Poro~ila, ocene Stanko Gogala: Izbrani spisi Knjiga je iz{la leta 2005, izdalo pa jo je dru{tvo 2000. Izbor, predgovor in bibl. podatke pripravil dr. Robi Krofli~, biblios pripravila Tanja [ulak. Ko se vpra{amo, kdo so tisti najvplivnej{i pedago{ki teoretiki na Slovenskem, ki jih zaradi znanstvene ravni, izvirnosti in vplivnosti njihovega dela upravi~eno pri{tevamo med doma~e klasike, vedno znova stopijo v ospred- je tri imena: dr. Karel Ozvald, dr. Stanko Gogala in dr. Vlado Schmidt. Seveda bi lahko na{teli {e {tevilne druge pomembne doma~e pedagoge, toda omenje- nim trem je skupno to, da so bili ves ~as obstoja pedagogike na Univerzi v Ljub- ljani vodilni nosilci in snovalci tiste osrednje pedago{ke discipline, ki se vse- binsko prekriva s podro~jem ob~e pedagogike oziroma teorije vzgoje. Bili so torej snovalci temeljnih teoretskih konceptualizacij, paradigmatskih usmeritev in navsezadnje tudi svetovnonazorskih ter ideolo{kih umestitev klju~nih peda- go{kih problemov v obdobju od nastanka stare Jugoslavije do konca sedemde- setih let. Po eni strani je bil njihov vpliv povezan z avtoriteto poklicnega po- lo`aja, po drugi strani pa je mogo~e ugotoviti, da je njihova strokovna avtorite- ta izhajala iz kakovosti njihovega dela (tudi ~e se z ideolo{kimi in svetovnona- zorskimi ozadji ne moremo poistovetiti). V primerjavi z nekaterimi drugimi nacionalnimi okolji ima pedagogika na univerzitetni ravni pri nas sorazmerno kratko zgodovino in zato je skromno tu- di {tevilo vodilnih univerzitetnih profesorjev pedagogike iz tega obdobja. Glede na pomen in mesto, ki ga omenjeni avtorji zasedajo v doma~i pedagogiki, je bi- lo znanstveni analizi njihovega dela namenjeno premalo pozornosti. Res je, da je Sodobna pedagogika vsakemu od njih namenila samostojno tematsko {tevilko, toda zdi se, da je bilo tukaj v ospredju predvsem njihovo ponovno odkrivanje in prizadevanje za rehabilitacijo. To je {ele prvi korak k bolj poglobljeni in objek- tivni analizi, ki ne bo ve~ obremenjena s tradicionalnimi ideolo{kimi razhajan- ji in ki v ospredje ne bo postavljala zgodovinski, temve~ pedago{kosistematski vidik. Izdajo Gogalovih Izbranih spisov je mogo~e razumeti kot pomemben prispevek k tej nalogi. Pri tem pa je treba izpostaviti edinstveno pozicijo Stan- ka Gogale v slovenski pedagogiki. Medtem ko je povojna »socialisti~na« peda- gogika anatemizirala Ozvalda (najbolj kriti~en je bil Vlado Schmidt) kot pred- stavnika predvojne »bur`oazne« pedagogike na eni strani in je na drugi strani danes prisotna anatemizacija Schmidta kot predstavnika »socialisti~ne« peda- gogike, stoji Gogala na sredini: njegova predvojna »bur`oazna« pedagogika se je zlahka integrirala v povojno »socialisti~no« pedagogiko. Iz njegove biografije 160 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006 Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 160 razberemo, da ga je politi~na oblast sicer posku{ala ideolo{ko diskreditirati, ven- dar so mu v bran stopili {tudenti pedagogike, ki so izpostavili humanisti~no in demokrati~no razse`nost njegove pedagogike. Tu se nakazuje