Poštnina plačana v gotovini. 27. aprila 1938 Enake dolžnosti za vsakega Enake pravice za vse! Leto II št. 17 vvairavda Ml SOCIALNO POLITIČNI. KULTURNI !N STROKOVNI LIST 1 rt n m O P Izhaja Štirikrat mesečno oh četrtkili. Naročnina: mesečno Din 4'—, četrtletno I Ji n II)-—, polletno Din 20—, celoletno Din 40—. Posamezna številka Din !•—.. Uredništvo in uprava Ljuhljuna, Dalmatinova ulica 8. telefon štev. 21-32. Rokopisi se ne vračajo. Poštnočekovhi račun štev. 17.177. Poštni predul štev. 74. Človek se spreminja • • Pod solncem in na zemlji je marsikaj tako ustrojeno, da je kakor v gosto kopreno zavito, c)a je ne.unfl.jfvtj, nerešljivo. Potem govorimo o sfingi, ta je za nas večna uganka. Tudi človek je do gotove mere sfinga. Od vseh dob prevladujejo v oceni človekovega dejanja in nehanja, žit j a in bitja tri osnovne misli. V prvi je človek samo dobro, v svojem bistvu nepokvarjeno bitje in slavni Francoz Rpjisseau vrača takega človeka «Na-zftj k prif-odb, ker je vsa priroda do-bpa, dober je v njej tudi človek, ki iz nje izhaja. Nasproti temu lahkemu n^ziranju o človeku pa se pojavlja športni no drugo mnenje, ki pravi, da je plovek po svojem bistvu slab, k zlu ijjfgnjen, pokvarjen. Sredi med obe-ipgt tema strujama pa vidimo še tretjo, kj zatrjuje, da je človek dober in sjftj) hkrati. Stvar vzgoje in drugih čipitpljpv je, da se sončna stran njegovega bistva še nadalje razvije, senčna .stran pa čim bolj izkorenini Jjjjc omeji. Resničnemu stanju bi pa ustrezala katera domneva? Odgovor na to vprašanje bi bilo izrazito teoretično-aka-jhjmskegti značaja jji ne spada seni. Zajiimivejše je nekaj drugega, in sjcer kako je danes okoli nas, kakšno je življenje? Krivične prj tem s® vedno le enostranske navedbe. Tako tudi ob presoji življenja okoli nas. Še pa so med nami ljudje, ki imajo čiste kristalne značaje, pleipepjto srce, dobro voljo, ljubeznivost ,in človečanstvo. y tej temi naše dobe so njihove vrline svetlejše, očarljivejše in vidnejše, dočim 9P pa na drugi strani tudi pojavi, ki dflf^ejo inisliti in ki bi utegnili dati Prav ojiim, ki vidijo v sočloveku zagonetko, kejr ga ne morejo razumeti ter ga v pristni neponarejeni podobi zajeti. Ip res je človek mnogokrat zelo ^nerazumljiv. Danes je ves dober, ppnižen, pohleven, uslužen, morda celo suženjski in upogljiv. V drugem primeru pa se nekje v njegovi notranjosti nekaj razburka in nosi v sebi vse tiste prašile, ki človeka pokažejo bas Nasprotnega od zgoraj navedenega. In ravno ta sprememba človekove notranjosti zbuja zanimanje pedagogov, kriminalistov in pravosioveev. Ti izpuhi se ne javljajo pri človeku samo takrat, kadar ga prevzame alkohol, želja po maščevanju, hudobiji, ki je pri nas ni malo, ali karkoli. Teh izbruhov je povsod dovolj, celo preveč. Vprašanje pa je, kakšne rezultate bi utegnilo izkazati počasno oz. razdobno ocenjevanje teh pojavov. Naj nave demo samo primer, ki se je pripetil pri dvojnem umoru v Bukovju pri Sv. Bolfenku in katerega zločinci so bili sojeni ravno te dni. Tu je stopnja nezadržane, brutalne, nizkotne pokvarjenosti tako izrazita, da spada v »tudij kriminalistike prvega reda. Študija ob tem in njenih vzrokov je treba iskati predvsem doma, v šoli in cerkvi. Predvsem učitelj in duhovnik morata osredotočiti vso svojo pozornost iztrebljenju tega zla, ki se sprevrača v nepoznane, strašne, oblike. Klic ljubezni in človečanstva bi gotovo zalegel. Vsakdanje življenje je pač najvažnejši faktor človeškega vedenja in razmere, v katerih živi, delajo dobrotnike ali pa zločince. Delavec in kmet ter njih sociologija Problem razmišljanja češkega sociologa in narodnega pisatelja inženerja Arst Pl&ha Izvrševanje poklica pusti na človeku svoj viden pečat, njegovim duševnim in nravnim potezam. Tako tudi pri de-avcu. Način dela samega in z njim združenega gmotnega stanja pa ustvarja v vrstah delavstva več podtikanja. 3elo osamosvojitve in razdelitve je ob-ikoval v delavstvu razredno zavest in je sprostil delavske duše. Zaradi neugodnih življenjskih okoliščin, slabega stanovanja, nizkega življenjskega in prehranilnega standarda se je zradikali-ziralo razmerje delavstva do obstoječe družbe. Nič ni bilo v njegovem življenju vrednot, kakor je n. pr. interes na delu in družbi, prijetno rodbinsko življenje, materialne dobrine itd., ki bi ga tesneje spojile z okolico ter družbo, ki oblikuje neko vrsto čustvenosti. Bfez tega in duševne neodvisnosti je čleiavstvo zaplulo v neko osredje idealov in interesov, ki so daleč stran od ostale družbe, od katere so oddaljevali delavstvo Še razni zunanji vplivi, zlasti socialna krivičnost, ki je silno zagrenila delavčevo dušo. Na Češkem se je torej začelo zavzemati za ta nov delavski tip, ki naj bi našel poti do drugih stanov in ki naj bi dosedanji negativ nadomestil s pozitivom- Splošna demokratizacija, ki naj si utre veljavo tudi v obratih, resnična povzdiga industrije klešeta ta novi tip delavca, ki se ponekod že izživlja v boljšem, materijalnem stilu delavskega življenja. Razlike, ki so predstavljale prepad med delavstvom in ostalo družbo, se ob vsebolj prodirajočem social-no-gospodarskem uravnovešenju vidno razmikajo, v resnični demokraciji pa se upošteva delavstvo kot osrednji živec vsega družabnega zanimanja. Glavna sociološka poteza kmetstva pa je njegovo razmerje do zemlje. V njegovi duševnosti prevladuje njegov «zemeljski duh». Ni namreč samo kmet oni činitelj, ki daje zemlji njen obraz in podobo. Tudi zemlja