the oldest
and most popular slovenian newspaper in unted states of america.
Amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI.
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI.
— ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian organizations.)
najstarejši in najbolj. priljubljen slovenski
list v združenih državah ameriških.
ŠTEV. (No.) 173.
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 6. SEPTEMBRA — SATURDA Y, SEPTEMBER 6, 1930
LETNIK XXXIX.
jugoslovanski obtoženci morajo priznati, kar fašistično sodišče zahteva od njih. — sodišče spravilo na dan zaroto proti mussoli-niju. — trije obtoženci priznali bombni na-
pad na fašistični list.	e
ki
Italija. —
ja. — Iz razprave,
se točasno vrši pred tukaj-t?jim fašističnim sodiščem prosto pripadnikom jugoslovan-
. e narodnosti, skušajo itali-
Jatlske oblasti in fašistično ča-
e napraviti pravo teater-z ° senzacijo. Celi svet , naj j a> kaki zločinci in hudodelci Jugoslovani, in kako u-lčen da je fašizem, da tla-
so Prav;
^zatira manjšinjski slovan-
zivelj v svoji državi. Pod
^°vitim pritiskom, katere-
„;i.1Zvajajo nad obtoženci, iz-"JU;'
nameravali izvršiti čine,
JeJo od njih izjave, da so
do

kat
erih bi obtoženci, po ve-
ijj, mladi fantje, niti v sanjah obj v ne dospeli. Fašisti so obs°Zence obsodili itak že pred morajo torej najti na j)t 1 Wdo, da bodo lahko o-obsodbo in jo izvršili. C °> da je naše ljudstvo v trenem ozemlju sovražno ^ nasilnikom, vemo, da bo Jei))0 ^^Jo« ker je zvesto svo-^ Jeziku, katerega tujec je av> enako pa tudi vemo, da toi.aj*e ljudstvo pošteno in miti * n° in da se mora zgodi-nekaj skrajnega, da bi si ■Vj0 umazalo roke.
dosedanja He j;*tt s soaisca, je obtože-je ranc Marušič priznal, da ^Pravil načrt, da ubije s
to. d
STRAHOVIT VIHAR NA OTOČJIH
POZORIŠČE BOJEV V INDIJI
K
Dnu v °r se glase ° s sodišča,
l anc
jj
ta^Solmija s tem, da se pod-6 bomba v Mussolinijev av-
1 °btoženec, Alojz Valen-je sodišče izsililo iz-
_e da je imel izvesti
ia,v0aj
'2 21 let starega dijaka, V0java ^evk, da je deloval kot K špijon za Jugoslavijo v
>d,
enem fitjih 0vniku
ozemlju. O svojih
je pošiljal poročila
,, '°vanskega
Androjka," članu generalnega
%T — .r
"lz Jugoslavije da je do-
3ih , pr°Pagandne brošure, ki razdeljeval med prebi-?b8t0.?m- Izjavil je tudi, da O v tržaškem okraju \\ a jugoslovanska organi-
Glavno mesto Dominikanske republike popolnoma porušeno. — 800 oseb pobitih, drugih 900 ranjenih.
....Santo Domingo, Dominikanska republ. — Nepopisna katastrofa je zadela takozvano Cap. indijsko otočje v srednje-amer. zalivu. Prizadeto je vse otočje, najbolj pa vzhodni del otoka Haiti. Glavno mesto Dominikanske republike, Santo Domingo, najstarejša naselbina belega moža v novem svetu, je danes en sam kup razvalin. Pod njimi pa leži število mrtvih žrtev, katere se ceni na 800, dočim je drugih 900 oseb dobilo bolj ali manj težke poškodbe.
Vihar je prihrumel v sredo popoldne, in sicer s hitrostjo o-krog 160 milj na uro, ter je divjal nad mestom več ur. Kakor papirnate igračke so se pod njegovim pritiskom rušila poslopja. Bivališča bogatašev so bila razirana do temeljnih zidov, dočim so lažja poslopja revnejšega prebivalstva enostavno izginila z zemeljskega površja. Prizori, ki so se med temi groznimi urami odigravali na mestu nesreče, so nepopisni. Med drugimi poslopji se je podrla tudi norišnica in nje prebivalci so se razbegnili po mestu.
Za reševalno delo je poklicano celokupno razpoložljivo vojaštvo in predsednik R. Tru-jilo je prevzel nadzorstvo.
Med drugimi otoki, ki so trpeli pod viharjem, je bil občutno prizadet tudi mali otok Dominica, na katerem je bilo 20 oseb ubitih.
Angleškim oblastem delajo poleg splošne upornosti Indijcev še posebne preglavice divji rodovi v severozapadnem delu dežele, takozvani Afridi, ki stalno izvajajo oborožene napade na mesta. Predvsem je pred njimi trpelo že mesto Pešavar. Gornja slika nam kaže selišča teh Afridov. Poleg vsake hiše je zgrajen stolp, ki služi prebivalstvu kot opazovališče okolice
Iz Jugoslavije.
MATI NAŠLA OD STRELE ZADETEGA SINA. — VELIKA ŠKODA PO TOČI IN NALIVIH PO DOLENJSKEM. — SMRTNA KOSA. — RAZNE NESREČE IN NOVICE PO JUGOSLAVIJI.	»j.i
S
^e^ ^rancu Marušič je so-Je v z dognalo krivdo, da J1«, j,Vez* z dvema obtožence-\^erd-Bidovec in Zvonimir izvršil bomb/ii napad % , a februarja na tržaški l^°Polo di Trieste". — ava se nadaljuje.
.luna". Na gori ome-
30 SLEPARJEV PRED v SODIŠČEM
A
^ enSngeles' Cal- — Po sk°-
ni preiskavi je bilo H> plenih pred sodišče 30 o-^ tav imele vodilna mesta
J :vani
* so PodlaKi Ho !! 'p°služevale 1>0:
Romola družbi, obdolžbe, pošte v
;,0nUdba^°šiljanja sleparskih Sla 2 ružba se je namreč v i.,* Podajanjem zem-LSa IZu!l Kaliforniji in je
£HiIa^Pcem, da bo za nje
6 d°hodke
in-, QnV, „ imeli lastniki
tes. r Pa vse skupaj ni

HIMEN
Chicago, 111. — Danes, v soboto, se poročita v slovenski cerkvi sv. Štefana ženin Mr. George Šimec, z nevesto Miss Sophie Mladič. Oba sta dobro poznana v naselbini. Ženin je iz znane ugledne Šimčeve družine na 21st Place. Nevesta pa prihaja iz ugledne družine Mr. in Mrs. Leo Mladič, na 22nd Street. Njen oče je dobro poznan po vsej Ameriki kot zaveden katoliški mož, ko je bil dolgo vrsto let potovalni za-, stopnik našega lista. Mlademu paru želimo mnogo sreče, blagoslova in uspeha v novem stani?!
-—o-
SMRT ROJAKINJE
Ely, Minn. — V torek pretekli teden je zadela nenadna smrt tukajšnjo rojakinjo, 42 letno Mrs. Ant. Sekula, ki je živela s svojim soprogom in dvema hčerama na E. Chap man st. Vzrok smrti je bila srčna napaka. Pogreb se je vršil v petek, ki ga je opravil Rev. Mihelcic. — R. I. P.
KONVENCIJA D. 5. D.
KONČANA
Družba je storila velik korak naprej, ker je sprejela centralizacijo. — Novi bodoči odbor.
—o—
La Salle, 111. — Osma redna konvencija Družbe sv. Družine, ki se je začela zadnji torek v tem mestu je v četrtek večer končala.. Družba ima s to konvencijo zaznamovati velik korak k napredku. Ta korak je storila s tem, kar je konvencija sprejela splošno centralizacijo, katera bo v bodočnosti brezdvomno pospeševala napredek in porast te dične katoliške slovenske podporne organizacije. Vsa čast v tem ozi-ru delegaciji te konvencije.
V četrtek popoldne so se vršile volitve'in so izpadle kakor sledi:
Predsednik Geo. Stonich, Jo-
liet, 111., podpredsednik Filip Živetz, Joliet, 111., podpredsednica Katarina Bajuk, Ottawa, m., tajnik Frank J. We-die, Joliet, 111., zapisnikar John Gottlieb, Chicago, 111., blagajnik John Petrič, Joliet, 111., duhovni vodja Rev. Jos. Škur, Pittsburgh, Pav— Nadzorni odbor: Andrew Glavach, Chi-' cago, 111-, Jakob Štrukel, La 3alle, 111., Joseph Drasler Jr., North Chicago, 111. — Porotni odbor: Ant. Štrukel, La Salle, 111., Joseph Pavlakovich, Pittsburgh, Pa., Mrs. Mary Kreme-Chicago, 111. — Uradno
KRIŽEMJVETA
—	La Bourget, Francija. — Rekord za vzdržno vožnjo po zraku med ženskami je dosegla tukajšnja 261etna letalka Marise Bastie, ki je vzdržala v zraku 37 ur in 54 minut.
—	Shillong, Indija. — Reka Bramaputra se je razlila čez bregove in povzročila velikansko. poplavo. Več kakor 100 tisoč oseb je moralo bežati iz svojih domov. Ponekod so hiše do strehe pod vodo.
—	Ferrol, Španija. — Med mornariškimi vojaškimi vajami, ki so se vršile tukaj preteklo sredo, je na nekem vodnem aeroplanu, na katerem je sedelo šest častnikov, nastala eksplozija. Izbruhnil je ogenj, v katerem je 6 oseb našlo smrt.
—	Rim, Italija. — V Italijanih se je že vzbudila nevoščlji-■vost vsled posrečenega poleta obeh francoskih letalcev. Delajo se načrti, da se bo 12 italijanskih letalcev v kratkem ocfpravilo na pot preko morja v južno Ameriko.
OBRAT SE ZAČEL V PREMOGOVNIKU
Zaposlednost med rudarji za malenkost boljša.
NA ZNANJE NAROČNIKOM AVE MARIA
Prihodnja t. j. septemberska številka A. M. bo združena z oktobersko in bo izšla šele
Forest City, Pa. — Koncem prejšnjega meseca se je zo pet otvoril za obrat takozvani Underwood premogovnik, kakor tudi rudniki Pittston družbe, v katerih je počivalo delo nad dva meseca. Pred otvoritvijo se je vršila konferenca, na kateri se je med delavci in delodajalci dosegel sporazum glede plače. Določilo se je, da bodo odslej premogarji plačani od tone premoga, ki ga spravijo na površje, in sicer od $2.10 do $3.58. Doslej so bili plačevani od voza. — Pričakovati je, da se bo tudi v "kratkem času pričelo delo v pre mogovniku Hillside, enako last Pittston družbe. — Do zdaj se je po obnovitvi obrata vrnilo na delo okrog 1400 uslužbencev.
