St. 8. V Gorici, 28. februarja 1889. „Softa" izkfcja *sak petek in velji 0 poSti ;>rei(tmana ali v Gorici na don poftiljano .- Vsp !ft«v ... . . f. 4.4(' Pol I.ta . . . . . ,. t».2( Celvrt let* . . . . „ 1 K* Pri oznauilin in tako tudi pri „jpt>. lanicah" se placuje za navadno tristop- o••• naredbo proti Slovanom, da hvaHjo vsak korak- u so ga navdih-nili proti narodom, kateri so krvaveli leta 1848 LISTEK. V I » A V -A.. (Odlomek iz knjige: nP o a t o j i n s k o okrajno glavarstvo". -V PoBtojioi. 1889.) Vipaveki trg ima 253 his in 2442 prebivalcov. Z Vipavsko glavno obcloo je zdruSeoa tudi podob6ina GradiSce (166 m), brojeca 324 prebivalcev, in v po-in or ski viso&oi 137 m podobdioa Vrhpoljska z 976 prfibivalci tec z lastuim duioim paatirjem. Tudi vasici Duplje (189 prebivalcev) in Zemooo (80 prebivalcev), 139 f» nad Biorjcm, pripadata Vipavaki glavni obfiini. Ti vasici ee pedata vedinoma a podjodelstvom in vi-Daratvom ter le deloma s kup^ijo in obrtom. Vodovje Vipavsko ptipada morju jadranskemu. Glavna teko6a voda je reka Vipava, katera vre ,,Pod akalo" iu BPod farovzem" v Hredini trga izpod Nu-noBa iz vec vrelcev. Vije ee po lepi Vipaveki dolini ter so poalavlja pod Uhaojami od Kranjcev. To je prav ista voda, katera se izgiiblja onoBtrao Nanosa „Pred Jamo* v zeuiljo ter priwe po ve6 ur dolgem podzemeljakem teku zopet na dau. Dokaz temu je zagaoje, koje ao nekdaj „Prod Jamo** vrgli v vodo —• ft Be je v Vipavi prikazalo. — Potok BModilnika, kateri dohaja iz juznovzhodoega kota dolioe, him za Avstrijo. posebno prot! primorskim Slovanom, in da opominjajo Madjare na nevarnosti, ki jim prete po vojaSki postavi. Bes, jako ljubeznivi ti nasi pri-jatelji. Ce pomislimo ta neopraviceni boj madjarske druhali proti novi vojaSki postavi, ki je dr^avi po-trebna vsled vedno vefejega oborozevanja vseh na§ih sosedov, posebno Nemfcije, moramo v resnici vzklik-niti: Kje je Avstrija tem ljudem? Vsaj vendar ni na svetu samo og3rsko kra^estvo, ampak je tudi Avstrija ali avstro-ogerska monarhija, katere je samo del slavni madjarski orszag. Avstrija je veli-ka po zdruzevanjj in ne po delenji; kdor ne dela za njeno skupnost, nima pravih nazorov o vazni na-logi habsburgke monarhije v srediEvrope med raz-nirai n..rodi. Druiba sv. Mohora in beneski Slovenci. (G!as bencSkega rodoljuba.) Na Bene&kem, 26. januarja 1889. Pozno res, a vondar amo dobili tudi mi knjige ar. Mohora. Na to vse hvale vredn<> in vsestransko koristno droibo sme veak Slovenec resni6no pono-sen bitr. Sploh ae Slovene!, po moji mWi, nekako prevefi rodi, brez optaviceuega uzroku, nonaSajo z marsiktero recjo, z marsikterim pisateljom, skladateljem, umot-nikom, ali kar si bodi. To se mora 2deti tujeem nekako — otro6je, in ka^e naSo malost. Res je, da hvala vzpodbuja in osr5uje knadaljnemu delovanju, a mora biti primerna in ne pretirana. Kdor ho6e reanicno vzpodbujati delujoSe mofii, dose^e avoji cilj prej in boljo nego s puhlirv.1 besedami in praznim hvaliaanjem z gmotnim podpiranjom in pridnim narocevanjem dobrih proizvodov. To bodi recSeno mimogrede. Kedar pa govorimo o dru2bi sv. Mohora, o nje nem v resnici obcudavalnem vspehu, o primeroma ogromnem Slevili njenik udov, hvala je popolnoma opravifiena, in na§ ponos bi mogla zaamehovati sama gola sovraXna zavist. Na, vidi sp, da nam pri tem na-rodnom zavodu 8am Bog pomiga; in av. Mohor iudi ne drzi krizem rok. Hvala najprej Bogu in av. Mo-hot u, a potem hvala tudi dru2binemu odboru, pover-jenikom in vsem ouim, ki neutrudno delujejo za drufbo. se v blizmi trga v reko Vipavo. — Hudournik „Belau pribobni od severovzhoda in je po leta vecmoma auh prod. Po zimi, ko se po bliznjem pogorji sneg topi in OBobito za jeeenskih povoduji, naraste v silen hudournik. Tudi je nraeniti potokov BGackaa in ^Slezenec". Voda Vipav8ka je zdrava in zlasti voda po atudeneih in v reki Vipavi jako mrzla. Sedanja farna eerkev, ecrkev av. Stefana, je jako lepo in proeiorno avetiaCe. Prezbiterij je ukusno in umeteljno naslikal slove6i slovonski slikar J. Wolf. Cerkev ima poleg vclikega, iz belega mramorja 80-atavljenega altarja Se Seat atranekih, katorih dva imata avoje kapele. Velikanske orglje ao delo Deu-a ten stanejo preko 4000 gold. — Jako stara je cerkev bv. Marka. Bila je nekedaj Supnijska cerkev. Grajaka kapela av. Bonifacija je zeI6 prijazna, posebno lep je altar, posvofien Materi Bo^ji. ; Ako ide§ dober ce-trt ure od Vipavskega trga proti severu, dojdeS po lepi in ravni okrajni ceati v prijaano vaa Vrhpolje, katera stoji prav v koti& med shim Nanosom in Kovkom. To. je izdelal nedavno novo cerkev av. Pri-moia in Ptlicijana v jako ukusnem gotiskem slogu po na6rtu ranjeega dekana g. Jurija Grabrijana na-darjeni domacm iz Lokavca, zidar.'-ki mojster M;ha Blazko. Poleg te rove eerkve ima Vrhpolje Se staro cerkev, posvefono av. KriSu. — Vrhpoljci pedajo se ve5inoma a poljcdelstvom, po neknliko iz rokodolstvom. Kaj veliCaetna in po 6iovenskem $h§e ppa je A d isiravno tako trdno postavljena in tako lepo cvetofiii, alavna druzba ni Le povaod prodrla. Kje je nearedna bent-fika SlovenijaP Druzba pri nas je po-znana Bamo ob meji, kjer so Slovenci v nopoaredni dotiki % avstrijtkimi brati; o»taH bolj alt menj jodda-Ijeni nimajo pojma o njej. V Italiji Sivi, kakor Bern se sam prepri6alt blizo 36 tiaod Siovenoev, kateri bi mogli druSbi dati lehko vsaj petkrat vec* udov nego jib dajejo aeduj. Delovati bi ae moralo ne malo, ao-veda, in ge tako bi ae precej ne doseglo to Stevilo. Ovir ni malo, in zadnja med njimi gotovo ni aloveu-S5ina, namieS pisana sloveuS^ina, katere beneSki Slovenci ne razum^vajo popolnoma, ker nimajo ni Sol ni knjig, da bi ae je izu&li. Naj bolj bi se razSirila druiba v St. Peterakem okraju, kjer ae je sloveniiina boljo ohranila; bolj na zahod in v Roziji bi ne filo tako lehko. In vendar tu bi je bilo najbolj potreba za ohranitev pe5ajo6e aloveu§6ine. Z vzttajnim delovanjem je vae mogoie. nVolore e poteie" (volja je mod), pravi italijanski pregovor; torej tudi na Beneikem bi ae moglo kaj etoriti. A kdo naj deluje P Kakor povaod, tako tudi pri nas najbolj vplivajo na ljudetvo duhovoiki; oni bi torej bili uajpripravnej§i. A najprej se morajo njim o6i odpreti. Kako je mogofie, da bi Sirili med Ijud- stvom narodoo ziveet, ako ee eami ne zavedajo ? Po italijanski izgojeni, niti ne aanjajo o avatrijakih Slo-vencih, ker ne potrebnjejo niLesa od njib. A fie oni ne potrebnjejo, tega ao ue more reci oljndstvu, ker ono stoji na drugem ataliSgi, v drugaSih razmerah. Ono sploh ne razume italijan§Lihe, zatorej ae iudi ne m«>ro posluzevuti italijanskih knjig; vsled tega ne bode moglo nikdar napredovati, iu.se v»aj nekoliko na bolje povzdiguiti, ako ue pride na kakov naoin do siovenskih knjig. Vem pa po lastnem preprifianji, da prav rado 5ita, 6e mu pride kaka lehko umljiva alovenska knjiga v roke. Eekel sem sicer zgorai, da pisane slovenS&ae beneSki Slovenci prav ne razumevajo, a to bi bq moglo pocasi predrugafiiti, samo da primeme knjige pridejo v svet. Seveda najbolje bi sluzila BlovenBka Sola; a ker se o njei zaaedaj nit; ne sanja, se mora vsaj skrbeti za razSirjevanje druzbe sv. mohora. To pa je odvisuo od nalih du§nih paatirjev. Po mojem mneoji, najbolje bi bilo, da bi si slavni dru^bin od-bor to red sam posebno k srou vzel, in da bi ae z navdugooim pozivom naravnost na naSe duhovnike obruii, in jim razlozd namen in koriat druibe, gorko jim ob enem prtporodevaje njeno razSirjanje. cerkev Mute re Bozje v Logu. Ima poleg velikega altarja hi- oaem atranakih kapel, nad katerimi se raz-prostitajo prostorni hodniki. Cerkev, ki se je v se* demnajstem stobtji zidala, se je polagoma razsirjala; dobila je 1 1826 pod dekauom g. Stekarjom mra* mornat altar, a potem jo je pokojni dekan g. Jurij Grabrijan zdalj§al ter prizidal Btarima zvonikoma Se velidasten nov po vacj Vipavski dolini ponosno zro5 zvonik. Cetrt ure od Vipavskega trga proti jugo-vzhodu je na 166 m viaokem holmu Nanoaa sezidana cerkev sv. Kriza z last ni m pokcpalisdem. 