sama uči kmeta, ga oblikuje, kleše. Duh zemlje je, ki vpliva na kmeta in mu stvarja življenjske, duševne in nravne značilnosti. Strast do obdelovanja zemlje je pri kmetu nujno spojena z nagibom, posedovati zemljo, ki jo orje in koplje. V teh izvirkih se preliva kmetovo močno razvito stanovsko čustvovanje, ki predstavlja v nasprotju z delavčevim nerazvitim čustvenim individualizmom dušeslovnp silo kmetstva. Nepopače-'nost, nepretiranost te poteze nam nudi najprirodnejši tip kmeta. Kmet-sRopuh, kmet-zelenec, kmet-bahač so le pokvarjene oblike kmetstva. Spreminjajoče se gospodarske metode, beg z de-žeje, rastoča potreba izobrazbe, razvoj zadružništva, vsi ti pojavi ustvarjajo v kmetstvu in njegovem materijalnem življenjskem stilu povsem nove oblike. Danes pronica v naše kmetstvo pretežno' civilizacija, dočim je prava kultura, ki jo je mogoče le doživeti, močno zanemarjena. Slej ko prej zija med mestom in vasjo precejšen prepad. Treba je tu neke uravnovešenosti. Kmet se lahko pome-ščani in pod vplivom sodobne opredelitve prelevi v nov tip, vendar se prepušča vodstvo narodne in državne celote mestu, ki naj vodi v «harmonijo» duha in tvarnosti, prirode in kulture. Naš izdatek in zaslužek Borba za golo življenje je osrednje gonilo, ki se manifestira v vsem organskem svetu, v njej so osredotočeni interesi vseh mogočih oblik. Zato je človeku vselej in povsod prvo gospodarsko vprašanje in če se spominja preteklosti, je to y mislih pred vsem gospodarstvo. Je torej naravno, če primerjamo zaslužek z izdatkom povojnih let in z razmerjem pred vojno, ki predstavlja neko normalo in merilo. Po vojni je to razmerje ?elo zrahljano in se spreminja celo od meseca do meseca. Zaslužek po vojni in napram onemu pred vojno je padel pri samcu za 19%, pri štiričlanski delavski družini za 16%. Tako zaznamujemo padec tudi pri privatnih nameščencih, kateri dohodki so napram lanskemu manjši za $%, nasproti letu 1914 za 25%. Resničen zaslužek samca ob koncu preteklega leta je bil 137 eksistenčnega minimuma, kar pomeni, da je zaslužil za dobro tretjino nad eksistenčnim minimumom, to je nad najnižjo mero izdatkov za skromni življenjski obstoj; družina Štirih članov (zakonska dvojica z dvema otrokoma) pa je zaslužila komaj 54 ali V2 tega minimuma. Pri privatnih nameščencih je resničen zaslužek ob koncu preteklega leta: za samce 223 ali 2% eksist. minimuma, za poročene 88 ali 9/10. Pri trgovskih pomočnikih, ki tvorijo dve tretjini vseh nameščencev, je bil zaslužek 176 ali 13/4 eks. min., a pri družini le 69 ali 7/10. Enako nihajo tudi izdatki: samec, ki je izdal pred vojno 54 kron, je izdal v novembru 1930 dinarjev 889, novembra 8 lanskega leta 674. Štiričlanska družina: leta 1914 je potrošila 142 kron, )93Q 2251, v novembru preteklega leta 1702 dinarja. Če vzamemo izdatke leta 1914. kot 100 dobimo seznam za november preteklega leta 1239 v dinarski valuti ali 86,73 v zlatu. Od tega odpade za hrano v novembru pr. 1. za samca 237 dinarjev, za štiričlansko delavsko družino 710 dinarjev. Obleka in obutev: 154, oziroma 401, najemnina za samca 141, za družino 283 dinarjev, kurjava in razsvetljava 77, oziroma 155 dinarjev. Izdatki za hrano so poskočili napram preteklemu letu za 6%, za obleko in obutev 4%, za kurjavo za 17%, dočim so izdatki za stanovanje ostali na isti višini. Napram novembru 1930 so padle cene: hrani za 21.14%, obleki in obutvi za 27%, stanovanju za 29%, kurjavi in razsvetljavi za 14%, a celotni izdatki za samca 25%, pri družini za 24%. Napram juniju leta 1914 je padla cena hrani za 33%, obleki za 1%, dočim je stanovanje poskočilo za 2%, kurjava za 16% itd. Seznami so izračunani na po-vprečnici poedinih potreb, izračunanih za mesec dni za samca, oziroma za štiričlansko družino. Na prvem mestu je hrana, katere izdatki vzamejo samcu 35%, družini 42% celotnih izdatkov. Pri hrani se računa takozvani zdravniški minimum, t. j. ona količina redilnih snovi, ki je potrebna, da ostane človek zdrav in sposoben za delo. Ta minimum je odmerjen s kalorijami. Kalorija je toplota, potrebna za segretje enega litra vode za 1° C. Vsaka vrsta hrane ima drugačno številko kalorij, n. pr. 1 kg krušne moke št. 6 3200 kalorij, krompir 750, sir 3700, maslo 7500 kalorij itd. «NOVA PRAVDA« prinaša vse najvažnejše svetovne in domače dogodke in pojave na političnem, socialnem bi kulturnem polju. — Zato obranimo «Novo Pravdo*! Vsota kalorij, vsebovani za eno odraslo osebo, delavca-samca, predstavlja enq konzumno enoto, ona v hrani za štiričlansko delavsko družino pa trem konzumnim enotam. Odrasel človek potrebuje na mesec 93.940, delavska družina pa trikrat toliko kalorij. Mnogo je razlogov za iz računanje seznamov troskov po teoretičnem eksistenčnem minimumu. Poizkus izračunala sezjjatpa rja podlagi takqzvanega socialnega proračuna, ki jemlje v poštev več jpnogovrstnih potreb delavca kot socjalno'Kulturne enote, izziva vsestransko kritiko, ker ni zato (liti priznanih načel, niti zadostnega statističnega merila, ki bj nam pioglo v to služit}. Edine? fizični eksistenčni minimum more služiti kot objektivno merilo, ker predstavlja tožno množino potreb, ki jih np menja ne čas, ne socialni razred. Ta eksistenčni minimum njibipo kot statistično merilo, s katerjpii presojamo gospodarski položaj vseh socialni}! plasti. Čudno naziranje Romunske oblasti so objavile spise o prevratnih namerah tako zvane »Železne garde*, ki je hotela umoriti poleg kralja in ministrov