univerzalnost nje- gove pedagogike, ki je bila sposobna pre`iveti dva razli~na politi~na in ideolo{ka sistema, in to je tisto, kar pomeni najve~ji izziv za ponovno branje Gogalovih besedil. O~itno je, da je bil teoretski interes tisti, ki je bil Robiju Krofli~u motiv za ponovno izdajo nekaterih Gogalovih besedil in mu narekoval izbor. Tako v pred- govoru z naslovom Osebnostna pedagogika prof. dr. Stanka Gogala izpostavlja vrsto njegovih konceptualizacij in pogledov, ki {e vedno nagovarjajo sodobno pe- dagogiko. Predvsem pojem do`ivetja je tista osrednja kategorija, iz katere Gogala izpeljuje fenomen vzgoje in ki pedagoga vedno znova usmerja v ozave{~anje duhovnih razse`nosti vzgoje. Poleg tega pa Krofli~ izpostavi {e vrsto drugih »izjemno zanimivih poudarkov, ki jih je /Gogala/ v~asih zgolj intuitivno zaslutil, kasnej{i razvoj idej na podro~jih etike, teorij u~enja, teorije vzgoje in teorije verske vzgoje pa jih je v celoti afirmiral« (str. 11). Ti poudarki so v pred- govoru ponazorjeni z odlomki iz Gogalovih besedil, in to `e nakazuje dolo~eno logiko izbora. Krofli~ je izbral {estnajst Gogalovih besedil, ki reprezentativno pokrivajo vsa podro~ja Gogalovega pedago{kega snovanja, razgrinjajo pa tudi njegove svetovnonazorske poglede. Gre za besedila, ki jih je Gogala objavljal med letoma 1931 in 1970. Uvodni poglavji Izbranih spisov predstavljata ve~ja odlomka iz obeh Gogalovih predvojnih pedago{kih u~benikov: Temelji ob~e metodike (1933) ter Uvod v pedagogiko (1939). Za vstop v Gogalovo pedagogiko je besedilo iz Temel- jev ob~e pedagogike naravnost idealno. Tukaj namre~ najdemo dovolj natan~no uvodno razlago zveze med vzgojo in do`ivljanjem, ki je skoncentrirana v defini- ciji, »da je vzgoja /…/ normativno usmerjena du{evna sposobnost, ki zbuja ved- no le pravilno do`ivljanje in vzbuja pravilno do`ivljanje vedno tudi le takrat, kadar je dan za to objektivni razlog in predmet« (str. 35). Sledi Gogalov opis vzgoj- nega procesa, kjer opi{e in razlo`i, kako poteka ponotranjenje do`ivetja od stop- nje zunanjega prisvajanja prek du{evnega prisvajanja, kriti~ne dejavnosti, nor- mativne dejavnosti vse do osebnega osvajanja kot tiste to~ke, ko »je ~lovek res pristno do`ivel neko dejstvo ali neko vrednoto in je spoznal njeno predmetno vsebino ter njeno objektivno veljavnost« (str. 48). Verjamem, da bo bralca, ki se prvi~ sre~a z Gogalo, pri branju fasciniral ob~utek, da Gogala tukaj razlaga mis- terij vzgoje na na~in, ki ga lahko vsak prepozna in preveri v samorefleksiji svo- je osebne zgodovine ter izoblikovanja lastne osebnosti. Kako postanejo vrednote del posameznikove osebnosti? Zakaj se vzgoja pri nekom posre~i, pri drugem pa ne? V dana{nji pedago{ki teoriji bi te`ko na{li razlago, ki bi fenomen vzgoje prikazala tako prepri~ljivo, sprejemljivo in razumljivo, kot je to znal narediti Gogala. K temu bistveno prispeva jezikovni slog njegovega pisanja. To ni suhoparni znanstveni jezik, ki bi ob naslonitvi na znanstveni aparat sledi for- malni logiki analize problema. Njegov jezik je prej literaren kot pa znanstven, in prav to je