi. ZAHVALA V Tl. letu nas je v cvetu mladosti tragično zapustil naš dragi sin, brat, stric, bratranec in nečak ANTON KUZMA iz Zorenec 1 pri Črnomlju Ob nenadni izgubi našega dragega Toneta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje in pomoč, za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga v tako velikem številu pospremili k njegovemu prezgodnjemu zadnjemu počitku. Posebej se zahvaljujemo postaji mdice Postojna, postaj' milice Cerknica, godbi Ljudske milice iz Ljubljane, pevkam iz. Otovca za ganljive pesmi, DO BELT-TOZD Livarna Črnomelj, govornikom Jožetu Milkoviču, Dušanu Kokliču in komandirju PM Postojna ter družim Kocjan iz Gor. Butoraja za izkazano pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njegovi najdražji: mama, brat Jože, sestre Anica, Pepca in Fančka z družinami ter ostalo sorodstvo KOMUNALA Do KOMUNALA Novo mesto, p. o. Cesta kom. Staneta 2 objavlja po sklepu komisije za medsebojna delovna razmerja Prosta dela in naloge vodenje računovodskega oddelka Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske smeri — 3 leta delovnih izkušenj in za šol. leto 1988/89 ponovno razpisuje štipendije: 'V. stopnja monter vodovodnih naprav 2 štipendiji zidar 3 štipendije VII. stopnja dipl. inž. računalništva 1 štipendija Kandidati za objavljena prosta dela in naloge ter za štipendije naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi v časopisu splošno kadrovskem sektorju DO Komunala, Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 2. O izbiri bomo kandidate pisno obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejem prijav. m KRKA tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto komisija za cenitev in odprodajo razpisuje javno licitacijo 2a odprodajo sredstev: 1 ■ silos za oblanje Licitacija bo 14.10.1988 v Hudenju (farma poizkusnih živali) ob 13. uri. 2- kombinirano vozilo Zastava 850, letnik 1983 kombinirano vozilo Renault T 6 B 3 letnik 1985 Licitacija bo 17.10.1988 na parkirišču v Ločni ob 14.30. 3- industrijski likalnik MIELE šivalni stroj Veritas centrifuga MIELE (za sušenje perila) krila vrat, aluminijasta, zastekljena, in drugo Licitacija bo 18.10.1988 v Ločni ob 14.30. Informacije: Boris Rožič, tel. 22441, int. 416. 451/41 Razpisna komisija MERCATOR R_QZNIK, n. sub. o. JOZD GRADIŠČE, n. sub.o. Trebnje, Goliev trg 11 izpisuje V skladu z določili samoupravnih splošnih aktov in zakona dela lr> naloge Individualnega poslovodnega organa Pogoji: Kandidati morajo naslednje: ~~ višja ali srednješolska izobrazba ekonomske ali pravne smeri, najmanj 5 let izkušenj na odgovornih delih, izpolnjevanje pogojev družbenega dogovora o kadrovski politiki. Navedena dela in naloge razpisujemo za dobo 4 let. Pr'jave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni Po dnevu objave razpisa na naslov: Mercator Rožnik, n.sub.o., tOZD Gradišče, n.sub.o. Trebnje, Goliev trg 11, z oznako »»za [fzpisno komisijo«. pojavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po Končanem zbiranju prijav. poleg splošnih pogojev izpolnjevati še V SPOMIN 9. oktobra je minilo leto dni, odkar nas je v cvetu mladosti zapustila naša draga hčerka, sestra in teta MIHAELA JAZBEC iz Gor. Skopic 15 Hvala vsem, ki seje spominjate, ji prinašate cvetje in prižigate sveče na njenem preranem grobu. Žalujoči: vsi njeni, ki so jo imeli radi ZAHVALA V 89. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in tast FRANC SKUBE iz Žužemberka Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje. Se posebej se zahvaljujemo govorniku tov. Zupančiču za poslovilne besede, M-KZ Krka, TZO Žužemberk, KS Žužemberk, sostanovalcem iz Žužemberka 29, sodelavcem GIP Pionir-DSSS, pevcem za lepo zapete pesmi, g. župniku za opravljeni obred in dr. Kocutarjevima za dolgoletno zdravljenje. Žalujoči: žena Pavla, sin Janko z ženo, vnuka Darijan in Janko ZAHVALA V 83. letu nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, tašča in baka PAVLA KAMBIČ roj. Novak iz Gradca 118 pri Metliki Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste mim pomagali, izrekh sožalje, darovali vence in cvetje in pokojnico spremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo ZB Gradac, godbi iz Metlike, Malči Plut za poslovilne besede in neznancu z avtomobilom zagrebške registracije za pomoč. Žalujoči: hčerka Milena z družino ZAHVALA V 54. letu nas je po kratki in hudi bolezni zapustil naš dragi mož, oče, brat in stric ANTON LJUBI iz Muhabeija 21, Novo mesto, strojevodja v pokoju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in bivšim sodelavcem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam pomagali, izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju pljučnega oddelka bolnišnice Novo mesto, ki so mu lajšali bolečine, kolektivu DO Emona Dolenjka Novo mesto, ŽG tozdu za VV Novo mesto tov. Kondi za lepe poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljeni obred in gasilskemu društvu iz Dol. Kamene. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala! Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Po dolgi in hudi bolezni nas je v 57. letu zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric ALOJZ PETEH iz Velikih sel 8 pri Adlešičih Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje in podarili cvetje. Še posebna hvala osebju internega in pljučnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, osebju zdravstvenega doma Črnomelj, sodelavcem iz delovnih organizacij GOK Črnomelj, Emona Dolenjka—Market Črnomelj, Beti tozd Metraža Metlika, Belt Črnomelj, LIKO Vrhnika, govornikoma Ivanu Požeku in Štefanu Princu za poslovilne besede, LD Adlešiči, župniku iz Adlešič za opravljen obred, župniku, kaplanu in cerkvenemu pevskemu zboru iz Črnomlja, pevkam iz Adlešič ter belokranjskemu lovskemu pevskemu zboru. Hvala vsem, ki ste našega očeta spremljali na njegov tihi dom. Žalujoči: žena Marija, sin Jože z družino, hčerke Anica, Marija in Vesna z družinami ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega VIKTORJA TISKE lastnika »ROLOPLASTA« se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter sodelavcem za izrečeno sožalje, prelepo cvetje in vso pozornost pri slovesu pokojnega. Žalujoči: DRUŽINA TIŠKA ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame in sestre FRANČIŠKE MALERIČ roj. Butala, iz Vojne vasi 10 pri Črnomlju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za nesebično pomoč, darovano cvetje in izrečeno sožalje. Iskrena zahvala kolektivom PTT Novo mesto in Črnomelj, GOK Črnomelj tozd Komunala, konfekciji Komet Metlika. Naša zahvala velja tudi osebju zdravstvenega doma Črnomelj, govornici Anici Mikšič za izrečene poslovilne besede, gospodu kaplanu za lepo opravljeni obred ter godbi na pihala Črnomelj. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni Kje si, ljuba žena—mamica, kje tvoj zlati je obraz, kje tvoje zlato je srce, kje so tvoje pridne roke, ki skrbele so za nas? V SPOMIN ANICI KRALJ iz Vranja pri Sevnici 10. oktobra je minilo leto žalosti, odkar nas je za vedno zapustila naša draga žena, mamica, hčerka, sestra, teta, svakinja in snahica. Hvala vsem, ki obiskujete njen tihi dom. Vsi njeni gč 41 (2043113. oktobra 1988 DOLENJSKI LIST 23 Jasnejša slika o Prabelokranjcih T 5 % I % i s * * I % % % 5 * 1 S * a 5 * % - % ■* * * s A N N N % S * ROZIKA B Ljudje opravljamo veliko dolžnosti, ki nam ne prinašajo osebnega zadovoljstva, zato se tembolj veselimo sadov tistega dela, ki mu iz lastnih nagibov posvečamo svoj prosti čas. Brežičanka Rozika Bohinc si je izbrala delo z mladimi rodovi, vendar drugačno od vsakdanjega poklicnega poučevanja in ravnateljevanja v osnovni šoli bratov Ribarjev. »Čutila sem, da mladi potrebujejo nekaj, kar jih bo družilo, razveseljevalo in jim vlivalo delovni polet. Za tak smoter se mi je zdela najprimernejša taborniška organizacija,« je sobesednica začela svojo pripoved. »Zamisel smo pred tremi desetletji uresničili skupaj z gimnazijo ter v naše vrste privabili precej mladine in prosvetnih delavcev. Začetniške čeri so nam ob ustanovitvi obreda Matije Gubca velikodušno pomagali premagovati novomeški taborniki. Hitro smo se osamosvojili Prvo leto smo v Bohinju taborili skupaj s Sevničani, naslednjič smo Breži-čani postavili tam že samostojen tabor. V takratnih skromnih razmerah smo vsako delo začeli z velikim poletom in tisto, o čemer smo govorili, vselej tudi izpeljali v življenje. Nobena stvar nam ni bila pretežka, če smo morali zaslužiti denar za dejavnost odreda. Sodelo vali smo pri pogozdo vanju, zbirali star papir in steklo. Gojili smo tudi družabnost Prirejali smo plese, ki so dvignili na noge vse mesto, za priprave pa smo včasih porabili tudi po dva meseca. Skupno delo je poglabljalo prijatejstvo med vrstniki in generacijami. Bila so obdobja, ko smo se srečevali vsak večer in ponavadi smo se shajali kar pri meni doma.« O sebi je bila Bohinčeva pripravljena povedati le toliko, kolikor je njeno življenje povezano s taborniki, ki letos slavijo svojjubilej. Veseli jo, da so pri vzgoji najmlajših že od nekdaj utrjevali delovne navade, spodbujali željo po znanju in obvladovanju praktičnih veščin ter jim hkrati vcepljali ljubezen do narave. Javnost po Rozikinem menju premalo ve o tabornikih in njihovem delu, ker so preveč zaprti, preveč samozadostni, zato organizacije kljub njeni bogati in vsestranski vsebini' ni čutiti navzven. »Zelo mi je žal, da po osnovni šoli izgubljamo stike z odraščajočo mladino,«je z obžalovanjem dodala Bohičneva. »Zakaj, ne vem. Morda naši programi zanjo niso dovolj privlačni, ali pa je naš odnos do mladih zastarel. Kljub temu sem prepričana, da bi z več dobre volje lahko premagali tudi generacijske ovire.« Bohinčeva je kot starosta brežiških tabornikov ob tridesetletnici odreda Matije Gubca pred kratkim prejela zlato plaketo Zveze tabornikov Slovenije. Bolj kot priznanje jiie v zadoščenje za vest, da je naredila nekaj za mladino. Na vsakem koraku čuti, da jo mladi spoštujejo in ji sledijo, čejih osebno pritegne in navduši. Pravi, da ima še veliko idej in veliko delovne volje, vendar ji zdaj že zmanjkuje moči Vrsta je na mlajših. Prepričana je, da je dandanes, ko človek s pomočjo znanosti tako brezvestno uničuje naravo, taborniška misel in zavest mladim še veliko bolj potrebna kot včasih. J. TEPPEY I 0 \ 'i 0 4 4 4 Tretje izkopavanje naselja iz mlajše kamene dobe v Moverni vasi MO VERNA VAS — V okviru sistematičnega raziskovanja poselitvenega vzorca v Beli krajini v neolitiku in eneo-litiku, ki poteka že četrto leto, tokrat že tretjič izkopavajo na Malnaričevem vrtu v Moverni vasi. Delo, ki je hkrati obvezna terenska praksa, opravljajo študenti oddelka za arheologijo ljubljanske filozofske fakultete z asistentom Mihom Budjo na čelu, pridružili