SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Št. 2 letnik XXII. cena 10 din
Novo mesto, 24. januar 1 98ŠT
VSEBINA
OBČINA ČRNOMELJ
32. Odlok o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost
33. Odlok o določitvi prispevnih stopenj za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalnih naprav ter za izgradnjo komunalnega infrastrukturnega omrežja na območju občine Črnomelj, ki ga v letu 1985 plačujejo zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu
34. Odlok o določitvi prispevka za vzdrževanje lokalnih cest na območju občine Črnomelj za leto 1985
35. Odlok o prispev ku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1985
36. Odlok o zagotav ljanju sredstev za občinske blagov ne rezerv e v letu 1985
37. Odlok o določitv i stopnje prispev ka za izv ajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji
38. Odlok o zaščiti vodnega vira vodovoda Adlešiči
39. Odlok o spremembi in dopolnitv i odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1984
40. Odlok o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem trimesečju 1985
41. Odlok o spremembi odloka o osnov ah in stopnjah prispev kov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejav nosti v občini Črnomelj za leto 1985
OBČINA KRŠKO
42.	Sklep o razglasitvi določenih družbenih akcij kot izjemnih primerih za zaposlitev brezposelnih oseb
43. Dopolnitev odloka o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost
OBČINA NOVO MESTO
44. Resolucija o politiki družbenega in gospodarskega razvojaobčine Novo mesto v letu 1985
45. Smernice za družbeni plan občine Novo mesto za obdobje 1986— 1990
46. Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj
OBČINA RIBNICA
47. Odlok o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta Gorenje Lepovče — faza I
48. Odredba o pristojbinah za veterinarskoqqsanitarne preg lede in dovoljenja v občini Ribnica
OBČINA TREBNJE
49. Sklep o uvedbi samoprispev ka v krajev ni skupnosti Račje selo za čas od
1.	1. 1985 do 31. 12. 1989
POSEBNO NAVODILO za sklicevanje na odloke in sklepe, objavljene v 1. številki tega letnika. Ker je bila prva številka letnika 22 datirana z 31. decembrom 1984, prosimo vse, ki se sklicujejo na odloke št. 1—31, da kot sklicne podatke uporabijo št. odloka, letnik in datum izida (npr.: Skupščinski Dolenjski list l/letnik 22-december 84)
Občina Črnomelj_____________________________________________________
32.
Na podlagi 32. člena Zakona o vodah (Ur. 1. SRS.št. 38/81 )in 174. člena Statuta občine Črnomelj je na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1984 skupščina občine Črnomelj sprejela
ODLOK
o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost
1. člen
Zavezanci k plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: vodni prispevekjsotisti uporabniki, kise na območju občin Obmčne vodne skupnosti Dolenjske niso sporazumeli o višini povračil za programirane storitve, predvidene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za srednjeročno obdobje 1981 — 85, in povračila niso plačali. Ti plačujejo v letu 1984 vodni prispevek po tem odloku.
2. člen
Zavezanci plačujejo vodni prispevek v skladu s 26. členom samoupravnega sporazuma o temeljih planov Območne vodne skupnosti Dolenjske za obdobje 1981 — l985,objavljenemvgospodarskemvestnikušt.46zdne27. 11.1980, po sklepu o tarifi povračil za leto 1984, objavljenem v Uradnem listu SRS.št. 1/84.
3. člen
Zavezanci po tem odloku so dolžni priglasiti strokovni službi Zveze vodnih skupnosti Slovenije, Ljubljana, Vojkova 1/b, vse podatke o količinah, ki se zahtevajo po obrazcu za prijavo osnov za obračun vodnega prispevka.
Strokovna služba Zveze vodnih skupnosti Slovenije izda odločbo o dokončni odmeri vodnega prispevka za izkoriščeno oziroma uporabljeno vodo ter za izpuščeno onesnaženo vodo in proizvedeno električno energijo.
Vse vrste vodnega prispevka se nakazujejo na zbirni račun za vodni prispevek v občini.
4.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu in se uporablja od I. 1. 1984 dalje.
Številka: 420-06/1-84	Predsednik
Datum: 27. 12. 1984	skupščine	občine Črnomelj
JURE PERKO. dipl. politolog
33.
Na podlagi 40. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. 1. SRS št. 8/82) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL 19/80) in v skladu s Samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne komunalne skupnosti občine Črnomelj za obdobje 1981 — 1985. je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevnih stopenj za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalnih naprav ter za izgradnjo komunalnega infrastrukturnega omrežja na območju občine Črnomelj, ki ga v letu 1985 plačujejo zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnemu
sporazumu
I.	člen
Zavezanci, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za gradnjo, sanacijo in dograjevanje komunalnih naprav ter za izgradnjo
komunalnega infrastrukturnega omrežja na območju občine Črnomelj za leto 1985. plačujejo v letu 1985 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova BOD po stopnji 2,20%.
2. člen
Prispevek se plačuje na zbirni račun pri SDK Črnomelj v korist Samoupravne komunalne skupnosti občine Črnomelj.
3. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1985 dalje.
Številka: 420-12/1-84 Datum: 27. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO,dipl. politolog
34.
Na podlagi 2. odstavka 51. člena Zakonaocestah(Ur. I. SRS 38/81 )in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL 19/80) ter4. člena aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest v občini Črnomelj za leto 1985 je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi prispevka za vzdrževanje lokalnih cest na območju občine Črnomelj za leto
1985
1. člen
Zavezanci, ki niso pristopili k aneksu samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za vzdrževanje lokalnih cest v občini Črnomelj za leto 1985. plačujejo v
letu 1985 prispevek iz dohodka, za katerega je osnova BOD po stopnji 0.4'T.
2. člen
Prispevek se plačuje na zbirni račun pri SDK Črnomelj v korist Samoupravne cestne skupnosti občine Črnomelj.
3. člen
la odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. januarja 1985 do 31. decembra 1985.
Številka: 420-10/1-84 Datum: 27. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. dipl. politolog
35.
Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (Ur. I SRS št. 2/76) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. I984sprejela
ODLOK
o prispevku za financiranje temeljnih in nujnih nalog na področju varstva pred požarom v občini Črnomelj za leto 1985
1. člen
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah in delovnih skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in pri njih zaposleni delavci, ki niso pristopili k samoupravnem sporazumu o temeljih plana samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom za obdobje 1981 — 1985 v občini Črnomelj, plačujejo prispevek za leto 1985.
2. člen
Prispevek sc plačuje iz dohodka temeljnih organizacij združenega dela in drugih organizacij, iz sredstev v delovnih skupnostih ter občanov, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in se jim ugotavlja dohodek. Osnova za obračun prispevka je bruto osebni dohodek. Prispevna stopnja znaša 0.27%.
Prispevek sc plačuje ob vsakokratnem dvigu osebnih dohodkov oz. po postopku. določenim za plačevanje davkov občanov.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v SDL, uporablja pa se od 1.1. 1985 dalje.
Številka: 402-02/3-84 Datum: 27/12-1984
36.
Na podlagi 5. člena Zakona o zagotavljanju sredstev za republiške blagovne rezerve v letu 1985 (Uradni list SRS, št. 30/84) in v skladu z določilom 174. člena Statuta občine Črnomelj (Skupščinski Dolenjski list 19/80 in 14/82) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne
27.	12. 1984 sprejela
ODLOK
o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1985
1. člen
Za zagotovitev dela potrebnih sredstev za izvedbo programa občinskih blagovnih rezerv v letu 1985 se s tem zakonom uvaja poseben prispevek iz osebnega dohodka delavcev v letu 1985, in sicer po stopnji 0.15%.
2. člen
Sredstva iz prejšnjega člena se v skladu s programov občinskih blagovnih rezerv za leto 1985 usmerjajo za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, namenjenih:
— za osnovno preskrbo občanov in organizacij združenega dela v primeru vojne in naravnih nesreč večjega obsega in
za intervencije, s katerimi se preprečujejo in odpravljajo večje motnje na trgu blaga za osnovno preskrbo občanov.
3. člen
Sredstva iz 1 .člena tega odloka se usmerjajo v samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini Črnomelj. Ta sredstva se uporabljajo za nabavljanje blaga za občinske blagovne rezerve, obnavljanje teh rezerv, zagotavljanje skladiščnih prostorov za potrebe teh rezerv, kritje manipulativnih stroškov, stroškov intervencijskega in tekočega vzdrževanja občinskih stalnih blagovnih rezerv.
4. člen
Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz I. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. I. SRS. št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporabljati pa se začne s L I. 1985.
Številka: 331-09/2-84 Datum: 27. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO. dipl. politolog
37.
Na podlagi 16. člena Zakona o sistemu obrambe pred točo (Uradni list SRS št. 33/79) in 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80in l4/82)jeskupščina obči ne Č rnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti 27. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji
Sloveniji
1. člen
S tem odlokom se določa stopnja prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, ki ga plačujejo zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti na kranjskem območju.
2. člen
Zavezanci za davek od dohodka iz kmetijske dejavnosti, kisejim odmerja davek od kmetijske dejavnosti, plačujejo prispevek po stopnji 1%- od katastrskega dohodka.
3. člen
Prispevek za izvajanje sistema obrambe pred točo ne plačujejo zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti iz krajevne skupnosti Stari trg. ki obsega naslednje katastrske občine: Dolenja Podgora. Radenci, Sodevci in Stari trg.
4. člen
Zbrana sredstva so dohodek Samoupravne skupnosti za obrambo pred točo osrednje Slovenije in so namenjena za pokrivanje materialnih in funkcionalnih stroškov tistega dela sistema obrambe pred točo. ki ga predstavljajo strelna mesta.
5. člen
Prispevek iz 2. člena tega odloka odmerja občinski upravni organ, pristojen za davčne zadeve.
6. člen
Prispevek po stopnji, določeni v 2. členu tega odloka, se plačuje od 1. 1. 1985 dalje.
7. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 1. 1985.
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha vejati odlok o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu 24/84 in 10/84.
Številka: 420-09/6-84 Datum: 27. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
38.
Skupščina občine Črnomelj je na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o vodah (Ur. list SRS štev. 38/81), 3. in 5. člena Zakona o prekrških (Ur. list SRS štev. 25/83) ter 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL štev. 19/81) na seji. zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o zaščiti vodnega vira vodovoda Adlešiči
I. Splošne določbe
1. člen
Z namenom, da se zavaruje vodni vir vodovoda Adlešiči pred naključnim ali namernim onesnaženjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko neoporečnost ali kakovost pitne vode, se določijo varstveni pasovi tega vodnega vira in ukrepi za njegovo zavarovanje.
II. Varstveni pasovi
2. člen
Varstveni pasovi so naslednji:
1. ožji varstveni pas — območje s strogim režimom zavarovanja.
2. širši varstveni pas — območje s sanitarnim režimom zavarovanja,
3. vplivni varstveni pas — območje z blagim režimom zavarovanja.
3. člen
Za vsak poseg v varstveni pas vodnega vira vodovoda Adlešiči, ki bi lahko vplival na spremembo vodnega vira, je potrebno soglasje pristojnega organa občinske skupščine in upravljalca vodovoda.
Ožji varstveni pas (1)
4. člen
Obseg ožjega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v M 1 : 5000. V ožjem varstvenem pasu ni dovoljen nikakršen poseg v prostor. Površine so namenjene izključno objektom, ki služijo za preskrbo z vodo.
Za ta pas veljajo naslednje določbe:
1. V ožjem območju mora biti ta pas ograjen z označbo, da je dostop do objektov dovoljen le pooblaščenim osebam.
V območju ni dovoljeno gnojenje, površina zemljišča pa mora biti tlakovana ali zasajena s travo.
2. Izven ograje je treba zemljišče v ožjem varstvenem pasu zasaditi z iglastim drevjem.
3. Prepovedana je gradnja kakršnih koli objektov, prepovedana so kakršna koli zemeljska dela.
4. Prepovedano je gnojenje zemljišča.
5. Prepovedan je prehod živine.
6. Ni dovoljena gradnja kakršne koli kanalizacije.
7. Ni dovoljena kakršna koli aktivnost, ki bi lahko ogrozila neoporečnost vodnega vira.
8. Na bregu Kolpe in v njej obsega pas 150 m gorvodno in 70 m dolvodno področje Kolpe.
9. V tem pasu Kolpe ni dovoljen odvzem peska, napajanje živine ter kopanje in pranje.
10. Nujen peš prehod preko varovalnega pasu je dovoljen le po označeni poti.
11. Področje varovalnega pasu mora biti vidno iznačeno z napisanimi tablami.
Širši varstveni pas (2).
5. člen
Obseg širšega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v M I : 5000.
V širšem varstvenem pasu sc zavaruje vodozbirno področje in zanj veljajo naslednje določbe:
1. Prepovedana je gradnja novih objektov.
2. Dovoljena je adaptacija obstoječih stanovanjskih stavb in gospodarskih poslopij, če sc s tem izboljšajo higienske razmere. 3. Vsi opadki iz objektov morajo bili speljani v vodo-nepropustne greznice oziroma gnojnične jame.
4. Zbiranje gnoja je možno le v vodo-nepropustnih betoniranih gnojiščih.
5. Prepovedano je odlaganje odpadkov. Obstoječa odlagališča je treba sanirati.
6. Kanalizacijski vodi in jaški v objektih in izven njih morajo biti vodotesni.
7. Na območju varstvenega pasu ni dovoljenograditi skladišč naftnih derivatov in nevarnih snovi.
8. V poznojesenskem in zimskem času ni dovoljeno gnojenje s tekočimi gnojili.
9. Vse meteorne vode izasfaltiranih ali kako drugače utrjenih parkirnih površin morajo biti speljane v kanalizacijo ali teren le preko lovilca olja oz. maščob.
10. Za vsako spremembo na zemljišču, izkope ali izravnave je potrebnosoglasje pristojnega upravnega organa občine.
11. Na glavnih dostopih v varstveni pasje treba postaviti opozorilne table.
Vplivni varstveni pas (3).
6. člen
Obseg vplivnega varstvenega pasu je razviden iz grafične priloge v M 1 : 5000.
Higiensko pidemološki nadzorobsegacelotno področje vodovodnega omrežja.
Na reki Kolpi obsega vplivni pas 1000 m gorvodno in 150 m dolvodno področje Kolpe.
Za vplivni varstveni pas veljajo naslednje določbe.
1. Izjemoma je dovoljena gradnja stanovanjskih in gospodarskih objektov pod pogojem, daje urejeno higiensko odvajanje odplak in odlaganje odpadkov.
2. Ni dovoljena gradnja takšnih gospodarskih objektov, ki porabljajo večje količine vode in naftne derivate.
3. Ponikanje meteornih voda iz utrjenih površin parkirišč je možno le preko lovilca olj oz. maščob.
4. Eksploatacija kamna je možna le pod posebnimi pogoji, ki jih predpiše pristojni občinski upravni organ.
5. Prepovedano je odlaganje odpad kov. Obstoječa odlagališča je treba sanirati.
III.	Kazenske določbe
7. člen
Z denarno kaznijo od 5.000 — 60.000 din se kaznuje za prekršek pavna oseba in posameznik, ki stori prekršek s samostojnim opravljanjem dejavnosti če:
— stori prekršek po 4. 5. ali 6. členu tega odloka,
— z denarno kaznijo od 50 — 15.000 din se kaznuje tudi odgovorna osebe pravna oseba za storjen prekršek iz. navedenih členov tega odloka,
— z denarno kaznijo od 50 — 15.000 din se kaznuje posameznik za storjen prekršek iz navedenih členov tega odloka.
IV. Prehodne in končne določbe
8. člen
Obstoječe gospodarske dejavnosti v varstvenih pasovih morajo njihovi upra-vljalci urediti po določilih tega odloka.
Lastniki oz. upravljalci objektov in zemljišč morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka in sicer:
v ožjem varstvenem pasu venem letu, v širšem varstvenem pasu v dveh letih in v vplivnem varstvenem pasu v štirih letih po uveljavitvi tega odloka.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljata sanitarno-komunalna in vodnogospodarska inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb Novo mesto.
10. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 351-266/76 Datum: 27. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Črnomelj JURE PERKO, dipl. politolog
39.
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, štev. 39-461/74) in na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27.12.1984sprejela
ODLOK
u spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Črnomelj za leto 1984
1. člen
1.	člen odloka o proračunu občine Črnomelj za leto l984(Skupščinski Dolenjski list št. 3/84) se spremeni tako. da se glasi:
skupni prihodki občinskega proračuna znašajo	153.562.610
— razporejeni prihodki—	152.112.610
— nerazporejeni prihodki —	1.450.000
2. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje.
Številka: 400-02-1/84 Datum: 27. 12. 1984
40.
Na podlagi 4. odstavka 26. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb družbenopolitičnih skupnosti (Ur. 1. SRS št. 39/74) ter na podlagi 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1984sprejela
ODLOK
o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Črnomelj v prvem
trimesečju 1985
1. člen
Potrebe občinskih organov in drugih uporabnikov družbenih sredstev splošne porabe v občini Črnomelj se v prvem trimesečju 1985 do sprejetja proračuna občine za leto 1985 začasno financirajo na podlagi občinskega proračuna za leto 1984.
2. člen
Izdatki iz 1. člena ne smejo presegati 25% izdatkov, izvršenih po proračunu za leto 1984.
3. člen
Izdatki, izvršeni po tem odloku, so sestavni del proračuna občine Črnomelj za leto 1985 in se morajo izkazati v njegovem zaključnem računu.
4. člen
Ta odlok začne veljati zdnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1985.
Občina Krško
Številka: 400-02-1/84 Datum: 27. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Črnomelj PERO JURE, dipl. politolog
41.