tisto, kar mu daje izrazno mo~, ki zagrabi bralca v vseh razse`nos- tih njegove osebnosti. Vendar to ne pomeni, da njegovo pisanje nima znanstvene Poro~ila, ocene 161 Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 161 vrednosti – tu zlahka prepoznamo metodolo{ko doslednost, formalnologi~no usklajenost in vpetost v duhovni in spoznavnoteoretski okvir duhoslovne peda- gogike, tiste pedago{ke smeri, ki je v obdobju med obema vojnama prevladovala na univerzah v nem{ko govore~em svetu. Sicer pa svojo teoretsko usmeritev Gogala najbolje pojasni sam v besedilu Moja pedagogika, ki ga najdemo na kon- cu Izbranih spisov in predstavlja strnjeno refleksijo njegovega `ivljenjskega dela. V njem pravi, da »ta pedagogika gotovo ni v polnem smislu, v celoti in v podrobnosti originalno moja, ker se je v meni ob {tudiju najrazli~nej{e peda- go{ke znanstvene literature ter ob lastnem pedago{kem mi{ljenju, poglabljan- ju in iskanju primernega izra`anja za svoja pedago{ka spoznanja nabralo toliko najrazli~nej{ih mo~nih in odlo~ujo~ih vplivov od drugod, da ob najbolj tenko~ut- nem analiziranju teh razli~nih vplivov in miselnih pobud res ni mogo~e to~no dolo~iti: ta in ta misel, to in to spoznanje, ta in ta podrobna analiza itd. je resni~no originalno moja. /…/ Gotovo so v tej 'moji pedagogiki' tudi docela prevzete mis- li mnogih drugih pedago{kih mislecev, toda moj aktivni duh jih je miselno pre- delal in docela asimiliral, tako da niso ve~ tuji in samo pasivno ter nau~eno pre- vzeti del mojega duha.« (Str. 327) Gogalova izrazna mo~ in prepri~ljivost temelji- ta na dejstvu, da je napisano izraz njegovega najglobljega prepri~anja – z napisanim razgalja svojo osebnost, ki se je formirala prav po tistih principih, ki jih najdemo v njegovih besedilih. Gogala govori tisto, kar sam `ivi in `ivi tako, kot to na ravni ideala utemeljuje v svojem delu. Gogala sam na sebi ponazarja tisto, kar u~i, in to pride najbolj do izraza `e v njegovih Uvodnih mislih, ki v koncentrirani obliki izpostavijo bistvo njegove pedagogike: »/…/ uvideli bomo, da je metodika stvar osebe in osebnosti, in da je tem bolj{a in pravilnej{a, ~im ve~ja in bogatej{a osebnost je oni ~lovek, ki jo uporablja« (str. 28). @e v obeh uvodnih besedilih lahko prepoznamo specifi~nost Gogalovega pedago{kega koncepta, ki posku{a v skladu z duhoslovno pedago{ko tradicijo pedago{ko teorijo izpeljati iz `ivljenja samega, pri ~emer v ospredju ni empiri~na razse`nost, temve~ duhovna. Sporo~ilo Gogalove pedagogike je, da ni vzgojne metode, ki bi se je bilo mogo~e nau~iti in bi zagotavljala uspeh. Lahko samo raz- lo`i, kaj se v vzgojnem procesu dogaja, ne more pa zagotoviti, da bo ista meto- da uspe{na v razli~nih situacijah. Uspeh vzgojne metode je odvisen od vzgo- jiteljeve osebnosti, kot smo videli prej. Toda tudi to samo po sebi ne zadostuje. Vzgojiteljevo u~inkovitost v izhodi{~u determinira tisto, kar Gogala imenuje sub- jektivni pedago{ki duh, in to je osrednja tema besedila z naslovom O duhovnem in du{evnem oblikovanju (1931/32). Tako kot pri ve~ini besedil tudi tukaj na ne- ki intuitivni