tudi razne vplivne politične veličine, ter tako uvesti fašistični režim. Predsednih teh prevratnih načrtov je aretirani Codrean. Zanimivo je, da se izvestno naše časopisje krščanskega kova zavzema za krivico, ki se je zgodila Codreanu in njegovim načrtom, ker baje Codreanovi načrti slone na krščanskih osnovah. Oblasti, ki so nastopile prpti «Železn» gardi», so baje v služtfi židovskega ka: pjtala,' zato še je y sjnishj krfeaflsktjj načel treba ogrevati za načrte, ki imajo v programu fašistične politične umore večjega števila vplivnih političnih oseb. Nas končno ne zanima, kdo od obeh nasprotnikov bo položil na žrtvenik zmage več krvi in življenj. Zanima nas končno le pisava listov, ki imajo polna usta besed o tako zvani demokraciji javnega življenja, pa se ogrevajo za nasilnost samo zato, ker bi: taka nasilnost služila krščanskim načelom. Ali je to v skladu s krščansko moralo in propagirano demokracijo? Gotovo ne. Vsako nasilje rodi odpor in vsak odpor zahteva krvne žrtve. Fašistični režimi so logična posledica gorenjih načel, zato se čudom čudimo, da se na osnovah krščanske morale sploh more zagovarjati kakršnokoli nasilje, bilo od spodaj navzgor, ali od1 zgoraj navzdol. S takim pisanjem smo še zelo daleč od preporoda javnega življenja in ustvarjanja boljšega človeka v družbi. Demokracija je ideološki nauk, ki ima Še mnogo težkoč, da prekvasi v ljudstvu tako škodljivo naziranje. Življenje poštenega individuja more iti z gnevom preko takih zablod. Demokratizem ne pozna samo politične enakopravnosti, temveč tudi enakost, gospodarsko, socialno, nravstveno, ver-sko in sploh duhovno enakost. Izvestna neenakost je le posledica pri-rodne nadarjenosti poedinca. Masaryk Razni dogodki V Beogradu se je vršil prvi kogres Jugoslovanske delavske zveze (Jugo-ras). Ob tej priliki je govoril ministrski predsednik dr. Stojadinovič, ki je pokrovitelj tega nacionalnega delavstva in minister Cvetkovič. Na kongresu se je poudarjalo, da je treba zbrati vse nacionalne delovne sile v čvrsto nacionalno organizacijo. Zavodi za zdravljenje raka. V Ljubljani bo otvorjen Institut za raziskovanje raka in zdravljenje novotvorb. Ta institut bo prvi samostojni zavod te vrste v Jugoslaviji in se bo bavil prav tako z znanstvenim proučevanjem te pogubne bolezni kakor z nje zdravljenjem. Vodstvo instituta je poverjeno svetovno znanemu raziskovalcu raka, docentu zagrebške medicinske | fakultete g. dr. Josipu Cholewi. — Vse-kako smemo biti zadovoljni, da smo tudi v tem pogledu stopili znaten korak naprej! Zveza delavskih zbornic v Rumuniji. Imenovana Zveza je dobila v proučitev predlog o organizaciji dela in delavskega stanu na novih temeljih. V zvezi s tem se zamišlja ustanovitev specijalnega Centralnega instituta za proučavanje tega problema, pri čemer je treba zbrati in sistemizirati vse izkušnje, pridobljene v drugih državah na področju delovne zakonodaje in socijalne politike. Institut bo imel tri glavne sekcije: za znanstveno raziskovanje, za delovno zakonodajstvo in za izobraževanje delavcev. Inicijatorji tega predloga nameravajo vzeti za vzor moderni sistem, delavskega skrbstva v naprednih industrijskih državah, kakor tudi, da posvetijo vso pozornost izpolnjevanju delavskega prostega časa na način, kakor že delajo to v Italiji in deloma tudi v Nemčiji, vendar pa s posebnim ozirom na domače razmere. Pri tem bodo vzeli iz tujega zakonodajstva in prakse le ono, kar se bo dalo res spraviti v sklad z rumunskimi tradicijami. Inicijatorji tega nameravujo prevzeti od korpora<-cijsko-fašističnega sistema zlasti nad-strankarstvo organizacij industrijskih delavcev, iz demokratičnih sistemov pa visoko razviti sistem kulturnega in socijalnega skrbstva za delavce. Socialni darvinizem Zgodovina vse dosedanje družbe je zgodovina razrednih bojev. (Marx.) Znanstveniki, ki obravnavajo vrste človeških ras so zbrali z raznih strani osnovne pojave, da so potem lahko zgradili nek točen pojem o rasi. Njeni naravni pojavi so pred vsem v borbi za obstanek, pozneje so vse prenesli v družbino območje in prilagodili namenom oblasti. To je takozvani socialni darvinizem. Najpomembnejši faktor pa je razlaga o nasledstvu, ki zanika vpliv zunanjih pogojev na organizem in naglasa nesprejemljivost prvotne stvari, katere nosilec je rasa. Odbiranje v socialnem območju pomeni nadvlado onih, ki se znajo prilagoditi. Po tolmačenju socialnih darvinistov pa so najbolj prilagodljivi oni, ki so lastniki produkcijskih sredstev in imajo v rokah ekonomsko in politično oblast. Z osvojenim naukom v borbi za obstanek hoče rasna teorija utemeljiti upravičenost fašističnih osvojevalnih načrtov. | | j; Zakaj je teorija o nasledstvu postala osnova rasni teoriji? Pomanjkanje, glad, nezaposlenost, delo šibkega močnejšemu itd. ne pridejo v poštev. Za napredek ni važno, v kakšni družbi in njeni sredini se nahajaš, kako živiš; glavno je, da čuvaš svojo čisto nasledstveno, živalsko maso. Osnovno vprašanje je čuvanje važne snovi rase, to je skupine ljudi enake nasledstvene mase in ž njo enake telesne in duhovne konstitucije. Samo rasa je nosilec in čuvar razvoja in življenjski motor življenja. Rasizem pa deli mase v višje in nižje, v vredne in nevredne. Katera je vred- nejša? Samo bela rasa, toda ne vsa. Mi n. pr. smo lahko ponosni na svojo belo raso in na oni njen del, ki danes edini predstavlja kulturno ustvarjevalni del vsega človeštva. Tako je nastala rasna teorija svetinja. Negovanje rasnih