urad 9021 Celovec — Verlagsposlaml 9021 Klagenlurl /vSiiiišvfj Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 1,30 žil., mesečna naročnina 5 šilingov p. b. b. Letnik XXII. Celovec, petek, 3. februar 1967 Štev. 5 (1288) las- jled 9.10 la šil. šil- šil. šil. šil. šil. ju. šil- Novi predsednik 3PO -dr. Bruno Kreisky ako- urni ItO' KO' iove Me 9.25 [7.20 20.35 listi- Ilas- ,sen> eri® ern® 9 i" dim® ,bro- 3erni glas- la ® linsk' 19.30 21-30 ik " oe I* ) K®i iporl' proti itn®®1 N®1®. 19.3“ vrop' Z izvolitvijo novega vodstva se je v sredo končal 18. kongres Socialistične stranke Avstrije, ki je ob udeležbi okroglo 500 delegatov Iz vseh zveznih dežel tri dni zasedal na Dunaju. Potek kongresu je vzbujal veliko zanimanje v široki javnosti, saj se je odvijal ravno v trenutku, ko so nesoglasja znotraj stranke dosegla višek in se demonstrirala predvsem v ostrih debatah okoli osebnosti, ki naj bi v bodoče stala na čelu stranke. Če prav so opazovalci že od vsega začetka pripisovali največ izgledov bivšemu zunanjemu ministru in dosedanjemu podpredsedniku dr. Kreiskemu, je ostalo vprašanje novega predsednika odprto do zadnjega. Šele v sredo popoldne je Padla odločitev: novi predsednik SPtf je dr. Bruno Kreisky. Gotovo ni pretirana ugotovitev, da avstrijski socialisti v povojni doki še niso imeli kongresa, ki bi Potekal v tako napetem ozračju, Lot je bilo tokrat. 2e dalj časa so b|la znotraj stranke reformistična Prizadevanja, ki so se vsaj na zu-naj izražala predvsem v zahtevi Po večjem federalizmu; poleg fe-9° pa je šlo za zamenjavo gene-rac‘j, kajti mlajše sile so zahtevale Večji vpliv na oblikovanje stranki-ne politike. Tako imenovani »retor-Jflisti" so izkoristili neuspeh pri Onskolefnih državnozborskih vo-'*vah, po katerih stranka ni prišla Več do miru. Spričo tega razvoja je bilo po-vsern razumljivo, da bo moral kon-9res sprejeti določene spremembe, K| naj bi ustvarile pogoje za po-novno konsolidacijo stranke in zla-s|' njenega vodstva. To nalogo je sLušal izpolniti po eni strani z del-nirni spremembami strankinega sfa-u*a> kjer je bilo uzakonjeno fede- Tragedija astronavtov Sobota prejšnjega tedna bo ostala zgodovini vesoljskih poletov zapisna kot črni dan. Na ameriškem oporišču za vesoljske polete Cape n.ennedyju se je pripetila strašna ne-■rfca> ki ie zahtevala življenie treh dušenih astronavtov — Grissoma, '-haffeeja in Whita. ^®a omenjenem oporišču so minulo “oto nameravali izvesti generalno a1° za izstrelitev vesoljske ladje ^ P°}o«, s katero naj bi 21. fe-•vVarja poleteli v vesolje trije ame-lski astronavti Virgil Grossom, Ed-ard White in Roger Chaffee. Tro-£Ca Vesoljskih pilotov je bila že dalj s£Sa ,na svojih prostorih na vrhu 0raj 70 metrov visoke rakete »Sa-ngrn 1-B«, ko je v njihovi kabini > nadoma prišlo do eksplozije in po-t-ra-, Čeprav so reševlaci takoj po-Va 1 na vrh rakete, je prišla njiho-Pomoč prepozno; vsi trije astro-A^.so zgoreli v kabini, napolnjeni >stim kisikom. Samo tri dni poz-rjvle Pa je prišlo na ameriškem opoje CU v Texasu do nove nesreče, ki Žrtv^a”teVala ^ve na£laljnji smrtni v ^.rve žrtve ameriškega prizade-D {jla za osvojitev vesolja so pokola 1 z najvišjimi častmi. Toda nji-tragična smrt je šele prav opo-Vek • na nevarnosti. k' se jim člo-lzpostavlja pri osvajanju vesolja. am -u nevarnosti zdaj opozarjajo nPriCr. ki strokovnjaki na Cape Ken-It)a ^lu> ki pravijo, da lahko že naj-riv napaka pri ravnanju z go-na-?m. ali napravami rakete povzroči skj U)*° katastrofo. Sovjetski vesolj-giv s.trokovnjak Borisov pa je ob traso ' ne.sreči v Ameriki izjavil, da Vinški astronavti postali žrtev kuj,• e8a tekmovanja, ki ga spod-$keJ° v°ditelji ameriškega vesolj-8a Programa. ralistično načelo večjega upoštevanja zveznih dežel, po drugi strani pa z izvolitvijo novega vodstva s predsednikom dr. Kreiskym na čelu. Vendar pa se SPO' s tem še ni povsem rešila iz trenutne notranje krize. Ravno živahne in deloma zelo ostre razprave na kongresu so namreč pokazale, da je znotraj stranke še mnogo nesoglasij, katerih odstranjevanju bo moralo novo vodstvo posvetiti veliko svojega dela. Značilne so bile izjave posameznih diskutantov, ki so svarili pred osebnimi napadi ter namesto »prerekanj in fraz” zahtevali »resnična socialistična dejanja". Značilno za potek kongresa pa je tudi dejstvo, da je aktualnim političnim problemom posvetil eno samo resolucijo, v kateri je le kratko zavzel stališče k posameznim vprašanjem; konkretno obravnavanje je prepustil novemu odboru, kateri je bil zadolžen, da ustrezne predloge izdela do prihodnjega kongresa, ki bo leta 1969. Temu primerna je bila tudi izjava novega predsednika stranke dr. Krei-skega, ki je dejal, da od njega ni pričakovati programatičnih izjav, kajti politiko stranke bo skupno usmerjalo njeno vodstvo. Poleg predsednika je kongres izvolil pet podpredsednikov, razširjeno predsedstvo, v katerem so zastopane vse zvezne dežele, 54-članski upravni odbor in kontrolno komisijo. Dosedanji predsednik stranke dr. Bruno Pittermann je bil soglasno potrjen v funkciji predsednika kluba socialističnih poslancev. Koroška ima v razširjenem predsedstvu tri predstavnike, namreč deželnega glavarja Simo, deželnega svetnika Suchaneka in predsednika deželnega zbora Til-liana, medtem ko v kontrolni komisiji zastopa Koroško deželni poslanec Guttenbrunner. Eno je gotovo: mnogih bistvenih vprašanj, ki pa so izredno važna za bodoči razvoj stranke, sedanji kongres ni rešil. Pravzaprav je napravil samo prvi korak po poti, po kateri bo morala hoditi stranka s svojim novim vodstvom, ki ima pred seboj velike naloge, da se bo SPO na znotraj in na zunaj spet uspešno uveljavila kot odločilna politična sila v Avstriji. Zgledni odnosi med državami Med odprta vprašanja spada tudi manjšinska problematika V zvezni skupščini v Beogradu je bila prejšnji teden velika zunanjepolitična razprava, ki se je razvila po izčrpnem poročilu državnega sekretarja za zunanje zadeve Marka Nikeziča o trenutnem mednarodnem položaju in o zunanji politiki Jugoslavije. Državni sekretar Nike-zič je v svojem poročilu podrobno ocenil tudi odnose Jugoslavije do posameznih držav in pri tem zlasti poudaril tradicionalno in plodno sodelovanje, ki ga Jugoslavija razvija s svojimi sosedami Avstrijo in Italijo. »V skladu z obojestranskimi interesi in spričo skupnih prizadevanj ter dobre volje smo rešili nekatere probleme. Zato tudi nekatera vprašanja, ki od časa do časa povzročajo težave, ne bi smela negativno vplivati na tako pozitiven razvoj odnosov. Bližnji obisk predsednika republike sosednji Avstriji je izraz zelo dobrih odnosov in bo, kot smo prepričani, nova spodbuda za krepitev teh odnosov.« Med razpravo je tudi slovenski poslanec Bogo Gorjan naglasil, da so odnosi Jugoslavije z Avstrijo in Italijo danes lahko zgled odnosov med državami z različnimi družbenimi sistemi. Vendar je opozoril, da reševanje nekaterih problemov še vedno zaostaja in v tej zvezi izrecno omenil zaščito manjšin, kjer žal še ni prišlo do zaželjenih uspehov. S priznanjem je ugotovil, da »so avstrijske oblasti uvedle dobro metodo konsultiranja med predstavniki vlade ter manjšine in tako ustvarile ugodnejše ozračje za reševanje še odprtih problemov.« Razgovori predvsem o miru med obiskom sovjetskega predsednika v Italiji Z neuradnim obiskom pri papežu Pavlu VI. je predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Nikolaj Pod-gorni v ponedeljek zaključil svoj večdnevni uradni obisk v Italiji, ki je v pretežni meri potekal v znamenju razgovorov o vprašanjih miru in mednarodnega sodelovanja. Ob koncu obiska je bilo objavljano uradno sporočilo, ki poudarja, da so razgovori med najvišjimi predstavniki Italije in Sovjetske zveze potekali »v vzdušju iskrene prisrčnosti«. Med temi razgovori so obravnavali razna mednarodna vprašanja in dosegli daljnosežno soglasje. Zlasti velja to glede potrebe po krepitvi načel in vloge Združenih narodov v prizadevanjih za ohranitev svetovnega miru in sodelovanja med narodi. Obe strani sta se zavzeli za sklicanje svetovne konference o splošni in popolni razorožitvi ter za sporazum o prepovedi širjenja jedrskega orožja. Posebej so predstavniki obeh držav obravnavali evropske probleme in izrazili mnenje, da bi bila posebna konferenca primeren forum za zbliževanje gledišč in usklajevanje akcij zainteresiranih držav, pri čemer je bila poudarjena zlasti nujnost sodelovanja držav z različnimi družbenimi sistemi. Prav tako pa sta obe strani izrazili tudi zaskrbljenost zaradi položaja v Vietnamu, ki resno ogroža mir v svetu. Pri obravnavanju bilateralnih odnosov je bilo ugotovljeno, da se bo Kancler Klaus bo obiskal Sovjetsko zvezo Na torkovi seji ministrskega sveta je zvezni kancler dr. Klaus sporočil, da bo v času od 14. do 21. marca s svojim spremstvom uradno obiskal Sovjetsko zvezo. Obisk avstrijske vladne delegacije v Sovjetski zvezi je bil med obema državama načelno določen že prej, predlog sovjetske vlade glede točnega datuma pa je te dni izročil sovjetski veleposlanik v Avstriji Podzerob. Čeprav glede razgovorov, ki jih bodo ob tej priložnosti imeli predstavniki naše države s sovjetskimi državniki, še ni nič znanega, je precej gotovo, da bo na dnevnem sodelovanje med Italijo in Sovjetsko zvezo, ki se ugodno razvija na mnogih področjih, v bodoče še razširilo in poglobilo. Tozadevno so bili podpisani novi sporazumi, parafirali pa so tudi konzularno konvencijo. Kot prvi predsednik socialistične države je Podgorni med svojim bivanjem v Italiji obiskal tudi Vatikan, kjer je razgovarjal s papežem Pavlom VI. Ob tej priložnosti je bilo govora predvsem o miru in boljših odnosih med narodi ter o načinih, kako bi mir v svetu ohranili in utrdili. Poleg tega pa so obravnavali tudi vprašanja verskega življenja in cerkve v Sovjetski zvezi. Med obiskom predsednika Pod-gornega je prišlo v raznih italijanskih mestih do številnih fašističnih atentatov, ki jih je demokratična ita- re^ »udi vprašanje vključitve Av-lijanska javnost najostreje obsodila, strije v EGS. Amerika še zaostruje vojno hkrati pa govori o „iskreni želji po miru“ V Južni Vietnam so prispele nove ameriške enote, in sicer 3200 vojakov iz sestave 9. pehotne divizije. Vojaki so posebej izurjeni za boje ob rekah in jih bodo poslali v delto reke Mekonga, kjer se ameriška vojska že tedne zaman trudi, da bi prevzela nadzorstvo nad tamkajšnjim ozemljem. Skupaj s Ne besede marveč ustrezna dejanja so merilo za odnose med večinskim narodom in manjšino Koroški Slovenci smo v minulih letih že večkrat ugotovili, da za odnose med večinskim narodom in manjšino niso merodajne lepe besede in obljube, marveč so edino le ustrezna dejanja. Do tega spoznanja so minuli teden znova prišli tudi tržaški Slovenc), ko je bilo o vprašanju slovenske manjšine in njenih pravic govora v deželnem, pokrajinskem In občinskem svetu. Vprašanje je prišlo najprej na dnevni red v deželnem svetu, kjer je slovenski odbornik dr. Škerk predlagal, naj 'bi pravilnik deželnega sveta spremenili v toliko, da bi odborniki slovenske narodnosti lahko govorili v svojem materinem jeziku ter v njem predlagali vprašanja in pismene vloge, ki bi jih potem prevajali v italijanščino. Do tega predloga so zavzeli pozitivno stališče komunisti, socialisti in predstavnik socialistične stranke proletarske enotnosti, zastopniki krščanskih demokratov so se izgovarjali na razne formalnosti, desničarski ekstremisti in neofašisti pa so razumljivo odgovorili z znanimi protislovenskimi izpadi. Pri glasovanju so predlog podprli samo zastopniki naprednih strank, medtem ko je celotna desnica vključno krščanskih demokratov glasovala proti. Podobno se je nekaj dni pozneje dogajalo tudi v pokrajinskem svetu in končno še v občinskem svetu, kjer je zahteva po priznanju enakopravnosti slovenskega jezika prav tako naletela na odpor desničarskih strank. Omenjena dejanja pa so v očitnem nasprotju s stališči, ki so jih predstavniki vseh strank z edino izjemo skrajnih desničarjev poudarili v svojih izjavah o odnosu do manjšinskega vprašanja. Vključno krščanskih demokratov so namreč izjavili, da morajo italijanski državljani slovenske narodnosti uživati popolno enakopravnost. Poudarili so, da pri tem ne gre samo za izpopolnjevanje določil ustave in mednarodnih pogodb, marveč za splošna načela demokracije in človečansfva. Tržaški Slovenci spričo teh dogodkov upravičeno poudarjajo, da jim besede in izjave, pa naj bi bile še tako lepe in širiokogrudne, prav nič ne koristijo, če jim stojijo nasproti dejanja, ki pomenijo nadaljnje odrekanje pravic ter zatiranje in zapostavljanje državljanov slovenske narodnosti. tem kontingentom ima Amerika zdaj v Vietnamu že več kot 400.000 vojakov, katerim pa bodo v bližnji bodočnosti —. kakor zatrjujejo v VVashingionu — sledile še nadaljnje enote. Hkrati ko pošilja vedno nove vojaške oddelke na vietnamsko bojišče, pa Amerika skuša mednarodno javnost prepričati o svoji »iskreni želji po miru". Kakor izgleda, so zdaj tudi v Washingtonu uvideli, da vietnamskega ljudstva ne bo mogoče premagati samo z vojaško silo. Zato je vedno-pogosteje slišati o prizadevanjih ameriških predstavnikov, da bi našli stike z vietnamskim osvobodilnim gibanjem. Konkretno je že prišlo do več pogovorov med predstavniki Amerike in južnovietnamske narodnoosvobodilne fronte, kjer so razpravljali predvsem o vojnih ujetnikih. Opazovalci pa ne izključujejo možnosti, da bi se taki razgovori lepega dne razširili tudi na druga vprašanja in tako omogočili, da bi se Amerika iz vojne umaknila »brez madeža vojaškega neuspeha". Ne glede na to pa se vojna trenutno še zaostruje in zahteva čedalje večje žrtve tudi med civilnim prebivalstvom, ki je izpostavljeno bombnim napadom ameriških letalcev, katerim se zelo pogosto pripetijo »pomote", da odvržejo svoje bombe na mirne vasi, šole in cerkve. \h^X^JTUU^ Avstrija zanemarja raziskovanje in razvoj V pospeševanju raziskovanja in razvoja se naša država nahaja na ravni dežel v razvoju. Od bruto narodnega produkta je bilo v letih 1963 in 1964 komaj 0,33 odstotka porabljenih za pospeševanje raziskovanja in razvoja. Ko se posebna študija OECD bavi s tem vprašanjem, istočasno ugotavlja, da porabi Norveška v ta namen 0,8 odstotka svojega bruto narodnega produkta, Belgija 1 odstotek, Švedska in Švica 1,7 odstotka. Holandska 1,8 odstotka, večje države pa celo 2 do 3 odstotke. Raziskovalni zavodi ki jih študija zajema, so v tem času porabili skupno okoli 700 milijonov šilingov za raziskovanje in razvoj. To je 0,33 odstotka od bruto narodnega dohodka, kar je očitno premalo, ker tak odstotek porabijo za raziskovanje in razvoj tudi dežele v razvoju, n. pr. Indija in Gana. Ker za Avstrijo odpadejo raziskovanja na področju odkrivanja vesolja in oboroževanja, ji za razvoj in raziskovanje ni treba porabiti toliko denarja, kakor ga porabijo velike države, vendar bi morala v ta namen uporabiti vsaj 1 odstotek’ bruto narodnega dohodka. Lani bi morala potemtakem v te namene porabiti vsaj 2.5 milijardi šilingov. Ko študija kritizira Avstrijo, istočasno navaja tudi področja, katerim bi bilo treba posvetili vso skrb raziskovanja