Boris Krystufek, Lovrenc Lipej V dolini Dragonje je bilo registriranih 19 vrst žužkojedov in glodalcev. Populacije dosežejo najvišjo abundanco in diverziteto v obrežnih vlažnih habitatih, ki so zato v naravovarstvenem pogledu najpomembnejši. ABSTRACT In the Dragonja Valley 19 species of insectivores and rodents were registered. The population reaches the highest abundance and diversity in wet riverside habitats, which are therefore most important in terms of nature conservation. Insectivores and Prejeto/ReceiYcd: 24. julija 1992 rodents of the Dragonja Valley and their evaluation in terms of nature conservation Ključne besede: žužkojedi, glodalci, sesalci, dolina Dragonje, naravovarstveno vrednotenje. Key words: Insectivora, Rodentia, Mammalia, Dragonja Valley, Slovenia, nature conservation, evaluation. Naslov avtorjev/Authors' address: Dr. Boris Kryštufek, univ. dipl. biol. Prirodoslovni muzej Slovenije Prešernova 20, p.p. 290 SI-1001 Ljubljana Dr. Lovrenc Lipej, univ. dipl. biol. Inštitut za biologijo Morska biološka postaja Fornače 65 SI-6330 Piran/Pirano L UVOD Potrebo po favnistični inventarizaciji žužkojedov in glodalcev (t. i. "malih sesalcev") doline Dragonje so narekovala predvidena hidroregulacijska dela, katerih posledica bi bilo v dobršni meri uničenje prvotnih habitatov. Naša naloga je bila ugotoviti stanje in oceniti posledice predvidenih del, ki, kot vemo danes, niso bila opravljena. Večino terenskih del smo opravili leta 1986, rezultati pa so bili predstavljeni v neobjavljenem poročilu (Krystufek, 1986). Zaradi zanimivega zoogeografskega položaja doline Dragonje je bilo to območje tudi kasneje favnistično raziskovano. Tako smo intenzivno proučevali prehrano sov, vzporedni rezultat tega dela pa so bili tudi številni podatki o razširjenosti malih sesalcev kot njihovega plena (Lipej, 1988). Poleg tega smo, zlasti na Sečoveljskih solinah, načrtno in priložnostno zbirali podatke o žužkojedih in glodalcih. Pričujoče poročilo je tako popolnejše od onega izpred šestih let. 2. MATERIAL IN METODE Za zbiranje materiala na terenu smo uporabljali tehniko lova s pastmi na vzmet. Pasti srno postavljali popoldne ali zvečer, vedno pred sončnim zahodom, in jih zjutraj pobirali. Na istem mestu so bile nastavljene samo eno noč. Postavljali smo jih v medsebojni oddaljenosti okoli 5 m, v linijah, dolgih 30 pasti. Lokacije, na katerih smo zbirali material, smo razvrstili v štiri odseke, in sicer: 1. Sečoveljske soline, 2. Stena-Sv. Peter, 3. Petrinjevica-Jamnik, 4. Škrline. Vrst, ki smo jih registrirali z opazovanjem, specialnimi tehnikami lova ali analizo izbljuvkov lesne sove {Strix aluco), pegaste sove (Tyto alba) in velike uharice {Bubo bubo), v ekološkem delu ne obravnavamo. Vključene so v sistematski del. Za kvantitativno vrednotenje združb malih sesalcev smo izračunavali abundanco (A), ki nam pove odstotek živali, ujetih v postavljene pasti. Izračunamo jo po formuli: A = 100 X N : Np, kjer je N število ujetih živali, Np pa število postavljenih pasti na noč. Dominanca (D) nam pove odstotek, ki ga določena vrsta pomeni v celotnem ulovu: D = 100 X Ni: N, kjer je Ni število osebkov določene vrste, N pa število vseh malih sesalcev. Glede na vrednosti D smo razdelili živali na štiri skupine: D nad 70 % evdominantna vrsta od 50 do 69 % dominantna vrsta od 25 do 49 % subdominantna vrsta od 10 do 