nasprotstev in zemljepisnih razlik smatra rasna kultura za svojo glavno nalogo 20. stoletja. Člove-čanstvo torej nima na rasizmu drugih poslov, ko odgajati ljudske rase. Stara Šparta je bila simbol moči, lepote telesnosti in borbe. Špartanec ni poznal osebne svobode, imetja, osebne kulture, zasebnega življenja. Šparta je bila eno samo nepretrgano vojno taborišče. Zato ni dala genijev, ni dala duha, kulture; propadla je brez sledu. Obratno je bilo z Atenami, kjer je bilo namesto vojaka, duhovno življenje ono>, ki je vladalo. Tam se je rodila prva kultura osebnosti, kultura lepote in duha, umetnosti in znanosti. Cilj te prve evropske države je bil: spopolnitev človeka, sproščenje njegovih duševnih sil, spopolnitev telesa, duše in duha, spoj junaštva in narave. In rezultat tega so bili: umetniki in junaki, pesniki in misleci, vojskovodje in državniki, govorniki in zgodovinarji. Evropa pa stoji danes na razpotju, če pojde po prvi poti ali drugi: Po poti vsemogočnosti države in ničevosti človeka, ali po poti njegove sproščenosti. Stvaritelji in nosilci fašizmov se poslužujejo vseh sredstev, da onemogočijo demokratično idejo na njenem pohodu. Naše bogastvo Mnogokrat čujemo tu in tam zanosne besede o bogastvu, ki ga krije naša zemlja. Bogastvo naše zemlje je znano. Mnogokje zbuja zavist in zle želje. Kako ogromno je to bogastvo, nam povedo nekatere značilne okoliščine, ki se tičejo predvsem zemeljskih dragocenosti v Bosni in Hercegovini, brez ozira na druge pokrajine naše države.' V 18 nap večjih premogokopnih središčih Bosne in Hercegovine so odkrili okoli 750 milijonov ton premoga. To se pravi, če se sedanja proizvodnja podesetori, potem je še vedno premoga dovolj za več kakor 600 let. Celotno razpoložljiva količina vseh premogovnih vrst, ki se lahko tehmčno ter gospodarsko izčrpava, znaša okoli 5000 milijonov ton premoga, količine, ki je na isti površini ne izkazuje nobena druga država v Evropi! Bosna in Hercegovina pa sta celo glede različnih vrst premoga najbogatejša zemlja. Ni pa ta zemlja samo bogata na neizčrpnih premogovnih bogastvih. V sebi krije tudi neizčrpne skladovnice železne rude, ki jo cenijo skupno na 22,500.000 ton, h katerim lahko priključimo okoli 40—50 milijonov ton neodprte železne rude. Razen tega pa zasledimo v tem delu zemeljskih bogatij tudi prvovrsten bauksit, ki predstavlja glavno surovino za pridobivanje aluminija. Aluminij pa je danes povsod dobrodošel: v letalstvu, medicini, sodobni tehniki sploh.' Vsi ti predmeti so ogromne važnosti pri razvoju ter izradnji naše narodne industrije, našega rudarstva, topilništva in drugih industrijskih panog. Zal pa ne dopušča nacionalna eksploatacija teh podzemnih dragocenosti, da bi se ta bogastva še temeljiteje izkoristila. Ve- like množine drobnega, razkrojnim silam izpostavljenega premoga bi lahko, izrabljene v rudniških centralah, dajale zadostne električne energije neštetim naselbinam, ki so sedaj navezane na predrago razsvetljavo in pogonsko električno energijo. Železno rudo bi bilo potrebno izkoristiti za polovične ali dokončne fabrikate, ter jih po precej viŠ-jih cenah izvažati, kakor pa, da se to dogaja še sedaj, ko se izvaža v sirovem, neobdelanem stanju in proti — bagatelnim cenam. Ni vse bogastvo! Pametna izraba tega bogastva je važnejša, nego bogastvo samo. Izločitev teh pomanjkljivosti ni prav nič manjšega pomena, kakor prizadevanje, ki gre za tem, kako našo narodno industrijo, naše narodno gospodarstvo dvigniti na stopnjo, kamor ne segajo vplivi in moč tujega kapitala, ki' se pa žal še vedno in v širokih strugah pretaka v našo državo in celo v glavno ožilje našega narodnega ter državnega telesa... Brezposelnost v ČSR pada Po najnovejših podatkih javnih posredovalnic za delo v bratski češkoslovaški republiki je število, brezposelnih padlo na 435.126. Zlasti v mesecu marcu beleži statistika brezposelnih razveseljivo upadanje, kar bo nedvomno v zvezi s poživljeno pomladno gradbeno sezono. Že v letu 1936. je zdrknilo število brezposelnih od 860.239 na 797.770, torej za 62.469, v letu 1937. pa od 677.947 na 627.258, v letu 1938. pa že na 435.126. Zmanjšanje brezposelnosti beleži letos za 76.162 oseb, ki se porazdele na posamezne pokrajine sledeče: Češka mhnj 35.122 (13.8%), Moravska in Šlezija 22.286 (16.9%), Slovaška 19.677 (17.1 %), do-čim je v Podkarpatski Rusiji brezposelnost za 923 oseb večja. Številčno gibanje brezposelnih delovnih moči nam nazorno pokazuje naslednja tabela: V letu 1932. je padla nezaposlenost za 198.781 delovnih moči, v letu 1933. za 442.829, v letu 1934. za 354.663, 1935 za 369.668, 1936 za 362.644, 1937 za 192.132 delovnih moči. Veliko je ljudi, ki delajo le to, kar morejo in prav to je znak njihove nizke kulture. Le takrat si dober poverjenik, če se mnogokrat odpirajo pisma iz Tvojega kraja. Karel Novy: 13 ŽIVETI HOČEMO (Roman.) Hodila je sem in tja po hodniku ter zaman iskala mirnega kotička. Potem je nastala soparna noč, v kateri je bolest mnogoterih žen, ki so si z Magdaleno delile ležišča, prikipevala iz globočin teles in skritih kotanj duš, in silila v tihih solzah in ječanju na površje. Ležale so negibno, premetavale se z grenkobo v prsih in životu, s poteptanimi srci, s prevarjenimi nadami in obupom in zopet z živo in nezlomljivo vero, z novim zamahom kril. Kajti nikoli ni človek tako strt in zavržen, da bi ne mogel vnovič dvigniti glave in se predati sanjam. Magdalena je potihnila pod tenko