in razvoja. To pa so: industrija železa in jekla, strojna industrija, metalurgija in kemična industrija. S tem bi bil napravljen najvažnejši korak k intenzivnejši proizvodnji finalnih in dragocenih Specialnih izdelkov, kar bi zagotovilo boljšo oskrbo domačega trga in zboljšalo tudi možnosti avstrijskega izvoza. Le po tej poti bi bilo mogoče doseči, da bi bili domači industijski izdelki na trgu kon- kurenčni istim inozemskim izdelkom, le tako bi bilo mogoče, da bi se naša država na mednarodnem trgu otresla očitka, da je s svojimi izdelki predraga. V Avstriji ima le 85 podjetij možnost vzdrževanja lastnih raziskovalnih inštitutov, vsa ostala so odvisna od javnih raziskovalnih zavodov. Za pospeševanje teh zavodov je vendar v letošnjem proračunu pripravljenih le 37 milijonov šilingov. Ta znesek pa je izredno nizek, čeprav je treba upoštevati, da podjetja te zavode s svojimi prispevki so-vzdržujejo. Kmetijstvo in gozdarstvo pomemben gospodarski faktor Koroške Kadar je govora o deželnih gospodarskih vprašanjih, postavljamo kaj radi turizem na prvo mesto. Precej tudi govorimo o industriji in obrtništvu, medtem ko pustimo kmetijstvo in gozdarstvo večinoma ob strani naših razmišljanj. Zato v resnici ni odveč, če si enkrat vlogo in pomen kmetijstva in gozdarstva, predvsem pa kmečkih ljudi v deželnem gospodarstvu nekoliko podrobneje ogledamo. Pri tem se bomo poslužili podatkov podpredsednika kmetijske zbornice, dipl. ing. Wecha, ki jih je v svojem predavanju »Tri narodi — ena pokrajina«, ki ga je imel pred kratkim na Gospodarska prognoza za 1967 V času, ko se gospodarstvo na mednarodni ravni čedalje bolj prepleta in izpopolnjuje, je tudi gospodarski razvoj vsake države odvisen od činiteljev, ki vplivajo na gospodarski razvoj drugih držav in na razvoj mednarodne blagovne menjave in delitve dela. Spričo tega je potrebno, da pri orisu gospodarske prognoze v naši državi za tekoče leto najprej pogledamo za tendencami gospodarskega razvoja v njenem okolju. Pri tem se hočemo zlasti poslužiti analiz in napovedi, ki jih je izdelala organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj v Evropi (OECD), ki v glavnem združuje zahodnoevropske države in katere članica je tudi Avstrija. ZAHODNOEVROPSKO GOSPODARSTVO STAGNIRA Na podlagi gospodarskega razvoja območja OECD v zadnjih letih so njeni strokovnjaki prišli oktobra do zaključka, da bo letos v tem območju, zlasti pa v njegovem evropskem delu gospodarska rast nekoliko slabša, kot je bila lani. V celokupnem območju bo znašala le 4 do 4,5 °/o, medtem ko je lani znašala še 5 %>. V njegovem evropskem delu bo rast še manjša in se bo gibala le med 3,5 in 4 °/o, z izjemo Italije in Francije, ki sta svojo krizo v glavnem že preboleli in kjer je letošnja gospodarska rast napovedana s 5,5 odnosno 5 °lo. Slabo gospodarsko rast pa strokovnjaki OECD napovedujejo Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji ter manjšim evropskim državam. Podobno kakor gospodarska rast bo v območju OECD letos nazadovala rast bruto narodnega produkta. Tozadevno so prišli strokovnjaki do zaključka, da bo v celokupnem območju narasel le za 4,3 %>, medtem ko je lani še narasel za 5,1 %»• V evropskem območju OECD bo njegova rast predvidoma znašala le še 3,6 %>• Lani je znašala 3,8 °/o. Tudi tukaj so po državah napovedane precejšnje razlike. Medtem, ko se bo v Italij in Franciji rast povečala za pol odstotka na 5,6 in 5,1 %, bo v Zahodni Nemčiji stagnirala pri 3,6 °/o, po nekaterih manjših državah pa bo tudi nazadovala. Tako torej izgleda, da imamo v evroskem območju OECD opravka z nadljnim popuščanjem gospodarske rasti in upadanjem rasti bruto narodnega produkta. Izjema sta le Italija in Francija. Napovedi tudi kažejo, da se letos ta razvoj ne bo obrnil na boljše, marveč se bo še poslabšal. V AVSTRIJI PORAST LE ŠE ZA 3 %> Podobno, kakor OECD v oktobru minulega leta, je v decembru posebna skupina strokovnjakov izdelala osnove za gospodarsko prognozo v Avstriji. V tej skupini so delali strokovnjaki inštituta za gospodarsko proučevanje, Statističnega centralnega urada, finančnega ministrstva, zvezne gospodarske zbornice, delavskih in kmetijskih zbornic ter sindikalne zveze in združenja industrialcev. Pri svojih analizah so prišli do zaključka, da bo — po cenah iz leta 1965 — bruto narodni produkt narasel za 7 milijard na 257 milijard šilingov. Porast bi potemtakem znašal 3 °/o, medtem ko je lani znašal 4,4 %». V svoji prognozi pravijo, da bo pri tem kmetijstvo in gozdarstvo doseglo najvišji porast. Predvidoma bo znašal 5 °/», porast v industriji in obrti pa bo znašal le 2%. Po ostalih področjih se bo porast gibal na ravni povprečnega porasta. Po taistih predračunih bo ustvarjenih 257 milijard šilingov porabljenih v naslednje namene: namen v milijardah S parali v •/• zasebna potrošnja 160,0 4,2 javna potrošnja 34,1 3,0 bruto investicije 67,2 2,0 spremembe v zalogah 4,6 — izvoz blaga in uslug 67,3 4,3 skupno 333,2 3,0 manj uvoz blaga in uslug 76,3 7.0 bruto narodni produkt 256.« 3.0 Primerjava z letom 1966 kaže nazadovanje porasta na vseh področjih domače porabe ustvarjenega bruto narodnega produkta. Porast zasebne potrošnje bo po predračunih nazadoval od 5,7 na 4,2 %>, porast javne potrošnje od 3,8 na 3 %>, porast bruto investicij pa od 7 na 2 %». V zunaji trgovini pričakujejo strokovnjaki porast izvoza blaga in uslug od lanskih 4,2 na 4,3 °/o, porast uvoza blaga in uslug pa bo letos znašala 7 %>, medtem ko je lani znašal 11 °/o. Ves ta razvoj je povezan z manjšo gospodarsko aktivnostjo v državi. Najbolj bo manjša gospodarska aktivnost vplivalana zasebno potrošnjo. Strokovnjaki sicer menijo, da se bo tekom leta znesek zaslužkov povečal za 8 % od 130 na 141 milijard šilingov. Ker pa bodo tudi cene narasle za okroglo 3,5 %», se kupna moč osebnih dohodkov ne bo povečala, marveč se bo, nujno prilagodila zmanjšani rasti bruto narod nega dohodka. NEVARNOST NAZADOVANJA ^ŠTEVILA ZAPOSLENIH Še bolj kot lani utegne letos podražitev vplivati na razvoj investicij. Predvideno nazadovanje njihovega porasta od 7,2 na 2 °/o pa ne bo imelo le nadaljne popuščanje konjunkture za posledico, marveč utegne zaradi tega že letos nazadovati tudi število zaposlenih. Letošnji upad porasta investicij bo imel poleg tega neugoden gospodarski razvoj v letu 1968 za posledico. (Konec prihodnjič) Avstrijska zunanja trgovina v letu 1966 Kakor je bilo pričakovati, se zunanja trgovina v minulem letu ni razvijala v prid Avstrije. Medtem ko je po prvih podatkih naša država izvozila le 7,63 milijona ton blaga v vrednosti 43.762 milijonov šilingov, je uvoz narasel na 16,82 milijona ton, njegova vrednost pa na 60.510 milijonov šilingov. V primerjavi z letom 1965 se je s tem pasiva v zunanjetrgovinski bilanci lani povečala za 3734 milijonov šilingov. Znašala je 16,748 milijonov šilingov. Ta pasiva je tudi kmi šla predvsem na račun trgovine z EGS. Medtem ko je naša država v njeno območje izvozila blaga v vrednosti 19.530 milijonov šilingov, ga je iz tega območja uvozila v vrednosti 35.556 milijonov šilingov. Ugodnejša je bila tudi tokrat trgovina z EFTA. Avstrijski izvoz je predstavljal vrednost 8814 milijonov šilingov, uvoz pa vrednost 9638 milijonov šilingov. posvetovanju evropskega federalističnega gibanja v Vidmu. Vrednost blaga, ki ga koroški kmetje producirajo za trg, znaša okoli milijarde šilingov in je še enkrat tako velika, kakor je vrednost pridelkov gozdarstva. 650 milijonov šilingov vrednosti koroških kmetijskih pridelkov, ki pridejo na trg, znaša vrednost pridelkov, ki jih dobimo od goveje živine. Ta vrednost je torej večja od vrednosti celokupnega koroškega izvoza lesa. Živina igra tudi v koroškem izvozu zelo pomembno vlogo. V povprečju zadnjih let znaša samo letni izvoz goveje živine v Italijo 13.000 komadov, kar predstavlja vrednost 110 milijonov šilinvov. K temu znesku je treba prišteti še vrednost izvoza 3000 konj v Italijo v višini 15 milijonov šilingov in vrednost izvoza 450 ton ementalskega sira v vrednosti 10 milijonov šilingov. Iz tega sledi, da gre dobra petina koroške živalske proizvodnje v izvoz, večinoma v Italijo, skupno z lesom pa znaša vrednost izvoza blaga, ki ga pridela koroško kmetijstvo in gozdarstvo, okroglo 760 milijonov šilingov. Dejanska vrednost koroškega kmetijskega izvoza je vendar večja. V to vrednost je treba vsekakor še všteti potrošnjo inozemskih turistov v deželi na mesu, mleku in drugih kmetijskih pridelkih. In ta znaša v poletnih mesecih samo pri mesu okoli 10.000 kilogramov dnevno. Da količina za turiste dnevno porabljenega mleka in mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave ne bo nič manjša, je precej jasno. Mimo vrednosti tega >tihega izvoza«, katerega vrednost gre v stotine milijonov šilingov pa tudi nikakor ne smemo prezreti deleža kmetijstva na izvozu koroške industrije živil in nasladil ter papirja in drugih izdelkov iz lesa. Tako lahko mirne duše trdimo, da gospodarski pomen koroškega agrarnega izvoza po vrednosti nič ne zaostaja za vrednostjo izvoza kovinske in kemične industrije skupno. S svojo skupno proizvodno vrednostjo v višini poldruge milijarde šilingov pa stoji kmetijstvo in gozdarstvo v deželi za vrednostjo proizvodnje žagarske industrije na drugem mestu. Vrednost njegove proizvodnje je za polovico večja od vrednosti proizvodnje koroške kovinske industrije. Jugoslovanska zunanja trgovina V teku gospodarske reforme sta lani narasla tako jugoslovanski izvoz kakor tudi uvoz. Izvoz je narasel za 12 odstotkov, uvoz pa za 22 odstotkov. S tem je v plačilni bilanci nastala pasiva v višini 91 milijonov dolarjev, kar odgovarja okroglo 2276 milijonom šilingov. Blagovna menjava z vzhodnimi državami je bila uravnovešena, medtem ko se je blagovna menjava z državami klirinškega področja povečala za 16 odstotkov, izvoz v države konvertibilnega območja pa je narasel za 22 odstotkov. Primanjkljaj v blagovni menjavi s tem območjem se vendar zaradi tega ni zmanjšal, ker se je medtem povečal tud) uvoz iz teh držav. Letos v Jugoslaviji pričakujejo, da se bodo tudi v zunanji trgovini pokazali prvi večji pozitivni vplivi gospodarske reforme. Računajo, da bo letos jugoslovanski izvoz narasel za nadaljnjih 13 odstotkov. Istočasno računajo, da bo Industrijska proizvodnja narasla za 7,5 do 8,5 odstotka, kakor predvideva srednjeročni plan razvoja države. Ob tem porastu industrijske proizvodnje računajo da bo letos rast uvoza nižja, kakor je bila lani. osiROKecDsveru DUNAJ. — Zvezni prezident Jonas bo meseca majo na povabilo generalnega guvernerja Kanade P. Va* niera uradno obiskal kanadsko prestolnico Oltavro. Njegov obisk bo sovpadal s proslavami ob 100-letnld kanadske konfederacije, hkrati pa bo zvezni preži* dent ob tej priložnosti obiskal tudi svetovno razstavo v Montrealu, kjer bo 12. maja poseben .Avstrijski dan". BEOGRAD. — Predsednik SFR Jugoslavije Josip Broz Tito je bil te dni na neuradnem obisku v Sovjetski zvezi, kamor so ga spremljali soproga Jo* vanka in visoki politični funkcionarji. V Moskvi j« imel predsednik Tito razgovore z vodilnimi predstavniki Sovjetske zveze, s katerimi je razpravljal zlasti o perečih mednarodnih vprašanjih ter problemih sve* lovnega komunističnega in delavskega gibanja. Ha povratku v domovino se je predsednik Tito s svojim spremstvom ustavil tudi v Budimpešti, kjer je imel posvetovanja z najvišjimi voditelji Madžarske. PARIZ. — Poljski zunanji minister Adam Rapackir ki je bil na uradnem obisku v Franciji, je po razgovoru s predsednikom de Gaullom izjavil, da pomeni to srečanje prispevek k popuščanju napetosti med vzhodno in zahodno Evropo. RIM. — Med obiskom sovjetskega predsednika Podgornega je prišlo v Italiji do vrste atentatov no sedeže italijanske KP. Generalni sekretar KP Italije Luigi Longo je v tej zvezi zahteval od vlade, naj uveljavi nujne ukrepe, da bi napravili konec atentatom in bombnim napadom kot sredstvu političnega boja. Poudaril je, da neofašistični napadi rta sadeže KP niso naperjeni samo proti komunistom, marveč tudi proti demokraciji, kar predstavlja veliko nevarnost za ugled Italije v trenutku, ko razvija pomembne mednarodne odnose. SALISBURY. — Vodja rodezijskega režima l®n Smith je izjavil, da namerava bela manjšina v Južni Rodeziji še naprej obdržati oblast nad štirimi mili' joni Afričanov. V parlamentu je napovedal nekaj vladnih ukrepov, ki naj bi režimu dali videz demokratičnosti, v resnici pa niso nič drugega kot pesek v oči mednarodni javnosti, ki se vedno bolj zgraža nad politiko rasne diskriminacije v tej deželi. RIO DE JANEIRO. — Sredi februarja se bo v Buenos Airesu sestala konferenca ameriških držav, na kateri bodo razpravljali o reorganizaciji medameri-ških odnosov. Washington v tej zvezi zahteva, naj bi Organizacija ameriških držav (OAD) prerasla v v0' jaško-politični pakt, medtem ko se druge članice •• organizacije — zlasti Čile in Urugvaj — odločno upi* rajo ustanovitvi stalnih medameriških vojaških iH* LONDON. — Britanski spodiiji dom je z večino 3(H glasov proti 220 glasovom izglasoval predlog 0 ponovnem podržavljenju britanske jeklarske industrij** Prvič je bila britanska jeklarska industrija podr* žavljena že leta 1950 za časa laburistične vlade pf*' miera Attleeja, vendar je bila pozneje, ko je prid0 na oblast konservativna stranka pod vodstvom Churchilla, spet reprivafizirana. BERLIN. — Predlog nove zahodnonemike vlade * normalizaciji odnosov Zahodne Nemčije s socialističnimi državami so v Vzhodni Nemčiji ocenili kot *t|i* navščino in prevaro”. V tozadevnem komentarju vzhodnonemške agencije AND je rečeno, da bod* normalni in miroljubni odnosi ter trajen mir v Evropi mogoči le, če bodo vse države priznale dejan* sko stanje v Evropi — namreč obstoj dveh nemškll* držav. Zato je potrebno, da tudi bonska vlada Prl' zna Vzhodno Nemčijo in končno spremeni svoje d0, lišče do zloglasne Hallsteinove doktrine, po ke*ef* si vlada v Bonnu lasti pravico predstavništva vs«fl0 nemškega naroda. BEOGRAD. — Po podatkih zavoda za statistiko le konec preteklega leta živelo na območju Beograd0 1,025.000 prebivalcev, od katerih jih je 730.000 padlo na samo mestno naselje. V primerjavi z let*10 1965 se je prebivalstvo Beograda povečalo za 18.0®* oseb. WASH!NGTON. — Ameriški predsednik Johnson )* v svojem letnem poročilu kongresu o stanju ae sredi nasilja okupatorjev. Pe-5ern, kulturna prireditev je bila iz-raz čustvovanja in hotenja partiza-nov plod povezanosti kulturnikov 2 borci in z ljudstvom; bila je razvedrilo sredi živčnih napetosti in spodbuda za nove boje in zmage. Partizanska pesem, melodija, ris-,f‘ mitingi, partizanski listi, gledali-5 e predstave in šole na osvobojenih ozemljih sredi sovražnih postojank ‘n bajk — vse to je bil edinstven PT°test bojujočega se ljudstva proti Pobijanju, selitvam, požigom hiš in nH> proti nameravani in že izvajani likvidaciji našega naroda in tyegove kulture. S proglasitvijo Prešernovega dne za kulturni praznik je a nenavadni protest dobil trajen spomenik in postal lepa spodbuda za Prihodnost, kakor je bila lepa spod-uda Prešernova pesem. Prešernova pesem je vse stoletje, o