pa so ločil starost ostankov porušenih hiš. »Lahko govorimo tudi o gospodarstvu, saj smo našli ostanke keramičnih uteži, ki sojih potrebovali pri statvah,« pove Budja. »Zanimivi so ostanki kamnitih žrmelj, torej preprostega ročnega mlina, ki govorijo o mletju žita ter s tem posredno tudi o poljedelstvu. Tretja dejavnost nekdanjih prebivalcev je bilo izdelovanje kamnitih orodij, kot so puščične osti, nožiči, praskala, strgala in svedri. Analize teh predmetov so pokazale, da so surovino za njihovo izdelavo ljudje dobili z območja ob reki Uni ali z Dravskega polja. Izdelovali so tudi lončene posode. S pomočjo flotacije smo v arheoloških plasteh našli ostanke lešnikov in žita, kar priča o intenzivni izrabi naravnih virov v bližnji okolici naselbine. Seveda je eno pomembnejših odkritij, da so se tu ljudje naselili za stalno in da je bilo že konec nomadskega življenja.« V Moverni vasi uvajajo novo tehnologijo izkopavanja, imenovano strati-grafska metoda, s katero skušajo slediti nalaganju arheoloških plasti, v katerih so ohranjeni ostanki prazgodovinske naselbine v različnih časovnih ob dob-jih. Ugotoviti poskušajo, kako velike so bile hiše, izračunati število hiš in število prebivalcev v naselju. Doslej so že dognali, daje bila naselbina velika, kar pomeni, da bi lahko odkrili še marsikaj zanimivega, zato upajo, da tokratno enomesečno izkopavanje ni zadnje. Seveda je izkopavanje le zbiranje informacij, ki jih potem rekonstruirajo različni strokovnjaki: mineralogi, biologi, kemiki, atomski fiziki. Po zaključenih analizah le-teh pa bodo tako izkopanine kot rezultati raziskav prišli nazaj v Belo krajino, in sicer v Belokranjski muzej v Metliki. M. BEZEK-JAKŠE STROKOVNJAKI VSELEJ ZRAVEN — Člani gobarske družin«; v Novem mestu so vse tri dni, kolikor je bila v telovadnici osnovne šole Grm razstava, skrbeli za to, da so bile gobe sveže in razpoznavne, seveda pa so vsakomur, kije to želel tudi pomagali s strokovno razlago. (Foto: J. P-) POŽRTVOVALNI ŠTUDENTI — Bodoči arheologi od zore do mraka, tudi ob sobotah in nedeljah, plast za plastjo odkrivajo naselbino iz mlajše kamene dobe na Malnaričevem vrtu v Moverni vasi. Ob tem ne pozabijo pohvaliti prijaznih gostiteljev, ki so jih letos že tretjič sprejeli z odprtimi rokami. Odstopili so jim celo prostor v gospodarskem poslopju za shranjevanje izkopanin ter klet v hiši za foto-temnico. Študenti namreč dokumentirajo zapise v zemlji s fotograme-tično metodo, fotografije pa morajo izdelovati skoraj vsak dan sproti. (Foto: M. B.-J.) Lisičk že ni več 10. gobarska razstava — 300 gob in 2000 ljudi—Zastrupitveredke NOVO MESTO — Zadnje dni SPET DOMA — Po mesecu dni potovanja: avtodom IMV v svoj tovarniški hlevček, novinaija pa nazaj za pisalne stroje. se jim tudi študenti iz Zadra, Zagreba in angleškega Oxforda. Novomeška trojka spet doma >%kS Z dosedanjimi raziskovanji so odkrili, da gre v Moverni vasi, tej belokranjski vasici nedaleč od Semiča, za naselbino iz mlajše kamene dobe, oz. za stalno poselitev od leta 4.000 do 2.000 pred našim štetjem. Do določitve tega obdobja so prišli z raziskavami Inštituta Rudjer Bošikovič iz Zagreba, ki je s pomočjo prisotnosti radioaktivnega ogljika v oglju v arheoloških plasteh do- Vsi trije, novinarja in avtodom IMV, so srečno prestali pot — 5528 km, 74 m filmov, 30 dni Z balonom nad hmeljniški grad Delavci Geodetskega zavoda iz Ljubljane bodo s pomočjo balona izdelali načrt za obnovo gradu, ki se je počasi lotevajo že tri desetletja_____________ Hmeljniški grad je ponosno stal in nadzoroval dolino pod seboj vse do 9. maja 1942, ko so ga partizani v bojazni, da se bo v njegovih zidovih utrdil sovražnik, zažgali. Nekajkrat smo že pisali, da ga obnavljajo, vendar je pri vseh poizkusih šlo le za zavarovanje mogočnih zidov pred dokončnim propadanjem. V teh dneh se med dodobra načetimi zidovi nahajajo delavci Geodetskega zavoda Slovenije. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta je namreč pri tej ustanovi naročil 1 natančen posnetek obstoječih zidov, ki bo služil predvsem za nadaljnje raziskovalno delo. Po besedah vodje no- vomeškega zavoda Jova Grobovška hmeljniški grad skriva v sebi kar tri faze gradnje: od romanskega do gotskega in renesančnega sloga. Brez natančnega poznavanja stanja obnovitvenih del ni mogoče nadaljevati. Delavci Geodetskega zavoda iz Ljubljane se že dalj časa ukvarjajo z izdelavo načrtov kulturnih znamenitosti. Pri svo- jem delu se najpogosteje poslužujejo fo-ične metode. S posebno ka- KOSTANJEV PIKNIK NA BOHORJU ŠENOV O — Planinsko društvo Bohor — Senovo vabi vse ljubitelje narave na tradicionalno kostanjevo nedeljo, ki bo v nedeljo, 16. oktobra, pri planinski koči na Bohorju. Obljubljajo, da bodo poskrbeli za prijetno zabavo in dobro počutje vseh udeležencev kostanjevega piknika. BELOKRANJCI NA RAZSTAVI »NARAVA—ZDRAVJE« ČRNOMELJ — Na ljubljanski razstavi »Narava-zdravje« bodo letos sodelovali tudi Belokranjci. Tako bodo to soboto prikazali pisanje belokranjskih pisanic, Integralov tozd Gostinstvo pa bo predstavil program izletov v Belo krajino. V ponedeljek, 17. septembra, bo obiskovalcem razstave zaigral ljud- togrametrične mero fotografirajo posamezne dele gradu, kar pa na hmeljniškem gradu v celoti ni bilo mogoče. Sama okolica gradu je strma in neprimerna za postavljanje kamere, mogočno obzidje pa v celoti zakriva pogled na grad. Zato so se odločili za snemanje iz balona, saj je bilo le tako mogoče objekt posneti v celoti. Na pomoč so poklicali člane balonarskega kluba Zmajček iz Ljubljane. Ti so na Hmeljnik prišli z balonom, katerega premer znaša skorajda 15 metrov, v višino pa skupaj s košaro meri 23 metrov. Balon so napolnili z vročim zrakom in ga spustili, da se je s snemalno kamero in posadko dvignil na potrebno višino. Načrti fasad bodo tako skupaj s fotografijami služili kot pripomoček pri izdelavi projekta obnove gradu. Kako bo z ruševinami gradu Hmeljnik, se še ne ve. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine bo s sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije in občinske kulturne skupnosti omogočil, da grad ne bo še naprej propadal. Delavci zavoda so letos pripravili tudi večjo očiščevalno akcijo, med katero so čistili okolico gradu in bližnji gozd. Letos so poskrbeli tudi za posnetke gradu Soteska in Žužemberk. Slednji je delno že rešen propadanja, v Soteski pa bodo poizkušali obnoviti štiri stolpe in zunanje grajske stene, notranjščine pa verjetno nikoli več ne bo. Vse se začne in neha pri denaiju. J. PAVLIN NOVO MESTO — Konec minulega tedna sta se po 30 dneh popotovanja po Jugoslaviji, Grčiji in Kreti vrnila domov naša novinarja Tone Jakše in Milan Markelj. Kljub vročini na evropskem jugu, vročini v dobesednem in prenesenem pomenu, sta tako novinarja kot tudi vozilo IMV prestala vse težave dolge poti in srečno zvozila še poslednjega od 5528 kilometrov, kolikor je bila dolga pot od Novega mesta do rta pri Kali Limenesu, kije najjužnejša točka Evrope. Akcija Dolenjskega lista, ki sojo podprli Pionir, Novoteks, Labod, predvsem pa IMV, ki je dala na uporabo prototip novega modela avtodoma, je tako uspešno zaključena. Novinarski beležnici