bolniško odejo, ki je pokrivala že na stotine deklet in žen. Delala se je kot da spi, toda njene oči so živele pod trepalnicami in pod negibnim marmorjem čela so se tesnile vsiljive misli. Tisočkrat si je v mislih obnavljala večer spočetja in dan, ko je v nji grebla zakotna babica. Ah, tisti dan, tisti dan, ko je mislila, da ji bo dušo iztrgalo! Bolečina ji je kakor pramen gostega dima lezla od naročja k prsim in ji napolnjevala glavo. Ko je zapuščala žensko, ki nerojenim otrokom pomaga v nebesa, se je na stopnišču zgrudila in obležala. V stražnikovem spremstvu so jo spravili semkaj. Ni vedela za to. Ko se je zavedela, se je čutila tako slabotno! Pogledala je naokrog in se silno prestrašila. Ni se mogla ganiti, samo roke je sklenila in šepetaje molila, da bi je vse ne prevzela groza. Izgubila je mnogo krvi, n jene roke so bile prosojne, prebodeni prsti zeleni kakor prsti umirajočega. »Nesrečnica! Kaj ste počeli!» je vzkliknila strežnica, ko je videla, da se je prebudila v življenje. »Mislili smo že, da vas odpeljemo na patološki oddelek! Sedaj pa pogum, vse se bo prav zakrenilo! Kako se imenujete? In odkod ste?* Povedala je, kar je bilo. Vse, česar se je spomi- njala. Kajti čisto gotovo bo umrla in greh bi bilo, karkoli zamolčati. Kakor da bi gledala v črno brezno. Potem ji je glava omahnila in videla je neskončno sladki sijaj nebes in sleherni dih ji je dovajal novih sil in volje do življenja. Natanko je povedala, kaj se je zgodilo z njo in tega se je zdaj kesala; zdaj se je bala. Ko bi bila umrla, bi ji krivdo odpustili, še pomilovali bi jo. Zdaj pa, ko je ostala pri življenju, mora biti brez usmiljena kaznovana za zločin! Izkušene bolnice so prihajale k nji, kazale sočutne obraze, jo strašile in se rogale njenim odkritim besedam. Ali res ni vedela, da ljudje lažejo tudi takrat, ko jih davi smrt? Izdala je tudi naslov tiste babice! Kot bi ne znali brati z napisne deske na vratih hiše, v kuteri so jo pobrali. Ah, te negode neumne, ki svojevoljno kazijo sebi življenje in kruh zaslužnim ženam, največjim dobrotnicam vseh tistih, ki jih usoda preganja. Revice, brez ustrežljivih rok porodniških žensk bi morale obupati! Magdalena je bila sama sredi njih. V mislih se je vedno več ukvarjala s svojim zapeljivcem. Ali se ni zadosti branila? In bilo ji je, da sedi pred njo in ona ga zasipa z vprašanji. A Jože molči in Magdalena čuti, kako silno ga sovraži. Vsi spomini na otroška leta, ki so se v teku časa razbohotili in vzcveteli v cvetje brez trnja, so pozabljeni. Ostala je le revna gorska vas in za dolino laz in goščavje s porogljivim šumotom. Čim bolj se je bala sodnije, tem večje sovraštvo je čutila do tistih, ki so srečno prišle čez najhujše in se pripravljale na povratek domov, na cesto, v življenje. Magdalena, ki ni nikdar imela prijatelja, jim je zavidala nasmeh, jasnejši pogled, veselo besedo. Kakor bi se prerodila, kakor bi z dna njenega bitja prilezlo črno bitje in potlačilo ono svetlo, ki je živelo doslej. »Malopridnica sein», si je mislila. »Menda sem bila zmerom hudobna, samo hlinila sem se, da privoščim vsakomur vse najboljše. Hudobna sem in svojega zapeljivca bi najrajši zadavila!* Navzlic temu se je potem često zasačila v premišljevanju, kako bi bilo lepo, če bi imela kuhinjo, skrinjo, mizo in dve beli postelji in bi zvečer obenem z možem prihajala z dela, mu kuhala večerjo, se z njim smejala, poljubljala in spala. Jože Tom-šev? Kljub vsemu tudi s Tomševim Jožetom! Kakor da jo je začaral z vročimi besedami in dolgim, ljubečim pogledom, ki ga ni mogla izruvati iz svojega telesa. Zalotila se je, da ne joka več od jeze, marveč od bojazni, kaj bo z njo. Danes je bila mirna. Ležala je tiha kot bi trdno spala. Preslišala je molitve, vzdihe iz polsna, vzdihe tistih, ki so zaman pričakovale spanja. «Glej, vsi bi me v težki preizkušnji zapustili,* si pravi, »on pa vztraja pri meni.* Ali hočemo kaj drugega, me žene, ali hočemo kaj drugega od moških kot vztrajnosti? Ko se povrne v življenje — jutri ali pojutrišnjem! — ne bo več sama, bosta dva. Ali je mogoče verjeti? V tišino Magdaleninega telesa je burno zatolklo srce, slišala ga je razločno, bilo je kakor zvon v pokojno noč. Ali res pride jutri, kot je dejal? Ali ni bilo vse, kar je govoril, na vse zadnje prazen izgovor človeka, ki je bil zasačen? I oda saj bi se mogel izmuzniti! Za trenutek se je v njeni glavi stemnilo. Kakor bi šla skozi hodnik, poln teme in hlada. Potem se je zjasnilo. Oh, kje sva, Jože? Kje sva? Vsenaokrog stoje ljudje v svatovskih oblačilih. Med njimi je teta in Havranek s llavrankovo, a Šimonka joka! Jože, pred oltarjem v naši cerkvi sva jaz in nevesta, toda duhovnika ni. Oh, ne bo nama zvezal rok, Jože? Mati božja zre s svojimi velikimi, kakor spominčica modrimi očmi tako bolestno z oltarja! Njene ustnice se pregibajo, slišati je glas: Pogubila svoje dete! «jaz, jože?» Jože okrene glavo k nji; ne odgovori ničesar, nihče ne odgovori. (Dalje prih.) Zunanje politične vesti Velikonočni sporazum med Anglijo in Italijo je bil logična posledica vpliva Nemčije, ki je s priključitvijo Avstrije postala jeziček na tehtnici zunanjepolitičnih težišč držav v Evropi. Sporazum vam ima ogromen pomen ne samo za obe državi, marveč za mir v Evropi. Naglica, s katero se je sporazum dosegel, preseneča, ako si pokličemo v spomin nagromadena nasprot-stva, ki so vladala med obema državama glede interesov na Sredozemskem morju in sploh v Sredozemlju. Vse to