0 pobocji tega holma zgradil je gori navedeni, nepozabljivi dekan Vipavski tik pod atirinajst kapelic krizevega pota, katere so se blagoslovile 1. 1882 Okoli eerkve av. Ktiza vgledamo VipavBko podobdino GradiSda. Po8a-mezne hise GradiSda s«» razprostirajo dalod pod nGoro". GradiSdani so trdi kmetje ter se pedajj marljivo z ovdarstvom. Na GradiSde vodi od c. k. erarue ceste posebna obdinska pot. Ako pa id-mo iz Vipavskega trga po ceearski ceati atrelj*j daled proti severo vzhodu, vgledamo na Isvi tikoma ceste prelepo Vipavsko pokopaliSde s attikvi>3o sv. Jo^efa in mrtvaSnico. Pokopalisde je bilo zgrajeno leta 1786. Prvi na njem je bii pokopan dr. Vidic. PrejSnja pokopaliSda Vipavoev so bila najprej okoli eerkve sv. Markat pozneje okoli 4cerkve sv. Infant. Fred ppkop»!i§dem gavije poljska pot aa Ill I III II III I III I II .....• 4 Bdpisi. Iz fMflike OkOlice, 19. februvarja 1889. -Prcsiia s^y.no urednistTO, da bi odkazalo tern vrsti-cam nehtolikb nrostora v svojem cenjenem Hstu. VfcseliioXTfoe -J6- 5tati v zadnji stevilki cenjene „So-cett med domaeimi vestimi, kako slovesno so spre-jeli v Velikemdolu svojega novega vikaqa east. gosp, Stefana Valentinfiiea, ko je nastopil svoj novi vikarijat dne 7. t. m. Vsa cast obftini, ki s takim spostovanjem spre jema syoje dusne pastirje. Prav to mi je pero v rokc potisnilo, da opisem nekoliko delovanje tega Cast, gospoda na Trnovem, kjer mi je bila dana piiliita, da sem s tern gospodom nekoliko let prija-teljsko obSeval. Ko je ta gospod leta 1879 priSel na Truovo, dobil je, kar se cerkve tice, popolnpraa golo, to se pravi, da so bile v cerkvi samo Stiri stene, ve-liki altar in dva stranska altarja brez vsaktere 3likanje. P& tudi cerkvene obleke je primanjko-valo. Ko pa to zapazi omenjeni gospod, prizade-val se je, da je a Sasom tem pomanjkyajem v okom prigei. Najprej je omislil lep masni pla§6, kateri se rabi samo za velike praznike; potem je leta 18«5 s pomocjo ©hftine dal nap avit lepe slikarije v cerkvi,. ki delajo vso Cast ob&ink Koliko truda in skr-bi je imel ta gospod, ve le on sam. Ko je bilo to delo dovrsjeno, da! je napravit nov lep kistni ka-men, dal je orle pcpravit, kor lepo naslikat, cer-key znotr&j in zunaj lepo pobelit, tako da se ceu-kev od dalefi beli. Vse to je napravil s svojo lastno vztrajnostjo, ko je bila naj vecja razbrirjenost v obSini. Pa ne samo v tem, kar se cerkve tiCe, ampak tudi za blagostanje obCine se je ta gospod neumor-no tnuUL A fcukaj zalibog nasel je najvecji upor. Pa vendar ni miroval, ampak je vedno uaprej delal; narocil je na kmetijski Soli okoli dva tisoc sadnih dreves, katerih je »ad polovico med kmete razdelil, drago polovico pa je nasadil na cerkveno zemljisce. Pa §3 veliko druzega je ta uastiti .gospod dal napravit, kar se ne more tukaj opisati. Se s to maleakostjo, ko pride med svet, gotovo ne bode zadoyoljen. Ce tudi je povsod glavno ulogo igral, je vendar le na. druge obraSal zasluge. Tega ni-sem zavoljo njega opisal, ampak samo zato, da bode vadela ob&ina velikodolska, kakega izvrstnega dusnega pastirja je dobila. M—n. VelikidO), 18. februarja. — Cez pet mesecov bila je oasa obcma_brez stalaega dnSnega pastirja, ker po smrti obcespostovanega vikarja '1 g. J. Mar-eola-e oakrboval je tukajanjo duhoviiijo za silo & g.' V. Pelicon, vikac iz Pliskavice. V tem casa je obciiw tezko pogreSala stalaega duSnega pastirja. Lehko si vaak misli, kako je osreclla -vse ob&inarja brez u-jeme preveaela vest, da je imenovan vikarijem za tnkajanjo cerkveno obcino po dolnjem Krasu sploli znani in obcepriljabljeni biySi kaplan devinski |in pozneje vikar trnoveki c. g. Stefan Valentin cic. Dne 28. pret. m. o priliki, ko si je ogledal g. vikar namenjeno ma duhovnijo, je dolcdil, da bode imel vhod kot vikar 7. t. m. O priliki njegovega odhoda iz Gcrice 6. t. m. napravili so mu prvaccnski pevoi, na celu jim preS. gosp. zupnik PoljSak in pervaCenaki g. Japan, kaj krasen vecer v Perva^ini. Dne 7. t. m. imel je g. vikar v Velikemdolu veli- 139 m vwoki holm Zemono — nekedanje bivali§co Vipavakih Zemanov (vojvod, velikih zupaoov). Sedaj je ondi postavljen grad grofa Lanthieri-ja, a okoli njega se razprostira o pobocji holma vesica Zemono. Iz Zemona dospemo lahko po obCinski poti v blizo lezoco vasico Daplje, katera stoji deloma vrh 133 m visokega gorica, deioma pa v ravnini. Ta vasica pri-pada Vrhpo!j8kemtt cerkvenema oskrbniStva, ^dooim so Zemonci prirejem Vipavski zupniji. Dnpeljei so prav tako kakor njihcvi sosedje Zemonci vecmoma kmetje. Vipavska dekaoija, I. 1830 od Gorigke nadSko-fije loceaa in Ljubljanski Skofiji priklopljena, obseza dandanes vikarijat St. Vid z ekspozitnrami Lozice in Podraga, ter jednajst lokalnih kaplanij. Te so: Vrabce, GocSe, Erzelj, Slap, Planina, Sturije, Ustje, Bttdanje, Vrhpolje, Col in Podkraj. Nekatere hiSe Vipavskega trga so ceW 300-400 let stare. Ta imamo grad grofa Lanthieri-ja, lepo poelopje z bogato knjiinloo in zoanim zabaviscem ,Pod8kalo«; nadaije nTaborB, uekedaj last slove-cega Vipavca Andreja Baurakirchner-ja, in prekrasno proatorno duhovnijw, jedno najlepSih na Kranjskem, katera je delo neumoroo delavnega dekana, umrlega Jurija Grabryana. Ta 5IovekoIjub in velik prijatelj solsk: oskrbel je tudi egradbo prostranega Solskega poslopja, ki je v resniei prava dika Vipavskega trea in ponos vse deiele. I tiastea vhod in sprejem, kakerSnih bo le malo vidi. I Videti in pozdraviti je hotelo novega $. g. vikarja I mlado in staro, ne samo iz domace obfiine, temvec' I tudi iz bli^njih vaai. Pozdravilo ga je pred vasjo pred I krasnim slavolokom tukajsufe stareSinstvo, na celu » mu naS zupan J. Gergi6, kateri ga jo spremljal iz I Gorice, potem pn g. uSitelj v imenu krajnega s. | Bveta in Sojske mladine, ki je bila se svojo zastavo I uavzoea. Sel je potem g. vikar skoz okraseno vas I spremljan v cerkev ter nnposled v svojo stanovanje. I Vtoraj je obhajala na§a cerkev praznik sv. Va- I leutina in bil je tudi o tej priliki' gosp. vikar slo-I vesno instaliran. PriSlo je ceznavadno Stevilo Ijudstva I iz blizojih vasi. Cerkveno slovesnost so pocastili so I svojo navzocnoBtjo precastit) gospod dekan in castiti gospod KodriS iz Komna, 5. g. Stefan MozetiL iz I Gorjanakega in 6, g. Val. Pelicon iz Pliskavice. Pred I sv. maio ob 10. uri imel je prefi. gosp. dekan prav I lep govor, v katerem je naslikal dolinosti, katere imajo verniki do svojega duBnega