Na osnovi 174. člena Statuta občine Črnomelj (SDL št. 19/80) ter v soglasju s skupščinami SIS in sicer očinsko skupnostjo otroškega varstva, občinsko izobraževalno skupnostjo, občinsko kulturno skupnostjo, občinsko telesno-kulturno skupnostjo, občinsko skupnostjo zdravstvenega varstva, občinsko skupnostjo socialnega skrbstva, občinsko skupnostjo za zaposlovanje, občinsko skupnostjo socialnega varstva in občinsko raziskovalno skupnostjo je skupščina občine Črnomelj na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o spremembi odloka o osnorah in stopnjah prispevkov za financiranje dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v občini Črnomelj za
leto 1985
1.	člen
Delavci v tozdih, drugih organizacijah in skupnostih ter občani, ki z osebnim delom in lastnimi sredstvi opravljajogospodarskoali negospodarsko dejavnost, in pri njih zaposleni delavci, ki niso pristopili k saoupravnim sporazumom o temeljih planov samouprvnih interesnih skupnosti za obdobje 1981 — 1985 v občini Črnomelj, plačujejo prispevek za leto 1985 od 1. 12. 1985do3l. 12. 1985 po naslednjih stopnjah:
a) iz bruto OD
1. Občinska skupnost otroškega varstva
— vzgojno varstvena dejavnost
— otroški dodatek
2. bčinska izobraževalna skupnost
3. Občinska kulturna skupnost
4. Občinska telcsno-kulturna skupnost
5. Občinska skupnost socialnega skrbstva
6. Občinska zdravstvena skupnost
b) iz dohodka, osnova bruto OD'
1. Občinska zdravstvena skupnost
2. Občinska skupnost za zaposlovanje
c) iz dohodka, osnova dohodek
I.	Občinska raziskovalna skupnost
stopnja v'
1.10 1.00 5.73 0.37 0.24 1.10 0.41
10.15
0,27
0.07
2. člen
S stopnjami, navedenimi v 1. členu tega odloka, se zagotavlja načrtovani dohodek za leto 1985 za financiranje dogovorjenih programov SIS.
3. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. I. 1985 dalje.
Številka: 402-04/2-84 Datum: 27. 12. 1984
42.
Na podlagi 191. člena statuta občine Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 12-125/82) in 3. točke 2. člena sklepa oenotnih kriterijih za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči brezposelne osebe zaradi neopravičene odklonitve zaposlitve (Uradni list SRS, št. 36/82) je izvršni svet skupščine občine Krško na seji dne 6. 12. 1984 sprejel
SKLEP
o razglasivti določenih družbenih akcij kot izjemnih primernih za zaposlitev brezposelnih oseb
1.
Izvršni svet skupščine občine Krško razglaša kot družbeno pomembne akcije v občini Krško nujna sezonska kmetijska dela in spravilo kmetijskih pridelkov ter dela ob elementarnih nesrečah.
Šteje se, da so akcije družbeno verificirane, če jih odobri občinski komite za družbeno planiranje in razvoj gospodarstva na zahtevo zainteresirane družbeno pravne in fizične osebe.
II.
Skladno s splošnimi akti občinske skupnosti za zaposlovanje Krško izgubi brezposelna oseba pravico do denarnega nadomestila oziroma do denarne pomoči, ki jo prejema od te skupnosti v primeru, če odkloni začasno zaposlitev pri delih, navedenih v 1. točki tega sklepa.
III.
Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: IS-10-2/84
Datum: 6.12. 1984 Predsednik IS: VINKO BAH. dipl. ing.
43.
DOPOLNITEV ODLOKA O PLAČEVANJU OBVEZNEGA PRISPEVKA ZA PROGRAMIRANO VODNOGOSPODARSKO DEJAVNOST
Pri preverjanju objavljenih aktov skupščine občine Krško v SDL smo
ugotovili, da 1. člen odloka o plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost ni bil objavljen v popolnem tekstu. Glasi se:
I.	člen
■•Zavezanci k plačevanju obveznega prispevka za programirano vodnogospodarsko dejavnost (v nadaljnjem besedilu: vodni prispevek) so tisti uporabniki, ki se na območju občin Območne vodne skupnosti Dolenjske niso sporazumeli o višini povračil za programirane storitve, predvidene v samoupravnem sporazumu o temeljih plana Območne vodne skupnosti Dolenjske za srednjeročno obdobje 1981 — 1985 in povračila niso plačali, plačujejo v letu 1984 vodni prispevek po tem odloku.« Številka: 1-010-1/84 Datum: 14. 1. 1985
Sekretar občinske skupščine ŽIVKO ŠEBEK
Občina Novo mesto
44.
Na osnovi 22., 155. in 156. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 222. člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list štev. 5/79 i n 14/82)je skupščina občine Novo mesto na sejah zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 26. 12. 1984 sprejela
RESOLUCIJO
O POLITIKI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA OBČINE NOVO MESTO V LETU 1985
Z resolucijo o politiki družbenega in gospodarskega razvoja občine Novo mesto v letu 1985 opredeljujemo temeljne usmeritve razvoja občine v letu 1985, ob upoštevanju načrta uresničevanja gospodarske stabilizacije v občini Novo mesto. Tako delavci, delovni ljudje in občani v občini Novo mesto prevzemamo svoj del odgovornosti za izvajanje skupno dogovorjenih ciljev in nalog družbenoekonomskega razvoja v SR Sloveniji in SER Jugoslaviji.
I. KLJUČNI CILJI DRUŽBENEGA IN GOSPODARSKEGA RAZVOJA V LETU 1985
V letu 1985 bomo odpravljali vzroke neugodnih gospodarskih gibanj in ustvarjali pogoje za nadaljnjo krepitev ekonomskega in družbenega položaja delavcev in občanov. To bomo dosegli z doslednim uresničevanjem dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, doslednim uveljavljanjem sistema socialističnega samoupravljanja in ekonomskih zakonitosti, s kakovostnejšo organizacijo dela in večjo odgovornostjo pri uresničevanju zastavljenih nalog in pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi.
Ključni cilji družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1985 so naslednji:
1. Povečanje"obsega in kakovosti proizvodnje ter prilagajanje zaostrenim tržnim 1 razmeram. V dejavnostih, kjer se pojavljajo problemi plasmaja proizvodov,
bomo ohranili doseženo raven proizvodnje.
2. Večanje obsega izvoza blaga in storitev ter ohranjanje deleža konvertibilnega izvoza v obsegu proizvodnje in v družbenem proizvodu.
3. Izboljšanje organizacije in uvajanje sodobne tehnologije dela v proizvodnih in poslovnih procesih, spodbujanje k zmanjševanju porabe surovin, energije in repromateriala, večja uveljavitev domačega znanja s spodbujanjem raziskovalne in inovacijske dejavnosti.
4. Povečanje obsega tržne proizvodnje v kmetijstvu in izboljšanje preskrbe.
5. Dokončna opredelitev proizvodno-razvojnega programa Industrije motornih vozil Novo mesto, ureditev odnosov z zunanjim partnerjem in uresničevanje koncepta razvojnega programa ob sodelovanju širše družbeno-politične skupnosti.
6. Organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo ali na meji rentabilnosti, morajo pravočasno pripraviti programe ukrepov za sanacijo svojega gospodarskega položaja.
7. Uresničevanje politike produktivnega zaposlovanja, spodbudnejše delitve osebnih dohodkov in ohranitev dosežene življenske ravni delovnih ljudi in občanov.
8. Prilagajanje skupne in splošne po rabe danim materialnim možnostim in ohranitev dosežene ravni razvitosti družbenih in ostalih dejavnosti v občini.
9. Ohranitev doseženega obsega graditve stanovanj.
10.	Priprava in sprejem realnih srednjeročnih indolgoročnihplanovvseh nosilcev planiranja v skladu s sprejetimi smernicami.
II. MOŽNOSTI MATERIALNEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1985
Glede na vpliv globalnih opredelitev zvezne in republiške resolucije za leto 1985 načrtujemo v občini Novo mesto v letu 1985 naslednje materialne okvire razvoja:
1. rast družbenega proizvoda 2,0%,
2. povečanje obsega.
— industrijske proizvodnje za 2,5% ob predpostavki, da se sanacijsko-razvojni program Industrije motornih vozil Novo mesto uspešno izvaja,
— kmetijske proizvodnje in obrti za 4%,
— trgovine, prometa in zvez za 3%,
— gradbeništva, vodnega gospodarstva — ohranitev ravni iz leta 1984,
3. rast dohodka združenega dela materialne proizvodnje nominalno za 52%,
4. povečanje izvoza za okoli 6% in uvoza za 4%,
5. povečanje števila zaposlenih za 1% ,
6. sredstva za osebne dohodke, skupno porabo (brez sredstev skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja) in splošno porabo bodo zaostajala za rastjo dohodka za 10% in se bodo povečala nominalno za 46,8%,
7. sredstva za reprodukcijo organizacij združenega dela se bodo povečala za 55%.
OPOMBA: Nominalni kazalci temeljijo na predvidenem dellatorju za leto 1985 (50%.
Za postopno zaustavljanje nadaljnjega upadanja realnih osebnih dohodkov in sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb se mora družbeni proizvod povečati za okoli 5%, kar terja povečanje proizvodnje za 3.5% in znižanje deleža materialnih stroškov v celotnem prihodku za najmanj 1% točko na ravni gospodarstva ob 1% rasti zaposlovanja. Sele ob preseganju takih rezultatov bodo dane materialne možnosti za postopno odpravljanje začetnih razlik v osebnih dohodkih nekaterih negospodarskih dejavnosti, doseganje postopnega usklajevanja osebnih dohodkov z rastjo produktivnosti in nadaljnjega povečevanja sredstev za izobraževanje, raziskovalno dejavnost, zdravstvo in kulturo. Periodično bomo spremljali doseganje rezultatov gospodarjenja in uresničevali s to resolucijo opredeljeno spodbudno razporejanje dohodka.
III. NALOGE PRI IZVAJANJU NAČRTA URESNIČEVAN J A GOSPODARSKE STABILIZACIJE IN USMERITVE PO POSAMEZNIH PODROČJIH DEJAVNOSTI
L Proizvodnja
Organizacije združenega dela bodo povečale obseg in kvaliteto proizvodnje z boljšim koriščenjem razpoložljivih zmogljivosti, odpravo najbolj kritičnih ozkih grl v proizvodnji, boljšem koriščenjem delovnega časa in z osvajanjem novih tehnologij. Na osnovi poglobljenih analiz tržišča bodo organizacije združenega dela prilagajale proizvodne programe potrebam trga in tehnološko prenavljale proizvodne zmogljivosti. Pri proizvodnih programih, ki ne ustvarjajo zadostnega dohodka, je potrebno preveriti tehnično, tehnološko in poslovno uspešnost programov, oceniti njihovo družbeno potrebnost in jih pospešeno nadomeščati z boljšimi.
Organizacije združenega dela se bodo intenzivneje povezovale zorganizacijami združenega dela doma in v drugih republikah na osnovi skupno opredeljenih interesov in delitve dela, da bi dosegli dolgoročno oskrbo z. reprodukcijskimi materiali, energijo in drugimi proizvodi ter zaradi boljšega pretoka znanja in izkušenj.
Na osnovi analiz materialnih in drugih stroškov po nosilcih stroškov in stroškovnih mest bodo organizacije združenega dela pripravile ukrepe, s katerimi bodo znižale stroške na enoto proizvoda in ukrepe za izboljšanje organiziranosti dela.
2. Zunanjetrgovinska menjava
Organizacije združenega dela bodo v letu 1985 usmerile svoje napore v ohranitev deleža konvertibilnega izvoza v obsegu proizvodnje. Hitreje bo naraščal izvoz na klirinško področje in v države v razvoju.
Za premostitev tekočih težav za nabavo repromateriala, namenjenega za izvozno proizvodnjo, bodo organizacije združenega dela koristile razpoložljive bančne in blagovne kredite.
Organizacije združenega dela si bodo prizadevale za izvoz proizvodov najvišje stopnje dodelave in za enakomernejšo dinamiko izvoza tekom leta.
KZ Krka Novo mesto bo v letu 1985 izvažala kmetijske proizvode, ki jih je možno izvoziti brez škode za domačo preskrbo in s tem pridobila potrebna devizna sredstva.
V letu 1985je nujna hitrejša rast izvoza storitev in povečanje deviznega priliva od teh poslov. To bomo dosegli z izboljšanjem kakovosti turistične ponudbe, povečanjem tujskega, zlasti zdraviliškega turizma, povezovanjem turističnega gospodarstva na Dolenjskem in na širšem območju ter s skupnim nastopanjem na turističnem trgu.
3. Drobno gospodarstvo
Organizacije združenega dela bodo ob pripravi svojih letnih, srednjeročnih in dolgoročnih planov vanje vključile kooperacijsko sodelovanje z drobnim delov proizvodnih programov v enote drobnega gspodarstva.
Da bi dosegli korak naprej pri uresničevanj zčrane politikerazvoja drobnega gospodarstva, bomo v občini podpirali razvoj družbenega sektorja drobnega gospodarstva, v dovoljenem obsegu obstoječo obrt in posebej ustanavljanje novih enot drobnega gospodarstva.
Vodili bomo stimulativno davčno, cenovno in kreditno politiko ter politiko na področju urejanja prostora. Osnovo za davke iz dohodka bomo zmanjšali za znesek vlaganj v drobno gospodarstvo, če to zagotavlja odpiranje novih delovnih mest in povečano proizvodnjo.
Banke bodo v okviru sredstev za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva nudile kredite organizacijam združenega dela drobnega gospodarstva, obrtnikom-začetnikom za opravljanje storitvene obrti ter že vpeljanim obrtem za razširitev obrtne dejavnosti, če bodo nudile nova delovna mesta.
Stavbno zemljiška skupnost in Zavod za družbeno planiranje morata pri pripravi prostorske dokumentacije še nadalje predvidevati lokacije za obratovalnice drobnega gospodarstva. Obrtna zadruga Hrast in Obrtno združenje Novo mesto bosta za prostore na Glavnem trgu 14 v Novem mestu predložila program namembnosti in opravila prenovo, pri čemer bosta upoštevala predvsem potrebe po deficitarni storitveni dejavnosti.
Lastniki poslovnih prostorov, ki so opustili obrtno dejavnost, bodo svoje lokale zaradi ohranitve namembnosti oddali v najem.
4. Proizvodnja hrane
V letu 1985 bo povečan obseg kmetijske proizvodnje za 4,0% . Povečali bomo obseg proizvodnje pšenice, mleka, mlade pitane govedi in prašičev. V primerjavi z letom 1984 bo tržna proizvodnja pšenice večja za 28% oz. bo znašal odkup pšenice v letu 1985 2.770 ton.
I ntenzivirali bomo pridelavo koruze za zrnje na 2.220 ha, koruze za silažo na 445 ha ter travnatega sveta na 2.370 ha.
V živinorejski proizvodnji bomo povečali stalež krav za 370glavali za 3%. Tržna proizvodnja mleka bo večja za 6% in bo znašala 12.791.000 litrov mleka, mlade pitane govedi za 6%> in sicer na 1.583 ton ter 500 ton svinjskega mesa.
KZ Krka bo pospeševala tržno pridelavo grozdja in si prizadevala, da bo v letu 1985 odkupila vse tržne viške grozdja.
Izvažali bomo mlado pitano goved, konje, krompir, hmelj, med in gobe. V letu 1985 bo znašal izvoz 20 mio din.
Kmetijska zemljiška skupnost bo v letu 1985 namenila posebno skrb izvajanju agrarnih operacij. Z osuševanjem zamočvirjenih površin in z agromelioracijami se bo izboljšala rodovitnost zemljišč, zzložbami zemljišč pa se bodo izboljševali pogoji za intenzivno obdelavo.
V letu 1985 bomo izvajali hidromelioracije na območju Mokrega polja na površini 113 ha in komasacije melioriranih zemljišč v delu k.o. Polhovica in delu k.o. Gradišče. Agromelioracije bomo izvajali na območju Birčne vasi na površini 322 ha in organizirali pašne skupnosti na Lopati na površini 34 ha in v Trebči vasi na površini 14 ha.
Izvedli bomo priprave na hidromelioracijo dela potoka Radulja na površini 500 ha in za območje Šentjakoba pri Šentjerneju na površini 260 ha, kjer bodo tekle tudi priprave na komasacijo (del k.o. Ostrog in del k.o. Gradišče).
Izvedli bomo tudi priprave na agromelioracijo na območju Dolža na površini 352 ha. Gornjega križa v Suhi krajini na 120 ha, Dolenje Stare vasi pri Škocjanu na 200 ha in Globodola na 200 ha, kjer bodo tekle tudi priprave za komasacijo (del k.o. Globodol). ter priprave za organiziranje pašnih skupnosti na Lazah na 35 ha in Nakunču na 15 ha.
Kmetijska zemljiška skupnost bo nadaljevala z aktivnostmi vključevanja neobdelanih zemljišč v obdelavo.
Kmetijska zemljiška skupnost bo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih skrbela, da se bo promet s kmetijskimi zemljišči odvijal v korist kmetov. Za ze-
mljišča v prodaji, kijih kmetje ne bodo pridobivali, pa bo uveljavljala predkupno pravico v korist sklada zemljišč Kmetijske zemljiške skupnosti. S tako pridobljenimi zemljišči se bodo kmetom nadomeščale površine, ki bodo pozidane na podlagi veljavnih zazidalnih načrtov.
Na podlagi ustreznega odloka bo komunalna skupnost v sodelovanju z DO Komunala pripravila program zaščite vodnih virov, s katerim bomo zagotovili izvajanje odloka.
Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto in Gorjanci Straža bosta usposobila obstoječo avtobusno postajo za opravljanje medlinijskega in medkrajevnega avtobusnega prometa.
Podjetje za PTT promet bo nadaljevalo uresničevanje srednjeročnega investicijskega programa.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo izdelala oceno in načrt varstva pred požarom v občini ter sodelovala pri posodabljanju gasilske opreme Zavoda za požarno varnost in gasilskih društev.
5. Zaposlovanje
Politiko produktivnega zaposlovanja bomo uresničevali z boljšim izkoriščanjem obstoječih tehničnih in delovnih zmogljivosti. Pri tem bomo uvajali ustreznejšo organizacijo in pripravodela.večizmenskodeloterboljšodelovnodisciplino in odgovornost.
V organizacijah združenega dela bodo bolj zaposlovali pripravnike in sicer tako, da bodo vsaj 2/3 novih in nadomestnih potreb po delavcih nadomestili s pripravniki.
Potrebno je omogočiti zaposlovanje pripravnikov za najmanj določen čas, da opravijo pripravniško dobo in strokovni izpit (po potrebi), ter tako dobijo možnost, da enakopravno konkurirajo na razpisana dela in naloge.
Vztrajali bomo, da bodo šli v pokoj vsi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev.
S štipendijsko politiko bomo spodbujali vpisovanje študentov na višje in visoke šole tehniških usmeritev.
6. Preskrba in blagovna rezerva
Trgovinske organizacije v občini bodo zagotovile, da bo oskrbljenost občanov najmanj na ravni iz leta 1984. Preskrba gospodarstva z reprodukcijskim materialom se bo izboljšala, promet pa povečal.
Trgovina bo povečala prizadevanja za povezavo s proizvodnimi organizacijami združenega dela tudi izven občine in republike. Hkrati bo tekel tudi proces združevanja in povezovanja trgovinskih zmogljivosti v občini ter združevanje s trgovinskimi organizacijami izven občine.
