Boris Krystufek, Lovrenc Lipej 
V dolini Dragonje je bilo registriranih 19 
vrst žužkojedov in glodalcev. Populacije 
dosežejo najvišjo abundanco in diverziteto 
v obrežnih vlažnih habitatih, ki so zato v 
naravovarstvenem pogledu 
najpomembnejši. 
ABSTRACT 
In the Dragonja Valley 19 species of 
insectivores and rodents were registered. 
The population reaches the highest 
abundance and diversity in wet riverside 
habitats, which are therefore most 
important in terms of nature conservation. 
Insectivores and Prejeto/ReceiYcd: 24. julija 1992 
rodents of the Dragonja 
Valley and their 
evaluation in terms of 
nature conservation 
Ključne besede: 
žužkojedi, glodalci, sesalci, dolina Dragonje, 
naravovarstveno vrednotenje. 
Key words: 
Insectivora, Rodentia, Mammalia, 
Dragonja Valley, Slovenia, nature 
conservation, evaluation. 
Naslov avtorjev/Authors' address: 
Dr. Boris Kryštufek, univ. dipl. biol. 
Prirodoslovni muzej Slovenije 
Prešernova 20, p.p. 290 
SI-1001 Ljubljana 
Dr. Lovrenc Lipej, univ. dipl. biol. 
Inštitut za biologijo 
Morska biološka postaja 
Fornače 65 
SI-6330 Piran/Pirano 
L UVOD 
Potrebo po favnistični inventarizaciji žužkojedov in glodalcev (t. i. "malih sesalcev") 
doline Dragonje so narekovala predvidena hidroregulacijska dela, katerih posledica 
bi bilo v dobršni meri uničenje prvotnih habitatov. Naša naloga je bila ugotoviti 
stanje in oceniti posledice predvidenih del, ki, kot vemo danes, niso bila opravljena. 
Večino terenskih del smo opravili leta 1986, rezultati pa so bili predstavljeni v 
neobjavljenem poročilu (Krystufek, 1986). Zaradi zanimivega zoogeografskega 
položaja doline Dragonje je bilo to območje tudi kasneje favnistično raziskovano. 
Tako smo intenzivno proučevali prehrano sov, vzporedni rezultat tega dela pa so bili 
tudi številni podatki o razširjenosti malih sesalcev kot njihovega plena (Lipej, 1988). 
Poleg tega smo, zlasti na Sečoveljskih solinah, načrtno in priložnostno zbirali podatke 
o žužkojedih in glodalcih. Pričujoče poročilo je tako popolnejše od onega izpred 
šestih let. 
2. MATERIAL IN METODE 
Za zbiranje materiala na terenu smo uporabljali tehniko lova s pastmi na vzmet. Pasti 
srno postavljali popoldne ali zvečer, vedno pred sončnim zahodom, in jih zjutraj 
pobirali. Na istem mestu so bile nastavljene samo eno noč. Postavljali smo jih v 
medsebojni oddaljenosti okoli 5 m, v linijah, dolgih 30 pasti. 
Lokacije, na katerih smo zbirali material, smo razvrstili v štiri odseke, in sicer: 
1. Sečoveljske soline, 
2. Stena-Sv. Peter, 
3. Petrinjevica-Jamnik, 
4. Škrline. 
Vrst, ki smo jih registrirali z opazovanjem, specialnimi tehnikami lova ali analizo 
izbljuvkov lesne sove {Strix aluco), pegaste sove (Tyto alba) in velike uharice {Bubo 
bubo), v ekološkem delu ne obravnavamo. Vključene so v sistematski del. 
Za kvantitativno vrednotenje združb malih sesalcev smo izračunavali abundanco 
(A), ki nam pove odstotek živali, ujetih v postavljene pasti. Izračunamo jo po 
formuli: 
A = 100 X N : Np, 
kjer je N število ujetih živali, Np pa število postavljenih pasti na noč. 
Dominanca (D) nam pove odstotek, ki ga določena vrsta pomeni v celotnem ulovu: 
D = 100 X Ni: N, 
kjer je Ni število osebkov določene vrste, N pa število vseh malih sesalcev. 