pastirja in on do njih; omeni tudi, da je velikodolska cerkvena obCina I srefina, ker dobi skrbnega in ucenega du§nega pa-J stirja, in da se je preprical, da si je g. vikar na I prvi hip pridobil vaa area obcanov in ob(Sani njegovo. I Po dokon^anej cerkvenej slovesnosti bit je v 1 vikarjevem stanovanji obed, h kojemu so bili po* I vabljeni razeu ze imenovanih pred. duhovnikov tudi obLespoStovani gosp. A. Sac iz Pliskavice, veliko-I dolski zupan, uditelj in cerkvena kljudarja. Doziveli I smo vsi obemarji dan, ki nam ostane vedno v spo-I minu mej najlepsimi naSfga zivljenja. Kakor je uzivala obCina od jednestrani veselje, pretresel jo je od druge prostatastni udaroc, kateri je zadel T<*led nenadne smrti prestolonaslednika presvitlo vladajodo cesanko hiso ia celo Avstrijo. Danes |je daroval na§ g. vikar Stefan Valeutin6i6 slovesno firno ma§o po umrlem ccsarjevicu in za to-I lazbo vladajocej cesarskej bisi. Mase se je udelezilo ob5insko zastopstvo, krajni Sol. svet, Solska mladina pod vodstvom uiSitelja in mnogo obcinstva. Navdajala je vsacega v vroft molitvi 2elja, da bi Bog dodelil tolazbe zalnjodej cesarskej rodovini, ter da bi nam se mnogo let ohranil presvitlega cesarja. Obcinar, PodgOra, 20 febr. — Bcseda dne 17. februarja bila je kakor navadno zanimiva. V ukusno okincani dvorani g. Andreja Kocijancica, katero namera vazdalj-sati, zbralo so je preoej obcinstva iz v&eh stanov, razne atarosti in cbojega spola. Pel je domaci zbor pod vodstvom vrlega gospoda V. Vodopivca radicne rodoljubne in palrijoti5he pesmi. Dobro izurjeni pevci peli so izbomo, ter so morali na zahtevanje odclnstva ponavljati skoro vsako pesem. Dektamacija je odpadla. Mesto nje improvizoval je kratek govor obce priljub-ljeni gospod Klavzar iz Gorice, kateri je osvitljeval rek: „Mi smo mi.a Povdarjal je razne Iastnosti, a kojimi se Podgorci odlikuiejo, in sklenil z besedami, da Podgorci lahko sami o'sebi recejo: BMi smo rai", fivrsti Slovenci. lgrico „Pilozof" igrali so gospoda K. in S. ter gospici J. in P., vsi iz Gorice. Znani so ti igralci in igralke, ter so odigrali kakor vselej avoje uloge na obce zadovoljstvo. Pri sreckanji izigralo se je pet dobitkov, prav praktiftnih, tako da so jih bili dobivci prav veseli. Prosta zabava bila je jako zanimiva. Pri njej ostaloje mnogo obcinstva, prisotnegapri besedi, tako da je bila dvorana skoro polua, Pevci so razveseljevali navzoce raznimi pesmami, pri tem so pomagale imenovane gospice iz Gorice, kakor tudi gospe in gospice iz Podgore. Izreklo se je tudi lepih Kazven ie omenjenih kapelic ima Vipavski trg Se dve. Ti eta: pri uhodu v *rg od ju2ne strani ka-pelica sv. Janeza Nepomuka in na pol poti od Vi-pave do Vrhpolja kapelica, posvecena Kristusu na krizi. Zanimiv je tudi spomenik v Logo, predstavljajo?, madjarskega vojaka iz francoske vojne od 1. 1813. Ta, po imeau Pavel RostaS, je v dan 3, oktobra istega leta zadrzeval 60 moz peacev in 7 kenjikov cetrt ure na cesti v Logu ter se tako junasko boril, da je se le potem, ko je bil pt-estitdjen od 30 krogel Leonidu enako sklenil svoje zivljenjc za domovino in cesarja. Vipavski okraj je videl mnogo zgodovinskih do-godeb. Ti mimo je biia pot Rimljanskim legijam, katere so se pomikale proti severu ; tu. mimo so se valile ogromne trume raznih narodov za 6asa ijudskega preseljevaoja Tudi „§iba Bozjn", Atila, jo » avojimi divjimi cetami lomastil skozi Vipavsko dolino, ko je nameraval podjarmiti cvetodo Italijo. Pa tudi turSki divjaki niso izostali; veckrat so pustosili po teh krajih, in gotovo je, da so tudi Vipavci pomagali, ko so nasi predniki potolklt Turciua v Hiu§ici v m-danjih „Tur«kih klancih" do zudnjega mozi. ProfesorAlfonz Mttllner trdi, da je bilo v Vi-pavakem oblizji rimsko poko^aliSce. Ivan Bajo iz Oresja pri Beli je zidal ondi hiSo in pri tej priliki nasel sledove, ki to dokazujejo: potrupljene mrtvaske ! | adravijc, kakor narodnim Podgoranom, ki nikakor ne- | cejo, da bi bili Piedemontani, visokorodnomu goiipodu ! "W. gVofu A. fa r.jegovej pr>>mili gospej grofinji, go- I 8pjui6nam igrnlkam in gospodom igralcem, gospo- | dom pevcem in njih povovodji. Vso zdravljce bile so j Muvduscno sprejete. Pri petji, zdravijeah in prijatelj- skem pogovoru priSla je brso 11. ura, ko se je vcsola dru2ba razsla z iskreno 2eljo, da bi se t'\m pi'fje zopet skupaj naSla. Zivili Podgorci! Zivilo Bralno politi&io drustvo! I Iz goriSkega okraja, 17. februarja. — (U 1 iiteljske zadevo.) Odboi: BU6iteljskega dru-atva za goriski okraj" nuB vabi to raj — kakor je bilo citati v zadnjej wSo6itt — prvi cetrtek prih. meseca k zborovanjii v Sempeter. Prav zveselil sem se tega povabila, ker vidim, da je za na§ stan navduSeaih Stajerskih t.ovarisev neumorna dolavnost, I ki je cold kranjske kolege vzdramilii, ogrela nek61iko I tudi nas. Prepridan sem, da je to piiSetek k novemu, zivahnejSemu sSivljenju v nasem druStvn. — Tudi pri nas je bi) za to a krajni das! Tudi mi, ki smo z iz-i volitvijo izkazBli trdno zaupanjo sodanjetnu odboru, joli srao u2e v tem zaupanji omabovati, premialjaj66, da utegnejo vendar le prav imoti oni naSi Lrnogledci, ki bo trdili, da so dajn nekatori gospodje v odbor voliti, ne da bi premislili, da sprejmejo * tem tudi sveto dolznost iSrtvovati so za druStvo z n e. u m o r -n i m delovanjem, za katoro morebiti Se 5asa nimajo. Hvala Bogu, da so bili oni crnogledci slabi preroki, ter da se nam staro zanpntije do odbora povraLa zopet v polnej meri. Zato pa kli$ da nimnjo v niostu nobene pravlee, da ao ta lo fcrpe. Njih glaqilo „Ko-tijerc" poSilja prill, slnv. gimuiizij v Tomin ali KmiaI. AH jim v T<*"* oo pritrjiijemo, ak-» se ogib j>;ino mesta ter se poiikamo po vas6h kakor plana yver po hosti? — Zatorej, dragi tovariSi, poka^irao nasmi nar. na-aproinikom, da imamo do Gorice iste piavicc kot oni, ter zborujmo poslo' vedno v Gori< i! Gorica jo nase uaravno in postavao srediSce. Ogrorana veciua drustveoikov je po svojih zaaebnih uprnvifih navezana na Gorico, a katero imajo tudi najboljao obSevaluo zveze. V Gorici je sodez" okraj. Sol. sveia, njegovega predse^nika, okrajnega nadzornika, okrujno ufrteljako knjiznice, in za veliko vediiio tudi izplacevulne bla-gajnice. V Gorici ima — upam — naSe druitvo raz-meroma z drugimi kraji tudi najvec" druStvenikov (iroemk mi ni zuan); kajti jaz inislim, da so vsaj vsi gorigki uditelji Siovenci pri naSera dru&tvu. V zadrogi r.ara ni biti za proator z* zboiovanje. Ye5 kot preprican sem, da nam „Slnvenska Sitalnica go-riska" vaolej prepusti druge voljcpriwerne prootose. Koliko utiteljev ee shaja v mestu ob ^etrtkih uz6 zbog svoj:b opravil osebito pa 8e prvi Setrtek me-eeca, ko dohajajo po pIaLo. All ni lo dan kot nalaSc ustvarjeu za zborovai.je nascga druStva P Rad bi ve-del, koliko slov. ufiiteljskih drufitev se more ponaSati a tekd ugodnimi odnoSaji ? NajmanjS-.! yapreke ni, da bi ne mogli zborovati vsak mesec. Ako tega ne sto-rimo, ne kaiemo posebne zaveduosti. Poskusirae torej ae zborovanjora vsak mesoc, ali vsaj vsak drugi, tnlji mesec! Zacnimo enkrat tudi a pedagogieno-di-dakticniin prcdavaojem ! Muci nam ne priruaujkuje ; bivSa „&olaM nam je za to porok. Takd Se le UBtre-zemo pravemu nanionu naSega drustva. Ako ae zdaj dibe diuStvcuiki, ki hodijo zborovat aJcozi mesto v dempeter, koliko ve<5 jib bodemo imeli v mestu. Le tukaj nam bode Seaaonia mogooe vsestranski za-dostiti §. 