Zadolženi nosilci bodo skrbeli za realizacijo nalog iz programa razvoja trgovine v občini.
Izvršni svet bo nadaljeval z realizacijo programa oblikovanja občinskih stalnih blagovnih rezerv, tako da bodo le-te dosegle konec leta 1985 normativ 60-dnevne oskrbe.
7. Politika cen
Politika cen v letu 1985 bo temeljila na ekonomskih in tržnih zakonitostih. Uveljavljena bo večja samostojnost organizacij združenega dela in samostojnih nosilcev osebnega dela pri oblikovanju cen. Ukrepi neposredne kontrole cen se bodo uporabljali le izjemoma.
Vse spremembe cen v organizacijah združenega dela morajo obravnavati in sprejeti njihovi samoupravni organi.
Na nivoju občine bomo proučevali razmerja med vhodnimi in izhodnimi cenami, spremljali gibanje domačih cen ter na podlagi analiz predlagali ukrepe, s katerimi bomo vplivali na usklajevanje ponudbe in povpraševanja.
Na področju cen gospodarske infrastrukture se bomo zavzemali za cene, ki bodo v teh dejavnostih omogočale enostavno reprodukcijo.
V skladu s spremembami v sistemu družbene kontrole cen na ravni federacije in republike bomo pripravili predpise, ki bodo urejali družbeno kontrolo cen v občini.
8. Razporejanje ustvarjenega dohodka in gibanje osebnih dohodkov
Organizacije združenega dela bodo razporedile dohodek v skladu z letnimi plani. V delitvi bodo zagotovile ohranitev deleža akumulacije iz leta 1984 in zagotovile večanje obsega obratnih sredstev.
Zavzemali se bomo za zaustavitev padanja realnih osebnih dohodkov ter sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb.
Rast sredstev za osebne dohodke in skupno porabo delavcev se bo v posameznih organizacijah združenega dela oblikovala v odvisnosti od dosežene proizvodnje, izvajanja dogovorjenih delovnih nalog, storilnosti živega in minulega dela,gospodarnosti in drugih kakovostnih dejavnikov gospodarjenja. Osebni dohodki morajo postati temeljni stimulativni element za doseganje boljših proizvodnih rezultatov. Tako se bomo približali uresničevanju načela, najboljši delovni in poslovni rezultati zagotavljajo tudi višje osebne dohodke.
V samoupravnih splošnih aktih bomo ustrezno opredelili oz. stimulirali nagrajevanje inovacijske dejavnosti in sprejeta določila izvajali.
Izvajali bomo dogovor o nalogah pri uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1985.
9. Naložbena dejavnost in vzdrževanje
Organizacije združenega dela s področja gospodarstva v letu 1985 ne predvidevajo večjih naložb v objekte, ampak predvsem v posodobitev tehnologije in proizvodnje, ki bo dajala čimprejšnje poslovne in izvozne rezultate.
Elektro Ljubljana TOZD Elektro Novo mesto bo v letu 1985 izvajal investicijska dela na distribucijskem omrežju v skladu s srednjeročnim planom.
Savske elektrarne bodo izdelale investicijskodokumentacijo za novi dvosistem-ski daljnovod 2 X 110 kV Brestanica — Krško — Hudo(Novo mesto), sama izgradnja pa je planirana za leto 1987. Nadaljevalo se bo tudi s pripravo dokumentacije za RP Hudo.
DO Elektro Ljubljana bo zgradila novi dvosistemski daljnovod 2 X 110 kV Novo mesto — Trebnje, ki bo do izgradnje RTP Trebnje obratoval z 20 kV napetostjo.
Industrija motornih vozil bo nadaljevala z izvajanjem investicij v skladu z razvojno-sanacijskim programom.
Tovarna zdravil Krka Novo mesto bo modernizirala obstoječe proizvodne linije in vlagala v razvojno in kontrolno-analitsko opremo. Pripravila bo investicijsko-tehnično dokumentacijo za izgradnjo čistilne naprave za predčiščenje.
Novoles Straža bo rekonstruiral tehnološko opremo in lakirnico za masivno proizvodnjo ter z nabavo računalnika racionaliziral poslovanje.
Iskra TOZD HI POT Šentjernej bo izdelala elaborat za investicijo »vzpostavitev roizvodnje prikazalnikov na tekoče kristale — LCD«, Iskra TOZD UPORI entjernej pa bo razširila in modernizirala proizvodnjo plastnih uporov.
Iskra TOZD ENE L Novo mesto bo v letu 1985 začela izvajati program razširitve in modernizacije proizvodnje.
Tekstilna tovarna NOVOTEKS in tovarna oblačil LABOD Novo mesto bosta nabavili opremo in modernizirali proizvodnjo.
Gorjanci Straža bodo z nabavo novih vozil modernizirali vozni park.
ZK Žito Ljubljana TOZD Pekarna in slaščičarna Dolenjska Novo mesto bo pristopila k razširitvi skladiščnih prostorov, ekspedita in k ureditvi proizvodnih prostorov. Pri financiranju povečanja skladiščnih prostorov bodo sodelovale občinske blagovne rezerve.
Emona Dolenjka Novo mesto bo stare prostore Iskre Žužemberk preuredila v samopostrežno trgovino, Mercator TOZD Standard pa bo začel zurejanjem trgovine v Gotni vasi in pripravil dokumentacijo za gradnjo trgovine v Bučni vasi.
KZ Krka Novo mesto bo v letu 1985 investirala sredstva v dopolnitev opreme v lastni kmetijski proizvodnji, v izgradnjo hladilnice, v izgradnjo kmetijskega oskrbnega centra v Jurki vasi in na Grabnu ter v kooperacijski proizvodnji v kmetijske gradnje, strojne skupnosti in kmetijsko mehanizacijo.
Služba družbenega knjigovodstva, podružnica Novo mesto, bo pripravila vse potrebno za gradnjo poslovne stavbe v Novem mestu.
10.	Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo svoje letne plane uskladile z namenom, da se razpoložljiva sredstva porabijo za izvajanje kij u-čnih nalog v občini in v krajevnih skupnostih.
Sofinancirale bodo razvoj Suhe krajine in drugih manj razvitih krajevnih skupnosti v občini. Prispevale bodo del sredstev za razreševanje romske problematike.
Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje bodo skrbele za informiranost občanov in zagotavljale sofinanciranje izdajanja Dolenjskega lista.
a.	Stanovanjsko in stavbno-zemljiško gospodarstvo
Z boljšim sodelovanjem vseh dejavnikov v stanovanjski gradnji bomo dosegli, da se bodo tudi stanovanjska sredstva združenega dela hitreje vključevala v družbenousmerjeno stanovanjsko gradnjo, s čimer bomo dosegli učinkvoitejšo porabo vseh stanovanjskih sredstev. S tem bomo povečali obseg gradnje stanovanj, v večji meri zaposlili proste zmogljivosti izvajalcev del in pospešili reševanje stanovanjskih problemov delavcev.
V letu 1985 bomo v soseski lrča vas-Brod v Novem mestu dokončali 85 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji ter pričeli z gradnjo 150 stanovanj. V različnih krajih v občini bomo dogradili 122 individualnih stanovanjskih hiš.
Samoupravna stanovanjska skupnost bo sodelovala pri realizaciji zazidalnega načrta Žabjek v okviru zakonskih možnosti in v skladu z občinskim programom socializacije Romov.
S spremembo kriterijev za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj bomo hitreje reševali stanovanjske probleme mladih družin in tistih mladih družin, ki že imajo solidarnostno stanovanje za določen čas, izpolnjujejo pa pogoje za družine z nizkimi dohodki.
Zagotoviti moramo boljšo kontinuiteto pri pridobivanju in urejanju stavbnih zemljišč. S pospešeno pripravo prostorskih izvedbenih načrtov ter investicijske in tehnične dokumentacije in pravočasno pridobitvijo stavbnih zemljišč bomo omogočili kontinuirano gradnjo stanovanj in drugih objektov.
Stavbnozemljiška in Kmetijska zemljiška skupnost bosta zagotovili sredstva za odkup kmetijskih zemljišč, s katerimi se bodo nadomeščala odvzeta kmetijska zemljišča.
Stavbno-zemljiška skupnost bo v skladu z razpoložljivimi sredstvi v letu 1985:
— nadaljevala s pripravo in komunalno opremo v že začet ih seseskah v Novem mestu po ZN lrča vas-Brod, Regrškc košenice in komunalnoservisniconiCikava, izven Novega mesta pa v soseskah po ZN Otočec in Žužemberk (Stranska vas),
— pričela bo z izvajanjem priprav za gradnjo in s pridobivanjem zemljišč v družbeno lastnino v soseskah po ZN Dolenjske Toplice, Šentjernej in Češča vas,
— nadaljevala bo s komunalno opremo v vseh že začetih soseskah v obsegu razpoložljivih prostih sredstev, namenjenih za posamezno sosesko,
— izvedla bo pripravo in opremo za objekte servisne dejavnosti po ZN na Drski v Novem mestu,
— izvedla bo priprave za oddajo individualnih lokacij v Prečni, v Selih pri Dolenjskih Toplicah pa za individualno in obrtno gradnjo.
b.	Komunalno in cestno gospodarstvo ter požarna varnost
Samoupravna komunalna skupnost in samoupravna interesna skupnost za ceste bosta prioritetno zagotavljali sredstva, ki bodo omogočala redno vzdrževanje obstoječih objektov in naprav. Zagotovili bosta sredstva za dokončanje začetih gradenj in modernizacij komunalnih naprav in cest.
DO Komunala, Samoupravna komunalna skupnost in drugi zainteresirani bodo izvajali program sanacije čistilne naprave v Novem mestu. Komunala bo izvajala program saniranja vodovodnih zajetij in vodovodnih omrežij.
Na področju vodovodnih sistemov se bodo opravljala naslednja dela:
— povečanje zmogljivosti vodovoda Javorovica,
— nadaljevanje izgradnje vodovodnega omrežja v Suhi krajini v sodelovanju z MDA,
— izgradnja vodovoda Zalog-Straža,
— dokončanje izgradnje vodovoda Novo mesto — Jug, III. faza,
— povezava oskrbnih sistemov Družinska vas — Stopiče,
— razširitev in rekonstrukcija vodovoda Dolenjske Toplice,
— rekonstrukcija cevovoda Stopiče — Orehek.
Na področju izgradnje kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav bomo pričeli z izgradnjo čistilne naprave Otočec ter kanala A in kanala A1 Novo mesto.
SIS za ceste bo s Cestnim podjetjem Novo mesto modernizirala cesto Bršljin-Straža na odseku Marof. Cestno podjetje bo dokončalo rekonstrukcijo mostu v Dragi.
Na podlagi ustreznega odloka bo komunalna skupnost v sodelovanju z DO Komunala pripravila program zaščite vodnih virov, s katerim bomo zagotovili izvajanje odloka.
Samoupravna komunalna skupnost občine Novo mesto in Gorjanci Straža bosta usposobila obstoječo avtobusno postajo za opravljanje medlinijskega in medkrajevnega avtobusnega prometa.
Podjetje za PTT promet bo nadaljevalo uresničevanje srednjeročnega investicijskega programa.
Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom bo izdelala oceno in načrt varstva pred požarom v občini ter sodelovala pri posodabljanju gasilske opreme Zavoda za požarno varnost in gasilskih društev.
11.	Družbene dejavnosti
V družbenih dejavnostih ne bomo širili in uvajali novih programov.
Nadaljevali bomo s politiko izenačevanja položaja izvajalcev, ne glede na to, v
kateri družbeni dejavnosti izvajajo programe. Izvajalcem se bodo na podlagi sprejetega programa dela zagotavljala sredstva za osebne dohodke v višini, ki bo omogočala izplačilo osebnih dohodkov v enotnem razmerju do poprečne višine osebnih dohodkov v ustrezni podskupini v SR Sloveniji ob upoštevanju normativov dela.
Prilagajanje skupne porabe razpoložljivemu dohodku zahteva, da iz programov izločimo ali v njih zmanjšamo obseg nekaterih nalog.
V samoupravnih interesnih skupnostih morajo stalno preverjati in dopolnjevati kadrovske, delovne ter druge normative in standarde, obseg uresničevanja pravic pa prilagajati dohodkovnim možnostim.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo skrbele za informiranost občanov in zagotavljale sofinanciranje izdajanja Dolenjskega lista.
V osnovnem šolstvu bomo uresničevali zagotovljeni program osnovne šole ter uvajali novi program življenja in dela.
V srednjem usmerjenem izobraževanju bomo usklajevali vpis učencev na vseh stopnjah s potrebami združenega dela in samostojnega osebnega dela. Povečali bomo vpis v štiriletne proizvodno-tehniške smeri.
V zdravstvenem varstvu bomo krepili predvsem osnovno in preventivno zdravstveno dejavnost ter zdravljenje ter nego bolnikov na domu, predvsem v urbanih naseljih. Zdravstvene organizacije bodo zagotovile boljše medsebojno sodelovanje v skladu z dogovorjeno delitvijo dela v zdravstvu.
Pri dodeljevanju socialno-varstvenih pomoči bomo izvajali enotna merila, pri ugotavljanju upravičenosti do porhoči pa bomo upoštevali dejanske življenjske razmere in vse vire dohodkov. Preverjali bomo upravičenost do socialnovarstvenih pomoči.
V raziskovalni skupnosti bomo zagotavljali večje usklajevanje interesov uporabnikov in izvajalcev pri obli kovanju in izvajanju razvojnih projektov. V okviru programa raziskovalnih nalog bomo dali prednost raziskovalnim nalogam, ki bodo pripomogle k hitrejšemu razvoju gospodarstva v občini (oblikovanje in izvajanje aplikativnih programov, ki zagotavljajo izboljšane in nove izdelčne programe za prodor na svetovni trg). Večjo skrb bomo namenili nadaljnjemu razvoju raziskovalnih zmogljivosti v občini.
Obseg naložb v družbenih dejavnostih bo v letu 1985 skromen.
Izvajali bomo naslednje naloge:
— v skladu z referendumskim programom bomo pričeli z izgradnjo osnovne šole na Otočcu,
— za potrebe osnovne Šole Bršljin bomo proučili možnost ponovne usposobitve šolske stavbe v Prečni,
— nadaljevali bomo z opremljanjem šolskih učnih delavnic v usmerjenem izobraževanju,
— Splošna bolnišnica Novo mesto bo dogradila pralnico z energetiko,
— v skladu z razpoložljivimi sredstvi bomo posodabljali opremo v zdravstvu (za hemodializo in drugo),
— izvedli bomo priprave za delovanje lokalne radijske postaje.
12. Splošna poraba
V proračunu občine bomo v skladu z možnostmi zagotovili sredstva za izdelavo planskih dokumentov in urbanistične dokumentacije za občino Novo mesto.
Zagotavljali bomo sredstva za normalno delovanje delovnih skupnosti družbenopolitične skupnosti, za tehnološko posodobitev opreme, predvsem na področju komunalnega informacijskega sistema in za kritje drugih potreb, ki jih je dolžna financirati družbenopolitična skupnost.
V upravi in pravosodju bomo posodabljali delo, racionalizirali postopke in zmanjševali obsegadministrativno-tehničnih in pomožnih del. Pravosodni organi bodo morali zagotoviti ažurnost pri delu in zmanjševanje zaostankov, kar bo pripomogli k utrjevanju zakonitosti.
13. Planiranje
V letu 1985 bomo sprejeli srednjeročni družbeni plan občine za obdobje 1986-1990 ter dolgoročni družbeni plan za obdobje 1985-2000.
Nosilci planiranja (OZD, SIS, KS in drugi) bodo pospešili pripravo svojih srednjeročnih in dolgoročnih planov, ki morajo biti sprejeti v skladu s programom dela in rokovnikom izvršnega sveta skupščine občine Novo mesto. Svoje planske akte morajo uskladiti s programom gospodarske stabilizacije, pri opredeljevanju novih nalog pa morajo upoštevati realne možnosti za njihovo uresničitev.
Zavod za družbeno planiranje bo v letu 1985 dokončal izdelavo prostorskih izvedbenih aktov, ki jih je začel pripravljati v letu 1984:
— ureditveni načrt: Bršljin,
— zazidalni načrti: Mrzla dolina — I. faza, Cikava — sprememba in dopolnitev, Straža — dopolnitev obstoječe zazidave.
Pripravil bo prostorsko ureditvene pogoje za naselja v občini, ki se ne urejajo v prostorsko izvedbenimi načrti.
Zavod bo v letu 1985 izdelal še naslednje prostorsko-izvedbene akte:
— ureditveni načrt Novo mesto — historično jedro,
— zazidalni načrti: Irča vas — Brod 3/69-dopolnitev, Novi trg — sprememba, Ragovo — JZ od ceste Ločna-Žabja vas za potrebe terciarnih dejavnosti, BTC Češča vas, Petrol Birčna vas, Mirna peč, dve manjši stanovanjski območji za Rome.
Zagotovili bomo lokacijo za izgradnjo skladiščnih prostorov za rezerve PTT repromateirala in rezerve industrijskega blaga.
14. Krajevne skupnosti in skladnejši razvoj občine
Krajevne skupnosti bodo preverile svoje programe za leto 1985 in jih uskladiles programi samoupravnih interesnih skupnosti materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti in z razpoložljivimi sredstvi v skladu s sprejetimi referendumskimi programi.
Problematiko razvoja svojih manj razvitih delov bodo reševale tudi s prostovoljnim delom občanov na lokalnih okviru družbenih organizacij in društev.
Na območju Suhe krajine bo tudi v letu 1985 organizirana zvezna mladinska delovna akcija. Mladinske delovne brigade bodo delovale pri izgradnji osnovne komunalne infrastrukture ter pri agromelioracijah.
Samoupravne interesne skupnosti bodo sofinancirale akcije za hitrejši razvoj Suhe krajine in ostalih manj razvitih krajevnih skupnosti.
15. Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita
Pri nadaljnjem razvoju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo dali poudarek povečanju aktivnosti družbene samozaščite, obrambnim pripravam ter usposabljanju gospodarskih in družbenih dejavnosti za delov izjemnih in vojnih razmerah. Izpopolnjevali bomo tehnično opremljenost teritorialne tb-rambe, uveljavljali dopolnjeno zasnovo narodne zaščite ter izvajali celovit sistem obrambno-samozaščitnega usposabljanja.
Pristojni organi bodo redno spremljali stanje obrammnih priprav v samoupravnih organizacijah in skupnostih, posebno pozornost bodo posvetili obrambnim pripravam organizacij združenega dela posebnega družbenega pomena.