je danes izravnano in s tem je tudi vojna nevarnost odstranjena. Sporazum ima logične posledice sklepanja nadaljnjih sporazumov s prizadetimi državami, zato so se tudi že pričela na brzo roko pogajanja med Francijo in Italijo, ki se ta trenutek vrše v Rimu, ker je Anglija tako želela, ako hoče ostati Še nadalje Francija dober in zanesljiv vojaški zaveznik Anglije. Vidi se, da nastopa doba prijateljskega sporazumevanja, ako upoštevamo, da se je Italija odpovedala Španiji in da je tudi Francija sklenila odpovedati se podpiranju republikancev. Italija nudi Franciji zato vsa jamstva za francosko varnost interesov v Sredozemskem morju. Češkoslovaška je priznala italijansko zasedbo Abesinije, kar pomeni, da sme v nadalje računati na pomoč Anglije in Italije, kar je spričo neugodnega geografskega položaja silne važnosti. Modra politika Češkoslovaške se ni strašila nobenih žrtev, da obdrži svojo politično in gospodarsko suverenost, ki Je bila že zelo ogražena. Španski problem je s silnim preokre-tom vojne sreče spravil republikance v težaven položaj, ki pa zaenkrat Še ni obupen. Španija je sicer res presekana na dvoje, vendar oskrba obeh armad s tem še ni ogražena in se še nadalje nemoteno razvija. Kak bo konec, je težko prerokovati, vsled dejstva, da republikanci in general Franco nosijo v srcu up na zmago. Kitajska pa kaže ugodnejše pogoje za obrambno zmago napram Japoncem kot napadalcem, ki so jih zadnji teden prav pošteno skupili. Tudi z vso vestnostjo pripravljena in započeta japonska ofenziva ni prinesla onih nad, ki so bile stavljene v to drago avanturistično podjetje. Nasprotno Kitajcem raste pogum in obrambna morala je na višku, od katere si Čangkajšek še zelo mnogo obeta, saj koraka z vsakim dnem od uspeha do uspeha. Rusija, ki je oborožila Kitajce in ki jih tudi oskrbuje, je pokazala pravo razumevanje za kitajsko samostojnost, ki bo Prišla nji sami še v veliko korist. Japonska se zaradi drage ekspedicijske vojne zvija v težkih finančnih krčih. Vojna navdušenost japonskega naroda je splahnila in to tembolj, ker je ostala narodu edina pravica — doprina-šanja žrtev. Zdi se, da bo prišlo še do hude reakcije napram vojaški kasti, ki je narodu to nesrečno vojno usilila. Vsi znaki takega položaja se jasno kažejo v nasprotstvih med onimi, ki so za nadaljevanje vojne in onimi najtivi-devnejšimi, ki so za čim hitrejšo likvidacijo požiga in morij. Kdo ima prav, bo pokazala morda že kratka bodočnost. Važnejše posledice pričetih sporazumov in posledice španske državljanske in kitajsko-japonske vojne, bomo morda lahko^ beležili že prihodnji teden. Naša želja je, da bi lahko več napisali o uspehih prizadevanja za ohranitev miru, kakor pa o vojnih grozotah, ki pa so zaenkrat neizbežne. Franclja, ki je pričela pogajanja z Italijo. istočasno pripravlja teren za vlado najširše koncentracije vsenarodnega sporazuma, zato listi pripisujejo sedanji vladi prav kratko življenje. Franciji, ki je tudi naša zaveznica, želimo, da bi skoro popolnoma ozdravila od svoje notranjepolitične bolezni in da P°seKla z vso priznano bistroumnostjo v zunanjepolitičen svet, kar bi nas mnogo sigurneje približalo k to'-likanj potrebni ideji miru. Naročajte, čitajte in dopisujte v »Novo pravdo“ Prvo poravnalno postopanie za stavbno stroko V smislu čl. 15 Uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsod-ništvu se je vrišla prva poravnalna razprava v ponedeljek 25. aprila t. 1. Razpravo je vodil g. inšpektor banske uprave ing. Baraga. Na tej razpravi so bili zastopani skoraj vsi zastopniki delodajalcev in zastopniki vseh štirih organizacij ter tudi Delavska zbornica. Prvotno je izgledalo, da se bo ta poravnalni postopek že v svojem drugem zasedanju uspešno končal, toda prav pri zaključku prvega poravnalnega postopka pa se je pokazalo, da je bil med obema skupinama nesporazum, zaradi katerega se je ves položaj zelo poslabšal in bo zaradi tegu nadaljevanje prvega poravnalnega postopka, ki se bo nadaljeval v četrtek dne 28. aprila 1938 zelo težavno. Vsi delodajalci so prav za prav mnenja, da je mezda, ki jo delavstvo zahteva, popolnoma upravičena, toda mnenja so, da bi bil ta skok prevelik in bi bil s tem zadan največji udarec gradbenemu udejstvovanju. Po dolgi razpravi je predlagal gosp. dr. Lunaček, da naj bi se rešilo mezdno vprašanje na ta način, da bi se določile mezde, ki bi ustrezale eksistenčnim potrebam, katere pa naj bi v doglednem času stopile v veljavo, to je v teku enega leta. Te mezde pa bi se potem lahko vedno regulirale po ce- nah. S tem bi potem lahko delodajalci kalkulirali in bi zaradi tega ne bilo nobenih zaprek. Zastopniki delavstva so to sprejeli, toda baš zaradi tega je prišlo končno do nesporazuma, kajii prišlo je skoraj že do sporazuma glede mezdnega vprašanja, kar pa naj bi veljalo le še za to leto. Zastopniki delavstva so tudi tu sprejeli kompromisni predlog g. ing. Pirkmajerja, in sicer da naj bi dobilo delavstvo v I. mezdni skupini, katera je tako stalna in se le malo menja, minimalno mezdo din 3.75, odpade pa naj poiz-kusnu doba, starejši delavci pa bi dobili mezdo rovtu. Pomladanska otvoritev se vrši v nedeljo, dne 1. maja 1938, na katero so vabljeni tudi vsi tovariši NSZ. — V primeru slabega vremena se otvoritev preloži na kasneje, vendar bo koča neprekinjeno oskrbovana v istem obsegu, kakor do sedaj. Proti Ta-Ta! Kakor je bilo objavljeno, se je morala v Beogradu na višji ukaz zapreti veleblagovnica Ta-Ta, katere