sta polni zapisanih vtisov in pogovorov, na 74 metrih fotografskih filmov je lepo število posnetkov (razen tistih, ki so bili zaplenjeni), vse to pa se bo, preoblikovano v zapise, zvrstilo v seriji reportaž, ki bodo začele izhajati prihodnji teden v Dolenjskem listu. Na takšni poti se skusi, spozna in doživi marsikaj zanimivega, tokrat pa zapišimo le nekaj postaj, na katerih sta se naša novinarja zaustavila: veličastna džamija v Zagrebu, pogrezajoča se Tuzla, slovaška vas Kysač v Vojvodini, ogroženo Dojransko jezero, starodavni zidovi slovitih Miken, Epidaurusa, Ko- rinta, Akropole, samotni paradiž na jugu Krete, labirinti palače v Knososu in ponovno postaje v domovini: nemirno Kosovo in Priština, po potresu obnovljena Budva, Kotor s svojim svetovno slavnim delfinom Jocom, z Novim mestom pobrateni občini Leskovac in Herceg Novi, romarsko Medugorje, nesojena jugoslovanska troja Gabela, Pionirjev gradbeni podvig Stinica itd. V prihodnjih številkah Dolenjskega lista se torej obeta nekaj zanimivega branja s sončnega juga, kot nalašč za vse hladnejše jesenske dneve in daljše večere. DISKOTEKA IN GLASBENI VEČERI NOVO MESTO — Novomeški hotel Metropol te dni dopolnjuje svojo ponudbo. Že jutri bodo v starem delu hotela mladim obiskovalcem odprli vrata diskoteke, slednja pa bo poslej odprta vsak petek in soboto med 20. in 2. uro. Disko jockey bo Gajo Magovec. Prav tako pa se te dni v restavraciji pričenjajo glasbeni večeri. Vsak četrtek, petek in soboto med 18. in 22. uro bo za dobro počutje gostov skrbel »en mož— en ansambel«, v katerega vlogi bo nastopal Niko Frlan. NOVO MESTO . minulega tedna so bile v znamenju tradicionalne gobarske razstave, že ; desete po vrsti. Prvič pa se je zgodt-; lo, da so skupaj stopili gobaiji, rejci | malih živali, delavci kmetijske zadruge Krka z razstavo jabolk, predstavila seje Mladinska knjiga s strokovno literaturo o gobah, razs-tavne police pa so popestrili tudi filatelisti. Razstava je V treh dneh potegnila skoraj 2000 obiskovalcev. Po besedah dr. Alojzija Boha, enega najbolj prizadevnih članov gobarske družine Novo mesto, so imeli letos pravo srečo in zadeli so, ko so prireditev prvič pomaknili v oktober, ko je izbira gob v dolenjskih in belokranjskih gozdovih več-ja. Za nabiranje gob so pripravili 6 l ekip s po tremi člani, ki jim je uspe s lo nabrati kar 300 različnih primerkov užitnih, neužitnih in strupenih gob. Nekaj sto so jih na razstavo prinesli tudi obiskovalci. Te gobe so člani determinacijske komisije pregledali, mnoge od njih pa so poten) postavili na razstavne police. Člani družine so poleg skrbi za nabiranje in zamenjavo gob na policah pripravili vrsto predavanj 0 kulturi nabiranja gob, razpoznavanju gob, ne nazadnje pa je tekla beseda tudi o gobjem ropanju naših gozdov in izvozu gob. »Nekatere sorte bi bilo potrebno zaščititi, saj je vse redkeje najti lisičke. Letos jih sploh ni,« meni dr. Boh. Predsednik družine Franci Beg pa je zaskrbljen nad tem, da nabiranje gob ni več družinski konjiček, temveč pot k izboljšanju socialnega položaja družine. Deset let, odkar v Novem mestu deluje gobarska družina, je v mno-gočem prispevalo tudi k temu, da zastrupitev z gobami skorajda m več, ali pa so zelo redke. »Pred let* smo bili priče zastrupitvam z zelenimi mušnicami. Tega ni več, P°" gosto pa se zgodi, da nabiralci goD zamenjajo zajčke za veliko rdečel«*-tko ali pogubni dežniček s pravim dežnikom, kot se je zgodilo pokojnemu Leganu z Dvora,« je poveda> dr. Boh. J. P- £ studio V TOP LESTVICA DOLENJSKEGA LISTA ski godec Jazo iz Vinice. V ČRNOMALJSKI OBČINI