razburkanih dni marčne revolu-J!j!e dalje, od rodu do rodu bolj ob-‘kovala našo narodno in kulturno, socialno in človečansko zavest. Zato le rod* velikih osvobodilnih dejanj opravičeno proglasil dan smrti pes-n‘ka »Zdravljice« za naš kulturni Paznik. Praznovanje vsakoletnega Prešernovega dne se je po vojni spremenilo v velike manifestacije, ki zajemajo vso Slovenijo, po svoje pa vključu-Jel° tudi nas zamejske Slovence, ki se T Zavedajoč velikanskega pomena ‘ve kulturne povezave z narodno celoto — zavestno vključujemo v Praznovanje tega dne. Spomin na Prešerna velja pesniku, ,l ie slovenščino dvignil na raven ulturnega jezika in našemu narodu Priooril mesto med kulturnimi naro-l' Yelja pa tudi človeku ki je že v Prejšnjem stoletju zapisal nesmrtne esede o prijateljstvu in sožitju med arodi. Besede, ki so aktualne poseb-n° danes, ko se meje vedno bolj spre-r^mjajo v mostove, preko katerih se čedalje močneje pletejo vezi od človeka do človeka, od naroda do naroda; besede, ki so bile za časa Pre-Serna še utopija, danes pa zlasti v rtasem delu sveta dobivajo realno ob- Izročitev državnih nagrad Kakor smo v našem listu že svojeiasno poročali, sta med dobitniki avstrijskih državnih nagrad za leto 1966 tudi dva Korošca — pesnik Mihael Guttenbrunner (ki je dobil nagrado za liriko) in grafik Arnulf Rainer (ki je nagrado za grafiko prejel skupaj z Dunajčanom Gotthardom Mohrom), medtem ko je bila nagrada za komorno glasbo priznana dunajskemu skladatelju Kurtu Schmideku. Nagrade je v ponedeljek izročil prosvetni minister dr. Piffl-Per-čevič v okviru posebne slovesnosti, na kateri je po glasbenem uvodu bral Michael Guttenbrunner svoje pesmi. Minister je ob tej priložnosti orisal umetniške dosežke posameznih nagrajencev in pri tem zlasti poudaril samobitnost in neodvisnost Guttenbrunnerjeve poezije, v kateri se odraža močna osebnost. Michael Guttenbrunner nedvomno spada med vodilne predstavnike sodobnega avstrijskega pesništva ter je svoječasno že prejel tudi Traklovo nagrado. Avstrijska državna nagrada mu je bila zdaj priznana za njegovo najnovejšo pesniško zbirko »Dolgi čas”, o kateri smo obširno poročali tudi v našem listu. Novo gledališče za obletnico osvoboditve Poljsko mesto Lodz je prejšnji mesec slavilo 22. obletnico osvoboditve izpod nemške zasedbe. Za ta praznik so si prebivalci mesta pripravili edinstveno darilo — novo gledališče, ki so ga zgradili sami. Novo gledališče »Teatr Wielky« je ena največjih in najsodobnejših gledaliških hiš v Evropi, na Poljskem pa se more z njim kosati edinole veliko gledališče v Varšavi. Poslopje obsega prostornino 195.000 kubičnih metrov v dvorani, ki je projektirana kot amfiteater z enim balkonom, pa je prostora za 1300 sedežev. Stene so obložene s starodavnimi štukaturami, ki so tako pritrjene na zid, da ustvarjajo odlično akustiko. Notranjost gledališča in plastike so sodobne in elegantne, razmeroma skromna arhitektura pa ima svoj globlji pomen: graditelji gledališča so želeli, da bi gledalci kar najbolj doživljali tisto, kar bodo videli in slišali na odru; tudi niso hoteli, da bi se gledalec pogrezal v razkošnih foteljih. Zato pa imajo obiskovalci gledališča na razpolago lepo urejen foyer — to je velika dvorana, dolga 48 m, široka 10 m in visoka 9,5 m. Na treh straneh je razgled skozi velika visoka okna, na stenah pa so od tal do stropa rezvrščene svetilke. Gledališče ima oder po sistemu predalov, ki so sestavljeni iz glav- tko taboilUa", na koleri se labelellll 14.000 obiskovalcev. • Kot najbolj priljubljena tuja igralka v Zahodni Nemčiji leta 1944 je prejela zlatega .Bambyja' italijanska filmska igralka Sophia Loren. Med molkimi si je to priznanje osvojil francoski filmski igralec Pierre Brice. # Koprska založba .Upa' bo letos spomladi slavila 45-lelnico svojega delovanja. Slovesnost bo v okviru proslav ob 20-letnlc! priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. V 15 letih je .Lipa' izdala 173 knjig v skupni nakladi nad 340.000 izvodov. liko v dobrososedskih odnosih med deželami, ki so nekdanje resentimen-te že v veliki meri odstranile ter utrle pot vsestranskemu sodelovanju. V tem razvoju dobivajo svoje potrdilo in svoje uresničenje Prešernove besede: Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! % Avstrijska literarna družba bo v dneh od 24. do 26. aprila priredila kongres pod geslom .Literatura kot tradicija in revolucija*, katerega se bodo udeležili predstavniki Vzhoda in Zahoda. • Občinska skupičlna Kranj je sklenila, da bo tradicionalno Preiernovo nagrado letos podelila Francetu Piberniku za njegovo pesnliko in kulturno-prosvetno delo ter Stanku Šimencu kot esejistu in literarnemu kritiku. Slovesna podelitev nagrad, ki znaiajo po 300.000 dinarjev, bo 8. februarja, na obletnico Preiernove smrti. Mesec februar v Mestnem gledališču nega odra, dveh bočnih žepov in zadnjega žepa. Bočni žepi imajo po štiri vozičke, s katerimi zapeljejo na oder dekoracijo, medtem ko ima zadnji žep sedem vozičkov in na posebni napravi za dviganje krožni oder, ki ga po potrebi postavijo na glavnem odru, kateri je spet razdeljen na sedem predelov. Tudi prostor za orkester je urejen v dveb delih. Glavni oder je 27 m širok, 22 m globok in 33 m visok. K odru spada šest reflektorskih mostov, reflektorski balkon in delovna galerija, osvetlitev scene in gledališča pa je avtomatična. Za otvoritev novega gledališča je opera v Lodzu pripravila štiri predstave: »Halko« in »Strašni dvor« Stanislawa Moniuszka, Borodinove-ga »Kneza Igorja« in Bizetovo »Car-men«. Otvoritvene predstave, pri kateri je sodelovalo 850 ljudi, so se udeležile tudi delegacije opernih gledališč iz vse Evrope. KULTURNE DROBTINE # Gorenjski muzej v Kranju je lani priredil 46 razstav v obeh kranjskih galerijah, poleg tega pa so 15 razstav prikazali v drugih krajih Gorenjske. Vse razstave si je ogledalo 112.000 obiskovalcev, kar je za četrtino več kot leta 1965. Največ zanimanja je bilo za potujočo razstavo ^Nemika koncentracij- Mesino gledališče v Celovcu je za 'ljubitelje odrske umetnosti spet pripravilo nekaj zanimivih uprizoritev, ki se bodo zvrstile tekom meseca februarja. Včeraj je bila v gledališču premiera dramskega dela Guntherja V/eisenborna .Zgubljeni obraz’, ki ga je inscenirala dr. Susanne Polsterer. Prihodnji četrtek bo premiera Mozartove opere .Don Gio-vanni"; dirigiral bo Hanspeter Gmur, režijo pa je prevzel Franz God. Sledila bo premiera komedije Marca Camolettija .Biser Ana’, v kateri bo pod vodstvom Rolanda Brauna naslovno vlogo igrala Herfa Fauland. Za nedeljo 12. februarja se obiskovalcem celovškega gledališča obeta poseben užitek: v Leharjevi opereti .Dežela smehljaja’ bo namreč kot gost sodeloval znani operni solist Rudolf Schock in je povsem razumljivo, da so vstopnice za to predstavo že povsem razprodane. Prav tako bo vzbudila veliko zanimanja uprizoritev Schweikhartovega komada .Potrebujem te’ (26. februarja), v kateri bo kot gost nastopil Heinz Fischer-Karwin. Neke vrste pustni prispevek celovškega gledališča pa bo nastop graškega kabareta ,Die Tellerwascher’, ki bo v nedeljo gostoval v Celovcu. Za ponedeljek 13. februarja pripravlja gledališče skupaj s kulturnim referatom koroške deželne vlade simfonični koncert, ki ga bo izvajal pomnoženi orkester Mestnega gledališča pod vodstvom Hanspetra Gmura, medtem ko bo na področju likovne umetnosti proti koncu meseca sledila v foyerju gledališča razstava grafik Ernesta Graefa. Tekmovanje za Prežihovo značko Čez dva tedna bodo na 'Ravnah podelili letošnje Prežihove značke, za katere se tudi tokrat potegujejo šolski otroci štirih koroških občin Ravne, Dravograd, Radlje in Slovenj Gradec. V tekmovanje so vključeni otroci od tretjega razreda osemletke do zadnjega razreda gimnazije. V teku enega leta morajo prebrati deset predpisanih knjig, poleg tega pa opraviti še posebne izpite. Tekmovanje za Prežihovo značko, za katero je dal pobudo pisatelj Leopold Suhodolčan, ima že večletno tradicijo. Danes ima to značko že okoli 3500 otrok, kar pomeni, da so ti otroci skupaj prebrali 35.000 knjig. Poleg tega pa obsega akcija tudi še razgovore o knjigah ter srečanja s pisatelji, kar dovolj jasno dokazuje, da uspešno prispeva k utrjevanju zanimanja in ljubezni otrok do knjige. Na letošnjo slovesnost ob podelitvi Prežihovih značk, ki bo 17. februarja, so povabili pisatelje in pesnike Matevža Haceta, Kristino Brenkovo, Antona Ingoliča, Oskarja Hudalesa, Mileta Klopčiča, Franceta Bevka, Ivana Minattija in Venčeslava Winklerja. Podobna tekmovanja prireja šolska mladina tudi v drugih predelih Slovenije, kjer se potegujejo za bralne značke, imenovane po Bevku, Cankarju, Jurčiču, Seliškarju, Levstiku, Ingoliču, Gregorčiču, Prešernu in Finžgarju; letos bodo podelili tudi Trdinove in Zupančičeve značke, medtem ko so v pripravi še Kosovelova, Kranjčeva in Kajuhova značka. P° PREŠERNOVIH STOPINJAH NA KOROŠKEM: " p nnlkjo o i fu^aJbdrfi Prihodnji teden 8. februarja se bomo spet spominjali dneva smrti največjega sionskega pesnika Franceta Prešerna — dneva, ki ga vsako leto obhajamo kot kultur-Praznik slovenskega naroda. V praznovanje tega dneva se zavestno vključujemo udi koroški Slovenci, zavedajoč se, da bomo le v najtesnejši povezavi z narodno c*lot<> ohranili naš jezik in našo kulturo. Svoječasno smo v našem listu objavili daljšo razpravo „Po Prešernovih stopinjah ** Koroškem", v kateri je upravnik Prešernovega spominskega muzeja v Kranju Črto-mir Zorec opisal pesnikove stike s kraji in ljudmi v naši deželi. Za letošnji kulturni Paznik slovenskega naroda nam je Črtomir Zorec spet poslal članek iz časov bi-anja Prešerna na Koroškem, ki ga objavljamo pod naslovom »Trije pesnikovi prija-,6|ji”. Uredništvo . Pismu iz Celovca piše Prešeren Čopu sn5 5' februarja 1832: .Pretekli četrtek sem j °mškom napravil izlet v Blatni grad k lku- Tam sem obedoval, sprejel me je jQ| v P° domače. Močno sem mu prigovar-^ nai ne zanemarja svojega pesniškega --Njegov Efymologikon pride konec me-? 'z tiskarne. Mož je bil domala brez po-vZo °V Dobrovsky in Metelko sta mu bila Po •• r*e so razvrščene kakor pri Metelku re,..ni'h sorodnosti. Besednjakov tujih na-ro, }' razen ruskega Heymovega, ni imel pri ■ • Menim, da ima več daru za pesništvo ° jezikoslovje." 5!0lnjda,je v 's*em pismu: »Če bi dotlej iz-Poh Qr.n'k°vo delo, tak pohvali, kar se le ske ° ^a' Sa> ve* v zadevah sloven- virc-,0 s'°vsfva je treba pospeševati, ne za-rhjj,.1. Mož je pošteno hotel dobro, ni do- *>išlja v> je voditelj karantanske stranke in pripravljen, da se nam popolnoma priključi." Kdo je ta vrli koroški rojak, ki ga je sicer pikro 'Prešernovo pero tako varovalo in hvalilo? Nobena od znanih puščic, ki celo Čopu niso prizanesle, ni bila namerjena v Jarnika. Častitljiva karantanska starina Urban Jarnik, pesnik in jezikoslovec, je bil rojen 11. maja 1784 na Potoku pri Šfebnu v Ziljski dolini. Knežno župnijo v Blatogradu je dobil v upravljanje od ljubljanskega ilirskega gubernija dne 18. januarja 1827. Tu je ostal celih sedemnajst let, do svoje smrti 11. junija 1844. Urban Jarnik je bil marljiv in vsestranski: bil je pesnik, narodopisec, zgodovinar, prosvetni delavec, umen gospodarstvenik in učen slavist. Vodilna misel mu je bila narodnostno prebujenje koroškega ljudstva. To načelo si je postavil že v prvi svoji natisnjeni pesmi „Na Slovence!’; izšla je v Ca-rinthiji leta 1811. Podpisal se je z značilnim psevdonimom .Bratomir Dolinski". Mnogim svojim pesnitvam je zložil tudi napeve, ki so kmalu ponarodeli. Pri pisanju je stremel po približanju svojega domačega ziljskega narečja skupnemu slovenskemu knjižnemu jeziku gorenjsko-dolenjskega tipa. Jarnikovo življenjsko delo je bilo v celoti zasidrano v ljubezni do slovenskega koroškega ljudstva. Hotel je, da bi se Korošci ne razvijali sami zase, pač pa v zvezi z ostalimi rojaki. Hotel je objeti vse slovenstvo ... Posebnega poudarka pa je vredno dejstvo, da je bil prav Urban Jarnik prvi, ki je v tistem času pričel dosledno uporabljati za naš narod označbo .slovenski", medtem ko so drugi govorili o Kranjcih, Štajercih in Korošcih. *** Drug dober prijatelj Prešerna iz njegovih celovških dni je bil semeniški duhovni vodja Anton Martin Slomšek, nekdanji pesnikov sošolec na ljubljanskem liceju, poznejši lavantinski škof. Prešeren in Slomšek sta morala biti v letu 1832 kaj tesna prijatelja. Družno sta delala izlete v okolico Celovca, tudi k Jarniku v Blatograd sta šla skupaj. Anton Martin Slomšek (1800—1862) je bil mil in resnoben mož; predvsem pa je bil zaveden Slovenec. 2e kot semeniški spiritual je poučeval sošolce v slovenščini in jih navduševal za delo na slovstvenem področju. Leta 1829 je govoril mlademu duhovskemu naraščaju v Celovcu: .Najdražja dediščina človekova iz njegovih ljubkih otroških let je njegov materinski jezik." (Dalje prihodnjič) Se>schchtsn 12 PLIBERKA POROČAJO: siidkamten Rovarjenje proti Delovni skupnosti kmetov, fr™5 delavcev in obrtnikov brez vsake osnove Zum Johresbeginn unterzogen die zentralen Organisationen der Ktirntner Slowenen — der Zentralverband slowenischer Organisationen in Ktirnten und der Ral der Ktirntner Slowenen — die Lage der s!owenischen Minderheit in Ktirn-ten einer eingehenden UbcrprUfung. in die-sem Zusammenhang wurden beiderseits auch die Richtlinien fOr die Ttitigkeit im Jahre 1967 beschlossen. Im Zusammenhang mit dieser Lage der Ktirntner Slowenen richteten am 13. Jtinner 1967 der Zentralverband s!owenischer Organisationen in Ktirnten und der Rat der Ktirntner Slo-wenen ein gemeinsemes Schreiben an die tisierreichische Bundcsregicrung. In diesem Schreiben wurde festgestellt, dalj die Ltisung der offenen Fragen der slowenischen Minderheit in Ktirnten noch immer nicht vom tolen Punkt gekommen ist. Oleichzeitig verwiesen die beiden zentralen Organisationen der Karntner Slowenen auf die wiederholten Zu-sicherungen des Bundeskanzlers dr. Klaus, welcher die alsbaldige Wiederaufnahme von Konlaklgesprtichen zwischen den Vertretern der Bundes- und Landesregierung sowie der Minderheit in Aussicht stellfe. Sie urgierten neuer-lich diese Gesprtiche und fOhrten in ihrem Schreiben eine Reihe von offenen Fragen an, die einvernehmlich zu iosen wtiren. Dabej ga-ben sie wiederum ihrer Meinung Ausdruck, datj eine ertrtigliche Regelung jeder Minder-heilenfrage nur im Zusammenwirken mit der betroffenen Minderheit und mit deren Zustim-mung erfolgen kann. Der Inhalt des Schreibens wurde auch der Ktirntner Landesregierung mitgeteilt. O Wie alle Jahre hat der S!owenische Kullur-verband in Klagenfurt auch diesmal eine BUcherserie, bestehend aus dem Koroški koledar 1967 (Ktirntner Kalender 1967] und vier weiteren Buchern belletristischen und allge-meinbildenden Inhaltes, als »BUchergabe" zu einem sehr gUnstigen Prcis zum Kauf an-geboten. o Am 20. Jtinner fand in Klagenfurt in den Rtiumcn der Arbeiterkommer fOr Ktirnten die traditionelle 16. Veranstaltung des .Slovenski ples” (Slowenischer Bali) statt. Unter den Ehrengasten nahm an dieser Ballveranstaltung auch Landeshauptmann Hans Sima mit Ge-mahlin teil. Vor dieser Ballveranstaltung fand am 