1. uaiih pravil ter prireJiti kedaj tudi kako produkcijo v petji. Slavnemu cdboru polagam na arce te besede, ki izvimjo le iz ljubezoi do naeegd Btami in nascga dtuitra. IZ BaSke doline, 6. febr. — Ivar numcravam tukftj opisati, ni zgolj krajevnega pomena; tudi dt-u-god'.se nahftjejo tern podobne prikazni, proti katenm naj rodb^jnbi a vso silo delujcjo. flGrahovska Cital-wica" je'Se mlada. Ustanovil jo je bivSi uiitelj g. U, A uie jej pseti pogin. Zakaj? Nevednostter o 8 c b n e mrznje in koristi so temu uzrok. Ljudstvo §e ne zna coniti kciristi Citalnice in tudi ne v6 nje-nega pravega smotra. Tudi je §e malo takili, ki znajo brati. Zlasti imajo krCmatji in Stacunarji kiivo me-nenje o Citolnici. Kjim se zcii „Citalnica" nt'ka rekla-roa, neka kalamitn, ki raj bi ljudi v njihovo stacune ali ktcme privabljaln. Po tern takem bi menda trebalo na Giahovcm 4 ali 5 BC:taluica in sicer ene pri meznarji, druge pri Bn'Sarji, tretjo priDuSniku, Cetrte pri zupanu, in pete bi se menda tudi Ruscc ne branil. Od meScarja prifiakujoma, da je loliko pamcten in rodoljuben, da bode Citablce nann•« vi§e cenil i\\ 6ita)nico zavoljo sploSue koristi podjifral. BriSar n\ pripravett, da bi v njegovih prostorih Citalnlca bivala, kajti bil jej je vedno nasiprotiiik. Ko je bila Citalnica vstanovijena in je ime'a bvojo prvo besedot dopustil je on, da so se nekaten nasprotuiki v njegovej krimi zbrali ter poti m med predbtavo piiSli grdim rjovenjem raxgrajat pod okna. V rtjem se bajo nebaja prej opisano menenje v polnej tneri. D. je mlad Stacunar (i krcmai), ki o Gitalnici nima bogve kakega pojma. Citalnica hi mu u;tjbze kaj pripomogla k nekakej veljavi. Zupan je tudi krfmar in Stacunar. Sicer mnramo re6i, da si je dobil pri Citilnici vie zaslug s tcra, da jb zupanov t<-danjib ^tavbt»ll odbor 5 mo2, ta pa evojega ptvaka (pnd-oduike), kakor zah-tova di'^ulna pootava. Stavbeni «»«lbor j«) prpnovil raz-padttjecv.* ttrelio na f'novzu pr»»d birmo, ter je in-panstvoma naznanil, k liko imajo posamezni oddelki (frakcij«) placati. h> preteku dobe za pritozbe do-lodene, p'»birala sta gg. zupana od ob2itiarj°v done-ske k placilu ttr vrncovala jih stavb.Miemu odboru. Tudi 16 je hvalevredn.)! Pred ko so jili vsi doneski potirjani, prisla je vo'itev novega staraSinstva in Smartensko iupnintvo dobilo je novega zupana. In tu je stvar ixkol.k) zastala, pa iiadcj-uno g.% da se I zdore in da pojde lepo napr«j, kakor pivj. Kaj ne? . Iz cerkljanskih hribov, 5 tebr. - Mnogo se ! sosebno zadnji 5ib govori in pige o zganjopivstvu. Dezelni zbori, kakor tudi dtzavni zbor skusajo izdati ¦ ostre jjoatavt', da bi se kolikor mogocc, temu v okom priSlo. Povisal se je koncem lanskega leta davek na zgauje; ali a tern je vemiar fie bore malo pomagano. '. Kiivo je po mojem ranenji, da se kmetom in \ sploh vsakemu dovoljuje kubati %aoje; co tudi sad no j zganje ni tako skodljivo, kakor tako imenovana „pa ; ljenka" ali BgeruS,a vender je Ikodljivo, Ker je naie T ljudstvo zalibog io preved tutgnjeno tej stiupeni pi- j jaLi, je poeebno to najbuje, da puSdajo premoiuo ; iganje; slisal sem namred ljudi, ki trdijo, da mauj od 240/o je le voda. Pa tudi ne poznajo mere ter se v istini liki z vodo zalivojo a tern atrupom. Se ve, da tudi &e spije le nekolik) te „bozje kapljiee", kakor jo imenujejo, je hitro, ob pamet, kakor bi ga po glavi vdaril. Na jesen, ko jo obilo sadja, misli vsak, kako bi ga najbolje razpedal; teda komajzaene te5l %anje, Intra poku&ijo, Ce bode vredno piti; pridejo domaci, sosedje, na to cela vas ter pokusajo, dokler ne ste6e, in to od prvega do zadnjega. Lotos, ko je bilo pri nas obito sadja, ima vsaka kiSa doma Sganje, in to je ugodno posebno nvasovaIcemtt in, kjer ga Se kaj ostatie, pustni 6as tudi nkolednikom.u Pride par skripacev v vas in ti obirajo od jedne biSo do druge; inislim, da bi bil vie 6as, da bi se tudi tej stari grdi razvadi v okom prislo; slednjie se ustavijo, kjer jim je btdj ugodno. Tu se zbere ves mladi svet ter plese noc in dan, vines pa tedo zganje, na zadoje pride do pretepa, tako da marsikdaj odne.se kdo kryavo glavo domu, 5e ga morejo §e nesti nogo. Zalibog imamo to zimo ic veL tacih slucajov. G. kaplanu primerilo ee je v neki vasi, da ao prisli fantje in celo dekleta zganjeni (vinjani ne velja) k izpraScvanju; bili so bledi iu zaspaoi od bedenja in zgauja. Da pa iz take iniadine ne pride dobrib gospodarjev iu gospdinj, to bode vsakemu jasno, in kaka bo §e le deca takih od 2ganja prepitih ljudij! Ni cudo tedaj, da vedno tcze dobivajo za vojake aposobnih mlaJenidev, da se poluijo bolnisnice iu no-risnice ter da viino propada oboe blagostanje. , Zelo potrebno in kotis'no bilo bi tedaj, Ce bi tudi zastran kuhanja saduega 2ganji gosposka kaj d ugace ukrunila ter kolikor Loliku omejila Zganje in 6> bi ne dovolila vsakemu in v vsaki meri kuhati, ker tako daja se jim le prilika do zganjepitja. ________ B.... IZ Bolca, 20 febr. - (Cesarjeyifi Rudolf f). Nadaljevaje moj zadnji zalostni dopis o nasem ne-pozabnem duhovito-vitezkem Rndolfu naj povem, da je slovesn.o crno sveto maso po visokem ranjkem bral y detrtek pre6. monsignor dekan J. Kumar z asistenco v nasi farni cerkvi, ki je bila za to pri-merno ozaljsana, vkatere sredije stalvelik katafalk obdan s cesarskimi in avstrijskimi grbi, z venci in z mnogo, mnogo sveCami. vTega presSalostnega sv. opravila udele^ili so se: Zupanstvo, c. k. uradni-ki, c. k. zendarmerija, vojaska posadka bolskega grada, druStva in mnogo mnogo poboznega ob6in-stva od dale6 in od blizu obsirnega dekanata. Cel ta dan so vibrale so otozno povsod, povsod zastave zaiostinke v znamenje globokega tugovanja. Tako je in prav nift drugafie! Na eno stran: vefini mir in pokoj, na drugo pa: pogum in tolazba v bozji volji, ter blagoslov. nebeiki bila sta smoter nase preponizne molitve. Rudolf, Rudolf HabsburSki, ni, ni Te ve6, Vendar Tvoj spomin bode med nami ve6no, veeno. Meni, ki sem imel sre6o Te vefckxat videti, ostu-ne§ neizbrisljiv. Bilo je leta 1882, leta za So§ko dolino pre-pomen^ivega, kajti naS presvitli cesar Fran Josip I, namenjen k tiiaiki razstavi, pohodil je nase po-gtene, slovenske kraje. Tudi premilostljiva cesari-ca, blaga Elizabeta s cesarsko druzino pri§la je v ta namen na obali naie sinje Adrye, Za Trst je bil to prevesel dan. Nebo jasno kot ribje oko, solnee milo in fiaravno, radovala se je z nami tudi znana trzaSka burja, ki ni hotela v-svojem navdusenji mirovati ter je posteno pihljala' in naso navdu§enost spremljala. Pri tisti priliki videl sem cesarjevifia Rudolfa in cesaridino, prifia sem bil preprijaznega prizora v cesarskem pavilo-nu tedanje razstave, in kdo bi bil mislil, da vo 6 letih Rudolfa ne bo vefc! ________ V-v. V Av6ah, 20. febr. ~ V obrarabb proti eno-stranskemu poro5da gospoda Zupana o naSih zadevah prosimo slavno uredniitvo za mal prosfcore'ek, da ne bodo citatelji, ki kr& no poznajo, krivo sodili o tu-kajfinjth dogodkili. Gospod zupan se sklicuje na to, da je bilo lani v postu dovoljeno delo za napeljavo vode v farovi. Tega pa