ravni ~utimo, da nam Gogala razkriva najgloblje resnice o vzgoji, ko razlaga pojma pedago{ki eros in pedago{ki ~ut kot temeljni kategoriji sub- jektivega pedago{kega duha. To sta kategoriji, brez katerih vzgojitelj ne more u~inkovito vplivati na otroka, toda hkrati sta kategoriji, ki se ju ni mogo~e nau~iti ali si ju privzgojiti. Ljubezen do pedago{kega dela in sposobnost peda- go{kega ukrepanja brez teoretske analize situacije sta danosti, ki ju preprosto poseduje{ `e od rojstva. Ali je torej na~rtno formiranje vzgojiteljev sploh mogo~e? Iz nekaterih Gogalovih trditev lahko izpeljemo sklep, da to ni mogo~e, ~eprav nas ves njegov pedago{ki opus prepri~uje o nasprotnem: namenjen je predvsem 162 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006 Edvard Protner Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 162 formiranju subjektivnega pedago{kega duha. V ~lanku Zdru`itev zahteve po u~iteljevi osebni metodi in metodi za u~enca (1938), ki vsebinsko zaokro`a in dopolnjuje `e prej izpostavljene probleme, Gogala vpelje {e pojem pedago{ka in- tuicija in med drugim zapi{e: »Razumljivo je, da imajo nekateri pedago{ki ~ut bolj razvit kot drugi (pravi pedagog ga ima v obilni meri), vendar je vsakemu u~itelju in vzgojitelju potrebna vsaj minimalna mera pedago{ke intuicije. Na to prirojeno sposobnost bi morali paziti pri izbiri gojencev za u~itelji{~a in na uni- verzi za bodo~e profesorje.« (Str. 220) To je ideja (v lai~nih krogih jo ob~asno naj- demo tudi danes), ki v izostreni obliki demonstrira konsekvence Gogalovega pedago{kega koncepta. Kako prepoznati in izmeriti duhovne kategorije, kot so pedago{ki eros, ~ut, intuicija? Gogala na to ne odgovori, toda povsem jasno je vsaj nekaj: tega ni mogo~e meriti s kak{nim psiholo{kim testnim instrumen- tarijem. Subjektivnost tak{ne presoje pa se (kljub dobrim namenom) v nobe- nem primeru ne more izogniti vrednostnemu opredeljevanju, ki v kon~ni izpel- javi vodi v presojanje »moralnopoliti~ne primernosti« kandidata za u~iteljski poklic Kljub tako pesimisti~nemu pogledu na mo`nost formiranja vzgojitelja (u~itelja) je najve~ji del Gogalovega pedago{kega prizadevanja namenjen prav temu. Njegova pedagogika ni normativna, temve~ deskriptivna: `eli opisati, kaj se dogaja v vzgojnem procesu, in pri tem vzgoje ne reducira samo na odnos med vzgojiteljem in gojencem. V ~lanku Vzgojni pomen ob~estev, `ivljenja in zaupanja (1937) pripisuje mo~an vzgojni vpliv tak{nim vzgojnim dejavnikom, kot so ob~estva (prijateljstvo, dru`ina, narod, Cerkev), `ivljenje ter zaupanje in vera v ~loveka. V ~lanku Na~elne misli o {olski zajednici (1931) pa pripisuje velik pomen celotnemu {olskemu ozra~ju, pri ~emer je zanimiv njegov sociolo{ki pristop, ki postaja danes s prevodom Tönniesove knjige Gemeinschaft und Gesellschaft (Skupnost in dru`ba, Ljubljana: Fakulteta za dru`bene vede, 1999) teoretsko bolj izzivalen tudi v doma~em prostoru. Tako tudi Gogala v tem ~lanku razlikuje med zajednico (Gemeinschaft/skupnost) in organizacijo (Gesellschaft/dru`ba). Zajednica je naravna skupnost posameznikov, organizacija pa