--o-
DEČEK SE UBIL V ZAPUŠČENEM KAMNOLOMU
Žalostne snidenje
Dobrepolje. — V soboto 16. avgusta je divjala čez Dobrepolje silna nevihta. Med nevihto je udarjala strela in toča je klestila. V tem do skrajnosti neugodnem vremenu se je vračal v Dobrepolje čevljarski pomočnik Janez Grm po domače Filipov iz Male vasi. Janeza je pač gnalo domov hrepenenje po domačih, njegove korake je pa pospešila nevihta — a domov ni prišel.
Kako uro po nevihti je šla Filipova mati na njivo, ki je blizu doma. Niti sto metrov od doma je zapazila na cesti po tleh zleknjenega človeka. Kdo je neki tako nespameten, da leži v blatu na cesti, si misli ženica. — Ko je stopila bližje je takoj v njem spoznala svojega sina Janeza, ki je bil mrtev, zadet od strele. Strela ga je zadela v glavo in ožgala po levi strani života.
Med nevihto je tudi strela udarila v Škodovo hišo. -o-
Huda ura
Št. Jernej na Dol.
- Kar in 14.
Chicago, 111. kamenolom na
— Zapuščeni 19. in So. Lin-
okoli srede septembra. Bo veliko večja in krasilo jo bo mnogo izvirnih in lepih slik. Posve- ]en ^	J 1 v___
?	.	v. n . menda še bol.i privlačnega
čena bo predvsem našim Prek-	J. £ ___*
I mladim dečkom, m taka nepre*
murcem.	,, .. - mišlienost je zahtevala pre-
Naročniki Ave Manje l^'1! t™k o sredo smrtno žrtev. Har-blagovohjo vzeti to sporočilo	15 let stai. 1900
W. 17th St., je, kakor že več-
dvakrat je v noči na 13 avgusta divjala nevihta čez naša polja in vinograde. V skrbeh smo bili, da bo vse uničeno, a je noč prešla brez toče. Pač je celo noč strahovito treskalo in grmelo in divjal je pravi vihar in potoki so na-rastli, da je bilo v Stari vasi težko z vozom preko ceste. — Okrog pol enajstih na praznik vnebovzetja ko še niso bili vsi ljudje doma od maše se vsuje strahovita toča, po nekaterih krajih popolnoma suha brez dežja in klesti po vinogradih in uničuje^polja. Škoda je velika. Še skoro celo popoldne so se videli Gorjanci, kakor po zimi vsi beli.
Smlednik. — Toča, ki je padala pri nas na praznik vnebovzetja je uničila skoro ves jesenski pridelek. Toča je padala neprenehoma celih 35 minut. Uničena so polja v vaseh; Smlednik ,Sv. Valburga, Zba-
tos precej veliko jagod, borovnic in malin. Otroci, ki so jih nabirali za prodajo, so še precej zaslužili, da so si kupili marsikaj potrebnega za šolo.
-o-
Trbovlje
Soproga starešine tukajšnje finančne kontrole, ga. Oblak Draga je tako nesrečno padla na stopnicah stanovanja, da si je v gležnju zlomila nogo.
-o-
Požar
V Dupljah je požar uničil hišo Martina Boclja. Goreti je začelo po noči, pri vratih, da so se morali le s težavo rešiti skozi okna. Zgorelo je vse, tudi koza in kokoši, da je revež ob vse.
-o-
Vol šest dni brez hrane
Na planini Opučnici blizu triglavskih jezer, so pogrešali vola že več dni. Šesti dan jim pove neki nosač, da je slišal v nekem 41/> metra globokem jarku vola. Povezali so ga, in ga spravili na varno. Seveda je bil lačen vendar ne popolnoma obnemogel.
-o-
na znanje.
sec,
glasilo "Amerikanski Slovenec'" — Prihodna konvencija vrši v Pittsburghu, Pa.
-o-
TRUPLO NAJDENO V VODI
Lockport, 111. — V tukajšnjem kanalu so našli mrtvo moško truplo, ki je moralo ležati kakih šest tednov v vodi. Pri njem so našli potni list za Italijo od leta 1924, iz katerega se je ugotovilo ime moža kot Franc. Pasquale. Vodi se preiskava, se je li izvršil zločin ali samoumor.
-o--
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
coin cesti je sicer visoko ogra- -	,v . ^
deskami, a to ga dela Se, Zapoge m Dragojcani. Precenila se je škoda na eden in pol milijona.
-o-
Smrtna kosa
V Mariboru je umrla Marija Cedek zasebnica, stara 6t:
PREKOMORSKI LETALCI ZOPET NA VOŽNJI
New York, N. Y. — Francoska letalca, D. Coste in M. Bel-lonte, ki sta pred par dnevi preletela Atlantik, sta se pretekli četrtek zjutraj zopet dvignila v zrak, in sicer na pot v Texas, v mesto Dallas. Tam jima je namreč neki bogataš ponudil nagrado $25,000, ako bosta to pot, ki meri okrog 1,700 milj, napravila z enim samim poletom brez kakega vmesnega pristanka, in jo bosta nastopila tekom 72 ur po pristanku v New Yorku. Pot sta napravila v 12 urah.
kraj prej, preplezal ograjo in jet — y Gornjem gradu je u med skalovjem lazil za golob-jimi gnezdi. Ko je bil od nekega gnezda oddaljen 10 čev-ljen, se mu odkrhnil kamen, na katerem je stal, in nesrečnež je zgrmel 300 čevljev globoko v spodaj stoječo vodo. Pri padcu si je zlomil vrat in obležal mrtev. Policija je s pomočjo lestev in kljuk izvlekla iz vode mrtvo truplo.
-o-
Samo cent in pol stane "Am Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete v njem za ta cent in pol.
mrl Franc Kocbek, učitelj. — V Sv. Jurju ob Južni železni-ri je umrl Frani Soler, posestnik v Bezovju.—V Kranju je umrl F. Vozel, lastnik restavracije. — V Ljubljani je umrl Jožef Samobor, posestnik.
-o-
Brezposelnost Zagreb, 14. avg. — Pretekli teden so vpisali na zagrebški Borzi dela 732 novih brezpo selnih. S preostalimi je sedaj v Zagrebu 905 brezposelnih.
-o-
Jagode in borovnice V okolici Bohinja je bilo le
Bled
Gad je pičil na njivi pri delu g. Jedo Trpin, vneto sodelavko na odru prosvetnega durštva na Bledu. Hitri zdravniški pomoči se ima zahvaliti, da ni hujših posledic.
-o-
Ubila se je V Ormožu je padla z okna ljudske posojilnice čevljarjeva žena Antonija Meznarič, na trda cementna tla in se ubila. Ko je umivala okna je zgubila ravnotežje in padla.
-o-
Napredek Nov transformator, ki bo služil preureditvi električnega voda na Trati pri Škofji Loki, je zgradila škofjeloška elektrarna. Delo je izvršil domači stavbenik Anton Ogrin.
-o-
Smrtna nesreča Neki kolesar, trgovski potnik iz Domžal se je na cesti proti Boh. Beli zaletel s kolesom v gospo Rutar iz Bohinjske Bele, ko se je ravno sklonila k svoji mali hčerki. Kolesar je priletel s tako močjo, da je na mestu omedlela in čez par ur umrla.
-o-
Konj ga je udaril Milana H., osemletnega fantka iz Trzina je udaril konj v trebuh. Začel je bruhati kri in v dveh dneh je podlegel poškodbam v ljubljanski bolnici.
-o-
Smrt v vodnjaku V Križevcih je kopal kmet Vinko Vručina, iz sela Apatov-ca vodnjak. Tovarišila sta mu pri delu še dva druga delavca. Ko se je nahajal precej globoko, se je nenadoma utrgala stena vodnjaka in ga zasula. Odkopali so mrtvega z zdrobljeno lobanjo in prsnim košem.
r Strafi
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 6. septembra 1930
AMERIKANSKI SUOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
|'re£!ft Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izhaja in tiska
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 01849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098
H" k -<
Naročnina:
Za "celo leto........................$5.00
Za pol leta _____________________2.50
Za četrt leta -------------------------------- 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto __________________$6 00
Za pol leta ______________________3.00
Za četrt leta ------------------------------- 1-75
The First and the Oldest Slove-nian Newspaper in America.
Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by:
EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office:
1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098
Subscription:
For one year ......................
For half a year -----------------
..$5.00 .. 2.50 .. 1.50
For three months .................—
Chicago, Canada and Europe:
For one year ................-..............$6.00
For half a year ............................3.00
For three months .........................-»• 1-75
POZOR. _ Številka poleg vašega naslova na listu znači,
do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker s tem veliko pomagate listu.
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm Štvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača.	__
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____
še- hrbte, ko pridemo od dela, usta so otroci, gola usta, in ker hočemo mi na zemlji nebesa in ne poznamo drugega ko usta, nam ni na tem, da bi bila še kaka usta poleg naših ust, niti ne, da bi bila ta usta od naših ust, ker poleg nas ni za nikogar prostora, in zato ni prostora pri nas za kako zibelko in za nikogar ni prostora v zibelki. Hočemo pa imeti vse, le dolžnosti ne, zato pa se možimo, zato se ženimo, zato obhajamo ženi-tovanja, in ust v zibelkah ne maramo. Sebičnost pa je drugače grdo huda spaka, in sebičneži, grdi in goli sebičneži so taki, ki zibajo zibelke in v zibelkah otroke božje, ker špegajo pri tem na "oni svet", kar je prav lumparska sebičnost, mi pa nismo sebični niti lumpje, ko imamo pred seboj dobrobit sploš-nosti, in delamo nesebično za ta splošni dobrobit, in dobrobit zahteva pri teh '^ekonomskih razmerah", da ostanejo zibelke prazne, vse drugo pa mora biti, in imelo bi biti v podvojeni meri, ko more biti le dokler živimo, po smrti je pa vse larifari.
Pravijo: zakonov je treba, da se zibelke zopet začnejo zibati. He, he. Zakonov. Tudi prohibicija je baje zakon in celo amendment v ustavi, ampak . . . zakon ni izpraznil čutar, in zakon ne bo nikoli napolnil zibelk. Vest je šla in z vestfo so šli otroci kot otroci božji, in zibelke počivajo, in izumiramo, pa hočemo živeti.	'
Joe in Mr. in Mrs. Frank Ga-briela, ki so se nekako aprila meseca k nam priselili z West Pullmana, in imajo tukaj svojo grocerijo. Kdo ne pozna u-čenega gospoda Rev. J. Trun-ka, ki vsaki dan pišejo "Pisano polje" v Amerikanski Slovenec? Marsikdo je bil vesel poznati tega gospoda, ki jih ve toliko povedati in res zanimivo piše, da nekateri imajo Amerikanski Slovenec radi, le zaradi "Pisanega polja". In se nas je zbralo par rojakov, ki smo slučajno zvedeli, da so Rev. Father Trunk pri nas, k Mr. Frank Gabrielu, kjer so se Father Trunk ustavili. Ure so nam. šle tako hitro, da nismo ni-
J. M. Trunk:
"Ko me je mama zibala ..