Večji poudarek bomo dali zaščiti družbene lastnine in premoženja.
Pričeli bomo zgradnjodvonamenskega javnega zaklonišča v krajevni skupnosti Center. Lastniki obstoječih zaklonišč morajo zagotoviti redno vzdrževanje in uporabno sposobnost obstoječih zaklonišč.
IV.	DRUGI DOKUMENTI K RESOLUCIJI
Naloge in ukrepe na posameznih področjih gospodarskega in družbenega razvoja občine Novo mesto bodo konkretizirali naslednji dokumenti:
1. Program dopolnjevanja občinskih blagovnih rezerv v letu 1985,
2. Program in finančni načrt sklada za intervencijev kmetijstvu in porabi hrane v letu 1985,
3. Načrt zaposlovanja v letu 1985,
4. Letni plani samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih in družbenih dejavnosti za leto 1985,
5. Proračun občine Novo mesto za leto 1985.
Številka: 30-03/80 Datum: 26/12-1984
45.
Napodlagi 30. in 136. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Uradni list SRS št. 1/80 in 33/80), 2. člena odloka o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Novo mesto za obdobje 1986—1990 (Skupščinski Dolenjski list št. 4/84) ter 202. člena statuta občine Novo mesto (Supščinski Dolenjski list št. 5/79in 14/82) so zbori skupščine občine Novo mesto na seji dne 26. 12. 1984 sprejeli
SMERNICE
ZA DRUŽBENI PLAN OČBINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE 1986-1990
I.	UVOD
Smernice za družbeni plan občine Novo mesto so pripravljene na podlagi strokovnih ugotovitev in analize dolgoročnih razvojnih možnosti občine Novo mesto in na podlagi drugega dokumentacijskega gradiva s področja planiranja družbenega razvoja občine. Pri opredeljevanju izhodišč, skupnih ciljev, okvirjev družbenoekonomskega razvoja in razvojnih usmeritev smo upoštevali tudi:
1. Smernice za dolgoročni plan občine Novo mesto za obdobjedo leta 1995/2000 (SDL, št. 14/84),
2. Načrt za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije občine Novo mesto (Odločajmo, leto V, št. 5, december 1983),
3. Predlog smernic za družbeni plan SRS za obdobje 1986-1990 (Poročevalec, št. 24/84).
S temi smernicami opredeljujemo izhodišča, skupne cilje in usmeritve družbene politike razvoja občine za plansko obdobje 1986-1990 in tudi vprašanja, ki so temeljni pogoj za uresničevanje skupnih interesov in politike družbenega razvoja občine v tem obdobju.
Smernice so za samoupravne organizacije in skupnosti kot nosilce planiranja v občini usmeritev in podlaga za oblikovanje in sprejemanje njihovih planskih aktov. Razpravo o smernicah moramo v vseh samoupravnih organizacijah izrabiti ne le za preverjanje predloženih usmeritev in njihovo soočenje z lastnimi cilji, ampak tudi za preverjanje, kako uresničujemo sistem družbenega planiranja. Posebno pozornost moramo nameniti pripravam, realnosti, usklajenosti in sočasnosti planiranja, še posebej pa pripravi sporazumov in dogovorov o temeljih plana.
2. IZHODIŠČA
Pogoji za gospodarjenje v združenem delu so se v zadnjih letih korenitospreme-nili. V splošnih zaostrenih gospodarskih razmerah je dosežena stopnja razvoja tekočega srednjeročnega obdobja skromnejša od pričakovane. Soočenje prvotnih planskih predvidevanj (npr. 5% rast družbenega proizvoda) in dejanskih dosežkov priča, da na vrsti področij ne bodo ustvarjeni rezultati, ki so zastavljeni v srednjeročnem družbenem planu občine za obdobje 1981-1985.
Kljub pomanjkanju sredstev za tekočo proizvodnjo, vse težji dosegljivosti deviz za nabavo repromateriala. vse bolj zastareli opremi in tudi občasnem trganju domačih reprodukcijskih verig, smo uspeli fizični obseg industrijske proizvodnje zadržati na minimalni stopnji rasti.
Zaposlovanje je v glavnem teklo skladno z zastavljenimi družbeni mi usmerit vami. Povprečna stopnja rasti števila zaposlenih v obdobju 1981-1983 je 1,8%. Število iskalcev zaposlitve se močneje ne povečuje in se s tem bistveno ne oddaljujemo od polne zaposlenosti.
Investicije so v tem obdobju močno nazadovale, tako se je znižal delež ustvarjenih investicij v družbenem proizvodu od 33,8% v letu 1980 na 12.3% v letu 1983. Pri strukturi vlaganj pa smo vendarle dosegli premik v načrtovani smeri, to je, da so investicije usmerjene v izvozno usmerjene proizvodnje. Pozitivne spremembe so tudi v povečanju samofinanciranja (večji delež lastnih sredstev), poleg tega narašča delež samoupravno združenih sredstev. Sprejeti kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva pri novozačetih naložbah odigravajo v precejšnji meri vlogo selektorja, njihovi vidnejši učinki pa se bodo pokazali v prihodnjem obdobju.
Življenjski standard v obdobju uresničevanja srednjeročnega družbenega plana 1981-1985 nazaduje. Gibanje vseh oblik porabe je zlasti \ zadnjih dveh letih potekalo mimo predv idevanj, zapisanih v družbenem planu 1981-1985, toda v skladu z letnimi resolucijami.
Stopnja uresničitve temeljnih razvojnih usmeritev dosedanjega plana z vidika prihodnjega razvoja ni zadovoljiva. Usmeritve iz tekočega planskega obdobja o nujnosti spreminjanja gospodarske strukture v prid dejavnostim, ki omogočajo dolgoročno višji dohodek na zaposlenega, racionalnejšo rabo energije in surovin, varovanje okolja, dediščine, večji delež ustvarjalnega in visokokvalificiranega dela. še ne dajejo ustreznih rezultatov. Tako v naslednje obdobje prenašamo vrsto neizpolnjenih nalog, kar pomeni, da bomo novo plansko obdobje začeli z nižjo starostno osnovo, kot smo jo pričakovali in da bodo materialni okviri skromnejši od pričakovanih.
Pravzaiadi skromnih materialnih možnosti sc kot temeljno izhodišče nadaljnjega razvoja postavlja v ospredje opora na lastne sile. Zato bomo v skladu s stabilizacijsko naravnanostjo gospodarstva in potrebo po saniranju gospodarskih razmer težili k višji proizvodni in izvozni rasti kot podlogi za hitrejšo rast realnega dohodka in s tem realizacijo pozitivnih premikov na področju družbenega in osebnega standarda. To bo mogoče le, če bomo postali inventivna ter za znanstvene in tehnološke dosežke sprejemljiva družba.
3. GLOBALNI MATERIALNI OKVIRI TER SOCIALNI IN PROSTORSKI POGOJI
3.1.	Globalni materialni okviri Možni globalni okviri razvoja občine Novo mesto v prihodnjem srednjeročnem obdobju, opredeljeni v Analizi razvojnih možnosti za obdobje 1986-1990/2000 in
Smernicah za dolgoročni plan občine Novo mesto ter ugotovljeni na podlagi dokumentacijskega gradiva za pripravo srednjeročnega družbenega plana za obdobje 1986-1990, so predvsem naslednji:
Osrednje aktivnosti gospodarskih organizacij v tem planskem obdobju bodo usmerjene v reševanje problemov postopnega prestrukturiranja proizvodnih programov in čim večjo finalizacijo proizvodov ob večji udeležbi lastnega znanja. V tem obdobju še ne moremo načrtovati nadpovprečnih rezultatov gospodarske rasti, vendar ocenjujemo, da bo mogoče ob uspešno izpeljani sanaciji žarišč izgub in modernizaciji dosegati višje stopnje gospodarske rasti šele v naslednjem srednjeročnem obdobju, to je 1981-1995.
Skladno s tem analiza možnosti materialnega razvoja in smernice za dolgoročni plan predvidevata, da bi bilo ob boljšem izkoriščanju razpoložljivih zmogljivosti v petletnem obdobju 1986-1990 mogoče doseči 3,3% realno rast družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo realni družbeni proizvod v tem obdobju narastel za 17,6%. To bo mogoče uresničiti z dokončno sanacijo izgub (predvsemIMV), boljšo in selektivnejšo izbiro proizvodnih programov, intenzivnejšim izkoriščanjem obstoječih zmogljivosti in delovnega časa. V vseh poslovnih in investicijskih odločitvah bo morala imeti prednost tista proizvodnja, ki bo dajala višji dohodek na zaposlenega in ki bo na svetovnih trgih konkurenčna. Upoštevali bomo tudi zahtevo po smotrnejši porabi energije, maksimalnem izkoriščanju surovin ter zahteve po ohranjanju zdravega, čistega okolja ter spoštovanja naravne in kulturne dediščine.
K rasti družbenega proizvoda bodo v največji meri prispevali: industrija, (čeprav se bo njen delež v celotnem družbenem proizvodu občine postopno zmanjševal), kmetijstvo, pospešena rast drobnega gospodarstva.
V občini bomo dosegli povprečno vsaj 4,5% realno letno rast izvoza (SRS planira 6%<), od tega na konvertibilno tržišče 5% (SRS 8%). Planirano možno gospodarsko rast bomo vtem obdobju dosegli z 1.1% letno stopnjo rasti zaposlovanja, kar pomeni približno 1.500 novih delovnih mest, od tega v združenem delu za 1,00%, v samostojnem osebnem delu pa za okrog 4,5%;. Načrtovana stopnja zaposlovanja bo ob izvajanju politike produktivnega in racionalnega zaposlovanja omogočila polno zaposlenost. Produktivnost dela se mora kontinuirano povečati. K povečanju produktivnosti dela bo največ prispevala učinkovita uporaba strokovnega, tehnološkega, ekonomskega in humanističnega znanja v industriji, kmetijstvu in drobnem gospodarstvu.
Pri tem bomo posvečali posebno pozornost organizaciji dela, kadrovski politiki, modernizaciji delovnih priprav, tehnološkemu napredku, vrednotenju inventivnega dela in nenehnemu izpopolnjevanju proizvodnih programov, ki bodo v večji meri temeljili na domači tehnologiji in domači opremi.
Z izkoriščanjem vseh razpoložljivih finančnih virov in z razširjanjem materialnih osnov dela bomo ustvarjali nove zaposlitvene možnosti in zaposlili ves mladi strokovni kader. S tem bomo izboljšali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih tako, da bo vsaj 30% delavcev imelo najmanj V. stopnjo izobrazbe (v letu 1981 —23%).
Skupno porabljena sredstva ne smejo naraščati hitreje od celotnega prihodka. Sredstva za družbene dejavnosti bodo rastla usklajeno z rastjo dohodka gospodarstva, pri čemer bodo imeli prednost izobraževanje, razvojno-raziskovalna dejavnost in zdravstvo. Obveznosti iz dohodka bodo v globalu rastle počasneje od rasti dohodka oziroma skladno s selektivnim zniževanjem obveznosti gospodarstva. Sredstva za splošno porabo pa bodo ostala realno na sedanji ravni. Z nadaljnjim širjenjem svobodne menjave bodo posamezni izvajalci lahko oblikovali programe, ki bodo zahtevali dodatna sredstva za razširitev dejavnosti in izboljšanje kakovosti.
Delež akumulacije v strukturi dohodka bo ostal na približno enaki ravni kot v letu 1985. Akumulacija, ki ostaja gospodarstvu.je bila v letu 1982nominalno nižja od akumulacije v prejšnjem letu. v letu 1983 pa je po nominalni vrednosti skoraj dvakratna. Bolj realen je vpogled v akumulacijo, ki ostaja delovnim organizacijam, le-ta je v celotnem obdobju 1981-1983 negativna, kar kaže na veliko zadolženost gospodarstva, predvsem pa OZD s področja industrije ter prometa in zvez, deloma pa tudi na rezultat nerentabilnosti naložb. Največji del akumulacije, ki ostaja gospodarstvu, gre za odplačila dolgoročnih in kratkoročnih kreditov. Rast realne akumulacije je negativna. Zaradi takšnega stanja so potrebni še večji napori pri zniževanju prispevnih stopenj za splošno in skupno porabo ali vsaj vzdrževanje na isti ravni. Zaradi visokih obveznosti gospodarstva tudi v prihodnjem obdobju.se prognozira.du bo za bruto investicije v osnovna sredstva ostala približno dobra polovica razpoložljive bruloakumulacijc(SRS64% ). To bi omogočilo okoli 4% letno rast investicij v osnovna sredstva (SRS 5% ), od tega gospodarskih okoli 5,5% (SRS 6.7% ).
Uresničevanje razvojnih ciljev in nalog v obdobju 1986-1990 bo zato zahtevalo skrajno gospodarnost, selektivnost in odgovornost pri sprejemanju poslovnih in investicijskih odločitev v organizacijah združenega dela. Prioriteto bodo imele investicije v modernizacije in rekonstrukcije proizvodenj ter posodabljanje proizvodenj. V obstoječih objektih bomo tudi v tem srednjeročnem obdobju dajali prioriteto investicijam za proizvodnjo hrane in za povečanje izvoza. Tem usmeritvam bo prilagojena tudi poslovna politika bank.
3.2.	Globalni socialni in kadrovski pogoji
Prebivalstvo občine narašča počasneje od projekcij, zapisanih v srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1981-1985. Analiza demografskih pogojev preteklega obdobja ugotavlja, da seje rast števila prebivalcev umirila na stopnji rasti 0,9% in tudi v naslednjem obdobju ne pričakujemo bistvenih odstopanj. Ta ko predvidevamo. da sc bo število prebivalstva povečalo od priblišno 58.000 v letu 1985 na približno 60.500 prebivalcev, kar pomeni povprečni letni prirast približno 530 prebivalcev.
Tudi zaposlovanje ne sledi projekcijam, določenim s srednjeročnim družbenim planom 1981-1985. pač pa je rast zaposlovanja prilagojena gospodarski rasti. Ocenjujemo, da bo v začetku prihodnjega planskega obdobja v občini približno 27.000
delovnih mest v družbenem in zasebnem sektorju ter, da se bodo do leta 1990 po stopnji rasti 1,0% povečala na približno 28.500 delovnih mest. S predvideno stopnjo zaposlovanja bomo omogočili polno zaposlenost, kar pomeni, da bo ob upoštevanju upokojevanja razpoložljivih približno 300 novih delovnih mest na leto. Na tak način bo nezaposlenost upadla na okoli 0,5% v letu 1990. V prihodnjem obdobju bo zato potrebno dodatno zaposliti del sedaj nezaposlenih kadrov in delež delovne sile, ki bo sproščen kot tehnološki višek zaradi uvajanja modernejših tehnologij. Vzporedno z modernizacijo proizvodne tehnologije bo združeno delo skrbelo za ustrezno dopolnilno izobraževanje in kvalifikacijsko usposabljanje delavcev.
Ob potrebah, kijih narekuje intenzivni gospodarski razvoj, razvoj informatike in komunikacij, bo primanjkovalo ustreznih kadrov z zahtevnejšimi stopnjami izobrazbe.
3.3. Prostorski pogoji v občini Novo mesto
Prostorske omejitve in pogoji vobčinskem prostoru, ki jih obravnavajo že smernice za dolgoročni plan občine Novo mesto, bodo vplivali na razvoj tudi v letih 1986 do 1990. Koncentracija vseh dejavnosti v nižinskem delu doline Krke, omejene količine kvalitetnih kmetijskih zemljišč, obsežna območja stagnacije in depopulacije terskromne zalogeenergetskih virov in mineralnih surovinsotrajne omejitve. So pa tudi omejitve, kijih moramo začeti odstranjevati že v naslednjem obdobju. Tu gre predvsem za izvajanje policentričnega razvoja znotraj prostora občine, gradnje v agrarnih naseljih in pospeševali razvoj naselij, za katere v dolgoročnih planskih dokumentih predvidevamo pospešen razvoj. S tem bomo ustvarjali pogoje za racionalnejšo oskrbo in kvalitetnejšo infrastrukturo naselij.
Na urbanih območjih moramo doseči premike v racionalni rabi zemljišč ob upoštevanju meril, ki zagotavljajo zmanjševanje družbenih in urbanih stroškovza razvoj naselij (prenova). V odročnih naseljih pa bomo težili k zaustavljanju trendov praznenja prebivalstva.
4.	SKUPNI CILJI RAZVOJA
Skupni cilji družbenega razvoja občine v tem srednjeročnem obdobju, ki izhajajo prioritetno iz Smernic za dolgoročni plan občine Novo mesto in iz načrta uresničevanja gospodarske stabilizacije v občini Novo mesto, so:
4.1. Pri razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov bomo posebno pozornost namenili uveljavljanju odločilne vloge delavcev v združenem delu, svobodni menjavi, samoupravnem združevanju sredstev na dohodkovnih temeljih ter nadaljnjemu razvoju in krepitvi vloge delegatskega sistema.
Zagotavljali bomo odločilno vlogo in odločanje delavcev v združenem delu o pogojih, sredstvih in rezultatih dela v celotni družbeni reprodukciji.
Zaradi večje učinkovitosti pri gospodarjenju bomo pospeševali integracijske procese na podlagi dohodkovnih temeljev. Združevanje sredstev bomo uveljavili kot prevladujoč odnos pri financiranju skupno dogovorjenih nalog.
Morali bomo doseči kakovostne premike pri uveljavljanju delitve osebnih dohodkov po delu, rezultatih dela in minulem delu. Sistem razporejanja dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke mora delavce ekonomsko stimulirati za uresničevanje gospodarske stabilizacije. O razovju in sredstvih za razširjeno reprodukcijo na vseh področjih morajo odločati delavci.
4.2. Da bi dosegli zaustavitev trenda upadanja življenjskega standarda delovnih ljudi in občanov, bomo morali zagotoviti stabilen in skladen razvoj občine ter pospešeno odpravljati neskladja v razvoju. Zato mora gospodarstvo ob čimboljšem izkoriščanju naravnih potencialov zagotavljati optimalne stopnje rasti dohodka. To bomo dosegli z boljšo izobrazbo obstoječih proizvodnih zmogljivosti. boljšo organizacijo dela in postopnim prestruktuiranjem proizvodnje, ki ni v zadostni meri rentabilna. Zaradi zaostrenih razmer na področju investicijske porabe bomo v prihodnjem srednjeročnem obdobju več vlagali v obnovo zastarele opreme.