lastniki so iz Prage imigrirani Franc Steyer, Emil Fischer in Rudolf Taussing. Tiskovna svoboda zagotavlja pravico do kritike vsega državnega in javnega aparata vobče in tudi dela poedinih oseb. Kritika je prvotni pogoj in metoda znanosti. Kritika je prvotni pogoj in metoda demokratične politike. Masaryk Kdor samostojno politično misli, si lahko reče: Tudi jaz sem država, narod, ljudstvo. In kar zahteva od države, naroda in ljudstva, nuj v prvi vrsti sam izpolnjuje na področju svojih dnevnih dolžnosti. Masaryk V vojno bi šli v prvi vrsti delavski ljudje, a ti bi pokazali vsem novopečenim bogatašem, da ne poznajo strahu. Mi in samo mi! V preteklem tednu se je vršil v Beogradu kongres SMRJ. Trajal je dva dni in udeležilo se ga je 24 delegatov iz vse države ter 15 članov Centralne uprave. Z ozirom na težak položaj, v katerem se v poslednjih dveh letih nahajajo naši kovinarji, je prav, da tudi mi posvetimo kongresu nekoliko pažnje. Čeprav razpolaga naša država * ogromnim rudnim bogastvom, ki bi lahko bila osnova močno razvite železarske industrije, vendar se njej poklanja premalo pažnje in za to, kar se je storilo v svrlio njene izpopolnitve, ne moremo ravno trdili, da je bilo najbolj smiselno in načrtno. V vsej železarski industriji naše države je trenutno zaposlenih okoli 80.000 delavcev, če železničarskih ne štejemo poleg. Iz statistik je razvidno, da je kovinarsko delavstvo še vedno nezadostno organizirano. Res je, da jim je v nekaterih podjetjih otežkočeno popolnoma svpbodno tarifno gibanje, a tudi tam, kjer teh ovir ni, se opaža še vedno delno nerazumevanje za delavske organizacije. V poslednjem času je splošna gospodarska kriza močno prizadela to panogo delavstva in od leta 1936. se opaža znatno padanje realnih mezd, čeprav se beleži tudi nekoliko primerov povišanja nominalnih plač. In ker trenutno ni zgledov na kakršnokoli izboljšanje, je bolj ko kdaj potrebno solidarno in vzajemno nastopanje vseh kovinarjev za zboljšanje njihovega pojožaja, ne glede na to, katerim organizacijam pripadajo. Beograjski kongres SMRJ je najprej razmotril splošen položaj kovinarstva, potem pa je prešel na delovanje svoje organizacije. Finančni položaj saveza kaže naslednjo sliko: Skupni prihodi leta 1937. so znašali 1,331.071 din, a izdatki 1,479.090.68 din. V zvezi s to propagando je bilo izneseno, da pokretu primanjkuje sposobnih organizatorjev. Govorilo se je med drugim tudi o vajencih in ženah v železarski industriji, ki se jim je do sedaj poklanjalo premalo pažnje. Pretežni del kongresa pa je bil posvečen tarifni politiki. Referent Vinko Vrankar je izjavi), da je potrebna stroga centralizacija vseh tarifnih ajccij pod vodstvom SM]Rj. Vse akcije naj bi se torej izvajale samo s pri- Pravni svetovalec Vpražanje: Kake pravice mi pripadajo od posestva, ki sem ga dala prepisati na svojega moža, ako pride do ločitve zakona po moževi krivdi? Odgovor: Zena ima ob ločitvi po krivdi moža pravico zahtevati od moža nazaj vse, kar je bilo ob priliki poroke prepisano nanj. Tudi poleg pridobitve premoženja, ki ste ga prepisali na moža, imate pravico od moža zahtevati vzdrževalnino za sebe in otroke. To pravico pridobite lahko tudi rubežnim potom._______________ Za smeh im kratek čas Dobra računarlca. «Pomisli, Neža, da sem včeraj presenetila moža, ko je poljubljal sobarico. Za kazen mi je moral kupiti dve pomladni obleki.« ♦Sobarico si torej takoj odpustila, ali ne?« «Kaj pa! Tako hitro pa ne gre. Še dve večerni obleki potrebujem!« Brit A: «Rekli ste mi bedak. Ali to drži?« g: «Rek,el vam nisem, drži pa!« Praktični nasveti Kako odstraniš dlako iz volnene obleke? Dlako, mačjo ali pasjo, odpraviš z lahkoto iz volnene obleke, če ovlažiš ščetko z vinskim cvetom (špiritom) ali Z žganjem in narahlo drgneš mesto, kjer se nahaja dlaka. Kako o®tane;o čevlji iz laka še dolgo kakor nov3? čevlji iz laka bodo ostali dolgo kakor novi, če jili boš vselej, kadar jih sezuješ, dal na kopita ali pa na-mašil z mehkim papirjem in odrgnil z Vazelino. Vazelino obriši šele tedaj, preden čevlje spet obuješ. Blato smeš zla- stankom in sodelovanjem saveza. V zvezi s tem je tudi omenil, da se je enotna fronta vseh delavskih organizacij v praksi pokazala kot slaba, vsled česar je zahteval, da $e v bodoče tudi kolektivne pogodbe ne podpisujejo skupno z drugimi organizacijami, ampak da jih podpisuje samo savez. V debati, ki se je razvila po Vrankar-jevem referatu in katere se je udeležilo skoraj 20 govornikov, so se pokazala zelo različna mišljenja o tem vprašanju. Skoro polovica od njih se je izjavila proti taki tarifni politiki in trdno so stali na stališču enofnega nastopanja vseh delavcev v mezdnem gibanju. Zahtevali so čim večjo svobodo samim organizacijam. Med drugimi je govoril tudi delegat z Jesenic Ivan Čelesnik, ki je skušal dokazati, da je enotna delavska fronta samo v škodo delavskemu pokretu in da je vsled nje bilo vrženih na cesto 16 delavskih poverjenikov na Jesenicah. Toda pri glasovanju o resoluciji za samostojno tarifno gibanje, ločeno od ostalih organizacij, se je pokazalo, da niso vsi delegati istega mišljenja in da mnogi bolj trezno presojajo položaj. Resolucija je bila namreč sprejeta, kljub izdatnim spremembam, le z neznatno večino glasov. Tej nenadni opoziciji na kongresu se ne moremo čuditi, kajti tarifna politika, ki jo pričenja savez, je res nerazumljiva. Če se delavstvo razdeli po raznih organizacijah zaradi različfaosti svojega