Stari običaji izginjajo v diru modernega razvitka. Časi se pač izpreminjajo, in Čas mora pogostoma izpremeniti tudi ta ali drugi običaj. Radi tega se ni treba ravno razjokati. Ali so vsi stari običaji dobri, ne spada sem, najmanj so mnogi vrlo pomembni.
Ženitovanje je. Amerika je šele od včeraj. Stari kraj ima zgodovino za seboj. Morda bo veljalo tudi za stari kraj dandanes: ženitovanje je bilo! Danes ne bo več tako ženitovanje. Nič na tem, ako se vrši kratko in na tihem, lahko je vrlo pametno. Tudi običaji imajo svoje grde izrodke. Vsai na deželi je bila "bala" izraz za tak običaj. Na Koroškem smo rekli: "Kište (čište) vozijo", in bilo je zijal in še marsičesa na cente. Ako je bilo vse "po starem", je na enem vozu kraljevala na vrhu — zibelka, oprižena in pomalana, in niso pozabili, da utegne v zibelki zibati se — otrok božji. Saj veste, kako je bilo tedaj. Prvega in drugega in petega in šestega so zibali, in mama je pela, ko je zibala svoje dete. Pa je kakega zmanjkalo. Preselil se je med angelčke ... in zibelka je bila prazna, in utihnilo je petje, in mama je slonela nad prazno zibelko in tekle so solze, veliko sojza je teklo, ker je zibelka bila prazna.
Tako je bilo tedaj. Morda je še tako. Vedno pa danes ne bo več tako, kakor je bilo, ko so se v zibelkah zibali otroci božji. Dandanes je še prvi komaj kak otrok božji, igrača je morda le, pri drugem smo se pa igrače že naveličali, ker je draga igrača, in igramo radi sami, in ko gre prvi iz zibelke, ne pride noben drugi več, in zibelko postavijo nekam pod streho. Ali bo sploh še treba kake zibelke? Ni morda izginil le običaj, ko je bila zibelka pri bali na vrhu, zdi se, da bo sploh zibelka izginila, in še prvi, igrača, ne bo prišel, ker nima kam, in za njega ni prostora niti časa in drugih igrač je dosti, in ne Gtanejo toliko, in — moderni smo.
Ali bo sploh treba zibelk?
Neka statistika pri oddelku za vzgojo pokazuje, da število za šolo obveznih otrok pada. .Padanje se je prikazalo tako leta 1922 in stalno gre število navzdol. Ampak štatistika nikakor ne prikazuje, da morda pada tudi število umrlih otrok pred dobo šolske obveznosti. Manj otrok je v osnovnih šolah, ne morda, ker več malčkov umrje, manj jifc je, ker se jih manj porodi, ker nikogar ni v zibelki, da ostanem pri zibelki.
Pravijo, da ekonomične razmere tako zahtevajo. "An economic necessity", ko baje ni kruha za nova usta. Pri nas v Ameriki? In ta "razlog" na sebi? Ako bi bil pravilen, čemu bi se ne našel kak sličen razlog, da se iznebimo na kratek način laži, goljufanja, odiranja, napadov na življenje in lastnino?
Prazni in ničevi in plitvi in hinavski razlogi in izgovori, da se pomiri vest, kakor hoče pijanec na vse pozabiti pri alkoholu. Zibelke so prazne, se pražijo pod podstrešjem, ker je na mesto točne in neizprosne dolžnosti stopila grda sebičnost, ki pozna le sebe in ne prenese nobenih žrtev. Otroci niso več otroci bo:žji, angelčki, to so baje prazne bajke, niti igrača niso več, da posedajo nam po kolenih in plezajo na na-
SLOVESNO PRAZNOVANJE 10 LETNICE DR. SV. IVANA
KRSTITELA ŠT. 13, DSD.
Chicago, 111.
Vsak se veseli, ko se bliža dan kake slavnosti, pa naj bo slovesnost te ali one vrste. — Tako smo se veselili tudi mi člani in članice društva sv. Ivana Krstitela, ko se je bližal dan praznovanja naše slavnosti ,ko se je bližal spominski dan, desetletnica ustanovitve našega društva.
Lepo nedeljsko jutro se je razvilo nad Chicago. Gostje so začeli prihajati od vseh strani in se zbirati v šolski dvorani, odkoder so skupno odkorakali v cerkev, kjer se je darovala sv. maša za žive in mrtve člane in članice društva.
Manjka nam besedi, d£ bi se mogli vsem ki so se te slav-rosti udeležili, dovolj zahvaliti.
Naj bo torej na tem mestu izrečena najprisrčnejša zahvala vsem glavnim uradnikom Družbe, vsem našim duhovnikom in društvom iz Jolieta in Chicage in delegatom Družbe, ki so se udeležili naše slavnosti, ker so bili ravno na potu na konvencijo v La Salle. Lepa hvala vsem govornikom in govornicam. Najlepša hvala pevskemu društvu "'Adria" in "Jezero". Srčna hvala tudi profesorju Ivan Račiču.
Ne smemo pri zahvali prezreti naših vrlih žena, ki so darovale razne reči, kakor Mrs. Majcen, Mrs. V. Kolenko, Mrs. Hren, Mrs. F. Falle, Mrs. Spilak, Mrs. Groško, Mrs. Glavač, Mrs. Vrašic, Mrs. Broda-ric, in Mrs. Denša. Ob enem prav lepa hvala vsem, ki so delale v kuhinji, kakor Mrs. Groško, Mrs. Kolenko, Mrs. Agata Horvat, Mrs. Zabčič. Hvala lepa tudi dekletom, ki so delale v hali in veliko pomagale. Sploh smo dolžni in se prav le-................. i i
po zahvaljujemo vsem, kateri ste kaj delali in na katerikoli način kaj pomagali, kakor tudi vsem tistim, ki ste se te naše slavnosti udeležili. Obenem se zahvaljujemo tudi vsem trgovcem, ki ste darovali oglase in jih našim članom toplo priporočamo. Hvala Mrs. Rous za trud.	Odbor.
trična razsvetljava na odru. Dramatičarji, čas je, da se zbe-rete skupaj in se pomenite o našem zimskem "športu", o i-grah, in pevci o petju. Na noge.	Novinar.
-o-
BARAGOVA PROSLAVA V STEELTON, PA.
Steelton, Pa.
Naša naselbina ni ena največjih, tudi ne ena najlepših, pa tudi ne ena najslabših. Zanimamo se za vse važne stvari. In tako tudi Baragova proslava ni smela iti kar tako mimo nas. Saj smo steeltonski Slovenci po večini iz Metlike,
Baragovih slavnosti, o dogodku, ki se je izvršil 9. avgusta letošnjega leta v katedrali v Marquette, Mich., ko je škof Nussbaum na prošnjo Msgr. Režeka, zbrani duhovščini m ljudstvu, obljubil, da bo zastavil vse svoje moči, da pri<" škof Baraga do časti oltarja. Steeltonski Slovenci srno goreče prosili in še bomo, naj se to kmalu zgodi.	_ J
V nedeljo zvečer smo ime" pete litanije Matere božje i® na koncu smo navdušeno zapeli zahvalno pesem. Ob tej P11" liki smo zbrali tudi skromn° vsoto za Baragov sklad.
Poročevalec.
ZAOSTALE NOVICE IZ SO. CHICAGE
So. Chicago, III.
Ko sem te dni pregledoval svojo novinarsko torbo,naj dem tam nekaj takih novic, ki še niso bile objavljene. Pa sem si mislil: kaj naj pa počnem z njimi, ali naj jih napišem, ali ne. Sicer pa, sem si rekel, bolje je pozno, kakor nikoli. Pa je zraven še nekaj drugega. Kadar je vrag lačen, pravijo, da tudi muhe žre. Tako je nekako tudi s takimi, ki iz naselbin kaj poročajo. Kadar ni novic, se pa stare pregleda, če ni morda katera ostala, ki ni bila še objavljena, pa je zopet za enkrat stvar rešena, in či-tatelji so zadovoljni, da kaj zvejo, ker vsak najraje bere novice iz svoje naselbine. — Kakor je že vsem znano, je naša naselbina poslala na konvencijo celih šest delegatov in delegatinj, ki so se že vsi srečno vrnili nazaj. En delegat in ena delegatinja so toliko napredovali, da imata vsak eno prav imenitno službo v glavnem uradu KSKJ. To je po mojem mnenju, velik napredek za celo naselbino. Sicer je pa tudi čas, da so se spomnili enkrat na konvenciji na So. Chicago, saj je naše southchicaško društvo starejše kakor pa Jedno-ta, in je že skrajni čas, da je dobilo kakšno "saržo".
Na potu s konvencije KSKJ. se je v naši naselbini oglasil Rev. J. Trunk. Prišel je obiskat svoje rojake iz Koroške, Mr.
J. Trunku, naj bo na tem mestu izrečena najlepša hvala, da nas je obiskal. Prav gotovo vem, da ako bi bili vedeli tudi drugi, da bi ne bila hiša dovolj velika, toliko bi se nas zbralo skupaj.
Pred -dobrim tednom, se je poročil zopet en cerkveni pevec in član ccrkvenega pevskega društva "Zarja", ki je komaj pred dobrim poldrugim letom prišel iz Pittsburgha. Ta ženin je skoro vsem dobro poznani Mr. Dragomir Chandik, doma blizu Vipave na Primorskem. Svojo izvoljenko je pripeljal s seboj iz Pittsburgha še meseca julija. Sedaj sta se oba podala malo na počitnice k sta-rišem v Pittsburghu. Mr. D Chandiku želimo veliko sreče in blagoslova in zadovoljnosti v novem stanu. Cerkveni pevci mu pa tudi želijo vse najboljše, pa tudi to, da bi še z njimi prepeval.
Zadnji "truck party", ki so ga priredili cerkveni pevci, je bil prav dobro obiskan. Vse se je veselilo in po mili volji zabavalo v Lemontu na hribu. Nekateri že povprašujejo, kdaj bomo spet kaj imeli. Težko je kaj povedati. Vsak bi bil rad vesel, a se brez stroškov ne more nič napraviti. Tudi pevce stane tak špas in ker pevci, kakor veste nimajo posebno velike plače od fare, ne morejo vsaki mesec prirejati takih zabav! Ako dobijo pevci od kake strani kako podporo, se bo pa že še kaj naredilo, tako so meni povedali in tako jaz povem. Do sedaj pravijo, da niso dobili nobene plače in nobene nagrade. Pa naj še kdo reče, da "takih, ki bi delali za Boglonaj ni več na svetu". Še so še, pa so revni, kakbr cerkvene miši. > Miss Mary Franko je še vedno bolna. Pevci bi najraje videli, da bi kmalu ozdravila in se jim pridružila ter z njimi vred prepevala v cerkvi in dvorani. Tem željam se pridružim tudi jaz in želim, da bi Mary res kmalu ozdravila.