24 % recendentna vrsta ;(c) (linij je bila > jo po C = 100 X Si: S, iv3 71 do 100 % I od 46 do 70 % 1 od 1 do 25 % akcidentalr Hi = S p i x l n p i , pi = Ni: N, i smo jo po : (C = 90,5 %), Obravnavano območje kot celota ima vrednost Hi = 1,346, kar je razmeroma nižino. Takšno stanje je razumljivo glede na visoko dominantnost in konstantnost nizkega števila vrst. Na območju med Sv. Petrom in Škrlinami smo poskusili ovrednotiti vpliv vode, ki je v submediteranu pomemben ekološki dejavnik. Vzorčili smo v treh skupinah habitatov: 1 - bregovi Dragonje (vegetacija ob rečni strugi) 2 - trstišča in grmišča v dolini Dragonje, ki so pod vplivom reke (podtalnica) 3 - suha pobočja Kvalitativni sestav favne malih sesalcev je bil v vseh treh habitatih praktično enak, iste so bile tudi dominantne vrste. Očitne pa so razlike v abundanci in diverziteti združb. Habitat A Hi 1 19,3 0,756 2 16,7 0,836 3 7,3 0,474 Očitno je gostota malih sesalcev večja v vlažnih habitatih, kar velja tudi za diverziteto. Zato sklepamo, da je sekundarna produkcija večja v vlažnih habitatih kot pa v suhih. Tab. 1: Število ujetih malih sesalcev (n) in vrednosti dominantnosti (D) na štirih odsekih v dolini Dragonje. Table 1: The number of captured small mammalia (n) and dominance values (D) in 4 sections of the Dragonja Valley. Lokacija Sečoveljske Stena- Vrsta/Species soline Sv. Peter Petrinjevica- š^riine Jamnik Skupaj/Total n I D n ! D n D n 1 D n D Crocidura sauveolens 39 52 - 3 |8,6 - 42 20,8 Suncus etruscus 1 1,3 - i - - - - 1 . 0,5 Apodemus sylvaticus 12 16,0 46 78,0 17 48,5 22 j 66,7 J 97 48,0 Apodemus flavicollis - - 4 6,8 - I 1 3,0 5 2,5 Apodemus agrarius 12 ! 16,0 8 : 13,5 12 54 3 12 i 30,3 42 20,8 Mus domesticus 9 i 12 1 i 1,7 3 1 1 8,6 1 - 13 6,4 Rattus rattus 2 2,7 - - - - 2 i 1,0 Skupaj/Tota! 75 59 ! 35 33 202 L M / / ^̂ : Red Insectivora (žužkojedi) Družina Erinaceidae (ježi) 1. Erinaceus concolor ~ beloprsi jež Splošno razširjen in pogost v dolini Dragonje. Družina Soricidae (rovke) 2. Sorex minutus - mala rovka V Slovenski Istri je bila najdena le v dolini Dragonje, in sicer v izbljuvkih lesne in pegaste sove: Argila, Momjan, Truške, Sočerga, Kubed. Areal te vrste se povsem prekriva z razširjenostjo celinske vegetacije, kot jo je opredelil Sugar (1984; Kryštufek & Tvrtkovič, 1992). 3. Neomys anomalus - močvirska rovka Najdena le v izbljuvkih pegaste sove v Truškah, Kubedu in Momjanu. 4. Crocidura suaveolens - vrtna rovka Živi na celotnem ozemlju Slovenije, pogosta pa je le v submediteranu (Krystufek, 1991). Na preiskovanem območju je splošno razširjena in pogosta. Izrazito dominira v Sečoveljskih solinah. V dolini Dragonje je najbolj pogost plen v prehrani lesne in pegaste sove. 5. Crocidura leucodon - poljska rovka Povsod v Sloveniji je zelo redka (Kryštufek, 1991). Na preiskovanem območju je bil edini primerek ujet v Sečoveljskih solinah novembra 1988. Analiza sovjih izbljuvkov je dala popolnoma drugačne rezultate, saj vse kaže, da je poljska rovka na celotnem območju pogosta in tudi splošno razširjena. 6. Suncus etruscus - etruščanska rovka V dolini Dragonje je splošno razširjena in pogosta. V Sloveniji je vezana le na submediteransko območje (Lipej & Kryštufek, v tisku). Družina Talpidae (krti) 7. Talpa europaea - navadni krt V dolini Dragonje je splošno razširjen. Najdba te vrste v Sečoveljskih solinah je najnižja z ozemlja Slovenije. Red Rodentia (glodalci) Družina Sciuridae (veverica) 8. Sciurus vulgaris - navadna veverica Splošno razširjena. V dolini Dragonje najdena kot plen velike uharice in lesne sove. da je šlo za ; ni poznan (Krystufek, 1991). 