umetna. V opiso- vanju zajednice pride mo~no do izraza permisivna narava Gogalove pedagogike, saj se zavzema, da naj v {oli vlada »toplo in presr~no razmerje /…/ med u~itel- jem in u~enci /…/ ter med med u~enci samimi«. (158). Njegova permisivnost pride {e bolj do izraza v ~lanku Zdru`itev zahteve po u~iteljevi osebni metodi in meto- di za u~enca (1938), kjer pravi: »Pedagogika se je obrnila od svoje normativne smeri, ki je samo zahtevala, otroci pa so morali ubogati in sprejemati, v psiho- lo{ko smer, kjer gre za mo`nost in lahkoto izobrazbenega in vzgojnega spreje- manja. Sodobni pedagogiki gre za sposobnost u`ivetja v otroka, tako da ga sku{amo razumeti kot otroka in da ga pustimo biti in ostati tudi pri {olskem delu otroka.« (Str. 223) V ~lanku Duhovni obraz sodobne mladine (1935) je Gogala z veliko peda- go{ko, socialnopsiholo{ko in kulturnokriti~no subtilnostjio prikazal duhovno mentaliteto mladine v tridesetih letih prej{njega stoletja. Njegov opis je na neka- terih mestih nenavadno podoben opisom, s katerimi se v lai~ni javnosti tudi danes opisuje mladina. Zna~ilen je naslednji citat: »Vzgojne razmere v dru`ini Poro~ila, ocene 163 Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 163 so se mo~no izpremenile in na mesto prej{nje v~asih pedantne vzgojne strogosti je stopila neka izredna vzgojna mla~nost. /…/ Otrok in mladostnik sta danes prosta bolj ko kdaj prej in star{i gledajo po ve~ini mirno in brezbri`no na nji- hovo po~etje. /…/ Ne smemo pozabiti {e primerov, ko pu{~ajo star{i svoje otroke brez vsake kontrole v kino ali gledali{~e, ve~krat samo zato, ker otroci to ho~ejo in ker jim star{i pa~ vse dovolijo, kar ho~ejo.« (Str. 171–172) To je pa~ samo {e en dokaz, da zaseda vsesplo{no nerganje nad »dana{njo mladino« neko struk- turno mesto v pedago{kem diskurzu. Gogalovo sporo~ilo ima v tem kontekstu univerzalen pomen, saj iz njegovega zapisa veje zaupanje v pozitivno vrednost- no naravnanost mladih. V zvezi z mladino ne moralizira – prepoznavna je naklonjenost, ki ve~ pove o njen samem in vrednotah mladinskega gibanja, ki mu je tudi osebno pripadal, kot pa o dejanskem sociokulturnem polo`aju mladih. Gogalov odnos do aktualnega dogajanja na pedago{kem podro~ju v obdob- ju pred drugo svetovno vojno razberemo iz ~lanka Pedago{ka teorija (1937/38) in Smisel sodobnih pedago{kih prizadevanj (1940). Medtem ko v zadnjem strp- no presoja razli~ne pedago{ke struje in jih interpretira iz duhoslovnopeda- go{kega vidika, pa v ~lanku Pedago{ka teorija izstopa izrazito polemi~en pristop, ki nakazuje svetovnonazorska razhajanja v takratni slovenski pedagogiki. Gre za polemiko med »tako zvano akademsko in svetovnonazorno teorijo« (str. 228) oziroma med pedagogi, ki svetovnonazorsko pripadajo »idealizmu« na eni strani in »meterializmu« na drugi. K prvim poleg sebe pri{teva {e Ozvalda in [iliha, nasprotnikov pa sicer ne imenuje, vendar je o~itno, da gre za u~itelje, ki so v ~asu pred drugo svetovno vojno pedagogiko vedno bolj opirali na marksizem. Toda kolikor je bil Gogala nasprotnik marksisti~no usmerjenih pedagogov na eni