Naš lepi cerkveni vrt vse občuduje. Priznanje Mr. Smre-karju, ki ga pridno zaliva. — V dvorani se stavi nova elek-
kjer je bil poznejši škof Fride-ti opazili, kdaj je bila polnoč, 'rik Baraga za kaplana. V Me-Res, tako kratkočasnega veče- tliki se je velikemu svetemu ra še nismo imeli. Rev. Father [možu porodila v srcu misel, da
bi šel misijonarit med divje Indijance v Združene severne a-meriške države. Kolikokrat so nam naši stari očetje in matere pripovedovali o Baragi. Zlasti se spominjamo, kako se je boril Baraga proti nespametni ženski modi. V onem času so Metličanke nosile na svojih oblekah od zadaj nekake repe. Kaplan Baraga je šel od šivilje do šivilje po fari in prosil ter rotil, naj nikar ne delajo iz človeka živine. Ko še to ni pomagalo, je šel v najbolj ugledno in premožno Ivanetičevo družino, kjer so tudi imele domače hčerke dolge repe, s katerimi so pometale po cestah. Kaplan Baraga jih je prosil ter jim razložil: Ako ve pustite te repe, jih bodo opustila vsa dekleta v fari. Petindvajset goldinarjev vam dam, pa pridite prihodnjo nedeljo brez repov v cerkev. In res, v nedeljo I-vanetičeve hčerke niso imele repov. Teden nato sO si jih porezale vse Metličanke.
Zopet se spominjamo, kako so nam stari ljudje pripovedovali, kakšna splošna žalost je vladala po Metliki in škoro po celi Belokrajini, ko je Baraga jemal slovo ter odhajal v Ameriko. Toliko solza se še menda nikdar ni prelilo v Metliki kakor takrat. Torej steeltonski Metličani in Belokranjci imamo veliko povoda, da proslavljamo Baragovo 100 letnico. Takih slovesnosti seveda nismo imeli, kakor v Lemontu ali na Cali^metu. Naredili smo pa, kar je v naši moči.
Naš gospod župnik Rev. Bra-tina so povabili za nedeljo 31. avgusta nam že dobro znanega misijonarja p. Odila, ki je imel pri obeh službah božjih pridigo o Baragi. Z velikim zanimanjem smo poslušali govornika, ko nam je popisoval Baragovo sveto življenje in delovanje ter nas navduševal, naj skušamo stopati po njegovih stopinjah. Bilo nam je pač vse novo in skoro smo morali položiti roko na srce in priznati: Drugi narodi bolj poznajo velikega Barago, kakor mi njegovi rojaki! — P. Odilo nam je tudi pripovedoval o najznamenitejšem dogodku letošnjih
KAJ JE NOVEGA PRI SVEj1 KRISTINI V EUCLID, OHIO
Euclid, Ohio.
Ker se nihče ne oglasi* J50® pa jaz poročala nekaj novic naše naselbine. Zopet im^J dve članici oltarnega drus^ cerkve sv. Kristine, vati mrtvim. Uršula Gorisek' Frances Kastelc. Obe sta P1 dobri članici, ki sta veliko P°f magali pri društvu in v cerkve. Dolžnost članic Je> vsaka daruje za vsako u®1 članico po eno sv. o
Dve članici oltarnega štva, ste v bolnišnici: Mrs.
dr«"
ry Lavrič in Mary Krista^ Želimo jima skorajs"^ zdravja.
Naše oltarno društvo Pr^ di vinsko trgatev v nedelj0 ■ 28. septembra. Isto nedelj0 srečna oseba dobila lepo z uro, katero je darovala dr«* ^ Mrs. Frances Rupret. Far* P redi zabavni večer v ne 14. septembra v šolskih Pr° r rih. Radi slabih časov ie 0% določil j ako nizko vstopn^0^, tudi druge stvari se bodo le po zmerni ceni. Zato « vseeno lahko prišli v veli številu na veselico. Pr^f^j-Tam se znanci in prijatelj1 j ložje lepo po domače Poin t(, te. Kogar veseli se vrteti s«^ di lahko zavrti. Možje,-maples ne veseli si pa pri ba!lctI1o tero povedo. Kuharice skrbijo, da je postrežba boljša.	pf
Šolsko leto se je začelo. ,
pomeni, da smo za.en

in za eno učiteljico, od la®. ga leta napredovali. Se mamo osem razredov. ^ majo stariši nikakega ^ vora, da ne morajo otro šiljati v katoliško šolo. .51) O. Hajnšek, so dobili oko ^ naročnikov za Ave Marij0^, kaj bi ne prišel še eden, merikanskega Slovenca. ^ vo bi se marsikdo naroči1- a
bi nam veliko koristilo,
kef
list pride vsaki dan v h'30 .f1
V višje šole so se podali v Hinsdale, 111. • ^fl Pink, Edy Travnikar, Ule. Mnogo uspeha pri llf bivšem. skupaj. Pozdrav vS -tateljem tega lista.
-o--
Podpirajte trgovce i" " ^ ke, ki oglaša jo v Am.
J."
A
W. Komakizzy pi. Nohara:
SREČANJE Z GENERALOM
NOGI JEM
Imel je prav — po zakonu in nazorih svoje dežele; ni mogel vedeti,' da zakoni in nazori dežele, v kateri se je nahajal sedaj, dekletu prepovedujejo, da bi sovražniku priznala kaka globlja čustva, pa najsi bi jih morda tudi mogla gojiti zanj. Toda uljudnost je Hani kakor s ffrio masko pokrila obraz, tako da je Kus mislil, da se v svojem mnenju ni motil. In ko je imel kasneje, zaradi dobrega obnašanja, vsak večer eno prosto uro za izpre-hod, sta pač hodila skupaj, držeč se za roko, v tem ko je on pripovedoval o svoji domovini, ki jo je zelo ljubil, dasi ni imel tam ne prijateljev ne sorodnikov.
Tarov oče, umrl in Hana ga je pomagala pokopati. Sedaj je bila čisto sama z Rusom in z mislijo na svojega daljnega zaročenca.
Potem so pisma izostala.
Zavojčki, ki jih je odpošiljala, so prihajali kot nedo-stavljivi nazaj. Dirjala je na poveljstvo, na polkovni urad, ki je vodil sezname o izgubah, prosila in rotila je vaškega župana, naj kaj stori, da se najde Taro — toda vse brez uspeha, o Taru ni bilo najti nobene sledi.
Rekli so ji, da mora biti ujet — da ga je mogla ravno tako na tisoče koscev raztrgati granata ali mina, tako da o njem sploh ni ostalo sledi, se ji niso
Spomladi je stari Tamaki, upali reči
Prišli so seznami o ujetnikih, ki jih je izdal sovražnik, kmalu so bili prečitani, kajti niso bili dolgi. Ime Tamaki je bilo nekajkrati v njih, ker je na Japonskem sploh pogosto, in vsakokrat je Hani planilo srce v grlo kakor divja ptica, toda Taro Tamaki se ni nahajal med njimi.
Nasproti Rusu je Hana "varovala svoj obraz", kakor pravijo, in on je samo opazil, dR se je vaakotedenski delež na cigaretah in tobaku podvojil.
No, pa se je primerilo, da so zamenjali ujetnike in da je Rus zopet dobil svojo prostost. Moral se je 3 častno besedo zavezati, da se v pričujoči vojni ne bo več boril zoper Japonsko, in se je začel počasi pripravljati na odhod domov.
Na večer nekega dežeynega dne sta Hana in Rus zopet odšla na izprehod.
Ko sta stala pod nekim drevesom, da ju ne bi ploha na-
močila, jo je Rus prijel za roki in začel:
"Ne vem prav, kako je, Hana, z vašimi čuvstvi, toda, da boste verjeli, da vas resnično ljubim in da vas tudi v daljini nosim v srcu, bom doma čakal na vas prav do konca vojne. — Morda se vaš Taro povrne, morda ne. Ce se ne vrne, pridem po vas in vas vzamem za ženo."
Tedaj je bruhnilo iz Hane. Tiščala si je pesti na oči, točila vroče solze in vpila:
"Da, Taro je nemara res mrtev, na kosce raztrgan. Ze 8 tednov nimam o njem nobene vesti. To sem vam bila zamolčala. Tolažijo me s tem, češ, da je nemara ujet, toda jaz sem brala' seznam ujetih,1 pa njegovega imena ni bilo v njem!"
Ru» je bil presenečen in o-supel. Na eni strani ni pričakoval takšnega izbruha, po drugi strani se je pa sramoval,
da je bil napram veliki boli njenega srca tako brezčuten.
Položil je deklici svojo težko roko okrog ramen in ginje-.nje se ga je polotilo. Potem jo je skušal potolažiti:
"Vseeno je še mogoče, da tiči kje v kakem pozabljenem ujetniškem tabdru, Razmere za fronto so takšne, da ne bi bilo nič čudnega, če bi po celi tabori ujetnikov ne prišli v sezname."
Tedaj ga je zaprosila Hana v svoji nepotvorjeni ženskosti: "Če me pa res tako nesebično ljubite, tedaj pojdite domov in ne nehajte poprej, dokler ne najdete Tara ali pa dokler ne doženete, da je mrtev. Morate mi sporočiti, kar boste zvedeli o njem."
Rus je obljubil in potem kmalu odpotoval.
Ker se doma ni smel več mešati v vojaščino, je porabil svoj čas za to, da je poizvedoval po izgubljenem po vseh ujet-
niških taborih, iskal po upravnih arhivih, izpraševal tovariše od etape, železničarske častnike in tako naprej. Storil je vse, kar je mogel.
In glej! V neki kantonaciji nedaleč od Bajkalskega jezera je odkril ujetnika Tara Tama-kija, ki ga v ujetniških seznamih zato še niso registrirali, ker se je zgodila pomota in ker je bil dolgo časa v bolnišnici.
Rus Aleksander je govoril s poveljnikom bolnišnice in dobil dovoljenje za poset ujetnika. Ko pa je stal pred mrežo in ugledal Japonca, se je hudič vzbudil v njem. Že res, da nju je povedal, da njegova zaročenka že cele mesece tar: na, ko nima vesti o njem in ga pozval, naj ji napiše pismo, katerega ji bo on poslal — toda Rus njegovega pisma ni odposlal, pač pa svojega, ki se je glasilo: .'Ni se mi posrečilo, da bi našel vašega zaročenca.
Skoro gotovo je padel." J
Nato mu je Hana z ločnoštjo odpisala:	tf
"Čutim, da mi nekaj sK j te, Aleksander. Prosim f sporočite mi vso resnic0-^,/ pam, da jo bom mogla P sti."	_ o/\
Aleksander je sedel i" * $ "Ljubljena, slutnja _ ^ varala. Taro je res nirteVji/ vam bo vsaj majhna ji' to, da jaz zvesto čaka vas."	je d'1!