6. Jtinner in den Rtiumen des Konzerthauses in Klagenfurt der fOnfte Slowenische Akademiker-bali statt. o Der vor zwei Jahren vom Slowenischen Bauernbund in Bleiburg ins Leben gerufene SOdktirntner Ferkel- und Schweinemastring hielt am 29. Jtinner in Anwcsenheit von Vertretern der Landwirtschaftskammer fUr Ktirnten und der Bezirksbauernkammer Vtilkcrmarkt seine zweite Jahreshauptversammlung ab. Da-bei wurde ailgemein festgestellt, dafj die Tti-tigkeit des Ringes bisher sehr erspriefjlich war urid dafj sie geeignet ist, die SOdktirntner Schweinezucht auf neue und marktkonforme Wege zu bringen. Tri stvari trenutno najbolj razburjajo davkoplačevalce naše občine: posojilo občine Simonu Wo-schanku, povišani zemljiški davek in uvedba doklade za bike. Ker hočejo politični nasprotniki krivdo za te stvari zvaliti na zastopnike Delovne skupnosti kmetov, delavcev in obrtnikov v občinskem svetu, si dovoljujem dati k njim nekaj pojasnil. Najemnik opekarne Woschank je dobil 300.000 šilingov posojila že od bivše libuške občine. Poroštvo za posojilo so dali njegovi starši, ki za posojilo jamčijo s svojo zemljiško posestjo. Da bi se jim prihranili stroški, se znesek ni intabu-liral na hiše v Dvoru. Leta 1964 je VVoschank ponovno zaprosil za dodatno posojilo v višini 500.000 šilingov. Odobril ga mu je kurato-rij, ki je začasno do občinskih volitev upravljal zložene občine Pliberk, Libuče in Blato. To pa so bili bivši župan in njegova dva namestnika iz vsake bivše občine. Deželna vlada je pred deželnim hipotečnim zavodom prevzela sojam-stvo za celotno posojilo. Zaradi tega in ker se je hotelo s tem povečati število delovnih mest v domačem kraju, proti posojilu ni bilo pomislekov. Deželna vlada bo kot soporok pomagala odplačati Wo-schankovo posojilo. Zaradi tega davkoplačevalci ne bodo trpeli. Nova enotna vrednost (Einheits-wert), po kateri se zemljiški in vsi drugi kmečki davki odmerjajo, je stopila v veljavo s 1. januarjem 1963. Ker pa finančni uradi do tedaj še niso mogli zračunati in dostaviti odlokov o tej vrednosti, so bili davki do leta 1965 odmerjeni po stari enotni vrednosti. Ko so bili davkoplačevalcem dostavljeni odloki o novi enotni vrednosti, je bilo istočasno dano občinam na prosto, ali pobirajo zemljiški davek za leto 1963 in za leto 1964 po starem ali pa po novem predpisu. Občinski svet je na seji 6. avgusta 1965 sklenil, da se pravici pobiranja zvišanega davka za leti 1963 in 1964 odpove. Pri okrajnem glavarstvu v Velikovcu pa so ta sklep razumeli tako, da se občina odpove pravici odpusta zvišanega davka. Zato so davkoplačevalcem dostavili odloke z zvišanim davkom. Sedaj je mestni svet sklenit, da predlaga občinskemu svetu sklep, da se vsem, ki imajo za ti dve leti davek za odplačati, višji znesek zbriše oziroma se jim za prihodnje leto v dobro piše. Prepričan sem, da bo občinski svet ta predlog soglasno sprejel, kakor ga je sprejel tudi leta 1965. Deželna vlada je že ponovno opozorila, da občina Pliberk ne ravna prav, ker nima uvedene doklade na bike, kakor to zahteva deželni zakon o pospeševanju živinoreje. Da bi se ponovnemu opozorilu izognili, je občinski svet na seji s 15 glasovi sklenil uvedbo zakonite doklade na bike. Bikov je v občini 12, kar odgovarja številu krav. Od krave je treba občini plačati do maja 1965 prispevek 50 šilingov na kravo, potem skok nič ne stane. Kdor želi svoje krave u-metno osemenjevati, mora to občini javiti do 15. februarja. V tem primeru bo dobil vplačano doklado vrnjeno, če bo predložil potrdilo živinozdravnika o umetnem osemenjevanju. Iz tega pojasnila se vidi, da so bili sklepi o teh stvareh v občinskem svetu vedno večinski. Glasovali so za nje zastopniki vseh strank, ki so v njem zastopane. Zato je grdo, če se govori o kakšni krivdi in če se poskuša valiti na rame zastopnikom Delovne skupnosti kmetov, delavcev in o-brtnikov. Mirko Kumer Razigran družabni večer v Škofičah Slovensko prosvetno društvo »Edinost« v Škofičah pod marljivim vodstvom svojega predsednika Hermana J a g e r j a je letos spet pripravilo svojo pustno prosvetno-družabno prireditev. V nedeljo zvečer se je v dvorani pri Burgerju zbralo lepo število ljubiteljev slovenske družabnosti iz Škofiške bližnje in daljne okolice, da na priljubljeni prireditvi preživijo spet nekaj prijetnih uric. Tudi Drugi letalski dan ob Baškem jezeru Zveza letalskega športa Beljak bo jutri in v nedeljo priredila drugi letalski dan ob Baškem jezeru. Začetek ob devetih dopoldne. Sodelujejo letalci iz Koroške in ostalih zveznih dežel, letala avstrijske vojske ter letalci iz Slovenije in sicer z dvomotornim in enomotornim letalom. Geslo letalskega dneva je: Beljaški pust od zgoraj! V nedeljo, 12. februarja pa bo letalski dan ob Vrbskem jezeru in sicer v Krivi Vrbi. Napovedujejo sodelovanje 70 letal iz Avstrije, Italije, Jugoslavije, Švice in Zahodne Nem- v • • cije. tokrat niso bili razočarani. Domače društvo in pevci hodiške »Zvezde« so jim posredovali vrsto lepih pevskih in glasbenih nastopov, društveni humoristi pa so napravili svoje, da tudi smeha ni zmanjkalo. To u-vodnem prosvetnem delu je za ples zaigrala godba »Veseli Rožam«. Glavni del sporeda je bil posvečen petju. Tu so se odlikovali domači mešani in dekliški pevski zbor pod vodstvom Toneta U m e k a ter ho-diški moški zbor pod vodstvom Fol-tija Pavliča. Škoda je bilo samo, da logoveški pevci zaradi bolezni svojega tenorista niso mogli sodelovati. Poleg zborovskega petja so do-padali tamburaški in društveni trio ter domača priljubljena solista Rezi P o r t s c h in Ferdi Jager. V tem delu sporeda je bil zelo prisrčen in vsega priznanja vreden nastop otrok, ki so ob spremljavi tria zapeli nekaj posrečenih ponarodelih otroških pesmi. Posebej je treba tudi tokrat omeniti humoristične vložke, za katere je »odgovarjal« Kori P e r č . Ti vložki niso bili le dovtip-ni, marveč tu in tam kar precej »krepki«, toda ker je ja pust, so jih »prizadeti« vzeli z zvrhano mero dobre volje na znanje. Slovensko prosvetno društvo Radiše Vabilo na igro GAŠPER GRE NA BOŽJO POT v nedeljo 5. februarja 1967 ob pol treh popoldne v dvorani pri cerkvi. Slovensko prosvetno društvo »Danica" v Št. Vidu v Podjuni Vabilo na komedijo v treh dejanjih VDOVA ROŠUINKA v nedeljo 5. februarja 1967 • ob pol treh pri Voglu v ŠT. PRIMOŽU • ob pol osmih pri Raztočniku v LEPENI Slovensko prosvetno društvo »Bilka" v Bilčovsu Vabilo na PROSVETNO DRUŽABNO PRIREDITEV s petjem in tremi veseloigrami v nedeljo 12. februarja 1967 ob pol tretji uri popoldne in ob pol osmih zvečer v dvorani pri Miklavžu v Bilčovsu Športno društvo Št. Janž v Rožu Vabilo na VELESLALOM NA ŠENTJANŠKIH RUTAH v nedeljo 5. februarja 1967 ob desetih dopoldne. Tekmujejo: mladina I in II, splošni razred, starejši razred in dame. Slovensko prosvetno društvo »Zarja” v Železni Kapli Športna sekcija Vabilo na 1. SANKARSKE TEKME v nedeljo 5. februarja 1967 ob dveh popoldne od gostilne Repi V Podpeci do gostilne Raztočnik. Sankarska proga je dolga 4 km. KOLEDAR Petek, 3. februar: Blaž Sobota, 4. februar: Andrej Nedelja, 5. februar: Agata Ponedeljek, 6. februar: Doroteja Torek, 7. februar: Pust Sreda, 8. februar: Pepelnica Četrtek, 9. februar: Apolonija Maioveršnik Petru iz Lobnika v spomin Pišem kot lovec v slovo lovcu, kot mlajši prijatelj v spomin starejšemu prijatelju, Žle-žičevem Petru. Pod tem imenom smo ga namreč poznali vsi njegovi tovariši, sorodniki in znanci. Bil je človek, ki je rad in dobro pomagal vsakemu. Peter Maloveršnik je bil vsestransko razgledan in nadarjen človek. Kot kmečki delavec se je tega stanu zavedal in bil nanj ponosen. Peter je bil napreden čebelar, napreden sadjar. Kar pa tiče raznega obrtniškega uveljavljanja, mizarstva, tesarstva, strugar-stva in kovaškega dela, se je uspešno kosal z izučenimi strokovnjaki. Kar je rabilo Žle-žičevo gospodarstvo orodja ali drugih manjših naprav, vse je napravil Peter sam. Celo točilnico za čebelarstvo je ustvaril sam. Vse pa je izdelal tako lično in trpežno, da je bilo pri Zležiču veselje delati z njegovim orodjem na polju, v gozdu ali pri prevažanju lesa. * Ne bom pripovedoval o njem več kot kmetu, vsi ki so ga poznali, vedo, da je bil Peter eden redkih v občini, ki bi bil tako vsestransko sposoben in aktiven. Povedal bom raje nekaj o Petrovem najljubšem življenjskem razvedrilu, o lovu in nekaj o njegovem duhovitem humorju, katerega je prostodušno delil na vse strani, med mlade in stare. S Petrom Maloveršnikom je odšlo v večna lovišča premnogo zanimivih lovskih doživljajev, z njim je minila za mnoge Lobničane in Lepenarje prelepa, za lov pa včasih — zaradi takratnih lovskih zakonov — tudi nekam kruta doba. Ko je bil Peter v najboljših letih, je namreč zakon dopuščal, da se je n. pr. na srnjad streljalo s šibrami in da se je smela preganjati z ostrimi lovskimi psi. Takrat je bil najbolj v časteh lovec, kateri je imel najhitrejšega in najkrvoločnejšega psa. Bili so v tem času slučaji, da so lovski psi zastreljene- ga srnjaka raztrgali in požrli domala do kosti, preden ga je lovec uspel najti. No, za pojme novega lovskega časa, takrat marsikaj ni bilo v redu. Pustimo to zgodovini. Spomin naj nas pelje v čase veselja, in srečnega lovskega izživljanja v Lobniku, kjer je Peter živel in kjer je bil dolga desetletja zaprisežen lovec. Zležičev Peter nam je tako razložil letni plan lova in pogonov v Lobniku: »Jagali bomo na sv. Roka, na sv. Uršulo, na sv. Luke-ža, na Vernih duš in na sv. Andreja dan. Vsakikrat se zberemo pri Peruču. Na jago naj pripelje vsak svojega psa, da bo več lajanja po Ojstri, Tolstem vrhu, po Brečkovih sečih in po Plešivcu«. In tako smo se vsakokrat teh pogonov udeležili vsi lobniški in nekaj tudi lepenskih lovcev. Peter je dal vsakemu stojišču svoje šaljivo ime: »Ti boš stal na ,Hudem štantu', ti pri .debelem mecesnu', (tega mecesna pa morda že 50 let ni bilo več. Tam je stal samo trohneli štor, ki pa je pričal, da je bil nekoč njegov otrok zares pravi orjak) ti pa ,pri vegl-novem kostnu'.« Tako je razporejal svoje lovske prijatelje na stojišča, za vsakega je imel šaljivo pripombo, pa tudi trebušnato steklenico žganja »za dober pogled«. Peter je s svojim prirojenim humorjem vedno ustvaril dobro razpoloženje med lovci, ki so ga spoštovali, zato pa tudi ubogali in vladala je na vseh lovih vzorna disciplina. Peter je znal odpraviti vsako nezaupanje in nevoščljivost med lovci. Znal je gojiti pravo lovsko tovarištvo. * Ko še nisem imel dovoljenja za nošenje o-ražja, sem vedno rad šel z očetom na lov. Kot gonjač sem se strogo držal navodil, ki sem jih dobil od Petra. Ko sem z dvajsetimi leti dobil uradno dovoljenje za lov in nošenje lovske puške, se mi je vedno zelo mudilo na napovedani lov. Oče mi je hodil prepočasi in bal sem se, da bi zamudila. Na sv. Roka (1931) sem se spravil od doma že ob dveh zjutraj. Peter mi je neko nedeljo poprej namignil, naj grem na Mikijevo Ojstrico že ob svitu. Tam vsako jutro prav rano zapusti naše lovišče dober srnjak in ga čez dan nikoli ni v sončni. Res sem tisto jutro uplenil mojega prvega srnjaka. Ta dan je bil naš običajni lov. Prelepemu jutru je sledil vroč dan, kar je pomenilo, da lov ne more biti uspešen. Ves dan smo lovili. Noben pes se ni oglasil. Noben strel ni počil. Ne v Ojstri, ne v Golarjevem Tolstem vrhu, ne pod Ježepovim travnikom in ne v Mikijevi osenči ni bilo srnjadi. Niti zajca ali lisice niso dvignili psi. »Hudič, še ta belega ni bilo«, je zmigal Peter z brki in se popraskal za ušesi. Mislil je na belega zajca katerega smo večkrat imeli med lovino kot posebno redkost. Beli zajec živi le v najvišji legi Ojstre. Ko smo se vračali preko Plajberške frate po ozki stezi na Mikijevo borovje proti Ojstrici, sem stekel do smreke, kjer je od jutra visel moj srnjak. Ko ga prinesem do počiva-jočah lovskih tovarišev, je napravil Peter potegnjen, začuden obraz: »Pa kar brez strela padajo srnjaki. To je pa čudež, hudič«. Peter je od mene že prej zvedel, da imam srnjaka, povedal pa nobenemu ni. S to svojo opazko je razvedril vse lovce, ki so bili po trudapol-nem lovu zaradi neuspeha potrti in preznojeni. Naslednje leto se je Peter zelo veselil nadvse uspešnega lova. Bilo je na Vernih duš dan in lovili smo v Ojstri. To leto je bilo izredno bogato na snegu. Na stojiščih pri Veglnovem kostnu sta stala Peter in moj oČe, ter položila na dlako štiri srnjake. Nalomili smo dolge smrekove veje, napravili vlako in naložili na njo vso lovino. Takrat je bil med plenom tudi beli zajec. Obloženo vlako smo nato vlekli z veselim in glasnim truščem proti dolini. Pri Peruču smo si izposodili vlačuge (primitivne sani za razvažanje gnoja po strmih njivah) in zopet naprej v spodnji Lobnik. Vlačug PerU' čev oče Jur, seveda nikoli več ni videl, odgO' voren za nje pa je bil Peter. Te vlačuge so bile še dolga leta predmet šaljivim prepiro® med Petrom in Jurjem. Kadar koli so se kje srečali pri polnih kozarcih — in tem lovci nikjer niso sovražni — je že nekdo, ki mu je bilo znano, vprašal Petra, kedaj bo vrnil P®' ruču vlačuge, ker od tistih Vernih duš naptel ne more več gnojiti svojih njiv ... ¥ Tako smo se tista leta, pred drugo svetovO0 vojno, mnogokrat srečali pri lovu, se razv^ drili in bili dobre volje. Ko se je začela vojn3> je bilo veselja konec. Peter je imel dva sinO' va, Rokija in Johija. Oba je izgubil v vojn'’ Tudi oba sinova sta bila lovca. Posebno Ps je bil po očetu Roki. Z njim smo imeli & leta 1942 dva sestanka^ Bil je politično ra^i gledan fant. Ko je prišel na dopust, smo tj* 1 v Ojstro na sestanek. Tudi Peručev Mihi i\ bil navzoč. Predmet sestanka pa ni bil ve' lov. Razgovarjali smo se kaj naj podvzarufj mo proti osovraženemu Hitlerju, ko je izseli* toliko naših dragih. Bili smo tako zaverovan1 v to vprašanje, da nismo opazili gamsa ki sC je pripasel tik pred nas. Roki se je udeležil tudi prvega sestanki' osvobodilne fronte avgusta 1942 pri Tavčms' nu. Pri Zležiču pa je bila močna in zanesljiv postojanka borcev za svobodo vso dobo paf' tizanske borbe na Koroškem. In Peter je ra'" no tako kot prej svojim lovskim tovariše!?’ vlival v srca veselje in zaupanje, sedaj parj1' zanskim tovarišem, katere je spoštoval in lju' bil. Naj bodo te vrstice vsem ki so Zležičevct^ Petra spoštovali in cenili in se od njega, ** je umrl, težko ločili, v tolažbo. Peter sam P* naj ostane s tem ohranjen se poznim rodove1*' kot dober tovariš in prijatelj. »Ker je bil tak‘j govorijo njegovi prijatelji, »je tudi doži^ tako častitljivo starost, oseminosemdeset le** K. P. VLADO FIRM: Na pustno sredo" Vas pod Pohorjem se je pogrezala v globokem snegu. Izpod nizkih pepelnato sivih oblakov so še vedno naletavali debeli snežni kosmi. To leto tudi pustna sreda ni zvabila razposajenih otročajev na zameteno vaško cesto. Globoke stopinje številnih nemških straž, ki so križarile po vasi, so svarile vaščane, da ostanejo v hišah. Na koncu vasi, v Tesarjevi koči, je še brlela petrolejka. Na domačem pragu je na Prezebajoče vrabce revskal pes. V gorki sobici pa so za raskavo mizo posedali Tesarjevi sosedje in doktor Koprivc. Oče Tesar s' je zamišljeno gladil košate brke in izpod košatih obrvi opazoval doktorja, kako je iz Popotne torbe jemal zdravila in zavoje ter jih polagal na mizo. Soseda sta zmajevala z glavo in zatrjevala: »Doktor, vse je zaman! Vas je dobro zastražena in še vedno prihaja nova sol-dateska. Na Pohorju poteka velika hajka." »Zdravila morajo priti v bazo. Za vsako ceno", je trmoglavil doktor. Njegov odlo-^er> glas je spravljal zbrane sosede v za-^re9o. Kar so se vrata hrupno odprla in v Erna Starovasnik: Pustna pravljica Mamino spalno srajco je Tanja oblekla. Prek nje je star pajčolan ovila. Lica s šminko je prekrila, oči pa pod črno masko skrila. ..Sedaj sem princeska!" je zadovoljno dejala. »Kdo, le kdo bo moj par!" je med maskami iskala. »Lepa princeska, pojdeš z menoj)" je tedaj zaslišala za seboj. Pa je zarajala s postavnim princem in prerajala z njim ves pustni dan. Silno ji je čedni princ ugajal. Prav nič ji ni nagajal. Le zvečer, preden sta se razšla, je bila Tanja razočarana. Ko si njen princ je masko odkril, je Tanja spoznala, da je ves pustni dan — s sosedovo Anko plesala ... sobo so se zdrenjali Tesarjevi otroci. Pravkar so prišli iz šole. Živ-žav je utihnil, ko je Tesar požugal s prstom. Doktor je zrl v otroške oči in se dobrodušno smehljal. V hipu se je oče Tesar s svojo mesnato dlanjo plosknil po stegnu in se zasmejal tako hrupno, da mu je pipa padla iz ust. »Otroci, brž k meni, nekaj prav imenitnega vam zaupam, seveda, če boste pridni." Otroci so se gnetli okoli Tesarja. Skrivnostno so stikali glave in pošepetavali. Doktor ni prav ničesar razumel. Kaj neki so le imeli? Njihova ličeca so bila žareča in kar cepetali so od nestrpnosti. Ko je bilo posvetovanje, toliko skrivnostno, zaključeno, so pograbili dragocena zdravila, namenjena partizanom in jo ucvrli iz sobe. Spremljal jih je osupli doktorjev pogled in širok Tesarjev nasmeh. »Kaj vendar kaniš, Tesar?" so neučakano spraševali sosedje. Doktor pa je brez besed napeto zrl v gospodarjev obraz. Tesar je primaknil stol bliže k mizi in tiho pričel pripovedovati svojo zamisel, kako pomagati partizanom in ukaniti Nemce. Vsi osupli so ga poslušali. »Pri brvi pa bo čakal kurir," je zaključil svoje pripovedovanje Tesar. Pred hišo so Tesarjevi in sosedovi otroci zagnali tak krik in vik, da so ptiči preplašeni sfrfotali izpod strešnih Žlebnikov. Otroci so bili že našemljeni, obraze pa so imeli namazane z ogljem. Pred kočo so se zvrstili v majhen sprevod. Dvignili so slamnatega pusta, ga zadeli na ramena in ga kriče odnesli na vaško cesto. Bila je pustna sreda in le otroci niso pozabili na star slovenski običaj. Na čelu sprevoda je korakal mali krivonogi Tine in z veliko kuhalnico razbijal po starem loncu. S težavo je mali sprevod gazil po vaški cesti. Naletavajoči kosmi so jih ščegetali po obrazih. Nemški stražarji, prezebli in zgrbljeni vase, so pustili mali sprevod korakati po vasi. Kričanje pa jih je jezilo. Kdaj pa kdaj je kakšen poskušal malčka brcniti v zadnjo plat, da bi ga utišal. Pri širokem potoku, skritem v gosti mreži snežink, se je otroški sprevod ustavil. Radovednost pa je bila vendarle večja od mraza. Skupina vojakov je obstopila pustni sprevod, otipavala pustne šeme in se krohotala. Otroci so se pri potoku postavili v vrsto, zapeli pustno pesem in vrgli pustno šemo visoko v zrak, da je padla v vodo. S slamo napolnjeni možic je bil omotan v nepremočljivo platno, sicer staro in umazano. V njegovem trebuhu pa je bil skrit dragoceni zavoj zdravil. Tok je možica vedno hitreje nosil s seboj. Otroci so se kriče podili za njim. Vojaki, ki so izginjali v snežnem me-težu, niso opazili njihovih porogljivih pogledov in pritajenega nasmihanja. Ko je pustna šema priplavala tja, kjer je potok zavil izven vasi in se bližal gozdovom, so se otroci porazgubili. Krik in vrišč sta onemela. Iz zasneženega jelševja se je izluščila postava vaškega potepuha Vrane-ka, terenskega kurirja. Z dolgo palico, ki je imela na koncu ukrivljen žebel, je zvlekel na obalo slamnatega možica in mu urno razparal trebuh. Zadovoljen je vzel zdravila, jih spravil v nahrbtnik, pomahal z roko in neslišno, kot je prišel, izginil v jelševju. Kmalu zatem je nemška patrulja našla na obali potoka razmrcvarjenega slamnatega možica. Ugibala je in ugibala, zaman! Z nogami so ga brcali v vodo, kjer je pričel možic kmalu toniti na dno zasneženega potoka. V topli Tesarjevi koči so sosedje napeto poslušali zgodbo prezeblih otrok. Z lesenimi žlicami so pridno posegli po koruznem močniku, ki ga je tokrat Tesarjeva mati zaradi otrok zabelila z veliko žlico loja. Zaslužili so si. BAB Pridni rokodelci Kdor kovača videl ni, ta naj se pri nas uči: bunka, bunka, bunka, bom, kujem žeblje za nas dom. Za mizarja pojdeš ti, žagaj naglo kakor mi: žiga, žaga, žiga, oj, žagajte zdaj vsi z menoj. Kdor krojača ne pozna, z nami nitko naj suklja: šiva, šiva, šiva, oj, ni več strgan suknjič moj. Tu se risar naš smehlja, risati prav dobro zna: riše, riše, riše, hoj, in poriše nosek tvoj. Vida Taufer Otroci pa so pripovedovali, se smejali in v svojem veselju pozabljali na rumeni močnik, zabeljen z lojem. * Za črtico ,Na pustno sredo" je pisatelj Vlado Firm pred nedavnim prejel medrepubliško nagrado za kratko prozo. Op. ured. I C A »Barbara!« »Kaj je že spet?« se je nejevoljno oglasila majhna deklica z žvečilnim gumijem v ustih. »Kosilo!« je še enkrat zaklicala babica. »Počakaj no malo, sitnica! Kaj ne vidiš, da pravkar lovim?« se je zadrla Barbara in se ozrla navzgor. Babičine sive glave že ni bilo več na balkonu. Deklica se je prijela za lički, kajti čutila je, da je zardela. »Kaj sem res to rekla?« Dve čisto majhni solzici sta ji pritekli na nosek. Mimo je pritekel droben fantiček, jo dregnil in zavpil: »Barbara, rabarbara, zakaj pa stojiš? Reva, revasta!« Zdrznila se je, mu pokazala jeziček in stekla za njim. Otroci so vpili za njo: »Ujemi ga, zato da ne bo važen!« Njej pa je bobnalo po glavi: »Kaj sem res storila? Njej, moji babici?« Naenkrat se je ustavila, o-brnila in stekla v hišo. Hitela je, preskakovala po dve stopnici, včasih tudi po tri, samo da bi bila prej pri babici. Pred vrati se je ustavila, globoko vzdihnila in ko je hotela po- zvoniti, je opazila, da so vrata samo priprta. Vznemirila se je. Očistila si je čevlje, kar se je prej zgodilo zelo redko, in se potihoma zmuznila v kuhinjo. Na mizi jo je čakalo kosilo, na klopi pa je sedela babica, ki se ni niti zganila, ko je Barbara vstopila. Pletla je njeni punčki hlačke. »Babica!« se je oglasila navihanka prijazno. Nič! Babica je bila zamišljena, kakor da ni opazila vnukinje. Barbara je sedla za mizo, prijela žlico in z njo začela počasi mešati po juhi. Ne gre in ne gre! Počasi jo je pokušala in kdaj pa kdaj postrani pogledala babico. Nič se ni spremenilo. Babica je pletla dalje in se ni menila za deklico, Barbara pa se je presedala na stolu. Nenadoma je močno pozvonilo. Mala je stekla na balkon. »Oh!« je zastokala, »oče je že doma. Le kaj bo, če me bo babica zatožila?!« »Barbara, prinesi mi ključe od dvigala,« je zaklical očka. Barbara je vzela ključe, še enkrat pogledala babico in se odpravila na težko pot. »Za- kaj sem vendar to rekla? Saj nisem tako mislila. To sem rekla samo v jezi, saj nisem kriva jaz, če je Jure važen. Ampak oče me že ne bi razumel. Zakaj me nikdar ne razumejo? Vedno mi primažejo klofuto. Sploh ne bom nikdar imela otrok, da jih ne bom potem tepla.« Tako je Barbara premišljevala in se ustavila skoraj na vsaki stopnici. Glavo je imela težko in zaželela si je, da bi umrla. »Kje pa hodiš toliko časa?« je zarohnel oče. Hip nato pa je dodal: »Kaj ti je, punčka? Menda nisi bolna?« Nesrečnica je odkimala in po licih so ji tekle solze. Ni vedela, kako je prišla nazaj v kuhinjo. Samo slišala je, kako je oče s svojim močnim glasom vprašal: »No, in kako, je bila Barbara pridna?« »Bila,« je odgovorila babica s tihim dobrim glasom. Mala priliznjenka ji je zlezla v naročje, se stisnila k njej in zajokala: »Babica moja, oprosti!« Stara mama je molčala, samo s staro, nagubano roko je pobožala Barbaro po laseh. •"'"iiimiiuiiiini..... ROBERT MERLE 19 »No, ravno pravi čas za sprehode!" v »Prav imaš," mi je rekel podoficir. »Še velike zme-sniave bodo." Gledal sem ga. Komaj dva dni je bilo, kar sem fudi nosil uniformo, ko sem tudi jaz poveljeval svojim Iju-ern in imel nad sabo svoje poveljnike. Spomnil sem se krikov množice in vprašal: »Mi lahko poveš, kdo je Liebknecht?" Vojaki so se zakrohotali na vse grlo in fudi podoficir Se i® nasmehnil. »Kaj?" je rekel. »Mar res ne veš? Od kod pa si se Vzel?" »Iz Turčije." »O, saj res!" je rekel podoficir. »Liebknecht," je povedal manjši, rjavolas vojak, »je n°v Kaiser." . Spet so se vsi zasmejali. Potem pa se je visok plavo-Qs®c z mračnim obrazom obrnil k meni ter rekel počasi, z rt1°čnim bavarskim naglasom: »Liebknecht je barabin, zaradi katerega smo morali Pfiti sem." Podoficir me je pogledal in se mi nasmehnil. »Zdaj pa bo bolje, da se vrneš domov," je rekel. »Če kje srečaš Liebknechta," je še rekel tisti rjavo-lasec, »mu povej, da ga čakamo!" In zavihtel je puško v roki. Njegovi tovariši so se zasmejali. Bil je pravi vojaški smeh, odkrif in razigran. Odšel sem naprej po svoji poti. Smeh vojakov za mano je zamrl in stisnilo me je pri srcu. Bil sem v civilu, pri Schraderju sem imel zasilno posteljo, drugače pa brez poklica, v žepu denarja komaj za teden dni življenja. Spet sem se znašel v središču mesta in začudil sem se, ko je bilo tako živahno. Trgovski lokali so bili sicer zaprti, toda na ulicah je bilo vse živo, promet je potekal kakor vedno, nihče ne bi rekel, da so komaj pred desetimi minutami še streljali. Stopal sem kar na slepo, naravnost za nosom, in na lepem se je začela kriza. Neka ženska je prišla tik mimo mene. Smejala se je. Usta so se ji na vse odpirala, videl sem njene rožnate dlesni, njene bleščeče se zobe, ki so se večali in večali. Pograbil me je strah. Obrazi so mi prihajali nasproti drug za drudim, večali so se in izginjali, potem pa so se zbrali v kroge: oči, nosovi, usta, barva lic, vse je izginilo, ostali so samo belkasti krogi, podobni pošastnim orglicam iz slepih oči. In belkaste lise so se širile, ko so se približevale, zgoščale so se in se tresle kakor zdrizasta snov, in že so se dotikale mojega obraza. Drgetal sem od groze in gnusa. Nekaj je nekje suho počilo in vse je izginilo, a že se je spet kakih deset korakov pred menoj prikazal nov krog mehke in mlečno bele tvarine, ki se mi je bližala in se širila, ko da me namerava preplaviti. Zamižal sem in obstal. Bil sem ves trd od strahu, neka roka me je stiskala za vrat, ko da me bo zdaj zdaj zadušila. Oblil me je znoj, globoko sem zadihal in malce sem se spomnil. Še vedno sem hodil brez cilja, kamor so me pač nesle noge. Predmeti okrog mene so bili sivkasti in zabrisani. Odsekano, ko da bi mi kdo zavpil »stoj!" sem obstal. Pred mano so se prikazala velikanska vrata, obokana z rezanim kamnom, pod obokom pa je bila lepo izdelana mreža iz kovanega železa. Vrata v železnih rešetkah so bila odprta. Stopil sem čez ulico, šel skozi vrata v rešetkah in se povzpel po stopnicah. Prikazal se je neki strog in znan obraz, neki glas je vprašal: »Kaj želite?" Obstal sem in pogledal okrog sebe. Vse je bilo sivkasto in megleno kakor v sanjah, in z odsotnim'glasom sem rekel: »Govoril bi rad z očetom Thalerjem." »Ni ga več tukaj." In ponovil sem: »Ni ga več tukaj?" »Ne." In nadaljeval sem: »Jaz sem njegov nekdanji učenec." »Se mi je takoj zdelo," je rekel glas.»Čakajte, ali niste vi tisti deček, ki je s šestnajstimi leti stopil v vojsko?" »Tisti, da." »S šestnajstimi leti!" je ponovil glas. Zavladala je tišina. Vse okrog mene je bilo megleno in brezoblično. Zdelo se mi je, da obraz moža plava nad mano kakor balon. In znova me je pograbil strah. Pogledal sem stran in rekel: »Ali se smem malo sprehoditi po dvorišču?" »Seveda, učenci so pravkar pri pouku." Rekel sem »hvala" in vstopil. Šel sem najprej skozi dvorišče za najmanjše, potem skozi dvorišče za srednje in naposled sem zagledal svoje dvorišče. Diagonalno sem stopal čezenj. Pred sabo sem opazil kamnito klop. To je bila klop, na katero sem bil položil VVernerja. 6 _ štev. 5 (1288) NAPREDKIH GOSPODAR} •0 3. februar 1967 Dosledno na poti h kvalitetnemu podjunskemu prašiču Minulo nedeljo je imel Južnokoroški krožek za zrejo in pitanje prašičev v Pliberku svoj letni občni zbor. Občnega zbora, ki mu je predsedoval predsednik upravnega odbora Mirko Nachbar, se je od 56 članov udeležilo 40, poleg teh pa že lepo število kmetov, ki hočejo pristopiti v krožek. Kot gosta pa sta bila navzoča predsednik okrajne kmečke zbornice Velikovec Hans Glantschnig, za živinorejski oddelek kmetijske zbornice pa dipl. ing. G o r t o n . Iz poročila upravnega odbora, ki ga je podal poslovodja Blaž Singer, je bilo razvidno, da se je krožek tudi v drugem letu svojega obstoja uspešno razvijal. Napravil je spet lep korak naprej na svoji poti organizirane proizvodnje kvalitetnega podjunskega mesnatega prašiča. V tem letu je iz občine Pliberk razširil svoje delo še na občine Suha, Bistrica nad Pliberkom, Dobri a vas in Škocijan ob Klopinjskem jezeru, v kratkem pa ga bo razširil tudi na občino Globasnica. Tekom minulega lefa je število članov krožka naraslo od 30 na 56, število priznanih plemenskih svinj za rejo kvalitetnih pujskov pa se je povečalo od 48 na 114. Nekaj teh svinj je bilo medtem zaklanih, vendar je bitlo pri zadnjem obisku članov nad 50 plemenskih svinj na novo prijavljenih k priznavanju, Za izenačenost klavnih prašičev je bilo poskrbljeno tako s strani krmljenja, kakor tudi s strani kvalitetnih merjascev. V obeh primerih je šla krožku Koroška Raiff-eisnova zveza zelo na roko. Dala mu je na razpolago strokovnjaka za krmljenje, ki redno obiskuje člane, na svoje stroške pa je za potrebe krožka kupila osem izbranih plemenskih merjascev in jih dala članom krožka na rejo. Tako je sedaj ena izmed osnovnih nalog krožka, da še po liniji plemenskih svinj izenači kvaliteto pujskov in pitancev. Za dosego tega cilja razpolaga krožek z vrsto prvovrstnih plemenic. V minulem letu so se zlasti odlikovale tri plemenske svinje in sicer je ena od plemenskih svinj Valentina Starca iz Zamanj dala v dveh gnezdih 35 pujskov, od katerih jih je odredila 32, ena od plemenskih svinj Jurija Šturma iz Mokrij je v treh gnezdih v enem letu dala 45 pujskov in jih odredila 42, medtem ko je ena od plemenskih svinj Šfetana Šturma dala v enem gnezdu 19 pujskov in jih odredila 14. Dobre reje imajo tudi dr. Ari-pand Thurn, Marko Trampuš, Miha Lubas in Ciril Opetnik. Na občnem zboru pa je prišlo do ustreznih pobud za naglejše izenačenje plemenskih svinj. Tekom minulega lefa je bilo okoli 1200 pujskov priznanih za kvalitetne pujske. Člani so jih v glavnem sami opitali. Povpraševanje za temi pitanci je bilo s strani mesarjev tako močno, da so jih članom po najvišjih cenah takorekoč iztrgali iz rok. Eno tretjino pitancev je odkupila tovarna mesnih izdelkov Koroške Raiffeisenove zveze. Postopoma hočejo člani delo zreje in pitanja med seboj deliti in se na eno ali drugo Specializirati, da s tem še bolj zmanjšajo riziko prašičereje. Zamisel krožka in pot njegovega uveljavljanja, ki sta jo ubrala upravni odbor in po- slovodja po ustanovitvi krožka oktobra 1964, sta bili na občnem zboru deležna splošnega priznanja članov. Besede zaslu- ženega priznanja za samoiniciativo ustanoviteljev krožka, za njihovo delo in dosežene uspehe pa je zlasti izrekel predsednik okrajne kmečke zbornice Velikovec, za njim pa tudi zastopnik živinorejskega oddelka kmetijske zbornice. Občni zbor, zlasti pa zbornični svetnik Mirko Kumer in odbornika o-krajne kmečke zbornice Velikovec Ignac Domej in Albin Micheu pa so na to priznanje navezali prošnjo, da bi tudi zbornica zagotovila krožku podobno pomoč, kakor jo je že zagotovila Koroška Raiffeisenova zveza. Rečeno je bilo, da dokazana samo-iniciativa krožka v smeri pospeševanja organizirane reje kvalefetnih mesnatih prašičev v tretjem letu tako pomoč v resnici zasluži, ker je in ker bo ostala v korist celokupnega koroškega kmetijstva. Gre za zdravje traktorista! Zaradi česar je traktorist zdravstveno najbolj ogrožen? — Odgovor na to vprašanje bomo takoj našli, če upoštevamo, da traktor nima nad osmi vzmeti, ki bi ublažile številne sunke, do katerih pride pri delu z njim, in da se nahaja sedež traktorista takorekoč na zadnji osi. To je slaba stran vseh traktorjev predvsem starejšega datuma, pa tudi novejši traktorji nimajo še vsi sedeža, ki bi lajšal napore traktorista, ki mora deset in več ur vzdržati na njem. Za tak sedež na traktorju so nemški strokovnjaki skovali izraz »Gesund-heitssitz.