4.3. Pri razvoju osnovnih proizvodnih faktorjev bo odločilno vlogo odigral človek, saj lahko le na podlagi znanja gradimo nadaljnji razvoj na lastnih silah. Zato moramo povečati intelektualni potencial, ki bo poglavitni dejavnik pri dvigovanju delovne in tehnične produktivnosti. Raziskovalno - razvojno delo in inventivnost v proizvodnem procesu morata obupoštevanju industrijskctradicije postati vodilna proizvodna faktorja.
4.4. Zahtevo po povečanem vključevanju v mednarodno delitev dela bomo dosegli samo z visoko kvaliteto izdelkov in storitev i/ obstoječe strukture dejavnosti. Nadaljnj rast gospodarstva botemclila na še večji odprtosti kot doslej, saj bomo le na ta način lažje premostili likvidnostne težave, omogočili večji pretok blaga in storitev, znanja in tehnologije ter povečali vpliv ekonomskih meril svetovnega trga na gospodarjenje. Če bo uspešno izvedena sanacija IM V, bo delež izvoza v celotnem prihodku še vedno nad republiškim povprečjem (delež prihodkov ustvarjenih na tujem trgu v letu 1983 v občini je 25,8'/i, v republiki pa 10,8%). Pričakuje se, da bodo izvozno usmerile svojo proizvodnjo tudi OZD. ki sedaj še ne nastopajo kot izvozniki.
Zagotovili bomo načrten uvoza tehnologije ter dali prioriteto delovnim organizacijam, ki so se sposobne tehnološko razvijati vsaj deloma na osnovi lastnega razvojno-raziskovalnega dela.
S tesnejšim poslovnim povezovanjem v okviru reproverig bomo zmanjševali odvisnost od uvoza iz tujine in sicer z nadomeščanjem uvoženih surovin z. dostopnimi domačimi surovinami in repromateriali.
4.5. Zamenjava tehnološko zastarele in odpisane proizvodne opreme bo v obdobju 1986-I990eden temeljnih razvojnih ciljev. Z vlaganjem amortizacije in akumulacije v novo sodobno opremo bomo skrbeli, da se bo stopnja odpisanosti opreme do konca planskega obdobja znižala. Pospešeno bomo posodabljali dejavnosti, ki imajo največjo stopnjo odpisanosti opreme, imajo pa proizvodne programe, ki
zagotavljajo trajnejše možnosti za uspeh na tujem trgu in temeljijo na višji stopnji predelave ter lastnem tehnološkem znanju. Posodobitve tehnološke opreme bomo izvajali predvsem v povezavi z domačimi proizvajalci in le deloma iz uvoza. Da bomo to dosegli, moramo dajati prednost gospodarskim investicijam v proizvodnjo sodobne opreme in financirati le najnujnejša gradbena dela.
Vzporedno s procesom posodabljanja proizvodne opreme mora potekati tudi zamenjava tehnologije, odpravljanje ozkih grl v proizvodnih procesih ter pospešena integracija raziskovalnih kapacitet in širša družbena podpora inovativni dejavnosti.
4.6. Temeljni cilj kmetijske proizvodnje je povečati obseg tržne kmetijske proizvodnje in čimbolj smotrno izkoristiti obstoječe kmetijske površine. Zato bomo veliko pozornost namenili izboljšanju kmetijskih zemljišč, zviševanju hektarskih donosov in povečevanju živinorejske proizvodnje, ki bo temeljila na lastni krmni osnovi. Bolje bomo izkoriščali razvojne možnosti sadjarstva in vinogradništva.
Kmetijstvo bomo pospeševali z ukrepi kmetijsko-pospeševalne službe, davčne in kreditne politike. Spodbujali bomo tiste oblike organizirane tržne proizvodnje, ki ima za to pogoje, ter smotrno obdelavo vseh kmetijskih zemljišč.
S sredstvi za intervencije na področju proizvodnje hrane bomo motivirali kmete v odročnih predelih, da bodo ostajali in delali na kmetijah.
4.7. Razvoj gospodarske infrastrukture bo v funkciji celotnega družbenoekonomskega razvoja občine, razrešiti moramo vprašanje energetske oskrbe, zagotoviti preskrbo z vodo, razširiti komunalne naprave in zagotoviti možnosti odlaganja posebnih in nevarnih odpadkov.
Z rekonstrukcijo komunalne infrastrukture bomo izboljšali obstoječi komunalni standard. Posodabljali bomo zastarela omrežja, izvajali novogradnje vzporedno z naraščajočimi potrebami stanovanjske, gospodarske in druge gradnje. Varovali bomo vire pitne vode in urejali okolje. V okviru SIS materialne proizvodnje bomo opredelili razvojne prioritete in združevali sredstva v ta namen.
Vodnogospodarsko, energetsko in prometno infrastrukturo širšega družbenega, območnega in lokalnega prometa bomo razvijali postopoma v okviru dolgoročno zasnovanih tehničnih sistemov na podlagi noveliranih programov, ki jih terjajo zmanjšane finančne možnosti in v povezavi s sosednjimi občinami. Posebno pozornost bomo posvečali potrebam po učinkovitejših prometnih režimih, razvoju komunikacij in komplementarnemu energetskemu sistemu.
V srednjeročnem družbenem planu za obdobje 1986-1990 bomo na podlagi predhodno sprejetih kriterijev določili manj razvite krajevne skupnosti.
4.8. Racionalno rabo prostora bomo dosegli z usklajeno prostorsko, zemljiško in urbanistično politiko. Dosledno bomo izvajali politiko policentričnega razvoja občine in pri tem odpravljali neusklajenosti procesa dcagrarizacije in urbanizacije ter zmanjševali strukturno neuravnoteženost urbanega omrežja. Preprečevali bomo nesmotrne posege, ki spreminjajo kmetijska zemljišča v območja za neag-rarne namene.
Ustrezneje bomo zaščitili okolje predvsem s sanacijo obstoječih izvorov onesnaženja. Predvsem bomo varovali tekoče vode, zmanjševali onesnaženost zraka in preprečevali naraščanje hrupa.
Kvalitetneje bomo varovali naravno in kulturno dediščino in dobrine skupnega družbenega pomena.
4.9. Pospeševali bomo razvoj drobnega gospodarstva ter z ukrepi davčne in kreditne politike omogočili dolgoročnejšo naravnanost drobnega gospodarstva v proizvodno smer, njegovo vključevanje v reproverige ter proizvodnjo usmerjali tudi v izvoz. Posebno pozornost bomo namenili tudi storitveni obrti, ki jo bomo razvijali zlasti ob (novih) bivalnih okoljih ter s tem. da bomo omogočili pridobivanje ustreznih poslovnih prostorov za te dejavnosti tudi s prenovo objektov. Drobno gospodarstvo moramo tehnično in kadrovsko okrepiti, ga specializirati, doseči višjo raven tehnologije, ga bolje organizirati in povezati znotraj sektorja predvsem z drugimi dejavnostmi, predvsem industrijo.
S pospešenim razvojem drobnega gospodarstva bomo prispevali tudi k prestrukturiranju gospodarstva v občini.
Delež samostojnega osebnega dela v družbenem proizvodu občine se je gibal okoli 9% do 11% v letih 1980—1982. v letu 1983 pa je 8%.
Število obrtnikov se rahlo zvišuje, posebno še v kovinski in gradbeni stroki.
4.10. Temeljni cilj na področju družbenih dejavnosti je ohranjanje doseženega standarda ter prilagajanje njihovega razvoja gospodarskim, socialno-kulturnim in prostorskim razmeram. V skladu z načrtom uresničevanja gospodarske stabilizacije bomo intenzivirali tiste dejavnosti, oziroma tiste programe, ki najbolj vplivajo na razvoj in uveljavitev ustvarjalnih možnosti posameznika in družbe kot celote. Zato bomo dajali prioriteto področju izobraževanja, razvojno-raziskovalnega dela in zdravstvenega varstva.
4.11. Skladnejši regionalni razvoj občine bomo v naslednjem obdobju uresničevali tako. da bomo manj razvitim krajevnim skupnostim omogočili hitrejšo modernizacijo prometne, telekomunikacijske in komunalne infrastrukture. Z boljšo dnevno oskrbo v trgovinski mreži, z razvojem družbenih dejavnosti ter z načrtno poselitveno politiko bomo zmanjševali razlike med Novim mestom, ostalimi vodilnimi naselji in podeželjem ter preprečevali pretirano koncentracijo prebivalstva na eni strani in odseljevanje na drugi strani.
Pospeševanje razvoja manj razvitih, obrobnih in hribovitih območij mora bolj kot doslej sloneti na samoupravnem povezovanju vseh nosilcev planiranja in izdelavi skupnih programov.
5.	USMLRITVE DRUŽBENKGA RAZVOJA PO PODROČJIH
Ob upoštevanju zastavljenih ciljev so usmeritve družbenega razvoja v obdobju 1986—1990 po posameznih področjih naslednje:
5.1. Za uspešen razvoj kmetijstva na območju občine Novo mesto moramo najprej zagotoviti stabilne in spodbudne razmere gospodarjenja, urejene tržne odnose in socialno varnost kmetov.
V kmetijstvu so bili v zadnjih letih doseženi rezultati, ki pomenijo spodbudo za nadaljnji razvoj. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 je temeljna naloga kmetijstva doseči vsaj 4% realno stopnjo rasti obsega primarne proizvodnje. To zahteva naslednje proizvodne usmeritve: bolj intenzivno obdelavo njiv in travnikov kot doslej, povečanje obsega njiv, večanje staleža govedi in svinj ter povečevanje pridelkov v vinogradništvu in sadjarstvu. Omogočali bomo razvoj dopolnilnih kmetijskih dejavnosti, kot so: kmečki turizem, ovčereja, perutninarstvo, reja malih živali, čebelarstvo, semenarstvo za potrebe domačega in tujega trga ter drugo.
V zvezi z navedenimi usmeritvami se kot nujne postavljajo naloge: v obdobju 1986—1990 bomo dosledno varovali kmetijsko zemljo in jo izboljševali, zapuščeno zemljo bomo vključevali v obdelavo, povečali sklad njiv za približno 400 ha (1/3 dolgoročnega cilja, zapisanega v smernicah za dolgoročni plan).
Hidromelioracije bomo izvajali na območju grobeljske gmajne, šentjernejskega polja. Radulje in Mokrega polja na površini 1320 ha. Komasacije bomo izvajali na območju šentjernejskega polja, v delu k o. Ostrog, v delu k. o. Gradišče in delu k. o. Šentjernej in na območju Radulje v delu k. o. Mršeča vas in v delu k. o. Tomažja vas. na območju Globodola v delu k. o. Globodol ter komasacijo melioriranih zemljišč v Mokrem polju v delu k. o. Polhovica in delu k. o. Gradišče v skupni površini 1500 ha. Agromelioracije bomo izvajali na območju Globodola, v Suhi krajini, Dol. Stari vasi pri Škocjanu, Vel. Kalu v skupni površini 700 ha.
Izredno pomembna naloga kmetijskega sektorja je združevanje obdelovalne zemlje, ki bi v prvi lazi slonela na vključevanju slabo obdelane in neobdelane zemlje ter zemlje lastnikov — nekmetov v organizirano proizvodnjo na sedanjih čistih oziroma potencialno čistih kmetijah, kise poklicno ukvarjajo s kmetijstvom in so primerno opremljene s kmetijsko mehanizacijo. Na ta način bomo zagotovili, da se bo lond zemlje v družbeni lasti povečal okoli na 2000 ha (6%).
Od KZ Krka Novo mesto pričakujemo razvoj predvsem v smeri kvalitetne proizvodne konsolidacije na višji ravni. KZ Krka mora postati nosilec združevanja sredstev z namenom skupnih vlaganj s kmeti — kooperanti oziroma združenimi kmeti.
KZ Krka mora nastopiti kot nosilec razvoja in organizator tudi na področju dodelave in predelave kmetijskih pridelkov. V tem srednjeročnem obdobju moramo v občini zgraditi zametke živilske industrije: predelavo mleka, predelavo mesa. hladilnico.
5.2. Politiko gospodarjenja z gozdovi bomo usmerjali v ohranjevanje načela trajnosti gozdov, v povečevanje prirastka in ohranjevanje terkrepitev varovalnih, ekoloških in drugih funkcij gozdov Intenziteto izkoriščanja prirastka bomo usklajevali s proizvodnimi zmogljivostmi gozdov in zagotavljali optimalno izkoriščanje posekane lesne mase. Pričeli bomo s sanacijo stanja v zasebnih gozdovih, tam kjer je ta zaradi razdrobljenosti in prekomernega izkoriščanja potrebna, ter se dogovorili za dodatna vlaganja v razširjeno gozdno biološko reprodukcijo.
V obdobju 1986—1990 bo znašal posek povprečno letno 172.000 m'. Realizacija poseka v tej višini je pogojena z doslednim uresničevanjem plana sečenj v zasebnem sektor ju, ker so družbeni gozdovi že sedaj maksimalno obremenjeni. Na tej osnov i bi znašala blagovna proizvodnja gozdnih sortimentov 135.000 m' in to 55.000 m' iglavcev in 80.000 m' listavcev letno ali 675.000 skupaj. Investicije v gozdarstvu bodo usmerjene predvsem v centralno mehanizirano skladišče v Straži. Pomembno vlogo bodo odigrale tudi investicije v gradnjo približno 100 km gozdnih cest.
5.3. Razvoj gradbeništva in industrije gradbenega materiala bomo usmerjali v povezovanje z drugimi dejavnostmi zaradi skupnega nastopa na domačem in tujem trgu, ki mora postati stalna usmeritev. V ta namen bomo gradbeništvo organizirali za prevzemanje izvajanja kompleksnega inženiringa. Spodbujali bomo industrializacijo gradnje. Gradbene organizacije bodo v delovni proces vnašale boljše organizacijske rešitve in dosežke znanosti ter inovacij predvsem pri uporabi racionalnejše tehnologije in materialov, še posebej pa na področju stanovanjske gradnje.
Predvidena dinamika investiranja ne obeta možnosti za večje zaposlovanje gradbenih kapacitet v obdobju 1986—1990, zato bo probleme viška zaposlenih treba reševati z nadaljnjim preusmerjanjem kapacitet na delo v tujini in tudi s preusmerjanjem akapacitet izčistili gradbenih del v spremljajoče dejavnosti (labi-kacija elementov, instalacijska in obrtniška dela). V gradbeništvu sc bo nadaljevalo s tehnološkimi raziskavami in vlaganji v proizvodnjo gradbenih elementov ob uporabi domačih surovin.
Industrija gradbenega materiala sc bo morala razvojno tesneje povezati z gradbeništvom in trgovino. Ob dokaj intenzivni racionalizaciji energije se bo morala proizvodnja preumerjati na lažje in finalno bolj obdelane materiale in ob stalni skrbi za tehnološki napredek.
Potrebno bo izvajati tudi stalne geološke raziskave (kremenovi peski, glina in eventuelno lignit). Širiti bo treba tudi uporabo kamnitih agregatov.
Gradbene organizacije in ostali uporabniki kamnitih agregatov se bodo sporazumeli o enotnem nastopu pri odpiranju in izkoriščanju kamnoloma na območju občine Novo mesto.
5.4. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo v industriji še naprej pospeševali obstoječo strukturo dejavnosti, pri kateri pa bo visokokvalificirano ustvarjalno delo, tehnologija in znanje imelo odločilno vlogo pri povečevanju dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Povečevali bomo delež tehnološko zahtevnih. razvojno intenzivnih ter ekološko ugodnih proizvodnih programov, ki bodo smotrno izrabljali surovine, energijo in prostor. Glede na to, da je domača surovinska osnova široka, je v prihodnjem srednjeročnem obdobju potreben poudarek na oplemenitenju proizvodov in na naložbah za izboljšanje tehnoloških postopkov.
Kot propulzivne industrijske panoge so opredeljene predvsem: elektronika z mikroelektroniko, nekatere vrste bazične in predelovalne kemije, farmacevtika z biotehnologijo, lesna industrija z visoko stopnjo predelave. Razvoj proizvodnje prometnih sredstev je zaradi visokih izgub in nekaterih nerešenih problemov s tujim partnerjem še nedifiniran (stanje: september 1984). Pričakujemo, da bo proizvodni program IMV doživel prestruktuiranje že v naslednjih treh letih.
Poleg tehnološko in kapitalno intenzivnih industrijskih panog bomo posodabljali in razvijali tudi delovno intenzivne panoge, predvsem z uvajanjem sodobnejših, elastičnih in kvalitetnejših proizvodnih programov v smislu čim hitrejšega prilagajanja zahtevam domačegain tujega trga, kar bo pripomoglo k doseganju dinamičnejše gospodarske rasli v drugi polovici tega srednjeročnega obdobja.
Upoštevajoč temeljne razvojne usmeritve, planiramo za posamezne panoge predvsem naslednje:
Na področju elektro in elektronske industrije so v okviru SOZD ISKRA pripravljene osnove ključnih strateških proizvodnih projektov za temeljne organizacije Iskre v občini, in sicer:
— enoplastna in večplastna aktivna in pasivna hibridna vezja visoke stopnje integracije za industrijske in profesionalne namene.
— visokokvalitetni profesionalni potenciometri z vrsto različic po namenu uporabe,
— LCD prikazovalniki,
— upori s poudarkom prestrukturiranja v proizvodnjo profesionalnih metalnim uporov,
— profesionalni enoplastni in večplastni keramični kondenzatorji in celoten spekter varistorjev,
— visokokvalitetni profesionalni konektorji in ostali elektrospojni elementi,
— usmerniki in pretvorniki v najrazličnejših izvedbah uporabe, kot profesionalne naprave ali sistemi na področju uporabe energetike elektronike,
— razvoj in proizvodnja avtomatizirane in robotizirane proizvodne opreme in nekaterih dopolnilnih programov:
Izdelke je potrebno hitro prilagajati zahtevam trga z izvirnimi rešitvami in uporabo mikroračunalniških komponent na osnovi lastnega znanja ter tako omogočiti večji in konkurenčnejši nastop na tujih in domačih trgih.
V Novem mestu bomo posebno pozornost dali razvoju farmacevtske industrije zaradi njene izrazite inventivno-razvojne intenzivnosti ter majhne porabe surovin. Prvenstveno bo potrebno modernizirati obstoječo proizvodnjo zdravil, kar bo omogočalo razvoj propulzivnih področij kot so: biotehnologija, organska sinteza in tehnologija (antibiotiki), fitokemija. fermentacija, anorganska kemija. V bazni kemiji bo težišče v tem srednjeročnem obdobju tudi na pridobivanju lastnih farmacevtskih surovin. Zadovoljitev teh potreb bo zahtevala povečanje števila visoko strokovnih kadrov, zlasti pri razvojno-raziskovalnem delu.