Glede na vrednosti D smo razdelili živali na štiri skupine: 
D nad 70 % evdominantna vrsta 
od 50 do 69 % dominantna vrsta 
od 25 do 49 % subdominantna vrsta 
od 10 do 24 % recendentna vrsta 
;(c) (linij je bila 
> jo po 
C = 100 X Si: S, 
iv3 
71 do 100 % I 
od 46 do 70 % 1 
od 1 do 25 % akcidentalr 
Hi = S p i x l n p i , 
pi = Ni: N, 
i smo jo po : 
(C = 90,5 %), 
Obravnavano območje kot celota ima vrednost Hi = 1,346, kar je razmeroma nižino. 
Takšno stanje je razumljivo glede na visoko dominantnost in konstantnost nizkega 
števila vrst. 
Na območju med Sv. Petrom in Škrlinami smo poskusili ovrednotiti vpliv vode, ki 
je v submediteranu pomemben ekološki dejavnik. Vzorčili smo v treh skupinah 
habitatov: 
1 - bregovi Dragonje (vegetacija ob rečni strugi) 
2 - trstišča in grmišča v dolini Dragonje, ki so pod vplivom reke (podtalnica) 
3 - suha pobočja 
Kvalitativni sestav favne malih sesalcev je bil v vseh treh habitatih praktično enak, 
iste so bile tudi dominantne vrste. Očitne pa so razlike v abundanci in diverziteti 
združb. 
Habitat A Hi 
1 19,3 0,756 
2 16,7 0,836 
3 7,3 0,474 
Očitno je gostota malih sesalcev večja v vlažnih habitatih, kar velja tudi za 
diverziteto. Zato sklepamo, da je sekundarna produkcija večja v vlažnih habitatih kot 
pa v suhih. 
Tab. 1: Število ujetih malih sesalcev (n) in vrednosti dominantnosti (D) na štirih odsekih v dolini Dragonje. 
Table 1: The number of captured small mammalia (n) and dominance values (D) in 4 sections of the Dragonja Valley. 
Lokacija Sečoveljske Stena-
Vrsta/Species soline Sv. Peter 
Petrinjevica- š^riine 
Jamnik 
Skupaj/Total 
n I D n ! D n D n 1 D n D 
Crocidura sauveolens 39 52 - 3 |8,6 - 42 20,8 
Suncus etruscus 1 1,3 - i - - - - 1 . 0,5 
Apodemus sylvaticus 12 16,0 46 78,0 17 48,5 22 j 66,7 
J 
97 48,0 
Apodemus flavicollis - - 4 6,8 -
I 
1 3,0 5 2,5 
Apodemus agrarius 12 ! 16,0 8 : 13,5 12 54 3 12 i 30,3 42 20,8 
Mus domesticus 9 i 12 1 i 1,7 3 1 1 8,6 1 - 13 6,4 
Rattus rattus 2 2,7 - - - - 2 i 1,0 
Skupaj/Tota! 75 59 ! 35 33 202 
L M / / ^̂  : 
Red Insectivora (žužkojedi) 
Družina Erinaceidae (ježi) 
1. Erinaceus concolor ~ beloprsi jež 
Splošno razširjen in pogost v dolini Dragonje. 
Družina Soricidae (rovke) 
2. Sorex minutus - mala rovka 
V Slovenski Istri je bila najdena le v dolini Dragonje, in sicer v izbljuvkih lesne in 
pegaste sove: Argila, Momjan, Truške, Sočerga, Kubed. Areal te vrste se povsem 
prekriva z razširjenostjo celinske vegetacije, kot jo je opredelil Sugar (1984; Kryštufek 
& Tvrtkovič, 1992). 
3. Neomys anomalus - močvirska rovka 
Najdena le v izbljuvkih pegaste sove v Truškah, Kubedu in Momjanu. 
4. Crocidura suaveolens - vrtna rovka 
Živi na celotnem ozemlju Slovenije, pogosta pa je le v submediteranu (Krystufek, 
1991). Na preiskovanem območju je splošno razširjena in pogosta. Izrazito dominira 
v Sečoveljskih solinah. V dolini Dragonje je najbolj pogost plen v prehrani lesne in 
pegaste sove. 
5. Crocidura leucodon - poljska rovka 
Povsod v Sloveniji je zelo redka (Kryštufek, 1991). Na preiskovanem območju je bil 
edini primerek ujet v Sečoveljskih solinah novembra 1988. Analiza sovjih izbljuvkov 
je dala popolnoma drugačne rezultate, saj vse kaže, da je poljska rovka na celotnem 
območju pogosta in tudi splošno razširjena. 