« Statistično je bilo ugotovljeno, da ima od 206.000 traktorjev v kmetijski rabi komaj ena četrtina sedeže s špecialnimi vzmeti (Federung), ki kolikor toliko u-blažijo sunke, katerim je izpostavljen traktorist dan za dnem in leto za letom. Tri četrtine traktorjev pa ima še vedno najprimitivnejše sedeže z trdo vzmetjo, kjer je pločevina pokrita samo z več ali manj trdo blazino. Taka je torej resnica. Pri tem pa je najmanj razumljivo, da nobeden posestnik traktorja ne bi kupil več avtomobila, ki bi imel podobne sedeže, pa čeprav tečejo avtomobili le po cestah, ki so v glavnem asfaltirane. Se bolj nerazumljivo je da nobenemu kmetu, ki kupuje avtomobil — v katerem sedi kvečjemu 10 ur tedensko — ni žal denarja za obilen krom in drugi lipš, da pa še vedno premišljuje, ali bo opremil svoj traktor s sedežem na špecialnih vzmeteh. Tukaj se res še igramo s svojim zdravjem. Dokazano je namreč, da gre okoli 40 odstotkov traktoristove energije v zgubo zaradi slabega sedeža. Zato se traktorist, ki mora na traktorju neprestano vzdržati ure in ure in dan za dnem, naglo utrudi, zaradi tega trpi njegova skrbnost pri vožnji in delu, vsled česar je v čedalje večji meri izpostavljen nevarnosti nezgod. Toda to ni edina nevarnost. Druga nevarnost za zdravje traktorista je mnogo večja. Slabi sedeži na traktorjih so velikokrat vzrok raznih zahrbtnih obolenj, s katerimi ima skoraj že vsak opravka, ki dela več let dnevno s traktorjem. Te zahrbtne bolezni opažamo na hrbtenici ter v območju želodca in črevesja. Če hočemo taka obolenja preprečiti ali pa jih ozdraviti, ne preostane drugega, kakor da se čimprej odločimo za nakup špecialnega sedeža na traktorju. V Avstriji imamo od njih dva tipa in sicer jih izdelujeta tvrdki Klepp na Dunaju in Fritzmeier v Salzburgu. Po izkušnjah v praksi je menda drugi boljši od prvega, oba pa odločno boljša od običajnih starih sedežev, s katerimi je v Avstriji — kakor rečeno — opremljenih še tri četrtine traktorjev. VEČINOMA POZABLJEN SMOTER PREUSMERITVE: Razbremenitev gospodinje pri kmečkem delu Kdor se le malo poglobi v ustroj dela današnjih družinskih kmetij — in zato je sedaj pozimi res dovolj časa — bo pritrdil, da je kmečka gospodinja na splošno še vedno preobremenjena, v veliko primerih pa bolj obremenjena, kakor je bila pred leti in desetletji. Njen delovni dan združuje opravila cele vrste poklicev: biti mora gospodinja in najboljša pomočnica kmeta pri delu na polju, skrbeti mora za vrt in perutnino in na njo še vedno radi prevalimo oskrbo prašičev in molžo, večkrat pa tudi že celokupno krmljenje živine. Tako jo iz dneva v dan in iz leta v leto silimo, da mora svoje gospodinjske dolžnosti n. pr. pranje, likanje, pospravljanje stanovanja, vzgojo In nego otrok, nebogljenih staršev In drugih bolnikov opravljati v času, ko smo se kmetje že podali k počitku ali pa se vsedli za mizo vaške gostilne. Tam kaj radi pozabimo, da je „ona” še mati in da hočemo od nje, da bi bila tudi še srce družinskega in zakonskega življenja. Da je temu res tako, kažejo zadnje ugotovitve kmetijskega ministrstva. Iz njih povzemamo, da dela še 44 odstotkov kmečkih gospodinj v govejem hlevu, 72 odstotkov v svinjskem hlevu in 67 odstotkov na polju. Komaj 28 odstotkov gospodinj gre samo pri sezonskih opravilih na polje. Kakšen obseg taka obremenjenost s kmečkim delom med gospodinjami zajema, vidimo iz tega, da je po istih podatkih 40 odstotkov kmečkih gospodinj z delom preobremenjenih, 20 odstotkov od njih pa ima toliko dela, da ga hkrati nobenemu človeku ne moremo prisojati. Ena četrtina kmečkih gospodinj je zaradi preobilnega dela že zdravstveno nevarno ogrožena. Komaj 15 odstotkov kmečkih gospodinj je z delom podobno obremenjena, kot so delovne žene v drugih poklicih. Drugače znaša njihov povprečni delovni dan ob delavnikih 12 ur, ob nedeljah pa najmanj 7 ur. Povprečje vendar pomeni, da dela najmanj polovica gospodinj na dan več kot 12 ur. Niso redki slučaji — kar razglejmo se v soseščini — ko najde kmečka gospodinja dnevno le po 6 ur resničnega počitka. Ali je to v resnici potrebno! — Temu vprašanju se ne moremo izogniti, ker ravnokar opisane razmere naletimo na kmetijah, ki so daleč preko mere mehanizirane. Potrebno to nikakor ni, povsod pa je tudi ob sedanji stopnji opreme kmetij s stroji mogoče najti pot do razbremenitve kmečke gospodinje. Ta pot je tudi v tem primeru v preusmeritvi kmetovanja od še vedno vse preveč mnogostranskega na poenostavljeno kmetovanje. Ta pot je tudi edino učinkovita, vsi drugi prijemi pri reševanju tega vprašanja ne morejo privesti do resničnega olajšanja dela kmečke gospodinje. Že samo s tem, da se bomo v našem kmetovanju odločili za govedorejo ali za prašičerejo, bomo gospodinjo za polovico razbremenili s hlevskim delom in tudi nekaterimi drugimi opravili. Da leži pri prehodu na to pot kmetovanja stvar v veliki, če ne v največji meri pri gospodinji sami, pa je treba ob koncu tudi dodati in posebej podčrtati. (Dalje prihodnjič) ............................................................................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiti Napravil sem ovinek, da bi se ji izognil, in potem sem šel naprej ter prispel do kapele. Tam sem se obrnil in pritisnil pete ob podnožje zidu: pričel sem korakati in šteti korake. In ta igra je trajala neizmerno dolgo. Bilo mi je, ko da bi me objelo nekaj mehkega in mogočnega ter me zazibalo v sen. Prav tistega dne, ko nama je pošel poslednji pfennig, je Schrader za oba našel delo v neki manjši tovarni, kjer so izdelovali kovinaste omare. Schraderja so vtaknili med pleskarje in tako je prišel do pol litra posnetega mleka na dan. Delo, ki so ga odredili meni, je bilo lahko. Jemal sem v roke vrata za vrati, s kladivom v špranjo pri pantih potisnil majhen, okrogel zatič in udaril po zatiču od strani, da se je del panta ukrivil. Na delovno mizo sem si postavil po štiri vrata, naložena ena na druga. Ko sem opravil z enimi vrati, sem jih spustil na tla in naslonil na neki steber. Ko sem dokončal vsa štiri vrata, sem jih znosil k nekemu drugemu stebru na levi strani monterja, ki je vstavljal vrata v omare. Ker so bila vrata precej težka, sem spočetka nosil vsaka posebej. Toda že čez uro mi je meister velel, naj nosim po dvoje vrat in si tako prihranim čas. Ubogal sem, in tu so se pričele težave. Monter — neki starejši možak, ki so mu rekli Karl — je delal veliko počasneje kakor jaz, kajti potem, ko je nasadil vrata, je moral še premikati cele omare, ki so bile težke in nerodne, ter jih nalagati na voziček, ki jih je odpeljal k pleskarju. Tako sem torej dobil precej naskoka, in vrata, ki sem jim že pripravil pante, so se začela pri stebru kopičiti. Mojster je to opazil in staremu Karlu rekel, naj dela hitreje. Karl je napel vse sile, a dela kljub temu ni zmagoval, in pričel je godrnjati: »Langsam, Mensch, langsaml' vsakokrat, ko sem mu pri- nesel nova vrata. Ni mi šlo v glavo, kako naj bi delal počasneje, če pa nosim po dvoje vrat hkrati. Kup vrat pri starem Karlu je bolj in bolj naraščal. Ko je mojster prišel mimo, je Karlu spet nekaj pripomnil, tokrat že bolj zajedljivo. Karl je pohitel, spotil se je in v obraz je postal rdeč, učinek pa kljub temu ni bil večji. Ko je zatulila sirena, je bila njegova zamuda še vedno zelo očitna. Umil sem si obraz in roke v umivalnici zraven oblačil-nice. Stari Karl je stal zraven mene. Bil je visok Prus, koščen in zagorel, z zamišljenim obrazom. Verjetno je imel okrog petdeset let. In rekel mi je: »Počakaj me pri izhodu. Govoriti moram s tabo." Pokimal sem, si oblekel plašč, oddal kontrolni kartonček in odšel skozi rešetkasta vrata. Stari Karl je že čakal. Pomignil mi je in odšel sem z njim. Nekaj minut sva molče stopala drug ob drugem, potem pa se je Karl ustavil in se ves obrnil k meni. »Poslušaj, Junge, nič nimam proti tebi, ampak tako ne bo šlo naprej. V zaostanek me spravljaš." Natančneje me je pogledal in ponovil: »Da, v zaostanek me spravljaš. In če bom imel zaostanek, me sindikat ne bo mogel braniti." Nič nisem rekel in spet je povzel besedo: »Takšen obraz delaš, ko da ne bi razumel. Ali veš, kaj se lahko zgodi, če bom v zaostanku?" »Ne vem." »Najprej pripombe, potem globe, nazadnje pa ..." In počil je s prsti: »Nazadnje pa vrata!" Nastala je tišina in jaz sem rekel: »Jaz ne morem nič za to. Delam, kakor mi je naročil Meister." Obšel me je z dolgim pogledom. »Prvič delaš v tovarni?" »Prvič." »Kje si bil pa prej?" »V vojski." »Prostovoljec?” »Da." »Zapomni si, da je treba delati počasneje.” »Saj ne morem počasneje. Sami ste videli..." »Predvsem pa," mi je presekal besedo, »ne govori mi vi. Kakšne manire pa so to?" Potem je nadaljeval: »S tovarišem, ki je tam delal pred tabo, je šlo vse lepo gladko. A tudi njemu so rekli, da mora nositi po dvoje vrat hkrati." Pripalil si je staro, črno in obžgano pipo. »Koliko pantov najdeš takšnih, ki so tako stisnjeni, da s težavo zabiješ vanje zatič?" Pomislil sem. »Enega na petnajst ali dvajset." »In takrat izgubiš nekaj več časa, ali ne?" »Seveda." »Ampak poslušaj, so pa tudi takšni panti, v katere lahko porineš zatič brez kladiva, kot bi ga potisnil v maslo." »Seveda so." »Se pravi, da takrat pridobiš na času, ali ne?" »Seveda." »No, prav. Zdaj me dobro poslušaj, Junge. Jutri bos na vsakih deset pantov imel enega preveč stisnjenega." Začudeno sem ga pogledal. In Karl je rekel: »Ne razumeš?" V zadregi sem ga vprašal: »Hočete reči, naj hlinim, da na vsakih deset pantov dobim enega, s katerim se bolj zamudim?" (Se nadaljuje) GEORGE S. ALBEE: P R I Boš popila malo piva? — je vprašal Henry Decker svojo ženo |ega poletnega popoldneva, ko se Je vrnil iz službe. — Ali pa želiš morda martini? — Martini! — je odgovorila Deborah. — Henry, ne vem, kako ti naj povem, toda v najini hiši se je danes popoldne pojavil duh. Henry je počasi točil pijačo v velik kozarec z monogramom; kupil 9a je bil za štiriletnico njunega zakona. Stopila sta na verando, s katere je bil razgled na majhno trav-nato dvorišče. •—1 Ta vražja trava je dolga najmanj deset centimetrov. Toda mo-9el bi priseči, da sem jo kosil šele Pred nekaj dnevi. No, povej mi to-fej kaj o tem duhu ... — Niti najmanj mi ni do šale. ^oko sem se prestrašila, da sem na-P°l ponorela. Nenadoma se mi je Zazdelo, da sem nekaj slišala v dnevni sobi. Odšla sem tja in bil je v sobi. — Pri belem dnevu? J— Pri belem dnevu. Bil je debe-mšast manjši človek, star približno štirideset let, v rjavi progasti obleki m beli srajci z rdečo kravato. Nje-govi čevlji so se svetili, kakor da bi ®ili pred nekaj minutami pološčeni. Jmel je rjav klobuk z ozkim trakom. v*0 gornji ustnici mu je visela kapica znoja. —- Se nikoli nisem slišal, da bi se duhovi znojili..., — je dejal Hen-*Y. ki ni mogel prikriti ironije v gla-Ju> ■— Kdo je bil? — Toda jaz se ne šalim! v Nikar ne uganjaj neokusnih draga! Kako je mogel priti v hišo? Nenehno te opozarjam, da moraš imeti zunanja vrata zaklenjena. — Ne vem, kako je prišel v hišo. ^koli prsta je sukal ključ na srebrni verižici. Mislim, da je s tem ključem odprl vrata. Iz žepa je izvlekel beležnico in pričel vanjo nekaj Pisati. Nagovorila sem ga: „Opro-sfife...,” toda niti najmanj se ni oziral name. Vprašala sem ga, kako mu je ime, toda nadaljeval je Pisanje in se nato napotil v spalnico. .Hej, kam pa hočete?" sem 9a jezno vprašala. Dohitela sem 9a in ga hotela zgrabiti za roko. Toda moja roka je zgrabila v pra-zno... v ■— Dobro, dobro. Vidim, da si živčna, — je odgovoril Henry. — Oglejva si stvar z znanstvene plahi torej tako, kakršna je. Najprej morava vsekakor ugotoviti, da je “il to živ človek. Morda je bil pred-s*avnik ene od neštetih inšpekcijskih služb. Recimo, da je bil gasili ki je pomotoma zašel v hišo. ^ama veš, da imajo gasilci razne ključe. Ni te slišal, ker je bil za-;°pljen v svojo nalogo. Ali pa ga J® morda kdo pomotoma poslal, da Popiše opremo. Mislil je morda, da s' lastnica. Ker se je bal, da bi ga napadla, se je delal, kakor da te n® vidi. Mislim, da je to edino Pfavo pojasnilo. Toda ne pojasnjuje, da je šla m°ja roka skozenj! Ti tega nikakor ne moreš razumeti. Moja roka je ?f9'a proti njegovim prsim in mu sla skozi pleša kakor skozi milni mehur. ~~ Bila si razburjena in živčna, Pa se ti je vse le tako zdelo, — jo j® Poskušal pomiriti Henry. — To je kil privid, Deborah. Celo zdravi in Povsem normalni ljudje imajo več-rat privide. Svoj čas sem ti pripo-vedoval, kako se mi je nekoč, ko Sem se brez postanka vozil do Flo-®r zdelo, da me spremlja čoln. '1° je tako prepričljivo, da sem Ves čas slišal pluskanje valov in šu- V I D menje, kakršno povzroča čoln na morju. — Moj privid je dišal po rumu in žvečil gumo. Bil je tu, in pri tem vztrajam! Henry se je nasmehnil:----Dobro, Deborah, dobro! V hiši imava torej duha. Ni ti ničesar storil niti ti ni rekel .Buuuu!" Pa pijva na njegovo zdravje! V tem trenutku je Deborah dvignila kazalec. — Pssst! — Kaj? — Nekdo je v najini dnevni sobi, prav zdaj. Slišim glasove. — Jaz pa ne ... Deborah je pobledela: — Vrnil se je! Zaboga, vrnil se je, Henry! — Neumnost! Ostani tu in sedi, stopil bom tja, da vidim, kaj je. — S teboj grem. Stopila sta na hodnik in krenila proti dnevni sobi. Pred odprtimi vrati so stali trije ljudje: moški, ki ga je bila Deborah opisala, pa mlajši moški z izrazito črnimi lasmi in gostimi obrvmi in mlada ženska v zeleni svileni obleki in z belimi sandali. Stara je bila dvajset let ali malo več. — Mislim, da bi vam ta hiša ustrezala. Dve spalni sobi in elektrificirana kuhinja ..., — je govoril debeluh. — Cena je petindvajset dolarjev. Če pa prepustite meni, da se pogajam z banko, mislim, da bodo ceno znižali na dvaindvajset dolarjev. — No, čujfe vi..., — se je vmešal Henry. — Zdi se mi, da ste se zmotili! Nobeden od treh tujcev se ni ozrl na Henryja. — A kako je z opremo? — je vprašala mlada ženska. — Odlična je in tapete so prav okusne. — Vse je vključeno v ceno, — je odgovoril debeluh, — ne govorim vam brez razloga, da je to za vas naravnost idealna cena. — Čujte vi! — se je razjezil Henry. — Sicer ne vem, o kateri hiši govorite, toda če mislite to, v kateri stojite, delate račun brez krčmarja. Hiša ni niti na prodaj niti je ne dava v najem! Deborah je kriknila, se obrnila in zbežala nazaj. Slišati je bilo u-darec po vratih, ki so vodila na verando. Henry se je obotavljal, a se slednjič odločil, da mora najprej pomiriti Deborah. S tujci bo že nekako opravil. Važno je bilo, da najprej pomiri ženo. — Vse je v redu in nimaš vzroka za strah, — je govoril Henry. — Veš, za kaj gre? Gluhi so! — Toda saj so se pogovarjali med seboj... — Saj tudi gluhi govore, sporazumevajo se s premikanjem ustnic! Našla sta jih v kuhinji. — To je moja hiša! — je rekel Henry. Z dvignjenim glasom je vzkliknil: — Hiša ni na prodaj! — Prepričan sem, da vam hiša ustreza, — je govoril debeluh mlademu možu. — Tudi pogoji so kar ugodni. Mlada žena je bila zaradi te hiše tako vesela, da je zaplesala iz kuhinje proti dnevni sobi in skozi njo. Tako je plesala vse do glavnega izhoda. Oba moža sta ji smehljaje se sledila. — To je zares že preveč! — je rekel Henry in se postavil pred debeluha. Spustil je svojo težko roko na njegovo ramo. Toda roka je šla skozenj. — Mladi par, ki je poprej tu živel, je srečen, da vam tu tako u-gaja ..., — je odgovoril debeluh. — Bila sta v vaših letih, ko se je zgodila strašna nesreča. Velik tovornjak ju je skupno z njunim avtomobilom kratko malo pogazil in ju z avtomobilske ceste vrgel v prepad. Reveža še danes ne vesta, kaj ju je tako strašno udarilo ... ža dobro voljo Jaka sedi z dekletom na kavču. Nato vstopi oče in pove: »Ali vas smem opozoriti, da ob desetih pri naši hiši ugasnemo luč.