Posrečilo se mu je, ^ segel, da so Taru Prep°eV { obiske. Cez nekaj mcs^Jj je ujetniku sporočil,. M njegov«, zaročenka ' / j sprijaznila z mislijo, da tev in da ljubi ske, da ne preneso, če 'J ^ j ročencev le predolgo o ^ | der ni.
No, pa je prišel - . govor in Aleksandra pretresel:

(Konec pr
ih.)
Sobota, 6. septembra 1930' "
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 3
KAKO SE JE VRŠILA BARAGOVA PROSLAVA NA SVETI GORI
Eno leto bo kaj kmalu poteklo odkar je izdihnil svojo blago dušo mož, ki je bil med milwauškimi in West Alliškimi jarani splošno spoštovan in pri-Jjubljen. Dušni pastir, mirovnega značaja, Rev. Marko "akiž. Precej sprememb se je izvršilo med tem v Milwaukee ln na West Allis-u. Kar je no-S1J uslužni sivolasi rajnki žup-nik, takorekoč, hoteč sam na sv°jih ramah, to se je po nje-Sovi smrti, razdelilo na dva mlaJ'ša duhovnika. West Allis je dobil svojega župnika v ose-J Rev. Rudolfa Potočnika in j«ilwaukee, Rev. Luka Glade-f- Tako imamo sedaj dve žup-% in dva dušna pastirja, kar Pokazuje, da je dobro in prav. 1 obeh se vidno lepo napre-Uje-> Gotovo bi se dalo o tem arsikaj napisati, a baš o tem e ne bere mnogo v Amer. Slo-eneu. Mislim, da ne bi nič ^dovalo, ko bi se od časa do vasa kakšen faran kaj oglasil, ^emiino druge naselbine. , eraj se kaj bere o dejanjih Jliških Slovencev. Chicaga, ^rlet> Cleveland, Sheboygan, .^ukegan in vse druge večje manjše naselbine so bolj za-s pisa\ ^ilwauSka. ^ smo res vsi taki paga-^^kor se to prikazuje po pi-nekaterih dopisnikov, v
. lski veri nasprotnih časo-PlEov v n •
fell ' ejanJa v velikih stva-, Sovore da ne. Samo malo "JfiČl '
U„., j m malo nemarni smo
^ v pisanju, to bo vse.
i]a 'Labor Day" se je vršila
Uilj milj" oddaljenim Holy
W (Sveta gora) za Slovence
S]av a slavnost. Bila je to pro-
^ a 100 letnice, odkar je sto-
na ameriško zemljo,
j^aslužni mož, Slovenec,
nosilec katoliške
cip,.;,divje Indijance, Fri-lk B.
Itot" S P*savo katolikov
n
''od
araga. Čitali smo mno-velikem možu. Vsi na-SligPoznajo in spoštujejo.
Jl0Vll 1 Sm° na	P°"
jih j° Vse glavne zasluge, ki si Veiik. S^ekel ta mož s svojim dežfiif1 Pionirskim delom v tej Priporočan je bil vsem in spomin. Naše do tega velikega
Zgled
an je
Milwaukee, Wis.
moža moramo izkazati, če hočemo da bo nekoč po Sv. očetu v Rimu proglašen za svetnika, kar je prav gotovo z svojim mučeniškim delom za blagor človeštva zaslužil.
Številno so bili udeleženi te proslave milwauški in west al-liški katoliški Slovenci. Toliko slovenskega vernega ljudstva še prav gotovo ni bilo tamkaj nikoli skupaj zbranih, ko ta dan. Kamor si pogledal povsod si zazrl poznane obraze. Vse vprek se je "čebljalo" slovensko. "Holy Hill" se je za en dan spremenil v pravcato Božjo pot kje v starem kraju. Verni oče, verna mati, sta pošiljala iz te prijazne cerkvice na hribu goreče molitve pomešane, z Bog vedi kolikimi in kakšnimi milimi prošnjami in željami, k Onemu najvišjemu nad nami. Žuljave roke so bile sklenjene, od skrbi in trpljenja razorani obrazi obrnjeni proti nebu, ustnice so se zgibale in šepetale goreče molitve. Vmes pa so lepo donele slovenske nabožne pesmi, na kraju, kjer je to izredna redkost.
Nadvse lep in občutkov poln je bil zaključek te redke slavnosti. Pelo se je litanije, prav na tak način kot smo jih v mladosti slišali v starem kraju. Male deklice so tako lepo in popolno izgovarjale slovenščino in milo pele, da se je moral marsikdo kar nehote ozreti nazaj z vprašajočim pogledom, kdo in odkod so to ? V srcu sem že nekoliko zavidal naselbino, ki se ponaša s tako izvežba-nostjo. Pa glej, zvedel sem pozneje, da je to mladostni cvet iz sosednega West Allis-a. Iz-vežbal da jih je novi.č. g. župnik Rudolf Potočnik. Tudi mil-wauški cerkveni pevski zbor je tam dobro zapel. Krono pa na vsak način moramo pustiti West Allis-u. Vidite, tako so se udejstvili pri Baragovi proslavi iz Milwaukee in West Allis-a Slovenci, in tudi pokazali del svojega farnega napredka, o katerim še mi najbližji prav mklo vemo, zato, ker so poročila o tem v Amerikan-skem Slovencu tako redka.
Udeleženec proslave.
SIROM JUGOSLAVIJE
V „ P*dec z lestve.
ie jj Sorn j i Sorici pri Kranju ^ia žena posestnika Ma-
Vk relih> stara 66 let> it[ na
V* 8en°- Pri tem je reva ^»li]110 padla z lestve in si ia desno nogo.
jj ^ ®kednja je padel.
S^i delavec France Sta-
^cUi ' star 59 let, je nesrečno ......
n
8 skednja in si pri tem nogo v levem stegnu. Se v ljubljanski bolnici.
k Nova lestva.
4 r- »
Ni
toih-S^o slovesen Jali v Maribor
nacm so novo le-
S k
,%a m'0 80 kuPiU maribor %0Sllci- Cela Jugoslavija se
.Ponaša samo s štirimi lestvami> Le.
ane skoro 10,000 Din.
^ en D°ber Strelec.
, ril. ^elom dva srnjaka N ^ ustrelil v Spod. Doliču ifju ^potoČnik iz Pake. V
Po
**Vj 8e
Skais'"1 ^amzi, kar je za S. Je kraje velika red-
. « enici pri Vitanju so .. 'i sram*; i—
k10let Nesreč«.
J^iku Sln trafikanta B. v V°Zil na kQlfe_
Cin *?«i,LiTbl1 rT°"
Ko 1 Je 2j 1 tako nesrečno, 8a tako.nnl nogo. Odpeljali bolnico.
*0 Nesreča
Je 4l, , ca«
na natakarica
Marija Drož v gostilni. "Lovski Dom" v Mariboru polnila steklenice, se je nevarno porezala s steklenico na roki, da so jo morali pripeljati v bolnico.
-o--
Požar v Laškem.
Ogenj je upepelil hišo Janeza Vengust na Strmci 28. Rešili so si samo življenje, drugo je zgorelo. Moža, ozir. očeta ni doma — je šel v Holandijo.
-o-—
Nezgoda.
V	Riigerovi tovarni v Hočah za impregniranje pragov je ponesrečil 351etni delavec Štefan Fuks. Med delom je prišel neprevidno med dva težka droga, ki sta mu zmečkala roko.
-o--
Ogenj.
V	Mošnjah je pogorela dne 3. avgusta lesena Jurčkova hiša. Mirnemu vremenu in pa hitri pomoči gasilcev se imajo Mošnjičani zahvaliti, da je samo pri tem ostalo.
'-o-
Lestva mu je padla na nos.
V	Trbovljah je popravljal 211etni kleparski pomočnik ž? ?b pri neki hiši sredi trga. — Nesreča je hotela, da se mu je lestva spodrsnila in mu tako nesrečno padla na nos, da mu je zlomila nosno kost.
-o- •
Nesreča.
Ponesrečil se je pri delu na Tržaški cesti v Mariboru 32-letni kovač Fran.: Novak.
FRANCIJA VEŽRA
VOJAŠTVO
Dva istočasna vojaška manevra v Franciji.
Pariz, Francija. — Prvikrat se zdaj dogaja v Franciji, da bi se istočasno vodila dva obsežna vojaška manevra na dveh različnih krajih. Dočim trajajo v alpskem pogorju še vedno vojaške vaje gorskih čet in gorske artilerijq, o čemer smo pred kratkim poročali, so se začele zdaj še v Lotringiji na nemški meji druge vojaške vaje, Trajale bodo, kakor je zdaj po načrtu določeno, teden dni. Udeleženih je pri njih 32 pehotnih bataljonov, 7 artilerijskih polkov in 32 švadronov kavalerije,poleg raznih drugih oddelkov, kakor so tanki, strojnice, letalske čete itd. -o-
BITKA MED POLICISTOM IN • BANDITI
Chicago, 111. — Prometna cesta Sheridan Rd. je bila preteklo sredo zvečer za nekaj časa popolnoma zabasana z avtomobili, ko se je na križišču Foster ave. odigravala bitka. ki je vzbudila zanimanje vseh prisotnih. Tamkaj se je namreč prevrnil drveči avto dveh banditov, katere je zasledoval neki policist, potem, ko sta okradla trgovino na 3307 No. Clark st. Po nezgodi sta nepoškodovana bandita pričela streljati na policista ki je vrnil ogenj. Enega je premagal in ujel, potem, ko ga je zadel v roko, v kateri je držal samokres. Drugi mu je ušel. U-jeti je 18 letni Geo. Brown, 6145 Ravenswood ave. -o-
PAMETNA ODREDBA ZA AVTOMOBILISTE
• Evanston, 111. — V tem mestu so oblasti uvedle kaj primerno obredbo, namreč, da se mora avtomobilist, ki je bil že ponovno kaznovan zaradi neprevidne vožnje, podvreči zdravniški preiskavi glede umskih zmožnosti in ako se izkaže, da ni duševno zrel, se mu mora odvzeti pravica vožnje po mestu. Prvi, ki je prišel pod tako preiskavo, je bil 19 letni G. Randall, ki je tudi skušnjo ^prestal z nezadostnim uspehom. Izpraševal ga je neki uni-verzitni profesor, ter mu stavil sledeče vprašanje: "Včeraj se je pripetila železniška nesreča, a ne posebno resna, kajti samo 48 ljudi je bilo ubitih. Ali je kaj nenavadnega pri tem?" "Nič", se odreže Randall. — Drugo vprašanje: "Našli so žensko truplo, razsekano na 18 kosov.. Domneva se, da je ženska izvršila samoumor. Kaj vi mislite, je bil samoumor ali umor?" Randall se ni mogel odločiti ne za eno, ne za drugo. — In taki ljudje naj vozijo avtomobil?!