Na področju cestnih gospodarskih in osebnih vozil ter proizvodnje prikolic je v teku ponovno preverjanje sanacijskih programov v smislu preusmerjanja na sodobnejši osebni avtomobil, navelikoserijskoproizvodnjonekaterihavtomobil-skih delov, za kar obstajajo realni pogoji, na proizvodnjo prikolic na osnovi sendvič elementov ter na kvalitetnejši proizvodni program. Pri izkoriščanju obstoječih proizvodnih kapacitet in pri razvoju kvalitetne domače kooperantske industrije bo potrebno doseči tesnejše sodelovanje med jugoslovanskimi proizvajalci vozil. Še nadalje pa bo potrebno kooperantsko sodelovanje s kvalitetnimi tujimi proizvajalci na razvoju in proizvodnji posameznih avtomobilskih delov in sklopov v okviru mednarodne delitve dela.
V lesni industriji je višja stopnja predelave in dvig kvalitete proizvodov osnova nadaljnjemu razvoju. Več raziskovalnega dela bo potrebno usmeriti v izdelavo kvalitetnih izdelkov v manjših serijah. V lesarstvu bo treba dati večji poudarek razvijanju kompletnih ponudb in kompleksnemu inženiringu na podlagi'racionalne porabe lesne surovine, večji uporabi lesnih ostankov in nadaljnji substituciji lesa ter opreme, kar je pogoj za nadaljnjo uveljavitev na zunanjem trgu.
Za zagotovitev surovinskega pokritja lesa iz neposredne okolice bo nujno nadaljevati z združevanjem finančnih sredstev za obsežnejša vlaganja v gozdno proizvodnjo ter v okviru tega v prenovo malo donosnih gozdov.
V tekstilni, konfekcijski in obutveni industriji znaša odpisanost opreme preko 80% in zato je usmeritev v obdobju 1986—1990 prioritetno v modernizacijo strojev ter obnovo druge tehnične opreme ter posodabljanje poslovanja. Modernizacija mora potekati v skladu z razvojnimi kriteriji prestrukturiranja.
Nujna je še večja preusmeritev na strokovno zahtevnejšo in tehnično intenzivnejšo proizvodnjo tekstilnih izdelkov, ki bi vsebovali več ustvarjalnosti in modne mikavnosti z več pestrosti. Obutvena industrija se mora zaradi pomanjkanja kož ter usnja tesneje povezovati v reproverigi.
5.5.	Energetsko oskrbo Novega mesta bomo zagotavljali v okviru energetske bilance Slovenije, ki pa mora biti v prihodnjem srednjeročnem obdobju korigirana v toliko, da bo Dolenjska regija trajno in zanesljivo oskrbovana s kvalitetno energijo. Zato bomo v območni energetski skupnosti pripravili energetsko bilanco.
S ciljem zmanjševanja porabe energije bomo v okviru skupne energetske porabe še naprej zmanjševali delež tekočih fosilnih goriv, medtem ko se bo delež ostalih energetskih virov povečeval.
Spodbujali bomo predvsem rabo trdih goriv in rabo nekonvencionalnih virov (sončna energije, toplotna črpalka).
Glede na ekološke zahteve bomo dokončno proučili možnosti izgradnje daljinskega ogrevanja v Novem mestu. Zavzemali se bomo, da se v republiki v obdobju 1986—1990 izvedejo priprave za gradnjo južnega slovenskega plinovoda na relaciji Koper—Kočevje—Novo mesto—Krško.
Za nemoteno zagotavljanje domačih energetskih surovin bomo sodelovali pri geoloških raziskavah novih nahajališč lignita na območju občine. Na reki Krki in
pomembnejših pritokih bomo izkoristili vsaj del hidroenergetskega potenciala z izgradnjo malih hidroelektrarn.
5.6. Razvoj prometne infrastrukture bo podrejen širšim družbenim merilom racionalnosti. S tega vidika tudi republika predvideva le del posodobitve avtoceste (Šmarje—Sap—Višnja gora) in delno posodobitev železniške proge Ljubljana—Trebnje—Sevnica. To pomeni, da bo zagotavljanje večanja mobilnosti ljudi in blaga, kakor tudi zagotavljanje varnejšega in udobnejšega prevoza v magistralnem delu prometa odloženo v čas po letu 1990. Zato je na našem območju močno vprašljiva realizacija zahteve po zmanjševanju stroškov prometa v ceni izdelka, kakor tudi načela preusmerjanja prenosa blagovnih prometnih tokov s ceste na železnico. Učinki pospeševanja integraludga transporta se prav tako odmikajo v obdobje po letu 1990. Vztrajati bi morali, da se v republiki v srednjeročnem obdobju 1986—1990 izdelajo vsaj konkretni programi za vlaganja v modernizacijo magistralne ceste in železnice na našem območju.
Razvijali bomo integralni transport predvsem v sledečih smereh:
— z izgradnjo novih skladiščno-pretovornih zmogljivosti na novi lokaciji v skladu s potrebami trgovskih in proizvajalnih organizacij dolenjske regije,
— s tehnološkim posodabljanjem obstoječih skladiščnih površin s ciljem čim večjega izkoristka skladiščnega prostora in pretovorne mehanizacije,
— z vključevanjem in izvajanjem sistema integralnega transporta pri kontejne-rizaciji in paletizaciji blaga z namenom povečevanja hitrosti obračanja zalog blaga, hitrejše dostave, uvajanja koristnih novosti in kvalitetnejšega nudenja skladiščno pretovornih storitev,
— s prizadevanji za zniževanje transportnih stroškov pri kosovnih pošiljkah,
— z iskanjem novih poslovnih partnerjev, katerim bi nudili skladiščno pretovorne storitve in po potrebni tudi fizično distrubucijo blaga.
Ravzoj ptt sistema močno Zaostaja za republiškim povprečjem. Na obseg so vplivale nerealizirane investicije in delno varčevalni ukrepi.
Za zagotovitev nujnega razvoja celotnega ptt sistema bo potrebno zmanjšati zaostanek za republiko in zagotoviti ptt prometu kot dejavnosti posebnega pomena, prioriteto v razvoju. Ta pa bo prednostno sledil obvladovanju naraščajočih potreb, dvigu kakovosti in vse zahtevnejšim oblikam medsebojnega komuniciranja. V naslednjem srednjeročnem obdobju bo poudarek na povečanju zmogljivosti medkrajevnih zvez kot tudi zagotovitvi telefona v vseh naseljih.
5.7. V okviru nalog vodnega gospodarstva republike ne predvideva pomembnejših investicij na območju naše občine.
Zato bomo v tem srednjeročnem razdobju nadaljevali z uresničevanjem nalog in usmeritev iz preteklega planskega obdobja. Na osnovi študije Vodnogospodarske ureditve povodja reke Krke bomo pospešili aktivnosti za podrobno razdelavo nalog za celovito ureditev povodja reke Krke. Že v tem srednjeročnem obdobju bomo v skladu s predlaganimi rešitvami realizirali nekatere naloge in pridobili kmetijska zemljišča.
Posebno pozornost bomo v novem srednjeročnem obdobju posvetili zaščiti vodnih virov in kvaliteti reke Krke z njenimi pritoki.
Za uresničevanje te naloge bomo nadaljevali z izgradnjo krajevnih čistilnih naprav. pri vseh večjih onesnaževalcih zagotovili predčiščenje industrijskih odplak in pričeli z izgradnjo čistilnih naprav za zajetjih pitne vode. Zaščitili bomo vire pitne vode pred onesnaževanjem in tako dolgoročno zagotovili nemoteno oskrbo s pitno vodo.
5.8. V srednjeročnem obdobju 1986—1990 bomo zagotovili skladnejši razvoj trgovine z razvojem gospodarstva ter s potrebami prebivalstva. Pri tem bomo dosegli ustrezne jšo preskrbo gospodarskih dejavnosti, predvsem drobnega gospodarstva, z repromateriali in ostalimi proizvodi ter izboljšali preskrbo občanov z dnevnimi in trajnimi potrošnimi dobrinami.
Hitrejši razvoj trgovine bomo dosegli s sodobnejšo organiziranostjo trgovinske dejavnosti v občini, z novimi naložbami v trgovske zmogljivosti ter z enakomernejšo prostorsko razporeditvijo prodajaln. Okrepili bomo trgovino na debelo ter zagotovili oz. organizirali nove oblike trgovinske dejavnosti, (strokovna organizacija za opravljanje zunanjetrgovisnkih poslov za potrebe regije, diskontna trgovina).
V obdobju do leta 1990 bomo izvajali naslednje temeljne naloge:
— odpravili bomo razdrobljenost sedanjih trgovinskih zmogljivosti v občini tako. da bomo podpirali združevanje manjših trgovskih organizacij v občini z večjimi trgovskimi organizacijami izven občinskih meja,
— občinski prostor bo odprt za trgovske organizacije združenega dela iz SR Slovenije in ostalih republik,
— v družbenem planu občine za srednjeročno obdobje bomo konkretno opredelili prostorsko razporeditev, namembnost objektov ter način zagotavljanja sredstev za naložbe v nove trgovinske zmogljivosti.
— v odročnejših krajih oz. tam, kjer družbeni sektor ni zainteresiran, da organizira prodajalne z blagom dnevne oskrbe občanov, bomo spodbujali odpiranje prodajaln v zasebni lasti.
5.9. V skladu z osnovnim dolgoročnim ciljem v turizmu, to je povečanje deviznega priliva, bomo v tem srednjeročnem obdobju pospeševali kvaliteto storitev. 1 uristična ponudba bo še naprej slonela na zdraviliškem in tranzitnem turizmu ob izkoriščanju naravnih in kulturnih možnosti. Nosilec razvoja, Krka, tovarna zdravil, bo izboljševal predvsem kakovost in pestrost ponudbe, ki bo omogočala večji iztržek. Samostojno osebnodelo bomo bolj vključevali v oblikovanje celovite turistične ponudbe.
Glede na to, da v Sloveniji računamo z naraščanjem števila tranzitnih gostov, bo predvsem na Otočcu potrebno prilagoditi turistično ponudbo (izgradnja trgovskega centra, servisnih delavnic in podobno).
Glede na to, da stacionarni turizem v obeh zdraviliščih omogoča še druge oblike turizma lovski turizem, ribolov, pohodništvo), bo treba del sredstev vlagati tudi v te namene.
V turističnem gospodarstvu bi bilo tudi nujno okrepiti vzgojo in izobraževanje kadrov ter dvigniti strokovno raven in zmožnost spremljajočih dejavnosti, ki se vključujejo v turistično ponudbo.
Zaradi sedanje sorazmerno skromne turistične ponudbe bomo morali preseči občinske meje ter najti ustrezno povezavo vseh udeležencev v turistični ponudbi na celotnem območju dolenjske regije.
5.10. Pri uresničevanju politike hitrejšega razvoja drobnega gospodarstva bomo že v letih 1986—1990 dosegli določen premik s tem, da bomo spodbujali organizacije združenega dela k ustanavljanju novih enot drobnega gospodarstva ter k tesnejšemu poslovnemu sodelovanju — kooperaciji z enotami drobnega gospodarstva. Drobno gospodarstvo bo tako v večji meri prispevalo k prestrukturiranju in racionalizaciji gospodarstva, izboljšanju izvozne ponudbe, večjemu zaposlovanju ter k boljši izbiri dobrin in storitev na domačem trgu.
Z določenimi ukrepi bomo do leta 1990 pokrili del potreb po deficitarnih obrtnih storitvah za potrebe občanov in s tem zmanjšali primanjkljaj v nekaterih obrtnih dejavnostih. Dosegli bomo enakomernejšo razmestitev obrtnih storitvenih dejavnosti po oskrbovalnih območjih občine.
V občini bomo v ta namen vodili stimulativno davčno, cenovno in kreditno politiko ter politiko na področju urejanja prostora. Odpravljali bomo administrativne in druge ovire, ki preprečujejo hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. Spodbujali bomo vlaganja sredstev, dela in znanja v proizvodno in storitveno dejavnost drobnega gospodarstva tako, kot bo to opredeljeno v republiškem dogovoru o pospeševanju razvojadrobnega gospodarstva. Tvorno bomo sodelovali pri sprejemanju in dopolnjevanju republiške zakonodaje s ciljem, da ta postane bolj naklonjena hitrejšemu razvoju drobnega gospodarstva.
Izrazit porast bi morali doseči na področju kooperacije samostojnega osebnega dela z družbenim sektorjem ter pri deficitarnih obrtnih in drugih storitvah za potrebe občanov.
5.11. Na področju stanovanjskega gospodarstva bomo v skladu z materialnimi možnostmi in prostorskim razvojem nadaljevali z gradnjo stanovanj in dejansko pričeli s prenovo stanovanj s ciljem zmanjševanja stanovanjskega primanjkljaja.
Obseg stanovanjske graditve je v obdobju 1981-1983 še vedno naraščal (povprečno število zgrajenih stanovanj v obdobju 1971-1981 je bilo 337stanovanj letno, v obdobju 1981-1983 pa 387 stanovanj na leto). Povečanje je doseženo predvsem na račun števila stanovanj v družbeni lasti, medtem ko je individualna gradnja obdržala dinamiko preteklega obdobja. To je odraz predvsem boljše organiziranosti udeležencev v stanovanjski gradnji. V letu 1984 pa zasebna stanovanjska gradnja zaradi upadanja realne rasti dohodkov družine že upada. Individualno gradnjo je začasno hromilo tudi izvajanje interventnega zakona o varovanju kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti.
Obstoječi trendi stanovanjske graditve kažejo, da bo uresničen planirani obseg graditve za obdobje 1981-1985. to je 1.851 stanovanj, kjer je individualna gradnja znatno nad predvidevanji. Razmerje med družbeno in zasebno gradnjo v obdobju 1971-1981 je bilo še 65% : 35%' v korist zasebne gradnje ter seje v obdobju 1981-1983 znižalo na 59% : 41 %> še vedno v korist zasebne gradnje. Plan 1981-1985 je predvideval razmerje 60 : 40 v korist družbene gradnje.
Izhajajoč iz temeljnih dolgoročnih usmeritev in ocene potreb in možnosti predvidevamo, da bo v obdobju 1986-1990 znašal obseg stanovanjske gradnje okoli
1.400 stanovanj. Ob takšni dinamiki gradnje bi dosegli povečanje stanovanjskega fonda na okoli 17.800 enot. To bi nam zagotavljalo povprečno0,29stanovani na prebivalca. Predvidoma bo individualno zgrajenih 55%. v družbeni gradnji pa 45%) stanovanj.
Vse večji del stanovanjskih potreb bomo reševali tudi s prenovo stanovanj m hiš. Visok delež individualne gradnje zahteva nujno večje vključevanje udeležencev v vse oblike družbeno usmerjene gradnje, kar naj zagotovi racionalnejšo izrabo zazidalnih površin predvsem v območjih intenzivnejšega priseljevanja (Novo mesto s primestnimi naselji. Straža. Šentjernej. Žužemberk. Dolenjske Toplice, Otočec) in bolj kontroliran proces urbanizacije in razvoja naselij. Pri izvajanju racionalne graditve bomo izhajali iz dolgoročnih usmeritev urbanizacije prostora, doslednega uveljavljanja tržnih načel pri oddaji gradbenih del. Gradnjo bomo usmerjali v skladu z investicijskim programom stavbnih zemljišč. Ustanovili bomo sklad stavbnih zemljišč in dosledneje zajemali mestno rento. V okviru enovitega informacijskega sistema bomo dograjevali evidence in kataster stavbnih zemljišč.
Skrajševanje rokov gradnje, kot enega od elementov racionalizacije, bomo zagotovili s časovnim omejevanjem gradbenih izvajalcev, da ne bodo obremenili kupca z naraščajočimi stroški gradnje. Med najpomembnejše smeri ukrepanja bo sodilo pospeševanje zamenjav stanovanj in vezava večjega deleža vloženih lastnih sredstev.
Družbena stanovanja bomo gradili pretežno na območjih, kjer že obstaja ali pa se razvija komunalna infrastruktura (lrča vas — Brod), v mestnem središču bomo prenavljali stanovanja, gradili bomo v okviru »mestnih plomb<.in urejali podstrešna stanovanja. Na izvenmestnem območju bomo v skladu s policentrično zasnovo občine gradili predvsem v naseljih, kjer se bodo razvijale tudi spremljajoče dejavnosti (vrtci, šole, trgovina). Na ostalih območjih bomo izvajali pretežno individualno gradnjo, usklajeno z razvojem kmetijstva ter v skladu z interesi občanov in z možnostmi komunalnih priključkov.
Lkonomsko stanarino bomo uvajali postopoma, skladno z rastjo realnih osebnih dohodkov in vseh prihodkov družin.
Zagotoviti bi morali enostavno reprodukcijo družbenega stanovanjskega sklada, obenem pa izpopolniti sistem delnega nadomeščanja stanarin iz sredstev solidarnosti za družine z nizkimi dohodki.
5.12. Spričo objektivno zmanjšanih materialnih možnosti se naloge v komunalnem in cestnem gospodarstvu le skromno uresničujejo. Zato moramo neuresničene naloge preveriti in prioritetne prenesti v obdobje 1986-1990.
Komunalno gospodarstvo bo svoje delo koordiniralo z ostalimi udeleženci graditve in načrtovalci prostorskega razvoja ter pripravilo celovite programe obnove in graditve komunalnih naprav. Prioriteto bodo imele naložbe v vodooskrbo na manj razvitih območjih, kjer je to predpogoj tudi za razvoj kmetijstva, ter naložbe v izgradnjo tistih komunalnih objektov in naprav, s katerimi se bo omogočalo realizacijo družbeno usmerjene in organizirane gradnje stanovanj.
Nadaljevalo se bo z izgradnjo začetih primarnih objektov in naprav ter saniralo in dogradilo komunalne sisteme tam, kje je onesnaženje prešlo kritično mejo(npr. ČN Ločna) ali so obremenitve že kritične (npr. kandijski most).
Z ustrezno politiko cen komunalnih storitev bomo omogočili materialno osnovo za nemoteno enostavno reprodukcijo komunalnih objektov in naprav. Za oblikovanje cen komunalnih storitev bomo izdelali kriterije in merila oziroma standarde in normative.
Na področju varstva okolja bomo izboljšali: varstvo vodnih virov ter se v te namene povezovali in usklajevali tudi s sosednjimi občinami. Skupno bomo v regiji reševali tudi probleme specifičnih odpadkov in pripravili programe za reciklažo komunalnih odpadkov. Izboljševali bomo prometno dostopnost odročnih območij v občini z modernizacijo lokalnih cest, skladno z materialnimi možnostmi.