strani, se je na drugi strani zapletel tudi v odmevno polemiko s pred- stavniki katoli{ke pedago{ke doktrine. Polemiko je spro`il njegov ~lanek Iz psi- hologije religioznega vzgajanja: vezanost in spro{~enost (1935/36), ki ga je ob- javil v reviji ^as, katere sourednik je bil. Z opozorilom, da je religiozno vzga- janje vse kaj drugega kot religiozno izobra`evanje, predvsem pa religiozno dresiranje. Tudi tukaj ostaja zvest svojemu temeljnemu pedago{kemu prepri~an- ju, da je rezultat vzgoje sposobnost do`ivljanja vrednot in v tem smislu »~love- ka vzgajamo religiozno tako, da mu je vselej edini razlog za njegova religiozna dejanja do`ivetje in ob~utenje religioznih vrednot« (str. 267). V tem ~lanku in v ~lankih, ki sledijo (Kr{~anski `ivljenjski nazor (1937/38), @ivljenje in vzgajanje (1937/38), Pozitivno versko vzgajanje – Misli po kongresu Kristusa Kralja (1939/40), Kriza osnov vzgojnega oblikovanja (1941) – vsi v re- viji ^as), se nam Gogala predstavlja kot katoli{ki intelektualec, ki posku{a s svojimi pogledi dejavno sooblikovati duhovno podobo Slovencev. Bralec bo v teh besedilih zlahka na{el {tevilne vzporednice z aktualnim dogajanjem `e na ravni dikcije, saj se Gogala med drugim zavzema npr. za »notranjo spro{~enost ~lovekove osebne religioznosti« (str. 268), prepoznal pa bo tudi podobne pro- gramske te`nje: »Kr{~anski `ivljenjski nazor ne more razumeti, kako da pre- vladujejo na svetu drugi in kr{~anstvu nasprotni sistemi, ki hrome in ote`ujejo kr{~ansko udejstvovanje tudi onim, ki bi to iz sebe hoteli in morali. Zato gre no- vo prizadevanje v to smer, da bi tudi kristjani uveljavili svoj `ivljenjski sistem, 164 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006 Edvard Protner Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 164 da bi ga uresni~ili v vseh `ivljenjskih in kulturnih podro~jih /…/.« (Str. 276) To- da kakr{no koli ume{~anje Gogale v aktualne idejne in svetovnonazorske kroge bi bilo zgre{eno, ~e bi spregledali poglede, ki jih je predstavil v referatu Vzgoja k svobodi (1940), ki ga je predstavil na t. i. Bohinjskem tednu. Tudi to besedilo ima izpostavljeno svetovnonazorsko ozadje, vendar v svojem temeljnem sporo~ilu Gogala ostaja zvest svojim pogledom na ~loveka. Vzgojo k svobodi tukaj razume kot vzgojo, ki je osvobojena pritiska ideologij, iz celotnega konteksta besedila pa je razvidno, da vidi gro`njo svobodni vzgoji tudi v cerkveni avtori- tarnosti in njeni ideolo{ki posesivnosti. Zadnje besedilo Gogalovih Izbranih spisov je `e omenjeni ~lanek Moja pe- dagogika (1970). Gre za njegovo zadnje objavljeno besedilo – v Izbranih spisih je to edino besedilo, napisano po vojni. ^eprav gre za besedilo, ki je nastalo v povsem druga~nem dru`benem, kulturnem in politi~nem okolju, brez te`av pre- poznamo teoretsko zaokro`enost in vrednotno konsistentnost, ki predstavlja lo- gi~no kontinuiteto njegovega predvojnega delovanja. [ele v tej teoretski in duhovni zaokro`enosti dobi npr. Gogalova sintagma »toplina humanega ~love- ka« (str. 334), ki omogo~a vzgojni stik, svoj globlji pomen in ni zgolj fraza, ki