Česa pričakuje žena od domovine. Vesliko dandanes govorijo in pišejo o ženi, njenih pravicah in njenih nalogah, ki naj jih vr&i v javnem življenju v dobrobit skupnosti in domovine. Pri vsem lem pa se nckako zapostavlja njen glavni in prvi poklic, poklic matere in gospodinje. Premalo se upošteva in razumeva njeno tiho delo, ki ga dan za dnevom neopaženo vrši t skromni enolično sti, ki je pa za javnosl mnogo globjega pomena kot vse ono, kar more storiti žena v službi javnega življenja. Ta trditev ima na prvi pogled videz pretiravanja, pa je navzlic temu resnična. Narod, pravijo, je tak, kakoršne so njegove matere in žene. To velja v nravnem, velja pa tudi v narodnogo-spodarskem oziru. Bodočnost našega naroda, naše domovine je v rokah mladine. In delo naših žen je vzgojili in pripraviti to mladino, da se bo zavedala svoje velike odgovornosti, dati domovini močnih, značajiiih in plemenitih ljudi, ki ne kJonejo in ne bežijo, ampak so pripravljeni tudi na žrtte, kadar zahlevajo tako višji oziri. Naše matere morajo dati domovini ljudi, katerih versko pojmovanje ni samo rahJa, lepa lupina brez jedra, ampak ljudi, ki izpovedujejo versko prepričanje s svojim življenjem in to dosledno in povsod, kamor jih postavi v življenju božja previdnost. Nič manj važna je za narod žena gospodinja v narodnogospodarskem oziru. Dobri dve tretjini narodnega premoženja gre skozi njene roke. To znači velikansko moč, ki jo more porabiti v prid skupnosti, če se zaveda svojih dolžnosti in obveznosti napratn do movini. V narodnogospodarskem smislu dela ona gospodinja, ki skrbi, da se v njenem okolišu pomnožijo pridelki, ki služijo za prehrano. Dalje gospodinja, ki uporablja kjer le gre doma pridelano blago (pospešuje n. pr. po krajevnih razmerah pridobivanje lanene in volnene preje). Taka gospodinja daja pri nakupovanju prednost v domovini napravljenim izdelkom Ln odklanja po možnosti uvoženo inozemsko blago. Slednjič podpira  narodno gospodarslvo tudi z varčnim, smotrenim gospodinjstvom. O vseh leh panogah, ki spadajo v gospodiinjski delokrog, bomo govorili na tem mestiijV »Slovenskem Gospodarju«. Dobro bi pa bilo, če bi javUe gospodinje svoje mnenje in svoje želje glede snovi, ki naj bi se tu obravnavala. Tozadevne dopise sprejema naše uredništva O štedilniku in kurjavi. Štedilne peči ali šleddlniki se vedno bolj uveljavljajo v naših kuhinjah. In prav je tako. Dobro napravljen šledilnik prihrani gospodinji trud, čas in kurivo. Slednje pa le te¦daj, če je pravilno napravljen. Večkrat naletlmo na šledilnike. ki ne zaslužijo tega imena, ker porabijo za ogrevanje ogrorano kuriva. Vzrok li& največkrat v tem, da se na- haja kurišče pregloboko Ln da je vzidana rešetka prevelika, vsled česar je tudi notranji proslor prevelik in se plini preveč ohladijo, preden pridejo do štedilne plošče. To ima za posledko preveliko uporabo kuriva. V tem slu&iju stori gospodinja najbolje, če pokliče izvežbanega pečarja, ki dvigne in podloži rešetko tako, da dobi pravo višino, in obloži stranske slene s primernim prizidkom. Pravilna višina, ki se meri od rešetke do spodnje strani štodilne plošče, znaša pri malih štedilnikih 15—10 cm, pri srednjih 10—17 cm in pri velikih 20—22 cm. Velikost rešetke pri srednjem šledilniku naj bo 12X25 cm (oblika navadne opeke). Slroški takega popravila so kmalu kriti s prihrankom kuriva. Veliko toplote se ludi razgubi, če je mostiček, to je prostor, kjer zapuščajo ogreti plini kurišče, prenizek. Posledice so iste, kakor pri preglobokem kurišču. Vročina se porazgubi, preden pride do pečic in kotlička, in ti so slabo ogrevani. Tudi tu pomaga pečar s tem, da dvigne mosliček na pravo višino in tako zoži proslor. Poševna razdalja med raostiekom, šlcdilno ploščo in pečico naj meri pri manjših štedilnLkili 5—6 cm, pri večjih 6—7 cm. Tudi razne poškodbe šteddlnika niso brez učinka na kurjavo. Skozi razpoke in špranje na štedilnih ploščah Ln vraticah pride zunanji zrak ki zmanjšuje zračni prepih, slabi kurjavo in ohladi pline. Škoda pri kurivu je lahko prav občulna, istotako je moleno redno poslovanje. Če ne moremo drugače odpomoči, si začasno pomagamo s tem, da zamažemo vrzeli z ilovico. Slabemu razgrevanju štedilnika in pečice je lahko krivo ludi, če se naleze med šledilno ploščo in pečico ali kotličkom za vodo pepel ali saje. Oba sta slaba prevajalca toplote in slabila učinek kurjave. Redno mesečno ometanje zabrani ta nedoslalek. StedilnLk mora biti vsak dan očiščen. Najboljše opravimo lo delo, če zapremo vratca pepelišča in spravimo iz kurišča ves pepel s pripravnim kaveljnom. Žlindro in neizgo rele kose poberemo z lopatico. Rešetka mora biti popolnoma prazna, da ima zrak prost dostop do kuriva. Dobro je, če imamo v pepelišču ploščevinast predalček, v katerega pada pepel in ki ga lahko iztresemo zunaj hiše, da ne prašimo hišnih prostorov. Podkurimo lahko z rahlo zmečkanim ter razkosanim papirjem in drobnimi treskami, na katere naložimo drobno nasekana, kratka drva. Ko se je razgorelo, priložimo premog v kosih jajčne debelosti. Pri tem pazimo, da ne udušimo ognja. Pri nadaljnem nalaganju porinimo redno ogen] ob etrani Stedilnika in polagajmo kurivo poleg ognja, da morajo plini kuriva čez ogenj in se tako uporabijo. Reietka mora biti popolnoma pokrila1 s kurivom, drugače prihaja zraven preveč zraka.