Na podlagi dolgoročnih planskih dokumentov ter po sprejeti zakonodaji bomo urejali stavbna zemljišča po enotnih merilih in kriterijih ter izvajali enotno politiko cen zemljišč, izdelali in uveljavili bomo sistem zajemanja in razporejanja mestne rente ter solidarnostno združevali sredstva za realizacijo skupno dogovorjenih nalog s področja osnovne komunalne infrastrukture.
Obnovili in razširili bomo organiziran odvoz smeti in odpadkov na izvenmestnem območju. Z uvajanjem nove tehnologije bomo zagotovili delnosor-tiranje komunalnih odpadkov na izvoru.
S spremljajočimi objekti bomo dograjevali deponijo na Leskovcu.
Z realizacijo L faze projekta pokopališča na Marofu v Novem mestu ali na drug primeren način bomo zagotovili potreben pokopališki prostor. Ohranjali bomo nivo vzdrževanja kolektivnih komunalnih objektov in naprav.
Pri modernizaciji lokalnega cestnega omrežja bodo imele prioriteto že pričete posodobitve in izgradnja novega mostu v Novem mestu, s čimer bo omogočena prestavitev avtobusne postaje in bodo podane možnosti za izboljšanje javnega mestnega in primestnega potniškega prometa.
5.13. Na posameznih področjih družbenih dejavnosti bomo oblikovali programe tako, da ne bodo poslabševali doseženega izhodiščnega položaja in s tem zagotavljali socialno varnost občanov. Tesni materialni okviri razvoja bodo dopuščali le omejeno in selekcionirano investicijsko dejavnost. V družbenih dejavnostih bomo za naložbe, razen anuitetnih obveznosti, združevali sredstva izven redne prispevne stopnje na podlagi konkretnih programov, ki bodo sestavni del dogovora o temeljih družbenega plana in samoupravnih sporazumov SIS družbenih dejavnosti. Skupaj bodo sredstva za družbene dejavnosti lahko rastla usklajeno z rastjo dohodka. Ker bodo potrebe po nekaterih storitvah in dejavnostih kljub vsemu bolj naraščale, bo potrebno v večji meri koristiti možnosti za pridobivanje dohodka z neposredno svobodno menjavo dela s porabniki storitev. V posameznih družbenih dejavnostih bodo prednostno določeni programi, ki povečujejo ustvarjalno sposobnost, materialno moč in blagostanje družbe. Ob nadaljnjem uresničevanju stabilizacijskega programa bomo razpoložljiva sredstva namenjali za odplačevan je anuitet, za dokončanje že začetih sanacijskih del in za najnujnejše tehnološke posodobitve. OZD družbenih dejavnosti bodo preverile svojo obstoječo organizacijo in poslovanje, učinkovitost gospodarjenja in izrabozmog-Ijivosti. SIS družbenih dejavnosti pa se bodo ustrezno prilagodile samoupravni in delovni organiziranosti in dosegale večjo učinkovitost.
V otroškem varstvu si bomo zaradi visoke stopnje zaposlenosti staršev prizadevali zajeti okrog 2.560 (39%) predšolskih otrok (sedanje zajetje znaša 33% otrok).
Posebno pozornost bomo namenili izvajanju vzgojnih programov (vzgoja in varstvo predšolskih otrok ter program male šole) za predšolske otroke, ki niso v organiziranem varstvu. Mrežo dejavnosti bomo širili po potrebi tudi za dojenčke in malčke ter ustvarjali pogoje za čimvečje vključevanje razvojno motenih otrok. Za tiste otroke, ki ne bodo zajeti v VVO, bomo ustvarjali pogoje, da jih vključimo v druge oblike družbene vzgoje, in na ta način kar najbolj izenačili možnosti za vse otroke v občini pri vstopu v osnovno šolo.
Na področju osnovnega izobraževanja so bili kljub slabim razmeram v stavbnem fondu doseženi nekateri kvalitativni premiki: izboljšala seje izobrazbena struktura pedagoških delavcev, zmanjšalo seje število učencev na učitelja in povečala vključenost v celodnevno osnovno šolo. Z realizacijo referendumskega programa bomo izenačili pogoje osnovnošolskega izobraževanja v občini.
Ob prehodu v novo srednjeročno obdobje bomo ponovno preučili šolske okoliše in jih zastavili bolj fleksibilno. Vsebino in kvaliteto dela bomo usmerjali v večjo ustvarjalnost in družbeno-kulturno osveščenost učencev ter programe pii-pravljali za takšna znanja, ki bodo sposobna obvladati sodobno tehnologijo ter slediti hitrim spremembam in nanje tudi ustvarjalno reagirati. Uvajali bomo celodnevne oblike dela, dodatni pouk ter interesne dejavnosti, s ciljem priprave mladine za kakovostno življenje in delo.
Odprtost šole v okolje in sodelovanje z družbenim okoljem je še naprej ena od temeljnih usmeritev preobrazbe osnovne šole.
V usmerjenem izobraževanju bomo programe izobraževanja še napej usklajevali s potrebami združenega dela in samostojnega osebnega dela. Posebno skrb bomo namenili večji medsebojni povezanosti med šolami in kulturnimi organizacijami oziroma le-teh z združenim delom, zlasti pri oblikovanju vsebine in izvaja-
nju novih programov ter proizvodnega dela, delovni praksi, opravljanju pripravništva ter izobraževanju že zaposlenih. Prizadevali si bomo za posodabljanje šolske opreme. Vpisna politika ni povsem v skladu s politiko zaposlovanja, zaradi česar tudi narašča nezaposlenost mladih strokovnih delavcev. Zato bo potrebno sprotno preverjanje vpisne politike ter predvsem z dolgoročnimi usmeritvami zapisano razmerje 70 : 30 med proizvodnimi in neproizvodnimi smermi.
V skladu z ugotovljenimi potrebami bomo z odpiranjem oddelkov delavcem omogočili, da si ob delu pridobijo znanja, ki jih dajejo višje in visoke šole. Se posebej pa bomo v okviru šol usmerjenega izobraževanja vzpostavili pogoje za izobraževanje kadrov, ki jih bo potrebno zaradi prestrukturiranja gospodarskih panog prekvalificirati.
Na področju raziskovalne dejavnosti bo potrebno oblikovati skupni raziskovalni program, ki bo izražal skupne enotne raziskovalne potrebe gospodarskega in družbenega razvoja občine. Za te namene bomo združevali vsaj 40% zbranih sredstev. Vse oblike inventivnega dela bodo postale enakovreden sestavni del delovnih procesov v OZD. Sredstva, zbrna preko interesne skupnosti, pa bomo v pretežni meri namenjali aplikativnim raziskavam na prednostnih področjih, kot so usmerjanje družbenega razvoja, energija, hrana, surovine, vzgoja kadrov in pospeševanje inventivne dejavnosti v smeri tehnološko intenzivnih dejavnosti. S temi sredstvi bi kazalo podpreti tudi določene ključne projekte na strateških smereh razvoja gospodarstva.
Kulturno dejavnost bomo razvijali v skladu z materialnimi zmožnostmi in oblikovali take programe, ki bodo vključevali čimširši krog ljudi. Prioritetno bomo razvijali ljubiteljsko kulturo, knjižničarsko dejavnost ter ustvarili pogoje za vključevanje kulturne dediščine v družbeno življenje.
V okviru finančnih možnosti bomo pozornost posvečali vzdrževanju objektov, ki so namenjeni kulturnemu delovanju. Na podlagi opravljenih analiz bomo opredelili najbolj racionalne oblike delovanja strokovnih in tehničnih služb na vseh področjih kulturnega delovanja.
Na področju knjižničarstva bomo v planskem obdobju povečali število knjig na prebivalca.
Na področju kulture bomo postopoma zmanjševali kadrovski primanjkjaj. V tem obdobju bomo izboljšali delovne pogoje v Studijski knjižnici in uredili način vzdrževanja prostorov za delovanje kulture v KS.
Na področju telesne kulture bomo še naprej ustvarjali pogoje za organizirano množično telesno kulturo za različne starostne skupine prebivalcev. Posebno pozornost bomo namenili tudi vzdrževanju telesnokulturnih objektov, ki so pogoj za udejstvovanje tako v rekreativnem kot vrhunskem športu.
Pri uresničevanju zdravstvenega varstva za naslednje srednjeročno obdobje bomo dali poudarek lastnemu ohranjanju zdravja občanov, kar bomo dosegli z intenzivnejšo zdravstveno prosveto in vzgojo ter medsebojno pomočjo občanov.
Dopolnjevali in izpopolnjevali bomo dispanzerske metode dela v osnovni zdravstveni dejavnosti. Krepili bomo zdravljenje in nego na domu, predvsem v strnjenih naseljih.
Osnovno zdravstveno dejavnost bomo še nadalje razvijali, predvsem na področjih, kjer ta v preteklem srednjeročnem obdobju ni bila zadovoljiva.
Pri Zavodu za socialno medicino in higieno bo ustanovljena služba za zaščito okolja (ekološka služba).
V okviru lekarniške dejavnosti bomo ustvarili pogoje za razvoj laboratorijske dejavnosti za potrebe cele regije.
Ker smo v preteklem obdobju že znatno okrnili bolnišnično zdravljenje, bomo v naslednjem obdobju število postelj in oskrbnih dni obdržali na istem nivoju kot doslej, postopno pa bomo zmanjševali število hospitaliziranih bolnikov in s tem sprejemali v bolnišnico le težje obolele bolnike. Zaradi zmanjšanja hospitaliziranih bolnikov pa bomo povečali dela v specialističnih ambulantah.
Glede na veliko iztrošenost medicinske opreme v zdravstvenih ustanovah bo potrebno v naslednjem srednjeročnem obdobju skrbeti za nabavo nadomeestne in dodatne opreme predvsem v lekarnah, splošni bolnici in na Zavodu za socialno medicino in higieno dela.
Izboljševali bomo pogoje za delo in dvigali strokovnost storitev v vseh zdravstvenih kapacitetah.
Zdravstveni center bo pripravil dolgoročni program razvoja zdravstva, na podlagi katerega bodo uporabniki v občinski zdravstveni skupnosti odločali o razvoju in prioritetnih smereh razvoja v obdobju 1986-1990, ter potrebnih sredstvih za realizacijo tega programa.
Zaradi pričakovanega nadaljnjega upadanja življenjske ravni občanov bomo na področju socialnega skrbstva zagotavljali možnosti, da si občan zagotovi socialno varnost z lastnim delom. Socialno-skrbstveno pomoč bomo zagotavljalisamotis-tim posameznikom in družinam, ki sami ne morejo skrbeti zase. Prioritetno bomo izvajali varstvo starejših občanov v domu in organizirali oblike pomoči za tiste, ki vanje niso vključeni, pa jim je taka pomoč potrebna.
V sodelovanju s krajevnimi skupnostmi, hišnimi sveti, šolami in drugimi bomo organizirali oblike sosedske pomoči in nege na domu ter bolj razvijali različne prostovoljne oblike dela. Posebno skrb moramo nameniti krepitvi preventivnega dela na področju socialnega skrbstva.
Temeljna usmeritev skupnosti socialnega varstva bo usklajevanje osnov in meril za socialno varstvene pomoči in spremljanje celovite socialne problematike, za kar bo potrebno dograjevati enotno skupno evidenco prejemnikov socialne pomoči. Potrebno je še naprej oblikovati in usklajevati celovito politiko socialnega Varstva v SIS socialnega varstva kot bistveno sestavino socialne varnosti s ciljem odpravljanja razlik v družbenoekonomskem položaju delavcev, ki izvirajo iz neenakih možnosti za življenje.
5.14.	Na področju urejanja prostora bomo upoštevali cilje, usmeritve in strategijo razvoja, ki smo jo zastavili v dokumentih za pripravo dolgoročnega plana.
Globalni koncept policentričnega urbanega razvoja občine ostaja osnovno izhodišče, ki opredeljuje razvoj poselitve ter ga bomo v naslednjih fazah priprave srednjeročnega družbenega plana 1986-1990 konkretizirali v skladu s stvarnimi možnostmi v tem obdobju.
Tudi v naslednjem obdobju bo individualna stanovanjska gradnja vdobri polovici (55%) reševala problem pomanjkanja stanovanj. Za to gradnjo pa je značilno, daje potratna in razpršena. Ker je praksa zadnjih let pokazala, da stanovanjske gradnje ni mogoče usmerjati le s prostorskimi in urbanističnimi ukrepi, bodo v tem srednjeročnem obdobju samoupravne organizacije ter družbenopolitična skupnost namenile večjo skrb zemljiški politiki, tej pa bo sledila tudi seleketivna kreditna politika. Nujno je tudi pravočasno pridobivanje in oprema stavbnih zemljišč.
V tem srednjeročnem obdobju bomo stanovanjskogradnjo še nadalje usmerjali v območje Irča vas — Brod. kjer bomo mestni rabi namenili 7 ha(cca 600stanovanj), ob tem pa bomo s pospešeno prenovo intenzivneje izgrajevali mestno središče. Novozgrajeno stanovanjsko sosesko bomo dopolnjevali s potrebnimi objekti družbenega standarda in tako ustvarjali ugodne bivalne razmere.
Družbeno usmerjena stanovanjska gradnja se bo v skladu s potrebami organizacij združenega dela in občanov v manjšem obsegu odvijala tudi v drugih urbanih in krajevnih središčih v občini, kjer bo komunalna opremljenost zemljišč le-to dopuščala.
Zaradi ekološko, prometno in obrambno neustreznih zgostitev bomo mestno središče postopno razbremenili tistih dejavnosti, ki v njem nimajo razvojnih možnosti. Obenem bomo historično jedro razbremenili prometa, privlačnost mestnega jedra pa izboljšali zjavnim prometomterboljšotrgovinsko—gostinsko — turistično ponudbo.
V izvenmestnih naseljih bomo krepili naselja, ki so opredeljena kot centralna naselja (v skladu s policentrično zasnovo dolgoročnih planskih usmeritev), z delovnimi mesti, nadaljnjim komunalnim opremljanjem, stanovanjsko izgradnjo srednjih gostot ter z lokalnimi, centralnimi in predvsem oskrbnimi funkcijami. V teh naseljih bomo v obdobju 1986-1990 poselitev in stanovanjsko gradnjo usmerjali v že deloma pozidane predele ali na območja slabših kmetijskih zemljišč in gozdov. Z urbanističnimi ukrepi bomo omogočali izvajanje nehrupnih obrtnih dejavnosti v pretežno stanovanjskih okoljih. Ostalih naselij ne bomo širili prek obstoječih meja. S tem bomo v največji možni meri čuvali kmetijska zemljišča, zaokroževali in zapolnjevali naselja ter ustvarjali humane pogoje za bivanje.
Industrijo bomo usmerjali v že opredeljena industrijska območja in predvsem na preverjene lokacije, kjer bo manj kvarno vplivala na okolje. Ob razmeščanju industrijske in obrtne dejavnosti bomo predvsem upoštevali zmanjševanje in odpravljanje konfliktnih situacij z okoljem.
S prostorskimi izvedbenimi akti in lokacijsko dokumentacijo bomo opredelili
in omogočili:
— da se nehrupno in ekološko neškodljivo obrtno dejavnost lahko opravlja tudi v družbenih in zasebnih stavbah in stanovanjih znotraj strnjeno pozidanih stanovanjskih območij,
— da se zmogljivosti za proizvodno obrt. hrupno obrt in druge obrtno-servisne dejavnosti, ki zahtevajo večje površine in specifične pogoje za obratovanje, locira v delavnicah na zaokroženih in zadostno komunalno opremljenih obrtno-servisnih območjih.
Zaradi omejenih finančnih možnosti ne planiramo pomembnejših posegov v komunalno infrastrukturo. Zato bomo v skladu z možnostmi in prioritetnimi programi posodabljali in rekonstruirali cestno omrežje. Pri oskrbi s pitno vodo bomo delež oskrbe prebivalstva povečali na 86%. Kanalizacijsko omrežje bomo širili tako, da bo onesnaževanje okolja zaradi odplak preprečeno v čimvečji meri. Večjo skrb bomo posvetili vzdrževanju in obnavljanju komunalnih objektov in naprav (vodovod in kanalizacija). Pri elektroprenosnem omrežju bomo iz. tekočega srednjeročnega obdobja prenesli nalogo 2 x 110 kV daljnovod Krško-Hudo-1 rebilje ter pripravili vse potrebno, da proti koncu planskega obdobja pričnemo z gradnjo 400 kV daljnovoda.
Kmetijsko-zemljiško in stavbno-zemljiško politiko bomo vodili usklajeno in skupno za območje celotne občine. Stavbna zemljišča na ureditvenih območjih naselij in na območjih, namenjenih za kompleksno graditev, bomo urejali na podlagi investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč in na podlagi dogovora o temeljih družbenega plana občine.
Kmetijska zemljišča bomo. razen redkih družbeno utemeljenih izjem, varovali pred spremembo namembnosti in opuščanjem. Z melioracijami in intenziviranjem vinogradov ter sadovnjakov bomo v obdobju 1986-1990 izboljšali kvaliteto kmetijskih zemljišč in s tem povečali obseg rodovitnih površin.
Izgubljena kmetijska zemljišča bomo nadomeščali v ena kem obsegu in podobni kvaliteti.
V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo realizirali tudi naslednje naloge:
— dograjevali informacijski sistem s področja prostorskega urejanja in urbanistične dokumentacije na podlagi zakona o urejanju prostora in sprejetih dolgoročnih planskih dokumentov,
zagotovili bomo usklajeno pripravo strokovnih podlag za prostorske izvedbene akte, prostorskih ureditvenih pogojev in prostorskih izvedbenih načrtov na podlagi skupnih programov,
uskladili bomo obstoječo prostorsko dokumentacijo z zakonom o urejanju prostora in o urejanju naselij ter drugih posegih v prostor,
— pripravili in sprejeli občinske odloke na podlagi nove prostorske zakonodaje,
vzpostavili učinkovito organizacijo za di i: beno planiranje in urbanistično načrtovanje v občini oziroma dolenjski regiji,
vzpostavili učinkovit nadzor nad prometom z zemljišči, zajemanjem in uporabo mestne rente.
Z realizacijo teh ukrepov bomo zagotovili zadostno število gradbenih lokacij, ki jih bo mogoče postopno komunalno opremiti.
Na področju varovanja in izboljšanja okolja bomo pri presoji vseh investicij upoštevali vpliv na okolje in spodbujali razvoj sodobnih surovinskih in energetsko varčnih, čistih tehnologij.