nereflektirano legitimira vzgojiteljev pedago{ki poseg. Hkrati pa tukaj prepoz- namo tisto, kar je ob teoretski zaokro`enosti temeljna poteza Gogalove peda- gogike: nagovarja nas z mo~jo svoje osebnosti, in to je mo~, ki veje tudi iz tiste lepe fotografije na naslovnici. Verjamem, da se bo ta knjiga globoko vtisnila v zavest vsakega, ki jo bo bral kot strokovno in {tudijsko gradivo ali pa zgolj kot vir slovenske duhovne dedi{~ine. Toda hkrati ta knjiga prina{a misli in ideje, ki bi utegnile imeti (iztr- gane iz konteksta duhoslovne pedago{ke znanstvene paradigme in ~asovne pogo- jenosti) tudi izrazito negativne u~inke. ^eprav do`ivlja duhoslovna pedagogika v nem{ko govore~em prostoru ponoven vzpon in je torej tudi s tega vidika izda- ja Gogalovih Izbranih spisov izredno aktualna, pa ne smemo spregledati, da je to pedago{ka smer, ki se je tam morala potrjevati v izredno ostrem in kriti~nem teoretskem diskurzu. Sredi {estdesetih let je kriti~na pedagogika, ki je izhajala iz znanstvene tradicije Frankfurtske {ole, u~inkovito opozorila, da je duhoslov- na pedagogika v prizadevanju za za{~ito otroka pred ideolo{kimi pritiski spre- gledala svojo ideolo{ko pozicijo. @e dejstvo, da je Gogala vse do za~etka sedemde- setih soustvarjal slovensko pedago{ko teorijo, pri~a o dolo~enem pedago{kem pluralizmu tudi v na{em prostoru, po drugi strani pa dejstvo, da nikoli ni pri{lo do kriti~nega spopada z Gogalovo pedagogiko, pri~a, da slovenska »socialisti~na« pedagogika tega spopada preprosto ni potrebovala in je Gogalo zlahka integri- rala v svoj sistem. Ta trditev bi zahtevala podrobnej{o analizo, ki presega na- men tega prispevka. Klju~no je spoznanje, da smo v doma~i pedagogiki v veliki meri presko~ili vse tisto bogastvo teoretskih razhajanj, ki jih je omogo~al znanstveni pluralizem v okviru demokrati~nih politi~nih ureditev. Tu so se os- trile teoretske pozicije, ki danes predstavljajo standardno poprej{nje znanje vsake pedago{ke analize in ga niti ni treba posebej eksplicirati – medtem pa pri nas {e vedno ~akamo na kak{en iz~rpnej{i prikaz temeljnih idejnih zna~ilnosti duhoslovne pedagogike (in seveda tudi drugih pedago{kih smeri iz povojnega Poro~ila, ocene 165 Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 165 obdobja). Tak{no poprej{nje znanje in kriti~na distanca bi samo dodatno povzdig- nila vrednost Gogalove pedagogike. Knjigo zaokro`ata Biografija prof. dr. Stanka Gogala in njegova Bibli- ografija … Oboje je dragocena pomo~ za nadaljnjo raziskovanje Gogalove peda- go{ke dejavnosti, ki bo gotovo sledilo. Izpostavimo {e podatek, da je knjigo sponzoriralo Slovensko dru{tvo peda- gogov. Ta poteza zaslu`i vso pohvalo in morda je tu mogo~e prepoznati zametek bolj sistemati~ne skrbi za ohranjanje slovenske pedago{ke dedi{~ine. To de- javnost bi bilo smiselno dopolniti tudi z izdajanjem klasi~nih del svetovnih peda- go{kih klasikov, vendar bo treba poskrbeti za druge vire financiranja, saj je to projekt nacionalnega pomena. Dr. Edvard Protner 166 SODOBNA PEDAGOGIKA 1/2006 Edvard Protner Sodobna pedagogika_6.qxp 14.3.2006 7:20 Page 166