.--o-
— Peiping, Kitajska. — Tukajšnja veličastna Rockefeller-jeva bolnišnica in zdravniška šola ste znatno poškodovani od bombe, ki je bila podtaknjena v čakalnici. Domneva se, da je bil napad posledica neke ob-dolžbe proti bolnici, da je bila na neki osebi revnejšega stanu izvršena skrajno malomarna operacija.
-o-
Prva misel. — Mati: Janezek, vstoni! Šola gori!
Janezek: Potem mi pa danes ni treba vstati!
TO IN ONO.
PAMETNA ODREDBA
Athens, Ga. — Tukajšnji ameriški fašisti so napravili poizkus, da bi po vzorcu svojih bratcev v Italiji upeljali svojo strahovlado v tem mestu. Izdali so brošuro "The Black Shirt", v kateri med drugim zahtevajo, da morajo delodajalci odpustiti vse črne uslužbence. Župan pa je napravil temu hujskanju konec s tem, da je enostavno prepovedal prodajanje te brošure in je obenem omenil, da se taka organizacija, ki sku,ša zanetiti plemenske spore, ne bo trpela v njegovem okraju.
TROJNE GLASOVNICE
Springfiedl, 111. — Volilci v Illinoisu bodo 4. novembra morali izpolniti tri glasovnice. Na prvi bodo imena kandidatov in vprašanje glede dostavka k u-stavi o dohodninah; druga glasovnica bo nosila vprašanje glede izdaje bondov za 14 milj. dolarjev. Na tretji glasovnici pa bodo poleg drugih dveh vprašanj izrazili volilci tudi svoje mnenje naj se li prohi-bicija obdrži ali prekliče. -o--
LOV ZA MORILCEM
South Bend, Ind. — Več sto prebivalcev tega mesta je prostovoljno pomnožilo policijsko četo pri zasledovanju zverinskega napadalca 81etne Mar-verine Appel, katere mrtvo truplo so našli oskrunjeno pri neki zapuščeni baraki, v bližini njenega stanovanja. Kakor so pripovedovali očividci, je neki moški s silo zvlekel o-troka v avto in oddirjal. Znaki kažejo, da jo je potem zločinsko napadel, jo nato obtolkel po glavi in končno zadavil s kosom žice.
PREMETENI POLICIST
Chicago, III. — Detektivske-
mu uradniku, < Ch. Callahanu, sta se dva črnca, ki ju je videl na cesti, zdela sumljiva. Študiral je, kako bi jima najlažje preiskal obisti in slednjič je pravo potuhtal. Pričel se je obnašati kot pijanec in šel naravnost proti njima. Fanta sta se razveselila dozdevno lahkega plena in sta ga takoj skušala oropati. Tu pa se policist vzravna in naskoči enega izmed njih, ki je imel samokres v roki, ter mu izvije orožje. Enega zlikovca je ujel, dočim se je drugemu posrečilo ubežati.
-o-
POLICIST USTRELIL ŽENSKO
Dauphin, Man., Kanada. — 261etna Mrs. Sophie Light, A-meričanka, se je norčevala in dražila nekega prometnega policista. Fant pa ni poznal šale in je ženski zagrozil s samokresom. Ko še ni nehala, je razdražen pomeril in jo zadel v trebuh. Pripetilo se je to v neki dolini v tukajšnji bližini, kjer se je vršil piknik, pri katerem je bilo udeleženih kakih 6000 oseb. Veselo razpoloženje, ki je vladalo prej, je po tem žalostnem dogodku mahoma izginilo.
-o-
NEVARNA POSKUŠNJA Mali Cammorosono iz An-kone je napravil zelo nevaren poskus. Legel je med železniške tračnice in čakal vlaka, ki je kmalu prišel in šel preko njega. Cammorosono je ostal nepoškodovan, rekel je pa, da takega poskusa ne ponovi več.
NA PRODAJ
9 x 12 preproga $6.50, 3 kosi pohištva za parlor $7.50, postelje in vzmeti $2.50 naprej, viktrola z rekordi $6.00, popo-len električni radio $37.50, kuhinjske mize $1.00 do $3.00, stojne svetilke s senčniki $1.00 in višje, zrcala od 50c naprej, popolnoma nove žimnice po $5.75. Wtilliam Suk, 1943 W. 22nd St., Chicago. (3242)
KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE
A F. WARHAN1K.
zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street rogal Leavitt cesti CHICAGO, ILL.
BRZA ZVEZA
V EVROPO
preko Hamburga na naših modernih parnikih
HAMBURG'	. DEUTSCHLAND
ALBERT BALLIN NEW JORK
Redna tedenska odplutja. Zmerne cene. Direktna železniška zveza z Jugoslavijo.
Redna odplutja tudi na naših znanih kabinskih parnikih
ST. LOUIS, MILWAUKEE in CLEVELAND
Za navodila vprašajte lokalnega agenta ali
Hamburg.American Line
177 N. Michigan Avenu« * 4- Chicago
časi
se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki.
KASPAR AMERICAN STATE BANK
1900 Blue Island Ave., Chicago, 111.
faM1LY j^y	so znanstveno izdelane iz naj-
boljših in najčistejših zdravil, ki se morejo dobiti.
--X--—-———--
F. F. F. Rubiseptine, izvrstna tekočina za izpiranje
ust in za grgranje ................................................ 35c
F. F. F. Grip-Acold-Capsiles, uničuje prehlad .......... 50c
F. F. F. Com Remedy, hitra odpomoč za kurja očesa 25c
F. F. F. Prašek za glavobol, prežene bolečine.......... 25c
F. F. F. Balzam za pljuča za trdovraten kašelj..........35c
F. F. F. Liniment ni mastno—učinkuje skozi kožo—
hladilno •— da zdravo barvo...........................—-- 35e
F. F. F. Laxatea iz čistih rastlin ................................ 25c
F. F. F. Laxatabs kot obkladek za jetra .................. 25c
FINGL9S DRUG STORE
— EDINI IZDELOVALCI — S. V. ogel 21. in Wood ceste,	Chicago, Illinois.
ZAHVALA NAJINIM ČASTILCEM
Willard, Wis.
Časi se spreminjajo. Pride žalost in veselje in polagoma radi pozabimo na vse. Pridejo pa tudi dogodki, ki nam ostanejo v hvaležnem spominu dolgo, dolgo. En tak dogodek sva dočakala tudi midva podpisana, ko sva praznovala 25 letnico najine poroke. Z veseljem in hvaležnostjo se ga bova spominjala. Do konca življenja se vam morda ne bova mogla zahvaliti. Naj prva hvala gre predvsem Bogu, za vse prejete dobrote, ki sva jih prejela v teku 25 let najinega zakonskega življenja. Najlepša hvala vsem najinim dobrim prijateljem, sosedom in sploh vsem, ki ste naju ta dan obiskali. Hvala lepa društvu Marije Pomagaj št. 174, KSKJ. za prekrasni šopek cvetlic in nagovorov. Hvala članicam altarnega društva za
tako krasen dar. Hvala vsem prijateljem in sosedom za vse prejete darove, ki ste nama jih v tako veliki meri prinesli in nama jih podarili. Hvala vam tudi vsem tistim, ki ste nama pri tej prireditvi pomagali in nama šli na roko. Lepa hvala vsem skupaj, ker se vsakemu posebej ne moreva zahvaljevati. Prav lepa hvala ča-stitemu gospodu župniku Rev. John Novaku, za njih tako lep in pomenljiv govor, ki so ga imeli ob naši 251etnici.
Torej še enkrat kličemo vsem skupaj prav prisrčna vam hvala. Spominjala se vas bova kakor prijateljev, in vam o priliki poskusila povrniti dobro za ljubo, kakor bo pač v najini moči. Hvala tudi najinemu sinu, ki se je potrudil in prišel iz Milwaukee na najino 25 letnico in nam prinesel tako lep dar. Hvala vsem skupaj.
Joseph in Antonija Rakovec.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
LOUIS J. ŽEFRAN
1941 W. 22nd St., Chicago, 111.
Phone: Roosevelt 34O8 Na razpolago noč in dan!
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.
A. GRBINA IN SINOVI
Trgovina Pohištva in Pogrebni Zavod
6019 S. Clair Ave.—1053 E. 62nd St., Cleveland, O. |
Za vse naša podjetja odgovarja en telefon HENDERSON 2088
i Furniture, Radio, Victrolas, Records, AMBULANCE i
jiij-!mami..ia...l,,,,,.,l,.n,,,,,,ii,,n,,,,.i,,,,..,,,,,,,,,.,.,,.,,.,.,,,,,,..,,,,,,.....,.„.„.„......„..„..,..„„.„„„„„„„,.„.......................................„.„.
POSTAVNE LISTINE
za tu in stari kraj vam napravi
Anton F. Kozleuchar
— JAVNI NOTAR —
TISKARNA
1
vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje, kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 — 51st Avenue,	West Allis, Wis.
Prepričajte
se in pošljite
na upravo
AMERIKANSKI SLOVENEC
in prejemali bote ta zanimivi list za dobo 2 mesecev. Prepričali se bote, da je Amerikanski Slovenec list, ki prinaša svojim čitateljem zanimive povesti in romane, zanimive vesti i* slov. naselbin, dnevne svetovne dogodke in novice iz vaše rodne grude in da je Amer. Slovenec list, brez katerega re* pravi Slovenec v Ameriki biti ne more.
Stran 4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Sobota, 6. septembra 1930
minam

lili-

SIR H. RIDER-HAGGARD:
Hči cesarja Montezume
t ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec
2
lil
Vendar so se nekateri odrastki starega wingfieldskega rodu še vedno nahajali v soseščini; mogoče je, da so imeli na svojem grbu dve vodoravni vzporedni črti (znamenje nezakonstva), a to mi ni znano in nič mar. Toliko je resnica, da so moji očetje in jaz iz krvi Wingfieldov. Moj stari oče je bil razumen mož; kupil je to hišo z zemljišči, ki leže okoli nje, ter si pridobil nekoliko premoženja ; večinoma s tem, da je skrbno živel in se previdno ženil — oženil se je bil dvakrat, dasi je imel samo enega sina — pomagal si je tudi s kupčijo z govejo živino.
Moj stari oče je bil zelo veren, skoraj do praznovernosti, ker je imel samo enega sina, se utegne čudno videti, da je vseeno imel to vročo željo, da bi njegov sin postal duhovnik. Moj oče je imel malo nagnenja do duhovske-ga stanu in samostanskega življenja in moj stari oče ga je skušal mnogokrat pregovoriti, včasih z besedami in vzgledi, drugikrat pa tudi z debelo palico, ki še sedaj visi nad kaminom v manjši družabni sobi. Konec vsega je bil, da je bil fant poslan v tukajšnji samostan, kjer je bilo njegovo vedenje tako, da je konec leta prijor prosil njegove starše, naj ga vzamejo domov in ga dajo šolat za kak posvetni stan.