* »Imenitno,* zasije fantu obraz, »ker tako nisva imela namena brati!* »No, Ciril, kako je bilo včeraj z Ido?* »Zelo razburljivo! Veš, imela je tako ozek pulover, da sem še jaz komaj dihal.* »Dragec,* se dobrika Jana svojemu zaročencu, »imam eno samo, samcato željico!* »In ta bi bila, golobičica moja?* »Da mi vse želje izpolniš!* »Poglej, poglej, stara, kaj piše v časopisu! Kamela lahko osem dni gara, ne da bi pila.* »Hm,* pripomni žena in vrže pomenljivo pogled na soproga, »jaz pa poznam kamelo, ki lahko pije osem dni, ne da bi kaj delala!* Tone pride žareč domov: »Zenica, zdravnik mi je dovolil, da lahko spijem na dan tri kozarce piva!* »Dovolil že, toda ne odredil!* je bil kratek odgovor. žfr »Če ne boste prenehali s pitjem, starosti ne boste dočakali.* »Da, da, dobra kapljica le pomlajuje!* * Profesor pride domov spet brez dežnika. Žena ga pošlje nazaj v vse trgovine, kjer je tisti dan hodil, da povpraša, če je morda tam izgubil dežnik. V prvih treh trgovinah — brezuspešno. V četrti trgovini mu prodajalka pokaže dežnik, ki je bil njegov. Profesor se ji vljudno zahvali in reče: »Vi ste najbolj poštena ženska! V ostalih treh trgovinah ni hotela nobena nič vedeti o kakem izgubljenem dežniku!* Anekdote Pri švedskem kralju in vojskovodji Gustavu Adolfu so se zglasili trije tujci in se mu ponudili za vohune. Za večjo vsoto so hoteli izdati važne podatke o svoji domovini. Gustav jim je plačal dogovorjeni denar, kar je eden izmed ovaduhov vzrojil: „Veličanstvo, denar je ponarejen!" »Za izdajalce domovine je dober tudi ponarejen denar," je rekel kralj in jih nagnal. • Grški cesar Andronik je imel ljubezenska razmerja z najlepšimi ženskami svoje prestolnice. Da bi lažje onemogočil njihove može, je vsem podelil lovsko pravico, katere znak so bili rogovi, ki so jih lahko pritrdili na svoje hiše. Možje so tega priznanja bili veseli, žene pa so rade pomagale, da so ga tudi upravičili. Odtlej imajo možje z nezvestimi ženami „roge”. ARTHUR GORDON: UMOR V MESEČINI Bilo je pred dvema dnevoma. Enostavno ga je poklicala iz kavarne, kjer je kakor po navadi pil svoje pivo. Bila je lepa plavolaska z velikimi sivimi očmi. — Vi ste Jed Clayton, ali ne? — je rekla, — kaj mislite o tem, da bi me nekega jutra popeljali na lov na divje race? Pozorno jo je motril, ko je sedela za krmilom velikega avtomobila. Bila je bolj podobna kaki manekenki kakor strastnemu lovcu na race. Vprašal jo je: — Zakaj ste prav mene izbrali? — Lov mi ugaja, — je odgovorila. — Slišala sem, da poznate zaliv in ptice boljše kakor kdo drug. Ali pristanete? Roke je položil na obraz in se delal, kakor da razmišlja, ali naj ponudbo sprejme ali ne. — Vi in kdo še? — Nihče drug, samo jaz. — Malo se je obotavljala in nato dodala: — Vam to ni dovolj? Hitro je pogledal na njene roke brez prstana. — Dovolj, povsem dovolj, gospodična_______ — Lahko mi rečete Diana, — je odgovorila naglo. Nato sta se dogovorila za nagrado, nakar ji je povedal, kje jo bo čakal. No, in zdaj je bila tu. Privozila je do kraja, kjer je čakal, nato sta se počasi odpeljala. Prispela sta do mesta, kjer je bilo treba izstopiti. Dekle je izstopila. Na sebi je imela lovsko obleko, v kateri so videti ženske :e to ne bi može, da ne boste našli poti... Stopila sta v čoln. Preden sta odrinila od obale, je pokril čoln s ponjavo, da bi se zavarovala pred vetrom. Kljub temu je bilo hladno. Sedla je na motor in položila roke na kolena. Pričelo se je svitati. Pozorno jo je motril ter od časa do časa spreminjal smer vožnje. Molčala je, kakor da je o nečem razmišljala. Nekaj previdnega je bilo v njej, česar ni mogel razumeti. Nenadoma se je pred njima iz megle pojavil otok. Obala, pokrita z močvirsko travo in nič več. Kraj za zasedo je izbral nekje v sredini otoka, daleč od obale. — Vi tu izstopite in krenite po stezi. Medtem bom postavil vabe in skril čoln. Dobro bi bilo, da vzamete puško, ker boste že morda medpotoma imeli priliko za lov, še preden se vam pridružim. neprikupne kakor vreče. O njej : glo reči. Preudarno je spregovoril — Torej ste prišli. Bal sem se Našel jo je na koncu jase s puško v roki. Pred njo je stala odprta škatla z municijo in na tleh je ležala mrtva raca. Pristopil je in rekel: — Prinesel sem termovko s kavo. Se želite malo ogreti z njo? Pritrdila je, nakar je odložil puško in nalil vročo tekočino v dve plastični čaši. Eno je ponudil dekletu, a drugo je dvignil in dejal: — Na vaše zdravje! Izpil je svojo čašo, medtem ko je dekle postavila svojo na tla. Bila je nenavadno bleda. — Odlično streljate. Lovite že dolgo časa? — jo je vprašal. — Prejšnja leta sem lovila, a letos še ne. A vi? — Vsako leto sem pobil mnogo rac. — Tako so mi povedali tudi drugi. Ste imeli kdaj kake težave z lovskimi čuvaji? Po kratkem premolku je počasi odgovoril: — Ne. — Tu nekje so našli truplo lanskega čuvaja, ali ne? Pozorno jo je motril, preden je odgovoril: — Našli so ga na drugem otoku, ki je približno en kilometer oddaljen od tega kraja. Ime mu je bilo Torgesson ali podobno. Bedak, sam se je ubil. — Ustreljen iz lastne puške, to je res. Toda ne verjamem, da bi bil to on sam storil. — Zakaj ne? — Zato ker ste ga ubili vi! Pozorno ji je pogledal v oči. — Zakaj, za vraga bi to storil? — Zato ker vas je ujel, ko ste ponoči ubijali race. Prodajate jih na trgu. V mesečini nastavljate vabe in nato z dvema avtomatskima puškama ustrelite tudi do petdeset rac. Torgesson je bil plačan za to, da tak lov prepreči. — Kaj vam pride na pamet! Saj lovim samo okoli tega otoka, a njegovo truplo so našli daleč odtod. — Našli so ga tam, ker ga je struja tja odnesla. Proučevala sem vodno strujo. Zasledovala sem tudi vas. Vem, da ste bili na lovu tudi tiste noči, ko je bil Torgesson ubit. Povedal mi je, da bo v tej noči odšel v zasedo... Ne premaknite se! Segel je z roko po svoji puški, a se prestrašil, ko je zagledal cev njene puške, naperjeno proti sebi. Zamrmral je: — Kdo je bil Torgesson? Vaš prijatelj? — Da. V tem hipu ji je zlil kavo v obraz, skočil in jo pritisnil ob drevo. Ko je njeno puško vrgel daleč v grmovje, je zamrmral skozi zobe: — Če bi mi še kdaj hoteli postaviti cev vaše puške na prsi, morate najprej odpreti zaklopko, punčka! — Nato ji je dal nekaj vročih zaušnic. Zadnja jo je vrgla na nasprotno stran od puške. Nadaljeval je: — Da, ubil sem vašega ušivega ljubimca. Toda vi tega ne boste mogli nikoli dokazati, pa tudi nihče drug na svetu! Ni odgovorila. Ležala je tam, kamor jo je vrgla njegova zaušnica. Divje ga je gledala s svojimi lepimi sivimi očmi. Kri ji je tekla iz ustnih kotičkov. Nepričakovano se je zbral: — Kaj hočete od mene? Me hočete prisiliti, da ubijem tudi vas? Ne, to mi ne leži. Vstanite, vrniva se! Medtem ko sta se vračala čez zaliv, ni govorila. Vrnil ji je puško, čeprav je ni zahtevala. Ko sta se pripeljala do obale, je vzel njene stvari in stopil proti kopnini. Toda še preden je prišel do njenega vozila, sta z druge strani skočila dva človeka. Šerif je bil brez orožja, toda njegov spremljevalec je imel pištolo. Clayton je naglo pristopil k njerfiu in rekel: — Šerif, ta dama ni pri zdravi pameti. Poskušala me je ubiti. Obtožuje me ... — Niti besedice več! je odgovoril šerif. — Gospa Torgesson? — Vse v najlepšem redu! je odgovorila plavolaska. — Bilo je tako, kakor smo si stvar zamislili. — Poslušajte, vi! — je vzkliknil Clayton. — Nimate dokazov. Nihče mi ne more dokazati! Tedaj je naglo umolknil, 'ker je Torgessonova žena postavila škatlo za municijo na peščeno naplavino. Odprla jo je in pritisnila na gumb. Ko je po krajšem odmoru pritisnila še na drugi gumb, je Clayton zaslišal svoj glas: »Prinesel sem termovko s kavo. Se želite malo ogreti z njo?« Sledil je krajši odmor in nato: »Na vaše zdravje!« Plavolaska je zatem obrnila mehanizem in rekla: — Na magnetofonskem traku boste našli vse drugo, šerif: njegovo polno priznanje! Medtem ko se je počasi oddaljevala, ga je prestrašil šerifov glas: — Naprej, Clayton! Lov je končan! Mladinski smučarski dan v Bilčovsu V soboto 21. in v nedeljo 22. januarja je bilo v Bilčovsu prav živahno. Mladina je izkoristila razmeroma bogato snežno odejo, ki je na tej prisojni strani Gur pravzaprav redkost. Ker je bila tokrat spet enkrat izjema, je prišlo v soboto do smučarskih tekem bil-čovške šolske mladine, ki jih je organizirala tamkajšnja šola, v nedeljo pa do pomembnejšega mladinskega tekmovanja, ki se ga je poleg bilčovške udeležila tudi mladina iz občin Kotmara vas, Bistrica v Rožu in Loga vas. Šolarji so tekmovali na progi blizu Pugra-da in se je k tekmovanju zbralo dokajšnje število starejših Bilčovščanov, ki so hoteli videti, kako se bodo mladi smučarji odrezali. Tekmovali so začetniki in starejši smučarji, vsaki v svoji skupini. Pri začetnikih je zmagal šestletni Hanzi Glančnik, med starejšimi smučarji pa Avguštin Zablatnik, ki je star 13 let. Mladina, ki je tekmovala v nedeljo, je bila razdeljena na tri skupine. V prvi skupini v starosti od 8 do 14 let sta prvi dve mesti zasedla Bilčovščana Avguštin Zablatnik iz Bilnjovsa in 13-letni Jurij Safran, tretje mesto pa je zasedel Tomej Hedenik iz Čahorč. V drugi skupini od 14. do 18. leta starosti je prvo mesto zasedel mladi pekar G r i b 1 e r iz Št. Uja, drugo in tretje mesto pa sta si osvojila Pugradčana Ferdi Pečar in Giin-ther Kvančnik. V tretji skupini mladine nad 18 let starosti si je prvo mesto priboril Alojz Ogris iz Bistrice v Rožu, drugo mesto Jožef K r u š i c iz Potoka, tretje mesto pa pilot Gunther Kvančnik iz Celovca. Smučarska proga je bila 2,5 km dolga od Odreja na Mali gori do Potoka. Bila je precej zahtevna. Dvorana Tivoli v Ljubljani prizorišče evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju Glavno mesto sosedne Slovenije — Ljubljana — je s svojo veliko halo Tivoli te dni prizorišče velikega mednarodnega športnega tekmovanja, namreč letošnjega evropskega prvenstva v umetnostnem drsanju. Kakor se je lani odvijalo v Jugoslaviji (glavne tekme v isti ljubljanski hali) po številu sodelujočih držav ..rekordno" svetovno in evropsko prvenstvo v hokeju na ledu, ta ko je rekordno tudi sedanje evropsko prvenstvo v umetnostnem drsanju, saj se je prijavilo skupno 115 tekmovalcev in tekmovalk iz 17 držav, med njimi tudi številni svetovni prvaki. Zato je povsem razumljivo, da vzbuja prireditev največje zanimanje širom po svetu ter jo stalno spremlja več kot 200 novinarjev, radijskih in televizijskih komentatorjev ter fotoreporterjev In filmskih delavcev številnih držav. Evropsko prvenstvo se je začelo v ponedeljek s sprejemom pri predsedniku mestnega sveta Ljubljana inž. Marjanu Tepini. Smučarski skoki v Feldkirchnu in Beljaka Zadnjo soboto in nedeljo sta bili na 60-metrski skakalnici v Feldkirchnu in 75-metr-ski skakalnici v Moltschaohu pri Beljaku veliki mednarodni prireditvi smučarskih skokov, katerih so se poleg domačinov udeležili tudi tekmovalci iz Jugoslavije, Poljske in Švice. Prepričljivi zmagovalec obeh prireditev je bil 18-letni dijak Branko Dolhar iz Ljubljane, ki si je v soboto osvojil »Zlato smučko« iz Feldkirchna, v nedeljo pa v Moltschachu dvakrat zaporedoma izboljšal rekord tamkajšnje skakalnice in s skokoma 76,5 in 77 m dosegel najboljšo oceno prireditve, namreč 220,3 točke. Njegov uspeh je toliko bolj pomemben, ker je Dolhar na obeh prireditvah nastopil v skupini mladincev in kljub temu dosegel prvo mesto tudi v skupni razvrstitvi. Slovesna otvoritev prvenstva je bila v torek zvečer, vendar so moški tekmovalci izvajali prve obvezne like že dopoldne, zvečer pa so sledili plesi parov. V sredo so bili na sporedu nadaljnji obvezni liki moških, obvezni plesi plesnih parov in prosto drsanje parov, ki se je zaključilo z nastopom jugoslovanskih tekmovalcev in proglasitvijo najboljših parov. Včeraj so se z obveznimi liki predstavile ženske tekmovalke, zvečer pa so proglasili najboljše posameznike. Današnji spored obsega tri obvezne like žensk (ob 8. uri dopoldne), prosto drsanje plesnih parov (ob 19. uri zvečer), nato pa nastop treh prvih drsalcev z evropskega prvenstva in proglasitev najboljših plesnih parov. Jutri se bo v dvorani Tivoli odvijala „Tekma mladih", pri kateri bo sodelovalo 24 tekmovalk iz 15 držav, ki doslej še niso dosegle naslova evropske ali svetovne prvakinje; zvečer ob 19. uri je na sporedu prosto drsanje žensk. Zaključek letošnjega evropskega prvenstva bo v nedeljo, ko se bodo ob 16. uri predstavili vsi najboljši drsalci. 1 ... k 4T _ > RADIO CELOVEC I. PROGRAM Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 10.00, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmetijska oddaja — 6.05 Pregled sporeda — 7.55 Gospodarske vesti — 9.00 Pozdrav nate — 10.03 Za gospodinje — 11.00 Roman v nadaljevanjih — 12.45 Oddaja za podeželje — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Razglasi — 15.00 Posebej za vas — 16.00 Glasba zate — 16.55 Kulturna poročila — 18.30 Odmev časa — 19.00 Šport in glasba — 20.10 Deželna poročila — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 4. 