9. V dolini Dragonje je znana le iz Istri omejena le na črnok Istri na karbonatni podlagi (Krystufek & tudi isne sove iz Sočerge je bil najden primerek, ki bi ga po obliki drugega gornjega meljaka morali uvrstiti k tej vrsti. Travniška voluharica je znana le s kontinentalnega območja Slovenije (Krystufek, 1 9 9 1 ) . Poleg tega naletimo na "agrestis" morfotip drugega gornjega meljaka tudi pri arvalis (je ni na raziskovanem območju) in Pitymys liechtensteini Za. ni trdnih razlogov, da bi travniško voluharico uvrstili v ; V pasti je bilo ujetih le tem območju širok Po osebku iz Sočerge je bila Petrovi (Kryštufek, 1 9 8 3 ) . Njen v tisku). 11.. (miši) in splošno belo prouče 12. ivzočnost na sami obali še vedno je območju, ato je: Na občutno ; delu od 14. Micromys minutus - pritlikava miš Prvotno je bilo v Sečoveljskih solinah najdeno le njeno gnezdo, novembra 1988 pa je bil v solinah ujet tudi dokazni primerek. Ostanki te vrste so bili najdeni tudi v izbljuvkih lesne in pegaste sove iz Trušk in Stene. 15. Mus musculus - hišna miš Verjetno splošno razširjena vrsta, najpogostejša pa je v Sečoveljskih solinah. Poleg komenzalnih populacij jih najdemo skozi vse leto tudi v prosti naravi. Hišne miši iz slovenskega submediterana pripadajo genetsko in morfološko dobro definirani "polvrsti" (semispecies) M. m. domesticus (Krystufek, 1991). Hišno miš so sove v dolini Dragonje redko plenile. 16. Rattus rattus ~ črna podgana V dolini Dragonje splošno razširjena. Poznane so komenzalne in prostoživeče populacije. 17. Rattus norvegicus - siva podgana Verjetno splošno razširjena vrsta. Pleni jo velika uharica. Družina Gliridae (polhi) 18. Glis glis - navadni polh Splošno razširjena in pogosta vrsta. 19. Muscardinus avellanarius - podlesek 30. novembra 1987 je D. Sere v Sečoveljskih solinah našel gnezdo s tremi mladiči. Podlesek je bil najden tudi v izbljuvkih iz Argile, Momjana, Trušk, Hrvojev in Sečoveljskih solin. Nobenega dvoma ni, da je ta slabo poznana vrsta na preiskovanem območju splošno razširjena. Nobena od vrst ni znana v Sloveniji samo s preiskovanega območja. Od registriranih vrst pa so v rdečem seznamu Slovenije (Kryštufek, 1992) naslednje: Neomys anomalus vrsta (V) Apodemus agrarius vrsta (V) Crocidura leucodon vrsta (R) Obe ranljivi vrsti (V) sta bili uvrščeni v rdeči seznam prav zaradi sistematičnega uničevanja močvirskih habitatov in rečnih bregov, ki smo jim bili priča v Sloveniji v 80. letih 20. stoletja. V ustreznih habitatih sta namreč obe pogostni. To pa seveda pomeni, da je osnovna strategija za varovanje ogroženih malih sesalcev prav v zavarovanju njihovega življenjskega okolja. V primeru Dragonje so to bregovi voda. Habitati v dolini Dragonje imajo stabilnejšo združbo malih sesalcev z višjo populacijsko gostoto kot pa suha pobočja nad reko. Zato domnevamo, da je njihov celotni pomen v prehranjevalni verigi večji. Ker so na koncu te verige številne redke in ogrožene vrste plenilcev (zlasti ujede in sove), je ohranjanje vlažnih habitatov v dolini reke (trstišča, grmišča, obrežna vegetacija) bistvenega pomena tudi za varstvo ogroženih vrst plenilcev. Za ohranitev obstoječega genetskega fonda in diverzitete malih sesalcev predlagamo: - smiselno bi bilo zavarovati celotno območje Dragonje, vključno s Sečoveljskimi solinami, kot rezervat narave submediteranske Slovenije; - v skrajnem primeru pa je treba vzdrževati diverziteto habitatov v sami dolini Dragonje (ohranjanje trstišč, grmišč in obrežne vegetacije), sicer se bo kvaliteta okolja verjetno poslabšala. 