ni povedal, da to se je zgodilo po dolgem boji in pritisku in sicer tisti fcas, ko ni bil Se odstavljen stari me^uar in ko staraSino niso mogli ve.leti, da na nos na vrat postane meznar ^upanov zer. Naj bi bil poskueil priti s takim predlogom na dan potem, ko jo bil prejSnJi oerkovuik odsfcavljen, in tedaj bi bil videl, kako bi se bilo stareSinstvo I ujiin ujemalo. Dalje pravi g. zupan, da ni prosil, da bi se stari meznar od pravi 1. Naj nam pov6 torej, kaj je imel celo lansko zimo v farovii opraviti ? k cema se je lizal in sladkal kakor tujci5a gospodu vikarju, 6e ne za to, kar se je potem zgodilo glede 2enitve, vode in meznarije? Vilrar se je zupanovim naklepom nekaj 5asa ustavljal ter opomuil ga, naj pusti eerkovnika pri miru in naj skrbi za Solo in druge potrebne reLi v Avcah; ali vedno laskanje je slcdnji5 zmagalo. Ko sta Sla o vikarjevi beri z lupanom od 2upanove hise pri potoku AvS6eku kotiec zupanove njive, imela «ta priCo, ki je aliSala, kako je Japan gospoda vikarja nngovarjal, naj bi meznarja odstavtl. Ko se jo bilo to zgodilo in ko se je zdelo, da hoce vikar preklioati oddani dekret radi velikega hiupa med ljudstvom, rekel je zupan proti Stefanu Kovafflfiu na cerkvenih stopnicah: MKaj ze zopet cenca (omahuje) gospod?' — Zupan pravi, naj gremo gospoda vikarja vpraSat, ali ni vse tako, kakor pripoveduje on o meioariji. OJgovorimo mu, naj gre on, in ee bo botel gospod fikar ponoviti besede, katere je rekel proti drugim o casu lanske (iu ge sedanje) ztnesnjave, mu poreCe: „Vezan sem, ne morem nazaj," ter: „Zapeijan sem bil; mislil sera, da ima zupan vec moci, kakor je ima." — Da je zupan Sol z enim kljuiarjem po cer* kvnne kljuce, 6e tu:li ni ne kljufiar ne cerkveni oskrb-nik, omenila je „Soca* ze zadnjid; in to je priznal tudi zupan M. Kovaaidu h. St 23, ko sta Sla na Caven in ko je ^upan rekel, da je Sel s klju6arjem kot asistent ali bandar. Tudi gled6 premembe v vikarjevi pladi ni povedal gospod zupan cele resnice. Pravi, da je hotel samo to doseft, da bi se placa pra\i5no razdelila, ki je bila zadojifi razvrs&ena leta 1866. Ali komu bo dajil to umeti ? Ali nismo bili urediii plaSe leta 1877, ko nismo imeli dubovna? Aii nismt zopet razdeliti naSih doneskov leta 1880 vsled novih zemljiSkih knjig in ker so se nokat>ri po pravici poto^svali? AH no si gospod zupan, 4a on sam je drugaee pla6eval da-hovna od leta 1866 do 1877, drugaee od 1877 do 1880 in zopet drugaee od leta 1880 naprej ? Kako more torej irditi, da zaduja razdelitev je bila leta 1866 ? In So jo bila res takiat zadnja rata, zakaj ni vzel iz obemskik pisem razdelitve z leta 1866; zakaj je vzel ono z leta 1877 in jo nesel g. vikarju f Verao pa, da za tako ratiraoje ni potrebeu sklep etarcSiu-stva, ker je znano in se v resnici tako godi, da kdor kupi njivo, prevzame tudi toliko vikarjeve place, kolikor je pride na davek, ki se placuj; od njive. Zadnja razdelitev ni bila leta 1866 ia zupan ni na-meroval samo pravic'nejSe razdelitve nnSih doneskov. Kaj je iupan hotel z novo „uredbou vikarjeve plaie, razvidi se iz pogovora, ki ga jo imel s pod-zupanom M. Kovaddem in z drugimi pri&imi. Nago-varjal jih je, naj sj popravi vikarjeva plaia; Ce ne, da vikar da to naprej in da bomo slabo stali. Pod-zupan M. Kova&o odgovorii nKaj, petljanjo (prosto bero) da da naprej ?* Zupan: „8aj je mene siiil, naj dam dol; pa ne morem, ker ni staresiastvenega sklepa." Na to podzupan Zupanu: „Kako bote poprav'jal placo?" 2upan: BTisth 60 gl. (katere dajx obfiina prostovoljuo) odpado; pntom prosta bora in drva vse proc\tt Na to reie M. Kovafiifi: nKdo pa pride potem k vam ?H Zupan: „KIor bo hotel." Tak je bil zi-panov nafrt, ki ga je izjavil proti podzupanu; in zdsj naj blagovoljni ditatelj sam sodi, ali je hotel zupan vikarjevo plac"o urediii ali zmaujSali. Ch je gospod 2upan tako vnot zi uredbo plade, zakaj je ni takrat uredil, ko so to staraSine p.edlagali in sicer Puzareli d?ftkrat, Jo2ef Kovft«ifi ». ft, 34 pa e»krat Mor4» zato ne, ker takrat ni bila §e meznarija urejena po njegovi volji P Gospod zupan se tklicuje na gospoda vikarja, (veS da ta je zahteval in ailil premembo; ali vedeti bi moral, da gospod vikar lahko razdeli ubogim svoje dohodke, da pa ne more kioiti dohodkov fvojih naslednikov. Z ene strain se zupao potozuje, da starealnatvo ni hotelo popraviti place, z drugc strani pa ni hotel atsreSinstva v seji 26. januavja 1.1., katero je bil prepuatil podzupanu M. Kovadicn, poka-zati sUre faaye vikarjeve, Sea da nocoj jo. rabi gosp. vikar in da aUreSinafro je ne poirebujv, ktkor d.i h\ mogel g. vikar brez stareSinatva aklepati o plaei Sploh nj imelo atareSinatvo v iupanovih oceh toliku veljavo, da bi mu zepan pokazal alt izrocl p:smH, Icatera j« zahtevalo. Ce tedaj . raortta vae le 2iipan in vikar, naj uklepata, kar hofieta, ali pa naj uusita fasijo v ginalbi,* same da je ne zgubita. Ako bi hoteli odgovarjati na vae drugo, ka.-zupan navaja, na njegovo mnogoletno aluibovanjo. miro\jabnost, poaUvno postopauje itd., bi ne ptiSli tako kmalu do konea. Zato naj nam bo dovoljono le par beaed na glavne tooke. Po svoj€m prvom tri letnem zupanovanji ni bil voljen aedanji zupan sko* devet let niti v stareSins'vo. Se avojim laakanjem kakor tnjdtca je potem dosege), da je bil zopet sia-re&ma in zupan. Eo ao bile zadnje voiitve, je zahtovai in rekel^ M. Kova&cu, naj se jzpu>ti iz dvanajstijo Martin Skodoik, ki je nadzoroval dela pri nekem po-pravljanji vjarovzi, Les da g, vikar je tako ukazal. In Martina Skodnika, nadzornika obeinskega dela, so tea vrgli pri tisti priliki. Lako postavoo pomirljivo je ofo zupan vedno vladal svojo obomo, pokazal je takrat, ko je neka-terim ubogim dovolil, da ao obfiioski avet potrebili in ogradili ter napravili si laze, v katerih so sejili paenico in krompir aadili. Ko je 81a pgcnica v klas in ko je krompir najlepSe (uze ogreben) goal, dal je podreti ograje in ukazal, da je iivina vse popaala in poteptala. Nig ni pomagalo, da so ljudje proeili vsaj za tiato, kar je bilo usejaoo in usajeno, in da so po-nujali odakodnino za bodoce pridelke, na mah se je moraJo vae premeniti v BgmBJoo.u D.ugim jo ukazal, naj naredijo laze, in jim je poslal potem kazensko placllne^naloge za to. PriSli so k njeran in apominjali ga, de jim je dovolil napraviti lazo, pa nic ni pomagalo; tajil je vae in ljudje so morali placati kazen. Sploh je v obdmi maio rao2 in posebno mladenicev, katerih bi ne bil spravil v nesreco in v kazen. Gled6 na to bi bil lahko samklical: „Oce, oupuati mi, ker ne vem, kaj dslam, in ne pisi mi tega v grch." Eako je bilo pa pri Gasperdi Severn zidu poleg olcinake poti na Kras6:cah, ko Yam je ob&nako ata-rasinstvo prepovedalo vamema na Itouiisijo hoditi? Prej se dovolili zidati zid, potem ste pa all z besedo nazaj kakor rak ter ste Se viSlSo oblastnije nadlego-vali in komisije klicali. Od tiateg-.i 5«aa nisto smeli ve6 &ami iti na komiaijo brez dveh pod^upanov. Sploh ni imefa kanalska sodnija z noberam zupanstvom to-liko opraviti ko z Vasimi ovadbami. V zadnjih caBih ni nic boljas. Lani po veliki noii ate ranogim atareSinam ukazali, naj dobijo ob-hodnika. Ko so ga dobili, ate tajili, da niste nic ukazali; in ko so Vaa prepridali, ste