Ko je stari oče slišal te besede, ga je popadla taka jeza, da bi ga bila malone kap zadela; ko se je zopet opomogel, se je spomnil na palico in je hotel sina našeškati. Moj oče, ki je bil takrat devetnajst let star in jako močan fant, pa mu jo je izvil iz roke in jo zalučal dobrih petdeset korakov daleč rekoč, da ne pusti nobenemu človeku, da bi se ga dotaknil, in najsi bi bil štokrat njegov oče. Nato je odšel in pustil starega očeta in priorja, ki sta se debelo gledala.	(
No, da okrajšam dolgo zgodbo, konec vse zadeve je bil sledeči. Stari oče in prijor sta oba bila mnenja, da je pravi vzrok trdovrat-nosti mojega očeta ljubezen; zagledal se je bil v neko dekle nizkega stanu, zalo hčer nekega mlinarja. Morebiti je bilo nekaj resnice na tem, mogoče pa tudi ne. Je pa tudi brez pomena, zavoljo tega, ker se je dekle poročilo z nekim mesarjem in je umrla pred leti v lepi starosti petindevetdesetih let. Pa najsi je bilo tisto res ali ne, moj stari oče je verjel, da je bilo tako, in ker je vedel, da je odsotnost najboljši lek za ljubezen, je zasnoval s prijorjem poseben načrt; sklenil je poslati mojega očeta v neki samostan v Sevilji na Španskem, v katerem je bil prijorjev brat opat, da tam pozabi na mlinarjevo hčer in vse ostale posvetne reči.
Ko je stari oče obvestil mojega očeta o svojem načrtu, je bil le-ta popolnoma zadovoljen; bil je pogumen mladenič, ki je hrepenel, da bi videl svet, ampak ne iz samostanskega okna. Konec vsega je bil, da je odpotoval v tujino v varstvu nekoliko španskih menihov, ki so bili potovali skozi naše kraje na romanje k svetišču Naše Ljube Gospe v Walsinghamu.
Stari oče je baje jokal,, ko se je poslovil od sina; čutil je, da ga ne bo več videl. Vzlic temu je bila njegova vera tako močna, da ga je vzlic temu poslal na tako dolgo pot. Žrtvovati je hotel svojega sina kakor Abraham I-zaka. Dasi pa je bil moj oče navidezno zadovoljen s tem, kakor je bil Izak, v svojem
srcu ni bil za to reč; skratka, imel je že svoje načrte, kakor mi je sam pozneje pravil.
Tako se je prigodilo, da je poldrugo leto potem, ko je bil odpotoval z doma, dospelo od opata seviljskega samostana pismo na prijorja bungayskega samostana, v katerem mu sporoča, da je bil moj oče pobegnil iz samostana in ni zapustil za seboj nobenega sledu, kam bi bil šel.
Minuli ste zopet dve leti in prišle so druge vesti; mojega očeta so bili baje prijeli, ker je kot tujec ne vem kaj vse zagrešil, ga postavili pred sodišče in celo niučili do smrti. Ko je stari oče čul to vest, se je zjokal in je obžaloval, da je bil poslal svojega edinega sina v daljno tujino. Vendar še ni verjel, da bi bil moj oče v resnici mrtev; še zadnji dan svojega življenja, dve leti pozneje, je govoril o njem, kakor da bi bil živ, in je pustil zanj pisanja glede posestva, ki je sedaj bilo njegovo.
Naposled se je izkazalo, da njegovo mnenje ni bilo brez temelja; kake tri leta po smrti starega ni namreč neki dan stopil v Yar-mouthu na suho nikdo drugi kot moj oče, ki je bil v celem osem let z doma. Ni pa prišel sam; s seboj je pripeljal mlado, jako ljubeznivo ženo, ki je bila pozneje moja mati. Bila je Španka iz plemenite rodovine; rojena je bila v Sevilji in njeno prvo ime je bilo dona Luiza de Garcia.
Kaj »je bil moj oče doživel v teh osmih letih, ko je bil po svetu, ne morem z gotovostjo povedati, ker je prav malo govoril o tem; vseeno pa se moram dotakniti nekaterih njegovih doživljajev. Toliko vem za gotovo, da so ga krute španske oblasti v resnici trpinčile. Ko sem se nekoč kot majhen fant kopal ž njim v reki, sem opazil na njegovih prsih in rokah velike bele brazgotine in ga vprašal, kaj pomenijo. Dobro se spominjam, kako se je ob teh mojih besedah prikazalo na njegovem dobrem prijaznem obrazu silno sovraštvo, in kako je odgovoril na moje vprašanje, govoreč bolj sam pri sebi kot meni.
"Zlodeji", je rekel, "pravi peklenski zlo-deji so to naredili. Poslušaj me, Tom, sin moj; tam daleč je neka dežela, ki se ji pravi Španska, kjer je bila rojena tvoja mati in kjer žive tisti peklenski zlodeji, ki mučijo ljudi. V roke teh zlodejev me je izročil človek, o katerem pravim, da je zlodej vseh zlodejev, dasi je tri leta mlajši od mene; klešče in,razbeljeno železo teh zlodjev je zapustilo te brazgotine na meni. Vendar sem jim ušel po zaslugi tvoje matere — ampak take zgodbe niso za majhne fante. Ti si napol Španec, Tom, tvoja polt, tvoje oči spričujejo o tem; ampak dobro si zapomni, Tom, najsi bodo tvoja polt in tvoje oči kakršnekoli, tvoje srce ostani angleško, Tom. Ne daj, da bi v tvoje angleško srce prišlo kako tuje zlodejstvo. Sovraži vse Špance razen svoje matere in čuvaj se, da ne bo njena kri v tebi obvladala moje."
Takrat sem bil še majhen otrok in sem komaj razumel njegove besede ali kar je hotel z njimi reči. Pozneje seveda sem jih razumel le predobro.
Kar se tiče očetovega sveta, da naj krotim svojo špansko kri, o da bi se vedno ravnal po njem! Sedaj namreč dobro vem, da izvira iz te krvi večina zla, ki je v meni.
H)alj« i>rih.)
TISKARNA
Amerikanski Slovenec
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
s Društva^— Trgovci - Posamezniki
6
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in |očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.

Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL'.
TRI NOVE VICTOR PLOŠČE
,.75c
23022—Na	planincah solnce sije, Bleda luna, moški kvartet Jadran .....................
(Dve priljubljeni narodni pesmi, katere vsakdo rad čuje, zlasti ako jih zapoje dober zbor, kakor je kvartet Jadran.)
23023—Lepa	Francka, polka,
Oj dekle, kaj tajiš, valček, harmonika in banjo......75c
(Na tej plošči igrata Barbič in Miklavec prave slovenske melodije. Prepričajte se sami in naročite to ploščo.)
23024—Ljubezniv	valček,
Bela Ljubljana polka, harmonika in banjo ............75c
(Harmonika in banjo postaja vedno bolj popularna godba, in tudi gori navedena plošča ugaja.)
DRUGE SLOVENSKE PLOŠČE.

p$0000<>0<K>00<>0<KH>00^0<><K>0<X><>000	5 ^ J
PISANO POLJE f
^oooooooooooe ^ M. Trunk —gji
78198— Sladke vijolice, valček — Poročna polka, orkester...........................
79483—Nagajivka,	mazurka — Coklarji, šamarijanka, orkester..................
79484—Korajža	velja, polka — Vesela Gorenjka, polka, orkest.................
80183—Oj,	ta zakonski stan — Nova stara pesem, moški kvartet---------------
80184—Radi	kotla v keho—Raubar na gauge, moški kvartet --------—......
80331—Zgubljena	pesem, polka — Jolietska Srovenka, polka, Dajčman....
80332—Amerikanec	na obisku — Amerikanec se poslavlja, Adrija------------
80334—France, polka — Gozdni zvok, trumplan, Dajčman godba--------------
80481
80482
80526
80527 81250
81413
81414
81454
81455 81204
81519
81520 81713
Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester.—
Nocoj je luštna noč — Njega ni, petje z orkestrom.....
Ribniška — Nas maček, petje z orkestrom..
Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček. oikester._
Mlatiči — Se ena, poje kvartet Adrije .............................:...............
Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, har. in kitare
Ob trgatvi, 1. in 2. del. Prizor s pet. in godbo..............-..................
Holzhacker koračnica, — Kranjska koračnica, trio, citre--------------
Carlotta, šotiš — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko............—
Kranjski spomini, lendler, — Emilka, polka ...........................................
Na pustni torek Vojaški nabor, vesela slika s harmoniko.---------
Milka moja, valček — Vipavska polka, harmonika, Hoyer trio.—
68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, petje Adrije....................................................
V-l—Resnično petje kanarčka,
Godba, spremljana s petjefri slavčkov in kanarčkov ...........................
V-3—La Paloma — O sole mio, vijolina z orkest. in žvižganje....................
V-6—Neapolitanske noči — Ljubimski valček, veneški orkester....................
V-l 5—Gozdni koncert, 1. in 2. del, petje slavčkov.......................................-----
V-23000—Hruškovo drevo, štajeriš, — Stari pečlar, valček, harm;, Ahačič..
V-23001—Ljubljanski valček, — Poskočna polka, igra Hoyer trio-------
V-23002—Terezinka, pevski zbor — Lepa Jožefa, valček, Hoyer trio........
V-23004—Jolietske deklice, polka, — Lovec, mazurka, Dajčman-Perush..
V-23003—Društvo Kastrola, 1. in 2. del, petje Adrije....................................
V-23005—Za velikonočno nedeljo, 1. in 2. del, oetje Adrije............................
23006—Kmet	in purgar — O polnoči na sred vasi, Adria in Dajčman brata
23007—Empajris	— Samo da bo likof, Hojer trio in zbor.....-..........................
23008—Pod	dvojnim orlom — Dunaj ostane Dunaj, citre trio........................
23009—Tone	s hriba Trumplan — Koroška koračnica, Dajčman brata........
23010—Dva	gorenjska slavčka — Spomin na Bled, ženski dues s sprem.....
23011—Pozdrav	od doma — Zbirka valčkov, slovenski orkester....................
23012—To	je nemogoče, dvokoračen ples — Tajna ljubezen, valček, ork.
23013—Kar	imam, to ti dam, polka — Vesela dekleta, valček, Hoyer trio
23014—Po	gorah je ivje—Megla v Jezeru, moški kvartet Jadran...................
23015—Flahauer	Štajeriš — Prav vesela, pol, Olbrigov trio na citre............
23016—Ob	zimskih večerih, 1. in 2. del, Adrija in Hojer................................
23017—Po	valovih, valček — Ne pozabi me, polka, Hojer trio........................
23018—Krasna	Marižka, šotis — V divni dolini, landler, orkester................
beni orkester ....................................................................................................
23019—Škrjanček,	valček — Korajžni fantje, polka, Dajčman........................