6. Suncus etruscus - etruščanska rovka 
V dolini Dragonje je splošno razširjena in pogosta. V Sloveniji je vezana le na 
submediteransko območje (Lipej & Kryštufek, v tisku). 
Družina Talpidae (krti) 
7. Talpa europaea - navadni krt 
V dolini Dragonje je splošno razširjen. Najdba te vrste v Sečoveljskih solinah je 
najnižja z ozemlja Slovenije. 
Red Rodentia (glodalci) 
Družina Sciuridae (veverica) 
8. Sciurus vulgaris - navadna veverica 
Splošno razširjena. V dolini Dragonje najdena kot plen velike uharice in lesne sove. 
da je šlo za 
; ni poznan (Krystufek, 1991). 
9. 
V dolini Dragonje je znana le iz 
Istri omejena le na črnok 
Istri na karbonatni podlagi (Krystufek & 
tudi 
isne sove iz Sočerge je bil najden primerek, ki bi ga po obliki 
drugega gornjega meljaka morali uvrstiti k tej vrsti. Travniška voluharica je znana le 
s kontinentalnega območja Slovenije (Krystufek, 1 9 9 1 ) . Poleg tega 
naletimo na "agrestis" morfotip drugega gornjega meljaka tudi pri 
arvalis (je ni na raziskovanem območju) in Pitymys liechtensteini Za. ni 
trdnih razlogov, da bi travniško voluharico uvrstili v ; 
V pasti je bilo ujetih le 
tem območju širok 
Po osebku iz Sočerge je bila 
Petrovi (Kryštufek, 1 9 8 3 ) . Njen 
v tisku). 
11.. 
(miši) 
in splošno 
belo 
prouče 
12. 
ivzočnost na sami obali še vedno 
je 
območju, 
ato je: 
Na 
občutno ; 
delu 
od 
14. Micromys minutus - pritlikava miš 
Prvotno je bilo v Sečoveljskih solinah najdeno le njeno gnezdo, novembra 1988 pa 
je bil v solinah ujet tudi dokazni primerek. Ostanki te vrste so bili najdeni tudi v 
izbljuvkih lesne in pegaste sove iz Trušk in Stene. 
15. Mus musculus - hišna miš 
Verjetno splošno razširjena vrsta, najpogostejša pa je v Sečoveljskih solinah. Poleg 
komenzalnih populacij jih najdemo skozi vse leto tudi v prosti naravi. Hišne miši iz 
slovenskega submediterana pripadajo genetsko in morfološko dobro definirani 
"polvrsti" (semispecies) M. m. domesticus (Krystufek, 1991). Hišno miš so sove v 
dolini Dragonje redko plenile. 
16. Rattus rattus ~ črna podgana 
V dolini Dragonje splošno razširjena. Poznane so komenzalne in prostoživeče 
populacije. 
17. Rattus norvegicus - siva podgana 
Verjetno splošno razširjena vrsta. Pleni jo velika uharica. 
Družina Gliridae (polhi) 
18. Glis glis - navadni polh 
Splošno razširjena in pogosta vrsta. 
19. Muscardinus avellanarius - podlesek 
30. novembra 1987 je D. Sere v Sečoveljskih solinah našel gnezdo s tremi mladiči. 
Podlesek je bil najden tudi v izbljuvkih iz Argile, Momjana, Trušk, Hrvojev in 
Sečoveljskih solin. Nobenega dvoma ni, da je ta slabo poznana vrsta na 
preiskovanem območju splošno razširjena. 
Nobena od vrst ni znana v Sloveniji samo s preiskovanega območja. Od registriranih 
vrst pa so v rdečem seznamu Slovenije (Kryštufek, 1992) naslednje: 
Neomys anomalus vrsta (V) 
Apodemus agrarius vrsta (V) 
Crocidura leucodon vrsta (R) 
Obe ranljivi vrsti (V) sta bili uvrščeni v rdeči seznam prav zaradi sistematičnega 
uničevanja močvirskih habitatov in rečnih bregov, ki smo jim bili priča v Sloveniji v 
80. letih 20. stoletja. V ustreznih habitatih sta namreč obe pogostni. To pa seveda 
pomeni, da je osnovna strategija za varovanje ogroženih malih sesalcev prav v 
zavarovanju njihovega življenjskega okolja. V primeru Dragonje so to bregovi voda. 