zavili, fag da ste rekli, naj najdejo drugega obhod;;ika, ako prejsnji ne postane meznar. Tu je bil zaeetek poznejih propi-rov v BtareSinatva, ker niste staraSin nic* poStevali. Ce so ti kaj predlagali, iraeli ste navado, da Bte jih zavraCali z bescdami: „Vi ne ukazete nic." Ali ni zaljivo, da si zupau earn prisvaja vso modrost, m'ro-ljubnosf, postavnost, skrb in Ijobezen do obfiine ter razum, kakojej najbolje pomagati, staraSine pa pre* zirati, kratiti jim besedo, zavracati jih, da ni6 ne okazejo, ne dajati jim phem, katera zahtevajo, ni5 se bngati za njih naavete in sklepe, tec potem ra«-glafiati jih v listti kot alaboumae rekoS, da naj jim Bog odpusti, ker ne vejo, kaj d avoja dva sina; enega je st via ubila, ko je zv»i»ii to imei je oksekutivni odaek za zgradbo tiamvaja na p.ir v Gorici aejo pod predsedniStvotn uaSolnika grofa Coruninija, delelnega glavarja. Navzofi* sta bila v prvo nov,i odbornika dr. A. Gregor6i6 in dr. Al. Rojio, prodieduik kup-Sijske zbornice Evgea baron Ritter, vitez Win»,sckgau, okrajoi glavar grad&ki, in vccuia doti6.iih udov. Predsodnik sporoci o delovanji ozjeg*. odbora po zadnji aeji ekaekutivoega odseka, posobno da so so S'udije in priprave raztognile tudi na alovouski del drt'ele, tor omeni, da je podpredacdnik oJsckov bacon Bit, r, na svoje ttroske acstavil in natisuil pribliZni racun 0 denarnem vspebu, ki bi ga imei tramvaj po dosedanjem nacrtu. Baron Ritter je p<> tomelj'tih preiakovanjih in po strogern primorjanji itiSih raztner z onimi v dezolah, kjer in iuinj) ta!ie t/ainvnje, izra-cunil, da v Furlaniji do Goriou bi imol.i ^olezuici z ozkim tirom dohodkov od pova&mja Ijuij 70.000 gl., od prevAijmjti b!ag.i 55.000 gi., od provaivnji dr^avne postc 4.000 %\. Ta raiun jo p>!ival I in kot jako aizek izpokel str'okornjak v t j zaievi d-. Luz-zatto v Milauu. Z ozirom na druge eniko ^eleziicu bi se dalo eoditi, da 1- pcva lola b< veljile uav-.deae iteviike, a kraa'u da b; b»j protnet pj'.-zdign¦! v v;ch vratah. V primori a prouiarjenimi etroski za to -U-leznico v zneaku 1,600.000 gl i,izuprav:>imi atroSki, ki bi s po6etka 7,aa§aii 66.000 g'., oatajaio bi na leto 6iatega dobi6ka 64.000 gi., kar b biio or.ako 4°/{> obroBtim investirane glavnice. Oijok izi'ckol je xahvalo baroau Ritte ju za nj.'g)v trill tor sklouil, naj se sprejme ta preudarel*-. na inn eksekutivnega odseka in naj se odpofijojo vladi izgotov'joni naciti in preudarki za tramvaj v Furlaniji. Na to je bila 8fja konSana. Vodja Bjlie je inavo^ov.i!, naj bi nzji odboi* paizvedel, cM bi so ue dila rab:ti vodiia m-6 r deJeli v t), da bi ulekrriki g>i» la vo*>ro. Pri tej priiiki opozarjam) nia slariu 2«ipanatva, naj bi v kratkem in ugodao rcsila vpraSanjain proSnje. kateio jjra je razposlal ekaekutivui odsek, da bo m »goco ob enem 8 furlansko 6rto za6eti tudi v Vipavaki doiiui. V Slovenjem Gradci na dtajerekem hotel je neki modrijan nabiti ceaarsko zahvalo avstrijskim narodom samo v nemskera jeziku. Okrajno glavarstvo jo odloftilo, naj se zgodi to tudi v deleloem alovcn-ske»n jeziku, kar ae je seve la brzo izvrSilo. — Odvemik dr. HraSovec preaeli so v treh mesecih iz Slovetyega Gradca v Celje, kjer ima aedeJ c, k. okroina eodnija za cpodnje Stajersko. V Celovci imeli so Slovenoi svojega odvotnika dr. Abuja-o, ki je pel, kakor piSe Bblovenooa v nckcm dopisu, „Kj« dom je mojfc in ,Hej Slovani," dokler si ni pridobil ljudij, ki so bodili v njegovo piBarno; a potem je potegoil z Nemci, katorih pa ni mngcl pridobiti popolnoraa za se. V torn oziru bo naaim koroSkim brau»m zdej bolje, ker so dobili na-rodnega odvetnika dr. Sohegula-o, ki ne taji svoje slovenske narodnosti in narodnega prepriCauja. Celov-Ski Nemci so mu hoteli deiati sitnosti a to in, da so prigovarjali hietiim posestnikom, naj bi ne dali sta-novanja sloyenskemu odvetuiku ; a varalt so se, kajti naSel je prav primorno sfcanovanje. J?a bodofii das mu je pa rodoljubni goapod Josip Gorup, trgoveo na Reki, ki ima hiso tudi v Celovci, zagotovil stanovanje v najlfpsem delu inesta. S takitni te^avami se je S)ov« ncem boriti, a morda je to boljSi, ker v boji in v delu se utrdi in izuri naravoa mod. KoroSkim 8Io-veacem Cestitamo na pridobitvi tako izvratno in de-iavoe moil, kakerlaa je odvctnik. dr. 0a^ ^uja, Sokolske plesne vaje se ta predpust opuste, ker prihodpjo nrdeljo zve6«r ob 7. uri se udeMi ve6 sokolcev v drnStveni obleki plesa v Solk-. nski ^ital-nici; potem budo imol pa Sokol d:ii» 2. marca. ob 7. uri zvocer v Matzinijevi dvorani plcsao zabavo. Slu^beni razpis. Izprazitjenu j- pii takajSnji di'zolni rafuuariji mc.sto praktikanta z adjutum letnih 400 gl.l. Prosilci za to iue-to n»j vlozu svoje proSnje do 15. nnrcija I. ). d ^clnemu oiboru ter naj v njih doka^ejo: da so avstiij-ki dri5:ivljaii», da znajo de2elna ji.'zika, da so doviSi'i \iio giumazijo ali yiSo realko ali pa ktp.ro tehnitn» nkadcniijo jn da so uspeftno pnvstali «l z.ivui izpit U racutar kih znaaosti, ali se innjo vsnj yavezati, da ga opuwjo v enem Utu. Tudi naj liBznanjo, ali ho u2e slu/Ji v kakem Java em urada in v kaferrm. Dezelni odbor v Gorici, due 15. febiuarja 1889. Vabilo k plesni veseliei, katero piiredi Sotkan-ska Citalnica v ncdi-ljo 24-februarja t. 1. v Mozeti-cp.vi dvorani. (Zacetck ob 7. uri zvc^er.) Pri poCitku, ki bode ob 11. uri, bode petje in srcckanjc 3 dobit-kov. Stevilke sreck po 10 kr. ena. To plesoo veselico poftitste tudi Dekateri domaci in goriski B8okoli". Vstop k pleeu za citaluiSke drustvenike in wSokoleft v obleki znaSa 60 kr. za vse druge 1 gl. Vstop brez vabila ni dovoljen. K obilni udeleibi vabi Odbor. Javna bolnica niilosrcaih bratov v Gorici izdala je tiskan razkaz v slovtmskem, italijansken in nomSkem jeziku o bolnikih, zdravljeuih leta 1888, o boleznih, o vspehih zdravljenja in o domovini bolui-kov ter je doiala kratek pro.gled delovanja poaamidnilt bolni« avstrijsko-^Ske redovUe pokrajiiie.KoocemIcta 1887 je bilo ostalo v boltiiei 74 bolnikov, tekom leta 1888 bilo jc sprejetih 871, med tcmi bolnih za lit-ratijein od starosti 12, za malokrvnostjo 18, tuberku-loz»ih (za suSicc) 60, za sklepmm revmatizmom 19, za kronidnim ostrtipljettjem z vinskim cvetom 13, za mi-lansko ro^o 25, bolnih na oSek 12, za bronhijalaim kntarom 39, za ^cloJCnim katarom 47, za katarom vodne cevi 23, za sifilitifioimi obrastki in sploSuo sifilis 30, garjavih 28, ranjpttih 57, polomljenih 24, razliftno stevilo bolnih za rnztiimi boleznimi. Izpti^e-nih je bilo ozdravljenih 551, zboljSanih 177, nen-zdravljonih 54; unsrlo jih je 90, a koncom leta 1888 ostalo fa 73. Izmed oskrbovanili bolnikov bilo je Covljarjov 66, diiinarjev 256, kljucarjev in kovadev po 17, inHnarjev 10,%izatjev 60; natakarjev 18, pekov 21, pisarjcv 12, redovti'.kov 17, tiskarjev 16, udencev 20, zidarjev 20 in iz druzih stanov v razlifiuem Ste vilu. Po domovini bilo je s CeSkega bolnikov 17, iz Ddenjo Avs rije 13, s Hivi§kega 12, iz Italije 57' r Koro§kega 22, s Kranjskog.i 53, z Moravskeaa hi iz Blozije 13, z Ogerskega 16 iz pokueiene grofije Go-riSke iu GratliSke. 644, se Staj«*.rskega 24, iz Trsta in iz okolice 28. Vsi boloiki skupaj so se oskrbovali 13,279 dnij. V oddelku 7a blazne je bilo kcucem leta 1887 m^kih 69. 