ZOPET STEKLINA ČRNOMELJ — Na območju črnomaljske občine so se po krajšem zatišju približno štirih mesecev zopet pojavile stekle lisice, česar pa v metliški občini za zdaj še ni zaznati. Ljudje opažajo vse več lisic, ki prihajajo v stik z domačimi živalmi. Najbolj pogosto se to dogaja v krajih na obronkih kočevskih gozdov. Tiste lisice, kijih pobijejo, pošiljajo na preiskave v Ljubljano in potem inšpektorji ukrepajo glede na rezultate. Večji problem pa je v tistih primerih, ko lisica po stiku z domačimi živalmi pobegne in lahko le sumijo, da je stekla. Zato morajo te živali, ki so prišle v stik z lisico, za najmanj tri mesece dati v karanteno in opazovati njihovo obnašanje. ŠČUKA VELIKANKA IZ KRKE — Novomeški ribič Marjan Bračika je prejšnji teden v Krki pri Srebrničah ujel ščuko velikanko, kije bila dolga 109 centimetrov, na tehtnici pa je potegnila 11 kilogramov. S to lepo trofejo je kronana letošnja sezona lova ščuk na Krki, ki se počasi izteka, od L oktobra dalje pa svojo srečo preizkušajo sulčarji. Na sliki: srečni in zadovoljni ribič. (Foto: Slavko Dokl) Med pošiljatelji predlogov za glasbeno lestvico je imela ta teden največ sreče ALENKA SELAK iz Dobovega pri Otočcu. Žreb ji je podaril kaseto z zabavno glasbo, ki jo sicer daje Diskoteka otočec. Tokrat ste sestavili takšno lestvico: 1. Rol with it — STEWEW WlNWOOD 2. Breakfast in bed — UB 40 & CHRISSIE HYNDE 3. The twist — FAT BOYS & CHUBY CHECKER (novost) 4. Lost in you — ROD STEWART (novost) 5. Turn back the clock — JOHNNY HATES JAZZ 6. One love — PAT BENATAR 7. Galbi — OFRA HAZA 8. Tomorrow people — Z1GGY MARLEY 9. Somevvhere down the crazy river — ROBBIE ROBERTSON 10. Anything for you — GLORIA ESTEFAN & MIAMI SOUND MA-CHINE (novost) Predlog Studia D za prihodnjo novost: Girl you know it’s true, Milli Vanilh-Predloge za lestvico pošiljajte na naslov: Studio D, p. p. 103,68000 Novo mesto. Lestvico lahko poslušate na valovih Studia D in v Diskoteki Otočec. -kozerija' TEMELJIT POSNETEK GRADU — Geodeta Vasja Bric in Jože Šmalcelj v tem času s preciznimi napravami pripravljata posnetke obstoječih razmer na gradu Hmeljnik. Del zidovje že zaščitenih pred nadaljnjim propadanjem, preostali pa bodo morali počakati na natančne načrte in potlej še na denar .(Foto: J. Pavlin) ATE, KAJ PA SO TO MITINGI? n Mali je obseden z besedo miting. Ate, kaj so to mitingi? Srečanja. Zborovanja. Zakaj pa na njih kričijo? Da bi jih slišali. Kdo naj bi jih slišal? Vodilni. — So vodilni gluhi, da je treba kričati? Zakaj pa kričijo: hočemo orožje? — Slabo si slišal Ljudje kričijo: hočemo rože. — Aha. Kričijo pa tudi: ubijte župana! — Spet narobe. Ljudje kričijo: ljubite župana. Dobro je treba poslušati, pa bo vse v redu, veš. — Ate, koliko ljudi pa se zbere na mitingu? — Tisoč, deset tisoč, tudi več sto tisoč. — Pa pridejo na zborovanje peš? — Pripeljejo se z vlaki, z avtobusi z avtomobili — To pa je drago, kaj? — Ne vem, po čem so zdaj vozovnice. — Kje pa dobijo denar? — Delajo, pa ga zaslužijo. — Kdaj pa so mitingi? Dopoldne? — Da. — Nekaj je narobe. Če so mitingi dopoldne, tete in strici ne delajo. In če ne delajo, ne zaslužijo de-narčka. In če nimajo denarčka, nimajo za vlak. In če nimajo za vlak, ne morejo priti na miting. Pač ne razmišljam tako kol «• . . .? — Zakaj pa sploh so miting1- — Zaradi protesta, včasih Pa tudi zaradi podpore. — Koga pa hočejo podpreti? — Zahteve delavskega razreda-Delavski razred, če hočeš. Če te prav razumem, so potem vodilni proti delavskemu razredu. Če ne bi bilo tako, čemu bi potem delavci kričali na vodilne. TONI GAŠPERIč