2.: 8.05 Domači vrt — 8.45 Domača književnost — 14.15 Pozdrav nate — 15.30 Slepi lev iz San Marca — 15.50 Iz vseh dolin zveni — 16.30 Aktualna reportaža — 17.00 Danes bomo veseli — 20.20 Koncert Dunajskih filharmonikov — 22.20 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 5. 2.; 8.05 Kmetijska oddaja — 9.45 Dunajski zajtrk z glasbo — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.45 Ogledalo mestnega gledališča — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domačih krajev — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Križem po svetu, križem skozi čas — 18.00 Nič kot veselje z glasbo — 19.45 Govori koroški deželni glavar — 20.10 Kdo je storilec — 21.15 V znamenju vodnarja. Ponedeljek, 6. 2.: 8.15 Čoln pride po polnoči, roman — 8.45 Ljudska glasba z vsega sveta — 15.15 Komorna glasba — 15.45 Koroški knjižni kotiček — 17.00 Reportaža z beljaškega pusta — 18.00 Kadar mesec sveti — 19.30 XY ve vse — 20.20 Brati in razumeti — 20.35 Pripovedujemo in prepevamo o deželi Drave — 21.15 Crv vesti. Torek, 7. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Malo veselo pa mora biti — 15.45 Koroško pesništvo — 17.00 V koncertni kavorni — 18.00 Četrt ure deželne vlade — 18.15 Korgška avto- in motorevija — 20.20 Blazno zlato, komedija — 21.35 Nepoznone melodije. Sreda, 8. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.30 Korali — 15.45 Predstavljamo vam — 17.00 Komorna glasba — 18.00 Četrt ure mladinskega sekretariata — 18.15 Kitajsko gledališče v večerni deželi — 20.20 Stvaritev, oratorij. Četrtek, 9. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 13.35 Opoldanski koncert — 15.15 Ura pesmi — 15.45 Kaj me brigajo zvezdice — 17.00 Dunaj ima vedno sezono — 18.00 Kmetijska oddaja — 19.30 XY ve vse — 20.20 Kar spet zopoj — 21.00 Iz koroškega glasbenega življenja. Petek, 10. 2.: 8.00 Zveneči jutranji pozdrav — 15.15 Komorna glasba, 15.45 Sabine — 17.00 V koncertni kavarni — 18.00 Naša umetnostna kritika — 18.10 Koroške pihalne godbe — 20.20 Ljudje smo vsi, od Adama do sodobnikov. II. PROGRAM Poročila: 6.00, 7.00, 8.00, 10.55, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Dnevne oddaje: 6.40 Jutranja opazovanja — 7.20 Jutranja gimnastika — 11.00 Veseli ob enajstih — 11.45 Za avtomobiliste — 14.50 Razglasi — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Kulturna poročila — 17.50 Kaj slišimo danes zvečer — 22.10 Pogled v svet. Sobota, 4. 2.: 9.00 Dobrodošli v Avstriji — 9.20 Gospodarstvo za vsakogar — 13.20 Odmev iz Avstrije — 14.00 Tehnični razgledi — 14.15 V svetu kralja valčkov — 15.30 Šport in glasba — 16.30 Pihalne godbe — 17.10 Pustni koncert Dunajskih simfonikov — 19.10 Iz parlamenta — 19.30 Torej tako, je dejal kriminalni komisar Adams — 20.15 Avstrijska hitparada. Nedelja, 5. 2.: 8.15 Kaj je novega — 9.10 Ogledalo domačega tiska — 11.00 Koncert Dunajskih filharmonikov — 13.10 Za avtomobiliste — 14.30 Čoln pride po polnoči, roman — 15.00 Ljudstvo in domovina — 17.05 Inozemski odmev — 18.00 Magazin znanosti — 19.10 Teden dni svetovnih dogajanj — 19.30 Bubi Caligula, opereta. Ponedeljek, 6. 2.; 6.20 Oddaja zveze industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper — 14.20 Sodobni avstrijski komponisti — 15.35 Evergreens — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Pogled v literarne revije — 19.30 Johann Strauss in njegovo stoletje — 21.00 Dirigira Robert Stolz. Torek, 7. 2.: 6.05 Oddaja sindikalne zveze — 6.20 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Govori športni zdravnik — 13.30 Komorni koncert — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Ženska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 19.30 Poznaš svet — 20.30 Pust ob sinji Donavi — 21.30 O tem lahko govorimo. Izdajatelj, založnik in lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Blaž Singer; uredništvo in uprava: 9021 Klagen-furt - Celovec, Gasometergasse 10, telefon 56-24. — Tiska Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec -Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov; 9021 Kla-genfurt - Celovec, Postfach 124. Herausgeber, Verleger und Eigenlumer: Zentralverband slowenischer Organisationen in Karnten; Chefredakteur: Rado Janežič, verantwortlicher Redakteur: Blaž Singer; Redaktion und Verwaltung; 9021 Klagenfurt, Gasometergasse 10, Telefon 56-24 — Druck: Drau Verlags- u. Druck-gesellchaft m. b. H. Klagenfurt - Ferlach. — Zuschriften an; 9021 Klagenfurt, Postfach 124. Sreda, 8. 2.: 6.05 Oddaja združenja industrialcev — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.10 Besedea k Pepelnici — 16.00 Miniature za godalni orkester — 16.15 Otroci, pojemo za vas — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Domači zdravnik — 19.30 Potovanje v staro domovino — 20.00 Vseh devet. Četrtek, 9. 2.: 6.05 Oddaja sindikalne zveze — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 8.10 Dobrodošli v Avstriji — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.30 Za prijatelja oper — 14.15 Komorna glasba — 15.35 Lepa pesem — 16.00 Ženska oddaja — 17.15 Iz raziskovalnega dela noših visokih šol — 17.30 Realistična prevara, esej — 19.30 Magazin za mladino — 20.30 Vsaka stvar ima dve strani — 21.15 Človekov angel časa. Petek, 10. 2.; 6.05 Oddaja zvezne gospodarske zbornice — 6.20 Oddaja delavske zbornice — 9.35 Stvaritve velikih mojstrov — 13.20 Avstrijska snežna poročila — 13.30 Koncert ob zgodnjem popoldnevu — 13.35 Staro in znano — 16.00 Otroška ura — 17.15 Iz raziskovalnega dela naših visokih šol — 17.30 Gledališče podnevi — 19.30 Romeo in Julia na vasi — 21.00 Zdrav narod je naloga vseh. Slovenske oddaje Sobota, 4. 2.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 18.00 Ta šmentana reč. Nedelja, 5. 2.: 7.30 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 6. 2.: 14.15 Poročila, objave, pregled sporeda — Po sinjem morju v antični svet — Beremo za vas — 18.15 Za smeh in dobro voljo. Torek, 7. 2.: 14.15 Poročila, objave — Športni mozaik — Veseli pust, krivih ust. Sreda, 8. 2.: 14.15 Poročila, objave — Zena in dom — Iz ljudstva za ljudstvo. Četrtek, 9. 2.: 14.15 Poročila, objave — Pogled v zakladnico slovenske komorne glasbe. Petek, 10. 2.: 14.15 Poročila, objave — Od petka do petka — Cerkev in svet — Beremo za vas. RADIO LJUBLJANA oddaja na srednjem valu 327,1 — 257 — 212,4 m. UKV frekvence 88,5 — 90,1 — 92,1 — 94,1 — 96,4 — 96,5 97,7 — 98,9 MHz. Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 18.00, 19.30, 22.00, 23.30. Dnevne oddaje: 5.15 Svetujemo vam — 5.30 Dokler ne kupite časopisa — 6.15 Napotki za domače turiste — 6.25 Informativna oddaja — 6.15 Danes za vas — 7.05 Telesna vzgoja — 7.45 Pregled sporeda — 7.50 Oddaja za ženo — 8.05 Glasbena matineja — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.30 Kmetijska oddaja — 13.15 Obvestila — 13.30 Priporočajo vam — 16.00 Vsak dan za vas — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice. Sobota, 4. 2.: 9.40 Iz albuma skladb za mladino — 10.15 Scene iz opere Ekvinokcij — 10.40 Novost na knjižni polici — 11.15 Koncert orkestralne glasbe — 12.10 Pravkar prispelo — 12.40 Orkester RTV 'Ljubljana — 14.05 Koncert po željah poslušalcev —- 15.30 Križem po svetu s Komornim zborom RTV Ljubljana — 17.45 Ljubiteljem beat glasbe — 18.15 Sonata od baroka do danes — 18.50 S knjižnega trga — 20.00 Plesni orkester RTV -Ljubljaha — 20.30 Konjiček kapitana Barča, radijska igra — 22.10 Oddaja za naše izseljence. Nedelja, 5. 2.: 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Burja, otroška radijska igra — 9.05 VaSčila — 10.00 Se pomnite, tovariši — 11.15 Nedeljski koncert orkestralne glasbe — 12.05 Voščila — 13.30 Nedeljska reportaža — 14.00 Nedeljsko športno popoldne — 15.30 Humoreska tedna — 17.05 V svetu operetnih melodij — 20.00 Potujoča glasbena skrinja — 21.00 Ura z našimi opernimi pevci. Ponedeljek, 6. 2.: 8.55 Za mlade radovedneže — 9.45 Medvedek, otroška igra — 10.35 Pesniki, podlistek — 11.15 Vesela godala — 12.10 Slovenski pevci zabavnih melodij —■ 12.40 Pihalna glasba — 14.05 Zvočne miniature — 14.30 Voščila — 15.30 Moški in mešani pevski zbor iz Laškega — 17.05 Iz opernega sveta — 18.15 Izbiramo glasbo za ples — 18.45 Narava ni človek — 20.00 Simfonični koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Torek, 7. 2.: 9.25 Slovenske narodne —- 10.15 Iz novejšega opernega repertoarja — 11.15 Kaleidoskop plesnih zvokov — 12.10 Štirje kovači — 12.40 Iz repertoarja Fritza Kreislerja — 14.05 Pet minut za novo pesmico — 14.25 Iz jugoslovanske orkestralne glasbe — 15.40 V torek nasvidenje — 17.05 Orkester RTV Ljubljana predstavlja — 18.15 Iz naših relejnih postaj — 18.50 Na mednarodnih križpotjih — 20.00 Mariborski komorni zbor — 20.20 Garou — Garou, radijska igra. Sreda, 8. 2.: 8.55 Pisan svet pravljiic in zgodb — 9.45 Sovražnika, glasbena pravljica — 10.45 Človek in zdravje — 11.15 Predla je, predla Katrca volno — 12.10 Zabavni orkester poljskega radia — 12.40 Iz opere Traviata — 14.05 Igrajo veliki zabavni orkestri — 14.35 Voščila — 15.30 Iz slovenske solistične glasbe — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.15 Iz noših šfudiov — 18.45 Naš razgovor — 20.00 Sonetni venec, kantata. Četrtek, 9. 2.: 9.25 Srbske narodne pesmi — 9.40 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Priljubljeni operni dvospevi — 11.15 Znani orkestri — 12.10 Ansambel Maksa Kumerja in ansambel Slavka Avsenika — 12.40 Dvajset minut za klavir, violino lin violončelo — 14.05 Odmevi iz baletnih odrov — 14.45 Lirika za otroke — 15.30 Melodije za klavir in godala — 17.05 Turistična oddaja — PEČI in 5,edilnike znamke .Tirolia’ v najboljši kvaliteti in največji izbiri Podjunska trgovska družba bratje Rutar & Co. Dobrla vas - Eberndorf A »141 tel. [0-42-34] 281 18.15 'Prizori iz opero Soročinski sejem — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Četrtkov večer — 21.00 Sto let slovenske lirike. Petek, 10. 2.: 8.55 Pionirski tednik — 9.40 Pojo mladinski zbori — 10.35 Povodenj, podlistek — 11.15 Popevke s tekočega traku — 12.10 Jugoslovanski pevci zabavnih melodij — 12.40 Igrajo tuje pihalne godbe — 14.05 S popevkami po svetu — 14.35 Voščila __________ 15.40 Mladinska oddaja — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.15 Zvočni rozgledi — 18.50 Kulturni globus — 20.20 Tedenski zunanjepolitični pregled — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. RADIO TRST oddaja na valu 306,1 m ali 980 Kc/sek. Frekvenca 98,3» 96,1 in 100,5 MHz. Poročila: 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15. Dnevne oddaje: 14.15 Dejstva in mnenja — 20.00 Spori. Sobota, 4. 2.: 12.00 Kulturni odmevi — 13.30 Semenj plošče — 14.45 Avsenikovi motivi — 15.00 Glasbena oddaja za mladino — 16.00 Volan — 16.20 Pregled italijanske dramatike — 17.30 Lepo pisanje, vzori in zgledi mladega rodu — 19.10 Družinski obzornik — 20.35 Teden v Italiji — 20.45 Moški vokalni kvintet — 21.00 Za smeh ir» dobro voljo. Nedelja, 5. 2.: 8.30 Kmetijska oddaja — 11.15 Oddaja za najmlajše — 13.00 Odmevi tedna v naši deželi — 15.00 Sanremo 1967 — 15.30 Krinka in obraz, groteska — 18'35 Iz pesniških gajev — 20.30 Kranjski klobasi, sonelnš venec. Ponedeljek, 6. 2.: 12.10 Brali smo za vas — 18.00 Odvetnik za vsakogar — 19.10 Sveta brata Ciril in Metocf — 21.00 Pustne šege in navade — 21.30 V plesnem ritmu. Torek, 7. 2.: 12.00 Kranjski klobasi, sonetni venec — 12.20 Zadovoljni Kranjci — 17.20 Italijanščina po radiu 19.10 Plošče za vas — 20.35 Igralec, opera. Sreda, 8. 2.: 12.10 Pomenek s poslušalkami — 16.00 Ne vse, toda o vsem — 19.00 Ansambel The Letiermen — 19.10 Higiena in zdravje — 19.25 Samospevi in zborovske pesmi na besedila Fronceta Prešerna — 20.35 Simfonični koncert. Četrtek, 9. 2.: 12.00 Za smeh in dobro voljo ______ 17.2D Italijanščina po radiu — 18.30 Jugoslovanski skladatelje 19.00 Pisani balončki — 20.30 Marie Octobre, drama —- 22.35 Slovenski solisti. Petek, 10. 2.: 12.10 Med tržnimi stojnicami —. 18,00 Ne vse, toda o vsem — 18.30 Slavni solisti v Trstu _____ 19.00 Moj prosti čas — 19.45 Plošče, ki so mladim všeč — 20.35 Gospodarstvo in delo — 21.00 Koncert operne glasbe. Sobota, 4. 2.: 15.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Ljubljani — 17.03 Novo za ženo — 17.35 Za prijatelja znamk — 18.00 Družina Leitner — 18.40 Kaj vidimo novega — 19.30 Cas v sliki — 20.15 Neumrljivost koračnic — 21.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Ljubljani. Nedelja, 5. 2.: 16.00 Evropsko prvenstvo v umetnem drsanju na ledu v Ljubljani — 18.00 Svet mladine — 18.30 Psi med sabo — 19.00 Veselje z glasbo —- 19.30 Nedeljski šport — 20.20 Astoria, opereta. Ponedeljek, 6. 2.: 18.35 Tečaj francoščine — 19.00 Alarn* v gorah — 19.30 Čas v sliki — 20.15 Smejim se — 21.35 Mestni pogovori. Torek, 7. 2.: 12.55 Smučarske tekme za alpski pokal * Badgasteinu — 18.35 Tečaj angleščine — 19.00 Razmišljanje se obrestuje — 20.15 Beljaški pust — 21.30 Horizonti. Sreda, 8. 2.: 11.03 Civilna korajža — 12.03 Historično serenada — 12.55 Prenos iz Badgasteina — 15.15 Predolimpijski smučarski skoki v Saint Nizien — 17.03 Pavlihove pustolovščine — 17.45 Tihe vode — 18.35 Tečaj francoščine — 19.30 Čas v sliki — 20.00 Moč in lepoto — 21.35 Dediščina zgodnjokristjanske dobe. Četrtek, 9. 2.: 11.03 Vsakodnevna kemija — 12.00 Mostovi do človeka — 12.55 Prenos iz Badgasteina ______ 14.00 Predolimpijske smučarske tekme v Autransu — 18.35 Italijanščina za začetnike — 19.00 Športni kaleidoskop — 19.30 Čas v sliki — 20.15 II Campiello, komična opera. Petek, 10. 2.: 11.03 Moč in lepota — 18.35 Pogled po deželi — 19.00 Potrošnik — 19.30 Cas v sliki ________ 20.15 Vojna brez front — 21.15 Skorpioni — 22.15 Sedem dni časovnih dogajanj — 22.45 Jazz v Evropi. Ta teden vam priporočamo: Knjige za ljubitelje umetnosti ■ SLOVENSKO SLIKARSTVO, reprezentativen pregled od 14. stoletja do danes, 300 str. velikega formata, 104 barvne in 32 črnobelih slikovnih prilog, pl. 418 šil. U Zoran Kržišnik: JANEZ BERNIK, prikaz sodobnega slovenskega umetnika v besedi in sliki, 188 str. velikega formata, slik. priloge, pl. 64 šil. £ Vojeslav Mole: UMETNOST JUŽNIH SLOVANOV, zgodovina južnoslovanske likovne umetnosti od začetkov do 20. stoletja, 588 str. velikega formata, il., pl. 228 šil. £ Emilijan Cevc: SLOVENSKA UMETNOST, poljuden pregled razvoja likovne umetnosti na Slovenskem, 192 str., slik. priloge, br. 15 šil. Ciril Cvetko: OPERA IN NJENI MOJSTRI, opis najbolj znanih opernih del in njihovih avtorjev, 388 str., slik. priloge, br. 52 šil. B Georges Sadoul: MOČ FILMA, zgodovina filmske umefnosfi in njenih ustvarjalcev, 192 str., ilustr., kart. 45 šil. ■ Viktor Smolej: SLOVENSKI DRAMSKI LEKSIKON (A—Lj, podatki o slovenskih odrskih umetnikih, 224 str., ilustr., br. 24 šil. ^ Dragotin Cvetko: RISTO SAVIN, življenje in delo slovenskega skladatelja, 202 str., ilustr. pl. 27 šil. ^ Vitko Musek: KNJIGA O FILMU, zanimiv pogled za kulise filmske umetnosti, 108 str., slik. priloge, br. 10 šil. Posamezne knjige lahko naročite tu di po pošti. Plačilo možno v obrokih. Knjigarna ,,Naša knjiga", Celovec, Wulfengasse