2enskih 40; leta 1888 bilo je sprejetih m. 56. z. 32, tkupaj 88; med letom bilo je izpuSCenih m. 26, I. 57; umrlo je m. 10, I. 6; kon-cera leta je ostalo m. 89. I. 9. Po slanu ae je oskr-bovalo samskih m. 76, I. 29; zakonskih m. 44, z. 31; vdovskih m. 5, z. 12. Blaznosti jc bilo krivo podedo-vanje moSkiin 19, ienskam 10; pobijajoci afekti m. 6. 2. 13; upijanljive tekoCine m. 21, i. 2; m!ansk& xotx (pelngra) m. 23, t 12; beda in potreba in. 22, z. i9; in drugim drugi zoani in neznan: uzroki. Da ae je za silo prostor narodd v prenapoln»*nem oddelku za blazne, oddale so se 31. dec. 1888, kolikor je §e ostajalo blazn'h zensk III. razreda, namrec 33, 2enski bolnici, kjer se zdaj sprejemajo te vr?te osobe. Ker se po dezeli iSivo obfiuti potnanjkanje nbozaic in ker se nepreoehoma oglafiajo novi oskrbovanci, bo treba Se veduo nekaj prostora za silo. Blazni so imeli vseh oskrbovalnih dnij 45.092. Prehranitnine za bolne in blazne ostale so nepremenjane. Bolniki se sprejemajo vsak das; blazne je treba pnj naznaniti in poslati po doticnem 2npaustvn deielncmu odberu spricali pristoj-nosti in ubo§tva ter zdvavuiSko izpiaSevaluo j.'Olo. Bolnike obiskovati je dovoljeno vsak pan od 2. do 4 ure popoludne, ob nedeljah tadi od 9. do 10V« prou-poludne. Blazni ae morejo obiskati le s posebnim do-voljenjem ravnateljatva. BoIaSuica poinaga tudi drugim bolnikom, ki hodijo na svet ali za pomo<5, tei izdira zobe. Milosrcni bratje oskrbuj^jo v avstrijsko-ce§ki pokrajimi 15 boluiSnic, v krtavih imajo 1.006 postelj, Zacctkora leta 1888 n««di so sknpaj 830 bolnikov, med Jetom so jih sprejeli 13.532, izpustili 12.551; umrlo jih je 1.063, a knnoem leta ostalo jih je 748. Vsoh otkibovalnih dnij skupaj je bilo v vsch bolnicah 218. 125. Lepa pornoC trpefiemu cloveStvul Podpiralna zaloga slovenskih vseuciliacnikof v Gradci izdala je osmo poroSilo o svojem delovanji in stanji. Iz njega povzemamo, da glavnicajeznaSala koncem leta 7200 gl. Dohndhov je bilo 1175 gl. 91 kr., in f-icer so dali med drugimi deielni zbur kraaj-sk: k200g gl., dei. zbor Stajeraki 150 gl., okrajna po-aojilnica v Ljutomeru 60 gl., v Mariboru 50 gl., na Ptuji 25 gl., cltalaica v Gradci 20 gi., prof. S. Rutar 20 gl Strom so m»m IMQ &> $9 lu,f&9°ABW vseufiiliS?nikov 607 gl., za glavnico 405 gl. 50 kr. DruStvo je do zdaj razdelilo 2e 5000 gl. med uboge > in podpore vredne vseuciliSgnikc' in podporo u«ivalo je nad 150 dijakov. Odbor pravi „Kratko porceilp, sklepamo z 2f»ljo in prosujq, naj.'bi dosedanji plei^e-' niti podporniki ostali druStvu tudi v priliodhje zvesti ter naj bi se jim v iraenu blagega druStvepega smotra pridnizilo fiim preje tern, bolje velikd Stevilo novih podpoioikov iz Sirne nale domovini, osobito pa izmed dolse vi t. Nadaije poroea one-katerih proSnjak za podporo, ki se usliSijo. — Tajmk g. Anton fclogar poroca o teko5ih zadcvah od zadnje seje, pojssni, koliko darov je med tem dospelo druLtvu : 100 gl. od neimenovanega duhovoika v slo-venskib gorah za vspesnejSe izdavanje druztvene knjizlce, driavna obvezniea za 50 gl. od rodoljuboega poaestnika Josipa KoSirja iz Kranjake Gore in vohlo 1Q0 gl. pokojnega Supnika P. Terana, ki pa 5o and-nijsko ni naznanjeno. — DruStveni izkaz za |. 1888. je bil ˇ zmialu doticnega zakona poslaa slavnerau magistrafca Ijubljanskemu, iz katerega je razvidno, da je bilo pri vodstvu vkojizenih podruioic 80 s 6176 druibeniki. — Odbornik g. dr. TavSar pamca o na-padu ,Neae Freie Presse" od 23. jaouvarija v d<» pisu iz Gradca, v. katerem se trdi. da je grof igna-tije?, predaednik alavjanakega blagotvo.iteljnega ob-tiestva, tudi pokrovitelj druibe by. Cirila in Metoda ter v zvezi z druSlvenuni voditelji, ter da druiba dobiva od tega oWestva podporo, in da druitvo agi* iuje z* aloransko liturgijo. Vodatvo j« koj, ko je bilo aa to opotorjeno, poalalo redakciji tNeue *reie Presse" popravek, v katerem zavraca tako nearnmno obrekovanje, a dozdaj ga B1T. Fr. Presse* Se ni objavila. Zato pa je treba poatopati v zmi>lu tizkov-veliega zakona (§§ 19, 20, 2*1) Skleno so, naj odbornik dr. Tavcar doiene to zadevo, co treb* tudi po sodrijski poti. („N. Fr. Pr." je zdaj sprejela pn-pravek.) — Odbornik J. Murnik poioSa o ttft&kej Soli. Sklene se, da ae razpiseti dve ueireljski sluibi a 600 in 500 gl., kor se prihodnje solsko leto Sola razSiri z II. razredom. Za II. meato sine ae nastavili tudi u&teljica. — Po prvomestnikovem predlogu se izrece mnogim rodoljubom, ki ao se posebiio zrtvuvali v druStvene svrhe, vcdstvena zahvala. — Sklene se, da bodo za naprej vodstvene seje redoma vaako prvo sredo v mesecu, le, ako bi bil tedaj praznik, ali bi seja vaak mesee nemogoca bila, preatavi ae na diu-gega meaeca prvo sredo. Katol&kc politidno druStvo gorisko za mesto in dezelo bo imelo pribodnji torek 26. t. m. ob 10% uri predpoludne v bisi grofinje Matilde Coronini v Rabatisft svoj letai obcni zbor z dnev-nhn redom. ki je dolo&en v drusivenih pravilih. — Drustveniki se uljudno vabyo, da bi se v obilnem stevilu udelezili tega drustvenega shoda. — Popo-ludne bo pa druga pastirska konferenca za duliov nike goriskega mesta v knezonadSkofovi palafci. Gi-banje torej na vseh straneh, kai* je gotovo vse hvaie Tredno. O hcAo&lh VOlitvah ˇ mestno staresiastvo goriako izpregovoril je mot poatonjak g. D. v 15. Stev. takajgajaga „L'Eco del Litorale* jako vazno beaedo o mesinih liberalcih, ki ao imeli lansko ieto veliko nasprotstra radi svojega gospodarstva, ki se je grajalo od mnogih stranij. Da bi se letos o«i!o-mila ost takim oporek^njim, za6eJi so liberalci raz-Xtaiati v svojem lista, da njih prejsuji nasprotaik, so-daojt staraSina Franc Marzini, se je prepriLal o do-brem gospodarstvu iiberalce? ter sprejel njih vlado, da torej ni nikakega povoda, nasprotovatj naroduim liberalcem pri bodoCih volitvah. G. D. pa pravi, da kar ae je zboljiiilo v mestnem gospodaratvu, gre vae le na rovaS g. Fr. Marzini-jn, da liberalci bi bili §e dalje hodiii svojo pot v gospodarstvu, ako bi jih ne bil Mandni zadiieval, da ta moz je Se zmiraj svojega . starega prepriianja in da bi bilo bvale tredno in potrebno, da bi se tudi letos zdruftli oni, ki so lansko leto pripomigK do zroage gospodaraki atraoki, ker le tako bi ae zagotovila goriakemu mestu boljSi gmotna pribodnoat od sedaoje, katero izpodriva pa-ganski narfjonalizem, ki oo6e trpeti razeo sebe dm-gib narodov poleg sebe. Potovanje v Ameriko poka2e, ali zna kdo sarjo hrogke peel, ali Se kaj ve& Italijanski list! pri-povedujejo v tern ozirujakomiCen dogodek. Premoiaa kolonska. drnzlna v neki furlanski obLini sklene, da se preseli v Ameriko, kjer je cloveku loie ftveti nego v zastareli Svropi. V ta names proda hiSo, zemljiScat 2ivino, kmetijsko pripravo in vse razen potrebne obleke, katero spravi v dve veliki vreili. Da bi pri-hranili na prevo^njik stroskib, naputita se o(Se in sin pes v Ameriko do Ycrone. Gospodieja, bLi in start oLe se pa nsedejo na zeleznico, vzemSi seboj vrefi obleke in denar. Ko pridejo v Vcrono(z Zeleznico 12 ur vo^oje), zadnejo na postaji klscati po Toniju, me-neC, da jih uie Caka tarn, ker je imel Iahke cevlje na rogah. A Tonija ni nikjer. Prebrisana dru2iaa je pre prifona, da Toni jih ni hotel cakati ter da je Sel dalje do