6. SUMMARY By means of snap trapping and an analysis of owl pellets of Tyto alba, Strix aluco and Bubo bubo, 19 species of insectivores and rodents were identified for the Dragonja Valley. They are as follows: Erinaceus concolor, Sorex minutus, Neomys anomalus, Crocidura suaveolens, C. leucodon, Suncus etruscus, Talpa europaea, Sciurus vulgaris, Microtus nivalis, Pitymys liechtensteini, Apodemus sylvaticus, A. flavicollis, A. agrarius, Micromys minutus, Mus muculus domesticus, Rattus rattus, R. norvegicus, Glis glis and Muscardinus avellanarius. Another two species, Arvicola terrestris and Microtus agrestis, which are unknown in the sub-Mediterranean region of Slovenia, were found only once in owl pellets. Therefore they were not included in the list. Most of the species were found in Sečovlje saltworks (at the mouth of the river), whereas their number are on the decrease up the stream towards the spring area. Most dominant are the species Apodemus sylvaticus, A. agrarius and Crocidura suaveolens. Populations of small mammals have a higher abundance and diversity in wet habitats along the river than on dry slopes in the valley. Three of the species are included in the Red List of Slovenia as vulnerable: Neomys anomalus, Crocidura leucodon and Apodemus agrarius. Therefore it is of vital importance to stem further destruction of wet habitats along the river. 7 IJTERAI^URA Brunet-Lecomte, P. & B. Krystufek (v tisku): Evolutionary divergence of Microtus liechtensteini based on the first lower molar.- Acta Theriol. Krystufek, B., 1983: New subspecies of Pitymys liechtensteini Wettstein, 1927 from Yugoslavia.- Biol, vestn., 31: 73-82. Krystufek, B., 1985: Variability of Apodemus agrarius (Pallas, 1771) (Rodentia, Mammalia) in Yugoslavia and some data on its distribution in the northwestern part of the country- Biol, vestn., 33: 27-40. Krystufek, B., 1986: Sesalci. In: Inventarizacija v dolini Dragonje.- Neobjavljeno poročilo. Krystufek, B., 1991: Sesalci Slovenije.- Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, str. 1-294. Krystufek, B., 1992: Rdeči seznam ogroženih sesalcev (Mammalia) Slovenije,- Varstvo narave, Ljubljana, 17: 19-27. Krystufek, B. & D. Kovačič, 1989: Vertical distribution of the snow vole Microtus nivalis (Martins, 1842) in northwestern Yugoslavia.- 2. Säugetierkunde, 54: 153-156. Kryštufek, B. & N. Tvrtkovič, 1992: Distribution of tlie pygmy shrew So7'-ex minutus Linnaeus, 1766 along tiie eastern Adraitic coast- Bonn. zool. Beitr., 1: 1-5. Lipej, L., 1988: Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri,- Diplomska naloga, Univerza v Ljubljani, str. 1-60. Lipej L. & B. Krystufek, (v tisku): Pygmy white-toothed shrew Suncus etruscus (Savi, 1822) on the north- eastern Adriatic coast (Insectivora, Mammalia).- Gortania. Šugar, J., 1984: A new view of the plant cover and phytogeographical zonation of Istria.- Acta Bot. Croatica, Zagreb, 43: 225-234.