Peruš ..................................................................................................................
23020—Ples	v skednju, I. in II. del, Adrija in Hojer trio................................
23021—Novomeški	purgarji, korač. — Trboveljska polka, igra Hojer trio
>9086—Na sveto noč, 1. in 2. del ............................................................................
73000—Vandrovec, smešni prizor s harmoniko in kitaro,
Cigani, mešani zbor, petje. Adrija....................................................
7-3001—Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija, Hojer..................................................
73002—Botrinja—Kadar imajo vsi Jožefi god, Adrija in Hoyer trio............
NABOŽNE PLOŠČE.
5275—Vstajenje,
Velika noč, pevski zbor Adrija ............................................................... 1-25
5276—Slovesne	litanije Matere božje,
Šmarnice, pevski zbor Adrija ____________________________________________________ L25
5277—Nova	maša,
Poroka v cerkvi, pevski zbor Adrija ----------------------------------- 1.25
5319—Našim najdražjim,
Momento, mori, petje Adrija
.75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 ,.75c ,.75c .75 1.25
.75 .75 .75 .75 ....75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 .75 1.25
1.25 1.25 1.25
1.25 1.25
1.25
5320—Slov.	polnočnica. 1. in 2. del, Adrija __________________________________
5321—Pri	božičnem drevescu.
Šopek božičnih pesmi, petje Adrija _____________________________________
68924—Romanje k Materji božji, 1. in 2. del, petje Adrija_________________________ 1.25
59086—Na sveto noč, 1. in 2. del, petje Adrija__________________________________ 1.25
SLOVENSKE PIANO ROLE
WF 7780—Hej Slovani ..............................
WF 6725—Kaj ne bila bi vesela......................1.00
WF 8994—Moj očka so mi rekli .................................. 1.00
WF 9214—Kje je moja ljubica, valček—..-------,-------1.00
WF 9282—Ljubeči spev ........................................1.00
WF 9386—Mati zakliče ......................i.--------------------------------------------1.00
F 7239—Miramare .............................................................. .75
WF 6716—Mladi vojaki ................................................... 1.00
F 7238—Na jadranski obali ...............................................75
F 7232—Ohajska krasotica ................................______.,.., .75
F 6730—Oj Hrvati, oj junaci ........................................... .75
WF 9374—Pojmo na štajersko ........................................ 1.00
WF 9283—Pomlad .......................................................... 1.00
WF 7781—Pomladni dihi ,................................................. 1.00
WF 7233—Pozdrav ...........................v............................ 1.00
WF 9330—Rože je na vrtu plela ..................................„. 1.00
WF 9389—Oj sijaj sijaj solnce .................................„.., 1.00
F 8728—Sladke vijolice »valček _________________________________________________.75
F 9213—Slovenski poročni ples *..................................... .75
WF 8143—Spavaj, spavaj Milka moja .....______________________ 1.00
WF 9272—V davnih starih časih ..................................... 1.00
F 6729—Vzemi me seboj .................................................. .75
WF 6727—Bleski valovčki ............................................. 1.00
WF 7895—Kje so moje rožice? ........................................ 1.00
WF 7690—U boj ................................................................ 1.00
F 8749—Za jedan časak .....................................................75
Pri naročilih za manj kakor 5 plošč ali rol, je poslati za vsako ploščo ali rolo 5c več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) računamo za stroške 20c. Blagovolite torej poslati 'lenar naprej, da si prihranite te stroške.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
»849 WEST 22nd STREET.
CHICAGO. ILL
O ti srečni Calumet.
(Konec.)
Za tem — Calumetom mora pri mnogih biti nekaj drugega. Zapisano je, da pohujšanja morajo priti, tudi farizejska pohujšanja, ki niso prava pohujšanja, in kjer se "pohujšu-" jejo" pač le — farizeji. Vse kaže, in zdi se mi tako, da je za te pohujšane slovenske duše Calumet le neki "srečen" Calumet, namreč farizejski povod za njih sedanjo rdečkarijo in ostajanje proč od cerkve in verskega udejstvovanja.
Zdi se, argot, ko bi tega Ca-lumeta ne bilo, da bi morali roženkrance nositi okoli vratov, a tako je bil ta štrajk in duhovnik se je postavil baje zoper štrajkarje, in zdaj je ta srečni Calumet tu, in ni treba nobenega roženkranca in nobene cerkve in nobenega podpiranja, ker ta Calumet kaže in dokazuje, da je cerkev gad, in zdaj imamo razlog, da ne maramo cerkve, ko je gad, in gada nihče ne bo gojil na svojih prsih.
Wortapisel. Stvar bo prišla še neštetokrat na tapet v Pro-sveti, kakor dozdaj, in zgražanja bo še cele koše, to se razume, saj mora nekje nekaj le tlačiti in daviti, da spravljajo to vedno na dan, ampak stvar bo prišla na dan nekoč tudi za končno in pravilno in pravično razsodbo, kako je bilo, in ali bi bilo tedaj v Calumetu dosti razlogov za zadiranje na cerkev . . ., prišla bo na red pred sodbo, in tedaj naj se ti, ki so zdaj takd ogorčeni, dobro pripravijo, ako upajo, da bodo pred sodbo obstali. Morda tedaj Calumet ne bo več tako "srečen" slučaj, kakor zdaj izgleda, in cerkev — to vem za gotovo — ne bo stala pred tisto sodbo v vlogi kakega gada, v tej vlogi pa se lahko iznajdejo na tisti dan in pri tisti sodbi prav oni, kateri zdaj si-kajo na cerkev kakor pravi gad je. Ta vloga jim utegne o-stati, zato, ko se povrnete na zadevo štrajka v Calumetu, look out!
* * *
Večina — zarukanost.
Od poročevalskega biroa Prosvete' v Jugoslaviji stoji v št. 173:
"In še peti strup je:
5. Slabo časopisje. Zakraj-šek priporoča le Amer. Slovenca in Glasilo KSKJ. — Vsi drugi listi iz Združenih držav so protikatoliški ali pa brezver-ski. Kakor nam je znano, »izhaja v Ameriki mnogo časopisov v slov. jeziku, vsekakor nad deset. In od vseh sta samo dva katoliška. Potem ste pa v manjšini, gospod pater! In vse te vaše široke geste so nam videti nenadoma tako nebogo-ljene. Bodimo demokratični pa
se izrecimo za večino." i
Stvar se nanaša na knjižico "Izseljenecm na pot", pisano po g. K. Zakrajšku in izdano od društva sv. Rafaela. Ne morem kontrolirati, ali res g. Za-krajšek razen A. S. in Glasila KSKJ. imenuje vse druge liste protikatoliške in brezverske. Morda slika le dopisnik hudiča na steno.
To pa ni, da pišem.
Dopisnik se izreče za ■— večino. Pri kaki demokraciji lahko velja načelo kvalitativne večine, gola večina, da odločuje lahko en sam glas. Lahko velja tudi dvetretjinska večina, ali še kaka druga. Neka norma mora biti, ko gre za odločitev in določitev.
Ampak dopisnik se pridružuje načelu demokratične večine tudi pri časopisju. Sledilo bi ioraj, da bi bilo, recimo, protikatoliško časopisje v A-
meriki, ker je v večini, na vem, omenjena lista pa, ker' manjšini, bi že radi te manjs-ne ne prišla v poštev glede & tranje vrednosti kot časopis^ "Potem ste v manjšini, gosP^1 pater," triumfira dopisnik,
Ne gre za kako demokratično večino, gre za resnieo, Pra" vilnost, notranjo vrednost r® ničnega ali krivega naziran]'1 Dopisnik proglaša tudi tu -večinsko naziranje za merl resnice. Na tisoče jih je, ki dajo tako —zapeljati. Naziranje večine lahko niti sence n* ma kake verodostojnosti, D0 tranje, resnične vrednosti
Wolfgang Goethe gotovo
ni bi
slab mislec. O večini pri kakel;' naziranju pa je rekel in zaI" sal: "Ni nič tako odurnega jj večine; obstaja iz nekaj 1 krepkih prednjačev, iz S®!in<,T' ki se akomodirajo, in iz ki caplja za njimi, ne da bi^ najmanj vedela, kaj hoče. tudi pesnik Friedrich Sel11' , je bil dober mislec, in je za!" sal o večini: "Večina je bu lost; razumnost se je ve znašla le pri nekaterih." ^
Vrlo slabo spričevalo Je koga, če se pri naziranju °P in sklicuje na večino, in i11 še ni v nobeni zmoti, ako n1 večine za seboj, ali ne sog1 z večino.
■lasa
G. Zakrajšek je zapisa'* imenovani knjižici: "Zaru "
_ gVtr
nost je najdražja stvar nd tu."	i 1
Dopisnik v Prosveti tira: "Cim pa prestanes
poje
t« v" , vza*1'
'zarukan' (neumen), čim staneš misleč človek, in s® daš slepo voditi za nos, menda z božjo pomočjo sam hudič . . ."
Saj niste duševne kla^ bi ne videli, kam pes tac« li. O kakšni zarukanosti Š-krajšek govori, ne veni, pa je, o kateri in kakšni
IflC
P
jSB° ...... >'
kanosti govori dopisnik. kan je po njegovem naz1,a?;1. vsak, ki ima še kaj vere, 1,1 ^ to — neumen, "misleč ^ pa postane, in vrlo P31116^ seve, kdor se vere iznebi' ^ bi sledilo po takem mišl-I6^. "mislečega človeka"? Vsi niki, da ostanem le pri 8
čanih, počenši od papez»
V jC
zadnje katoliške verne že11
bi bili sami neumneži, ke1 ^
rukanci, vsi naši, da osta11 ^
na domačih tleh, social^ }
materialisti, počenši od k» j,
zapitega rdečkarja pa do n
njega rdečega "učenJa r|0
brez vsakih študij, bi bij1. |j,i<
in silno pametni, "mislecl. ^
dje", ker so "prestali ^ ',
rukani (neumni)." He he
Tudi to je pravcata ^^ J,
ik»n
nost, in prav taka zaru*^.
je neka stvar na svetu, k1 da ni ravno najdražja, a" ^
s*
vrlo zarukana pač in hud0 umna.
Ne kličite hudiča, »k<? "prestali biti zarukani"> bili se in izgubili vero. i" 11 ^t, vam hudiča ne pošilja na .jj utegne sam v svojem času ' ^ in vas vzeti, ako vam Boff' pomaga.
•^iiiuiiijiiiiDiiiiiMiintiiiMiniwciiiiiiiiNiiiniiiiii11 | Rojakom se priporo«*
j FRANK I ERMENC
C	t
I Funeral Director Embalmer
1 EDINI SLOVENSKI
1 POGREBNI^
V MILWAUKEE, ^ 401 Grove Street.
Phone Hanover
* JIIIIIUUIlUIIIUIIIt]llllllllllllUIHIUIII|IU>u"11