Genov*, kjer so se mislili ukreati na ladijo. Pa tudi tnkaj je zastonj njih upitjc, Tedaj so menili, da gotovo je prisel pred njimi v Genovo, ker ima dobre uoge, in da je odplul v Ameriko, ker mu je bilo predolgo Cakati. Ukrca se trojica na ladijo in odide a druzimi v Ameriko, Cez tri dni dospetaoCe in sin peS v Verono in proiata na postaji po svoji Katjnpti, katcra bi jib moral* taw Cakati; aKatioute ni aikjer. Ki jima drnzega ostalo, ker denara n^'sta imela, nego da se vrneta domov v svoj furlanski kraj. Tu Cakata mnogo ted no v, prtdno jima dojde pismo, da ostala druzina je ie v Ameriki, a da njih ni se tam. Po odgovoru in protiodgovoro, ki je dolgo tra-jal, usedla sta se tudi ode in sin v zelezoico in na parobrod; a zulibog, da med tern so bit novoi uza poSli in da jo druiioa priSla v najvecjo bedo. Ita-Ijanski listi, po katerih smo posneli to povest, niso povedali, ali je bila smno ta dni^ina tako brilitna, uli pa da so se druge take. Zdi se pa, da ne bo odved, ako pride tramvaj med ljudi, ki so take pre-briaani potovalci. Skodovuti j m ne bo mogel, pnfi pa mnogo koristiti. Previden^gospodar jjlastnik takajStije kavarne Armenia; vzel je v slu2bo natakaija, o katerem ni dtuzega vedel razen, da ga klitejo B<>pp> (Z"f) in da jt* iz B"U'*tk, kakor je cam pripovedova!. liuel ga jjt v sluSbi 14 dnij, ne da bi vedel, kuko ee piSe, kje jo ptej sluSil iu kak jo njfgjv p >tni list. Natakar se je v oovt "sluzbi toliko navadil, da je v» d.'l, kje Urani gnapod'ir denar. Pretoklo nedeljo bilo mtt je najbrze dulg 6as, 2U&V.Q Ahkali po pndaiib in uabere 227 ght., ki ao ae mu zdeli zadostna vaota za piijetno pot<>vanje. Spravi jib ter se napoti iz hiso; na pragu sre&i Koap'jSal po. daniovinskt'in listu, pteduo ga je vzel v sluzbo. Sklenil je, da v drugiS ho6e bid veliko bolj previden. Moida bi ne bila Skoda. O tatvinah slisi se zdaj pogesto govoriti v Gorici in vidi se iz f.ega, da mesto v resnici na-prednje po vzgledu velikih mest. A v cast mestu in dezeli moramo reci, da dolgoruki so vecinom tujci, arme Reisende, ubogi potniki. Pred nekimi dnevi prisla sta dva taka klateza v sobo tnkajSnje gospe v ulici Tre Re in sta zaLela prav slozno po-spravljati iz skrinjev v svoje zepe. K srefii je hi-Sina to zapazila o pravem casu in malopridnezema so koj priskrbeli prosto stanovanje. Zadnje dni se je pa nekdo priklatil v stanovanje ravnatelja Bol-le-ta ter je odnesel dve zimski povrhni suknji, eno ravnateljevo, drugo nekega zunanjega duhovnika kanonika (zdaj Skofa), kateri je bil pustil v zepih tudi par vijolifiastih nogovic. Slavno obfiinstvo o-pozarjamo, naj bo v tem ozku jako oprezno. Listnica upravnistva. DoSla nam pisma pod naslo-vom „Za8lui*-k" odposlali smo na me^to, odkoder smo dobilt doticno o/nanilo. — Prec. g. J. P.: Potrpite z napisom za. zdaj. Ko bomo naslove zopet tiskuli, radi ustreSemo Vali pra-virni Selji. Listnica urednistva. Gospodom dopianikom iz A v 5: Pri n«jboIj;i rolji nismo mogli aprejeti vsega, kar sto poslali 5 morda. bo tega dovolj. Javna zahvala. Podpipona sem trpela dolgo casa za kronJCno ko2no boleznijo na prsih. ki mi je uziikovaia velike tezave in bolecioe. Poskusila sem mnogo sredatev, ki ao se mi nasvetovala, in iskala pomofii na raznih meatih, pa brez najmanjSega vspeha. Slednjid se izro-6im velecenjenemu gospodu dr. Andreju I* i s j a k u , zdravniku v Gorici (Gusposke ulioe St. 23), in v k^atkem &isu me je tako temeljito ozdravil, da od prejSnjo bolezni mi ni ostal niti najmanjSi sled. Poloa bvaleioosti za to neprecenijivo dobroto, izrekam gospodu zdravniku fern javnim potom svojo najtopIejSo zahvalo. V Gorici, 20. februarja 1889. Marija Toso. Oznanilo. Ravnateljstvo „zastavljavnice (Monte di pieta)B vstanovljene po grofu Thumu v Gorici naznanja da bode dne 11. maicija *1889 in naslcdnje javna drazba (k^nt) nere§enih za-stav IV. Cetert leta 1887 t. j. tistib, ki so bile zastavljene meseca oktobra, novembra in de-cembra 1887. V Gorici, dne 5. februarja 1889. Idudstvo potrebuje sredstvo, katero jo cono dasi mora taisto tudi raenj preraoini preskrboti, zraven pa, da je pri-prosto in vendar v uCinku gotovo in naravno Tako pravo in dobro ljudBko 9rodavo ao vie 10 let-znano In od najviftjih zdravstvenih dostojanstvenikor izkuSene in priporocene 1 e-karja Rich Brandt-ore svicarsue kroglijice, katero se redno in prt dob*em uSinku skozi dolj (aaa broz §kode ra-biti luorajo. Sricarske krogljice, katore bo z fiasom tso raoCne in drage kapljicc, mixture, aolt, k^sle vode nadotnestile, bo toraj neogibno po«rebno domafio zdravilo, za vso tisto, kateri na Blabent prebavnnju trpejo. Bavno ?dravniki priporofajo to aredstvo najtopkje, kar zamora vsaki za malo denarjn pri hi Si iineti. Lekarja Rich. Brandtovo Svicarsue krogljce so V l1o, s kate- ¦ jN^^'^^M*' svotloba se tudi rim se dobi, ne MZ^m ^BKk v modi ne /-gu-kih uS.teljiSc ¦ 1 m SESTAVIL pi ¦ RAJMUND CUCEK, ¦ n ¦ In c. kr. prof, v Kopru. 4 V platno vezana stane 80 kr. RazpoSilja jo pisalec sam, in ta postnim potom, ako se prilozi so 5 kr. po§fcuine. pi ¦ n\ m I I i i Vsakoyratne tiskovine za slavne sloven-jg. ske obcinske urade, kakor tudi raznovrsten m papir in vse druge piane potreb§8ine prodaja po znizanih cenah JOSIP PALL1CH, trgovec s knjigami in a papirjem !¦! ter tiskav v Gorici, in na Travniku, h. St. 6. g——zxirz: „SCHWARZ-(}ELB" antidualistische und antipreussische Woehensehrift, Ganzjahrig 8 fl, halbjah ig 4 fl., vierteljahrig 2 fl. Administration: Wien, Wahring, Herrengasse Nr. 12. 7si stroji n btijstno ia mm! )¦ raznih velikostih. Stlskalnice 'n mlim za olj5ine n za grozdje in mllnf za grozdje in sadje Mlatilnice, vevniki, stope,.... za kornzo, sejavniki, piugi itd. itd. SuSilnice za sadje in so6ivje. Rezalnice v najvecjo izbiro in najlopgiga dola prodaja po najnizjih cenah IG. HELLER, DUNAJ, Praterstrasse 78. Ceniki in vsako pojasnilo na zahtevo brezpla-6no in poStnine prosto. Prekupfievalcem naju- go^nejSi pogoji. Sposobni zastopniki ae i§5ejo in dobro placajo. Franca, . i svetinjama od slata, n6isti hitro in gotovo.n essor Karl pi. Braun n% Smuji; JOZ G f a ne uzrokuJe ^kakih te^av mpbm pi- Bamberger n Sunaji. GrrBIlki «dela bolj nspesno, ko 1-T - druge grenke vode,tt V r ele C fote Leidesdorf u Smji- Zalueva naj se vedno in razlodno : FRANCA JO^EFA GRENKI VRELEC. Zalogo povsod. V GoHei: lekar gosp. Cristofoletti, in A. Seppenhofer. Razposilja se iz Ba-clape§te. Bolezni zelodca in 8podnjih tole8i:ih delov, jetcr in rranice, zlata ziln, zaprtjo, vodonica in kronicna dri»ka zdrn-ri so najvspesnejo « Piceoiycvo „Esenco za zelodec", koja je tudi izrrstno sredbtvo proti glistam. Pogilja jo izdelovntelj 1c-karnar .,Piccoli" r Ljubljani (na Dunajski cesti) proti postnemu povzefju. — Prodaja so v vseh lckarnah. V VSEH TRAPIKAH. Olarna zaloga za Arstro-Ogersko: OTTO KANITZ A Co, I. Stoss ira Himmol, Dunaj. Na slov. oddelku v Gorici se riobivajo: 1. jablane pozluhtnjene po 15-20 kn. 2. hruske po2!abtnjene „ 15-25 n 3. breskve in mnrelice M 15 30 „ 4. ringloti in ceSplje „ 15 25 „ 5. raurve.....„ 15 20 „ 6. razne kolci, 100 . . „ 40-70 „ V G o r i e i, 20. febmarja 1889. Vodstvo. Izdavatey in odgoyorni urednik; M. ROBSIC — Uil&rmmU Tiikarm ? Gmti,