svetovnega nazora, s tem še ni rečeno, da dela proti interesom celotnega delavstva. Eno je svetovno prepričanje, a nekaj drugega so življenjski interesi. Kadar so namreč ti ogroženi, je nujno potreben enoten nastop vsega delavstva, brez obzira na ideološke razlike. Nam, ki zastopamo iste delavske težnje, ki pa se ideološko bistveno razlikujemo od internacionale, je ta kongres pokazal, da hoče iti SMRJ po poti: «Mi in samo mi!» Prepričani smo, cja je delavstvo drugačnega mnenja od mnenja svojih voditeljev. »Mi in samo mi», taka politika ni imela še nikoli uspeha, delavstvo pa le veliko žrtev in težav. To je treba delavstvu dopovedati. R. K. sti pozimi izmiti le s toplo vodo, ker lak v mrazu prav rad razpoka. Potem čevlje z mehko cunjo odrgni, da se bodo svetili. Da bo pa usnje trpežnejše, ga lahko, ko bo suho, odrgneš s svežo, prerezano čebulo in potem še enkrat z volneno cunjo zgladiš. — In še to-Ie: Če te podplati v novih čevljih pečejo, pomaga navadno priprosto sredstvo: vlij nekaj kapljic vinskega cveta v čevelj in drgni notranji podplat tako dolgo s suho cunjo, da se vinski cvet vpije v usnje. Dnevnice narodnih poslancev v Rusiji Na svoji drugi skupščini narodnega predstavništva Sovjetske Rusije so se določile tudi dnevnice narodnim poslancem. Vsak poslanec dobi mesečno 1000 rubljev, kar bi po službenem kurzu zneslo 5800 frankov. Kadar se pa vrše zasedanja, 150 rubljev dnevno, ali 870 frankov. Poleg tega imajo brezplačne železniške karte. Predsedniki občin, vrhovnega sveta in sveta narodnosti, imajo na razpolago fond v iznosu 300.000 rubljev. Narodni poslanci v Rusiji so si torej odredili prilično visoke dohodke. Sedanji ruski vlastodržci se ponosno hvalijo, da so sestavili najdemokratič-nejšo ustavo in v duhu demokracije je, da prejemajo narodni poslanci tako visoke dnevnice. V demokratičnih državah Evrope so dnevnice visoke, v drugih majhne. Pristaši demokracije pravijo, da mora biti narodnemu poslancu omogočeno, da ima čim večje stike z narodom, potrebni so stroški za potovanja, za nakup dnevnikov itd. Vidno je, da se je v vsaki državi, kjer se je po vojni začela borba proti demokraciji, začelo predbacivanje proti visokim dnevnicam narodnih poslancev in mi- nistrskih-plač. A narod, ki je popolnoma svobodno izbral svojega predstavnika, ima v njega tudi polno zaupanje in je uverjen, da ta poslanec ne nudi samo svoje moči in znanja, temveč uporablja tudi svoje dohodke za narod, ker ve, da je to potrebno za njegovo delo. On ne sme iskati postranskih dohodkov in ne sme delati intervencij, da bi zanje prejemal nagrade. Narodni poslanec mora biti popolnoma neodvisen in se mu mora nuditi popolno možnost dela. Interesantno je, kaj je v Nemčiji leta 1871. napravil parlament. Bismark in cesar Viljem I. sta izdala zelo demokratični zakon z občim in enakim pravom glasovanja. Narodni poslanci niso imeli dnevnic. Bismark in cesar na to nista hotela nikdar pristati z motivacijo, da delavec in kmet itak ne bodeta izbrana za narodnega poslanca, pač pa samo oni, ki so bogati, da se lahko sami vzdržujejo v prestolnici in da pri tem ne trpe škode pri svojih poslih. V Avstriji so bile pred vojno plače ministrov tako majhne, da je n. p. predsednik vlade s svojo plačo moral vzdrževati lastno kočijo, ker mu država ni dala brezplačnega voza. Zaradi tega se je pri izborih gledalo na ljudi, ki imajo dovolj svojih dohodkov, da se vzdržujejo. Torej dnevnice narodnih poslancev in plače ministrov niso proti demokraciji, pač pa v duhu demokracije. Ali že veš? — da sta v Pragi v onih kritičnih dneh vladaja večji mir in razsodnost, kakor v Parizu in v londonski parlamentarni opoziciji, — da bodo na svatbi albanskega kralja jedli ostrige, naročene v Dalmaciji, — da se službena Madžarska veseli, da je dobila Nemce za neposredne svoje sosede, — da je jok žensk zelo drag luksus, — da nima »diktatura s fašizmom nič skupnega*, — da gp nekateri ijalijapski časopisi pisali, da je Francija tista država, od katere preti nevarnost vojne, — da Jugoslovani »niso sposobni* za drugo misijo, kakor za mučenike in junake, — da je v Albaniji prepovedano otrokom hoditi v kino, — da bodo baje prepovedali v Jugoslaviji narodnim poslancem imeti razen poslanske plače še drug zaslužek, — da bi se takoj, ob ugotovitvi da je plača premajhna, ista povečala za 50 %, — da prinašajo mlekarice v Ljubljano prav dobro mleko od takrat, ko morajo plačevati vodarino, — da izhajata v Beogradu dva dnevnika ene smeri: eden stalno ustvarja nove stranke, a drugi vztrajno razpušča že obstoječe stranke, — da je Čehov sedem in pol milijona in — da je založba »Melantrich« v Pragi knjigo »Srce na ključavnico* prodaja v preko 60.000 izvodili, in — da je nas še enkrat toliko in bi nasa naklada ne dosegla 5000 izvodov; ker smo pač kulturni, —da sodnija v Lyonu brezpredmetno klicanje po telefonu klasificira kot »telesno poškodbo*, — da je neka gospa v nervozi in zaradi nervoze mislila, da ni nič zadel^, zažgala svojo srečko, katera bi ji prinesla glavni dobitek gasilske loterije, — da je mnogo ljudi, ki vržejo in zazgo svojo srečo zato, ker je ne vidijo, — da je vratar »Društva narodov* zaradi večne brezposelnosti izvršil samomor, — da bodo dvorane Društva narodov spremenili v vojni muzej, — da je kirurgični oddelek v Ljubljani res prava «bolniea» ali »bolnišnica*, — da smo zaupno zvedeli, da bo prizidek I. oddelka splošne bolnice v Ljubljani najbrže podrt, ker so ugotovili,