Habitati v dolini Dragonje imajo stabilnejšo združbo malih sesalcev z višjo 
populacijsko gostoto kot pa suha pobočja nad reko. Zato domnevamo, da je njihov 
celotni pomen v prehranjevalni verigi večji. Ker so na koncu te verige številne redke 
in ogrožene vrste plenilcev (zlasti ujede in sove), je ohranjanje vlažnih habitatov v 
dolini reke (trstišča, grmišča, obrežna vegetacija) bistvenega pomena tudi za varstvo 
ogroženih vrst plenilcev. 
Za ohranitev obstoječega genetskega fonda in diverzitete malih sesalcev 
predlagamo: 
- smiselno bi bilo zavarovati celotno območje Dragonje, vključno s Sečoveljskimi 
solinami, kot rezervat narave submediteranske Slovenije; 
- v skrajnem primeru pa je treba vzdrževati diverziteto habitatov v sami dolini 
Dragonje (ohranjanje trstišč, grmišč in obrežne vegetacije), sicer se bo kvaliteta 
okolja verjetno poslabšala. 
6. SUMMARY 
By means of snap trapping and an analysis of owl pellets of Tyto alba, Strix aluco 
and Bubo bubo, 19 species of insectivores and rodents were identified for the 
Dragonja Valley. They are as follows: Erinaceus concolor, Sorex minutus, Neomys 
anomalus, Crocidura suaveolens, C. leucodon, Suncus etruscus, Talpa europaea, 
Sciurus vulgaris, Microtus nivalis, Pitymys liechtensteini, Apodemus sylvaticus, A. 
flavicollis, A. agrarius, Micromys minutus, Mus muculus domesticus, Rattus rattus, R. 
norvegicus, Glis glis and Muscardinus avellanarius. Another two species, Arvicola 
terrestris and Microtus agrestis, which are unknown in the sub-Mediterranean 
region of Slovenia, were found only once in owl pellets. Therefore they were not 
included in the list. 
Most of the species were found in Sečovlje saltworks (at the mouth of the river), 
whereas their number are on the decrease up the stream towards the spring area. 
Most dominant are the species Apodemus sylvaticus, A. agrarius and Crocidura 
suaveolens. Populations of small mammals have a higher abundance and diversity in 
wet habitats along the river than on dry slopes in the valley. 
Three of the species are included in the Red List of Slovenia as vulnerable: Neomys 
anomalus, Crocidura leucodon and Apodemus agrarius. Therefore it is of vital 
importance to stem further destruction of wet habitats along the river. 
7 IJTERAI^URA 
Brunet-Lecomte, P. & B. Krystufek (v tisku): Evolutionary divergence of Microtus liechtensteini based on the 
first lower molar.- Acta Theriol. 
Krystufek, B., 1983: New subspecies of Pitymys liechtensteini Wettstein, 1927 from Yugoslavia.- Biol, vestn., 
31: 73-82. 
Krystufek, B., 1985: Variability of Apodemus agrarius (Pallas, 1771) (Rodentia, Mammalia) in Yugoslavia and 
some data on its distribution in the northwestern part of the country- Biol, vestn., 33: 27-40. 
Krystufek, B., 1986: Sesalci. In: Inventarizacija v dolini Dragonje.- Neobjavljeno poročilo. 
Krystufek, B., 1991: Sesalci Slovenije.- Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, str. 1-294. 
Krystufek, B., 1992: Rdeči seznam ogroženih sesalcev (Mammalia) Slovenije,- Varstvo narave, Ljubljana, 17: 19-27. 
Krystufek, B. & D. Kovačič, 1989: Vertical distribution of the snow vole Microtus nivalis (Martins, 1842) in 
northwestern Yugoslavia.- 2. Säugetierkunde, 54: 153-156. 
Kryštufek, B. & N. Tvrtkovič, 1992: Distribution of tlie pygmy shrew So7'-ex minutus Linnaeus, 1766 along tiie 
eastern Adraitic coast- Bonn. zool. Beitr., 1: 1-5. 
Lipej, L., 1988: Prehranjevalna ekologija štirih vrst sov v slovenski Istri,- Diplomska naloga, Univerza v 
Ljubljani, str. 1-60. 
Lipej L. & B. Krystufek, (v tisku): Pygmy white-toothed shrew Suncus etruscus (Savi, 1822) on the north-
eastern Adriatic coast (Insectivora, Mammalia).- Gortania. 
Šugar, J., 1984: A new view of the plant cover and phytogeographical zonation of Istria.- Acta Bot. Croatica, 
Zagreb, 43: 225-234.