Izdelali bomo kataster onesnaževalcev vod in zmanjševali emisijo škodljivih snovi z ozračje. Izvajali bomo odloke o zaščiti vodnih virov.
V skladu s potrebami bomo razvili optimalno tehnologijo zbiranja, transporta, sortiranja in obdelave komunalnih odpadkov tako, da se bodo koristni vrnili proizvodnji.
Postopno bomo odstranjevali in sanirali divja odlagališča komunalnih odpadkov in odlagališča OZD ter namesto njih uredili zbirna mesta.
Vzpostavili bomo celovit družbeni nadzor nad nevarnimi snovmi — surovinami in proizvodi v proizvodnji, transportu, hranjenju, uporabi, predelavi ter odlaganju. Pozornost bomo posvetili tudi nevarnim snovem ter proučili možnost odlaganja na regijskem nivoju.
Dokončno bomo proučili možnosti daljinskega ogrevanja in pospeševali uporabo čistejših goriv ter okrepili dimnikarsko službo.
Pri vseh posegih v prostor bomo aktivno ohranjevali vidik ohranjanja in izboljševanja okolja z namenom zmanjšati negativne posledice posegov na čim manjšo mero.
Na področju naravne in kulturne dediščine bomo nadaljevali z razglasitvijo značilnih naravnih znamenitosti in kulturnih objektovza naravni oziroma kulturni spomenik. Glede na pomembnost te akcije bomo v pripravo in obravnavo vključili vse delovne ljudi in občane ter skupno preverili in sprejeli družbene dogovore o smotrnem varovanju, vzdrževanju in obnovi območij in objektov, ki imajo poseben kulturni, znanstveni, ekološki, rekreacijski ali krajinsko-estetski pomen.
5.15. Na področju razvoja krajevnih skupnosti bodo aktivnosti usmerjene predvsem v skladnejši razvoj krajevnih skupnosti oziroma funkcijsko zaključenih območij, temeljil bo na večjem izkoriščanju obstoječih zmogljivosti (predvsem naravnih, prostorskih in drugih možnosti). Na manj razvitih območjih bomo posebno skrb namenili posodabljanju kmetijske proizvodnje, racionalnemu razvoju infrastrukturnega omrežja in objektov družbenega standarda. Proučili bomo tudi možnosti izgradnje industrijskega obrata v Suhi krajini (KS Hinje). Z doslednim spoštovanjem policentričnega razvoja bomo odpravljali razlike med manj razvitimi območji.
5.16. Za uresničevanje nalog na področju družbenega sistema informiranja bomo pridobivali nove kadre in tudi podpirali izobraževanje ob delu obstoječih kadrov ter jih tako usposobili za strokovno delo na področju računalništva in širšega sistema informatike. Sedanje število ustrezno usposobljenih kadrovjezelo majhno in še zdaleč ne zadošča potrebam, ki bodo še vse hitreje naraščale. Vlagali bomo sredstva v hitri razvoj računalniške in komunikacijske opreme ter razvoj računalniškega inženiringa. V ta namen bodo združevali sredstva in tudi bolj enovito organizirali kadrovske zmogljivosti.
Občina Novo mesto vseh svojih informacijskih potreb tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju ne bo mogla zadovoljiti zaradi pomanjkanja sredstev, računalniške opreme in kadrov. Težili bomo za tem, da bomo v srednjeročnem obdobju 1986-1990 razvijali vsaj nujno potrebni del informacij za potrebe OZD, SIS, občine in drugih koristnikov. S ciljem odprave podvajanj evidenc morajo informacijske službe uskladiti svoje aktivnosti na področju družbenega sistema informiranja, zlasti kar zadeva področje zbiranja in obdelave podatkov ter širitve možnosti večnamenske uporabe podatkov. V ta namen bo treba težiti za nabavo in nameščanje bolj enovite tehnične opreme kot doslej. To bi omogočilo tudi bolj racionalno povezovanje računalniških informacijskih sistemov na nivoju občine in regije.
5.17. Na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bomo zagotovili nadaljnji razvoj in krepitev podružabljanja tega področja. Usmeritvam celotnega družbenoekonomskega razvoja, dejanskim materialnim možnostim, varnostno-političnim in varnostnim razmeram bomo prilagodili izvajanje nalog na tem področju. Pri tem bomo okrepili vlogo in odgovornost temeljnih subjektov financiranja skupnih nalog in programov. Krepili bomo vlogo in iniciativo občanov v obrambno samozaščitno f unkcijo kot neločljiv sestavni del samoupravljanja v celotnem družbenem razvoju.
Številka: 30-02/1-84
Datum: 26. 12. 1984	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE NOVO MESTO UROŠ DULAR, I. r.
46.
Na podlagi 20. člena statuta samouprvne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto (SDL št. 14/83) je zbor uporabnikov na seji. dne 21. 12. 1984 sprejel
PRAVILNIK
O POGOJIH IN MERILIH ZA DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
I SPLOŠNE DOLOČBE
L člen
S tem pravilnikom se določijo: pogoji in merila za ugotovitev kategorij in sestavo vrstnega reda upravičencev za pridobitev družbenih stanovanj, zgrajenih z
družbenimi sredstvi za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu: solidarnostna stanovanja), viri sredstev solidarnosti in nameni porabe, kategorije upravičencev in posebni pogoji za pridobitev solidarnostnega stanovanja, osnove in merila za pridobitev solidarnostnih stanovanj, postopek za sestavitev prednostne liste in dodeljevanje solidarnostnih stanovanj upravičencev, lastna udeležba pri dodeljevanju solidarnostnih stanovanj, zamenjava stanovanj in končne določbe.
II.	VIRI SREDSTEV SOLIDARNOSTI IN NAMENI PORABE
2. člen
Stanovanjska skupnost ima za zadeve s področja tega pravilnika naslednje vire sredstev:
— sredstva prispevka za solidarnost iz dohodka TOZD in DS,
— sredstva solidarnosti iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov in iz prispevkov za solidarnost iz dohodka iz dejavnosti delovnih ljudi, ki samostojno kot poklic opravljajo umetniško ali drugo dejavnost,
— sredstva lastne udeležbe upravičencev do solidarnostnih stanovanj,
— sredstva SPIZ v SR Sloveniji, predvidena po samoupravnem sporazumu o reševanju stanovanjskih vprašanj upokojencev in invalidov v obdobju 1981—1985.
— sredstva odplačanih anuitet od kreditov, danih iz sredstev solidarnosti,
— sredstva amortizacije od solidarnostnih stanovanj,
— neporabljena sredstva anuitet kreditov odpravljenih občinskih stanovanjskih skladov,
— sredstva TOZD in DS po sporazumih za reševanje stanovanjskih vprašanj mladih družin v solidarnostnih stanovanjih,
— dohodek od obresti za sredstva solidarnosti,
— sredstva družbenih pravnih oseb ob zamenjavi solidarnostnih stanovanj,
— sredstva solidarnosti iz dohodka, ki jih v domicilne občine združujejo po samoupravnem sporazumu sedežne občine za delavce, ki se dnevno vozijo na delo.
3. člen
Sredstva iz predhodnega člena se namenjajo predvsem:
— za gradnjo, prenovo in nakup stanovanj v družbeni lastnini ter za nakup starejših stanovanj od pravnih oseb za delovne ljudi, občane in družineznizkimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah,
— za kredite za gradnjo stanovanj in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti udeležencev NOV,
— za kredite za gradnjo stanovanj in prenovo stanovanjskih hiš in stanovanj v lasti upokojencev in invalidov,
— za delno nadomeščanje stanarin tistim imetnikom stanovanjske pravice na stanovanjih v družbeni lastnini, ki izpolnjujejo pogoje po pravilniku o delnem nadomeščanju stanarine,
— za vračilo lastne udeležbe za pridobitev solidarnostnega stanovanja,
— za vračilo namenskih posojil, pridobljenih za potrebe solidarnosti,
— za odliv sredstev solidarnosti iz sedežne v domicilne občine za delavce, kise dnevno vozijo na delo,
— za nadomestilo za opravljanje storitev delovne skupnosti,
— za pokrivanje dela stroškov za delovanje delegatskega sistema samoupravne stanovanjske skupnosti,
— za kritje drugih odhodkov, ki nastanejo v zvezi s poslovanjem s sredstvi solidarnosti in tudi s študijami in raziskavami s področja stanovanjskega gospodarstva.
III.	KATEGORIJE UPRAVIČENCEV IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
4. člen
Upravičenci za pridobitev solidarnostnega stanovanja so:
1. a) občani in družine z nizkimi dohodki, ki živijo v težkih materialnih razmerah in ki združujejo delo v TOZD in delovnih skupnostih,
b) delovni ljudje, ki samostojno opravljajo dejavnost z zasebnim delom s sredstvi v lasti občanov,
c) mlade družine, v katerih nobeden od zakoncev nima več kot 30 let in ki imajo vsaj enega otroka,
2. upokojenci občani, invalidi, borci NOV, kmetje ter starejši in za delo nesposobni občani, ki s svojimi skupnimi dohodki ne morejo rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
5. člen
Upravičenci s predhodnega člena pridejo v poštev za dodelitev solidarnostneg; stanovanja, če izpolnjujejo splošne in posebne pogoje.
a)	Splošni pogoji so:
— da občan in osebe, s katerimi stalno stanujejo, niso imetniki stanovanjske pravice (zakonec ali oseba, s katero imetnik stanovanjske pravice živi v ekonomski skupnosti, otroci, posvojenci, starši imetnika stanovanjske pravice in njegovega zakonca, tisti, ki jih je imetnik stanovanjske pravice dolžan preživljati in tisti, ki najmanj dve leti živijo z imetnikom stanovanjske pravie v ekonomski skupnosti),
— da ima občan stalno prebivališče na območju občine, v kateri je vložil prošnjo za dodelitev solidarnostnega stanovanja,
— da občan oziroma njegova družina ali člani gospodinjstva doslej še niso ustrezno rešili stanovanjskega problema,
— da občan ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja s pomočjo svojih bližnjih sorodnikov (zakoncev, starši oziroma otroci), ki so lastniki večje stanovanjske hiše ali več vseljivih stanovanj in so vsaj dve leti pred natečajem živeli skupaj v hiši oziroma stanovanjih,
— da občan oziroma kateri izmed članov njegove družine ali gospodinjstva ni lastnik počitniške hiše,
— da socialne razmere občana oziroma članov njegove družine ali gospodinjstva ustrezajo merilom, ki veljajo za vse druge oblike pomoči,
— da občan ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen.
b) Posebni pogoji so:
posebna pogoja za dodelitev solidarnostnega stanovanja sta neprimerno stanovanje in socialne razmere občana in njegove družine.
Stanovanje ni primerno:
— če stanovanjska površina na člena gospodinjstva ne dosega standardov iz 17. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, razen v izjemnih primerih, kot so: več kot dve generaciji v družini, težja bolezen, ki terja trajno nego ipd.,
— če stanovanje ni ustrezno opremljeno (brez vode, elektrike, ogrevanja),
— če gre za souporabo stanovanjskih prostorov.
Socialne razmere štejejo za posebni pogoj:
— če skupni mesečni dohodek samskega občana ne presega 65%, skupni mesečni dohodek na družinskega člana v družinah z dvema ali več člani 50% in pri mladih družinah 70% poprečnega čistega OD v SRS v letu pred razpisom natečaja za solidarnostna stanovanja,
— če posebne razmere (daljša bolezen, telesna ali duševna prizadetost, nezaposlenost zaradi delovne nezmožnosti, ogroženost zaradi pojavov, ki spremljajo staranje in je zato potrebna stalna tuja pomoč in nega itd.) bistveno poslabšuje socialne razmere družine.
Višina dohodka kot omejitev ne velja za upokojence, invalide in borce NOV, ki pridobivajo stanovanja iz sredstev za stanovanjsko gradnjo skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SRS.
IV.	OSNOVE IN MERILA ZA PRIDOBITEV SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
6. člen
Prosilci, ki izpolnjujejo pogoje iz 3. poglavja tega pravilnika, se na podlagi enotnega točkovnega sistema razvrščajo po kategorijah na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja.
7. člen
A.	Stanovanjske razmere prosilcev
1. nima stanovanja oz. ima stanovanje v neustreznem zaposlnem prebivališču, baraki ali zgradbi
— pripada na družinskega člana (upošteva se tudi za družino, ki že stanuje v
solidarnostnem stanovanju)	100	točk
2. najemnik ali podnajemnik
— pripada	na družinskega člana	75	točk
3. imetnik stanovanjske pravice v neustreznem družbeno najemnem stanovanju
— pripada	na družinskega člana	50	točk
4. stanovanjska površina, ki odpade na člana prosilčeve družine
— do 4 m2	pripada družini	skupno	100	točk
— nad	4 do 6 m2 pripada družini skupno	80	točk
— nad	6 do 8 m2 pripada družini skupno	60	točk
— nad 8 do 10 m2 pripada družini skupno	40	točk
— nad	10 do 12 m2 pripada družini skupno	30	točk
— nad	12 do 15 m22 pripada družini skupno	20	točk
5. dve ali več družin v stanovanju (točkuje se samo mladim družinam)
— pripada družini	50	točk
6. Stanovanje brez:
— kuhinje, pripada družini skupno	60	točk
— stranišča ali poljsko stranišče,
pripada družini skupno 40 točk	40	točk
— kopalnice, pripada družini skupno	30	točk
7.a) souporaba, kadar uporabniki niso družinski člani
— kuhinje, pripada družini skupno 30 točk	30	točk
— stranišča, pripada družini skupno	15	točk
— kopalnice, pripada družini skupno	10	točk
b)	souporaba spalnice, pripada družini skupno	10	točk
8. ostali stanovanjski pogoji:
— stanovanje je v vlažni ali mračni keti.
pripada družini	150	točk
— stanovanje je v vlažni kleti.
pripada družini	110 točk
— stanovanjc je v mračni, toda suhi kleti,
pripada družini	70	točk
— stanovanje je na neizoliranem podstrešju, pripada družini
— v staovanju ni vodovodne napeljave, pripada družini
— v stanovanju ni kanalizacij odtokov, pripada družini
— v stanovanju ni električne napeljave, pripada družini
B.	Socialno zdravstveno stanje družine
l.a) druževno ali telesno prizadeti otroci oz. drugi člani skupnega gospodinjstva, pripada na člana družine
b) ostala trajna obolenja prosilca, otrok oz. drugih članov skupnega gospodinjstva, pripada na člana družine
c) duševno oboleli prosilec ali njegov zakonec, pripada na člana družine
d) težja invalidnost s 70 ali več odstotno telesno okvaro prosilca ali njegovega zakonca, pripada na člana družine
110 točk 10 točk 5 točk 70 točk
50 točk
30 točk 50 točk
50 točk
2. Stalno neprekinjeno bivanje na območju občine Novo mesto
— za vsako leto neprekinjenega stalnega bivanja na območju občine, računajo od
dneva razpisa nazaj, pripada prosilcu
za vsako dopolnjeno leto	10	točk
vendar največ skupno	100	točk
3. Čas neprekinjene zaposlitve
— za vsako leto neprekinjene zaposlitve, računajoč od dneva razpisa nazaj
pripada prosilcu za vsako dopolnjeno	leto	5	točk
vendar največ skupno	100	točk
Čas služenja vojaškega roka v JLA se	ne šteje za prekinitev zaposlitve in	se ne
točkuje.
C.	Druga dodatna merila
1.	Ločeno življenje zakoncev — zaradi nerešenega stanovanjskega vprašanja pripada prosilcu
2. Nepopolne družine
— samohranilci — pripada prosilcu
3. Aktivna udeležba v NOV in vojaška vojna invalidnost
— borci, ki imajo priznano dvojno štetje do 15. maja 1945
— vojaški vojni invalidi z 20 do 50% telesne okvare — pripada prosilcu
— vojaški vojni invalidi z nad 50% telesne okvare — pripada prosilcu
4. Sprostitev vseljivega družbeno najemnega stanovanja (uporablja se samo za družine,
ki že prebivajo v solidarnostnem stanovanju)
5. Prosilcu, kije bil uvrščen na zadnjo
veljavno dokončno prednostno listo upravičencev do solidarnostnih stanovanj
— pripada prosilcu za vsako leto čakalne dobe
40 točk 60 točk
100 točk 30 točk 50 točk
50 točk 50 točk
6.	Prosilcu, ki seje vselil v neprimerno stanovanje, iz katerega seje prejšnji stanovalec preselil v solidarnostno stanovanje, se odšteje 10% od skupnega števila točke, ki jih je prosilec pridobil za stanovanjske razmere.
I o določilo ne velja za tiste prosilce, ki so se s predhodnim soglasjem odbora za gospodarjenje pri stanovanjski skupnosti vselili v tako neprimerno stanovanje.
7.	Doba trajanja zakonske zveze (upošteva se samo pri mladih družinah)
— do 2 let pripada družini
— nad 2. do 4 let pripada družini
— nad 4 do 6 let pripada družini
— nad 6 do 8 let pripada družini —nad 8 do 10 let pripada družini
D.	Skupni dohodek prosilca in njegove družine Če znaša mesečni poprečni čisti skupni dohodek na člana poprečnim mesečnim čistim osebnih dohodkom v SRS v natečajem
25 točk 20 točk 15 točk 10 točk 5 točk
do 30%
nad 30% do 40% nad 40% do 50% nad 50% do 60% nad 60% do 70%
družine v primerjavi s letu pred razpisanim
se vloga prosilca točkuje s: 100 točk 80 točk 60 točk 40 točk 20 točk
8.	člen
V primeru, da ima več prosilcev enako število točk imajo po vrstnem redu prednost:
1. upravičenci, ki imajo nižji poprečni skupni čisti dohodek na družinskega člana
2. upravičenci, ki so socialno ali zdravstveno ogroženi (večje število točk po kriterijih iz poglavja B)
3.	družine z večjim številom otrok
4.	družine ali občani, ki dalj časa prebivajo na območju občine Novo mesto
V.	POSTOPEK ZA SESTAVITEV PREDNOSTNE LISTE
9. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost javno objavi zbiranje vlog za sestavitev prednostnih list upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj.
Objava mora vsebovati predvsem naslednje:
— vrsto upravičencev in pogoje, ki jih morajo le-ti izpolnjevati,
— način in kraj vlaganja vlog na enotnih obrazcih,
— dokazila, ki jih mora prosilec obvezno priložiti vlogi,
— čas zbiranja vlog ter
— druga podrobnejša navodila.
Objava za zbiranje vlog za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj se opravi na krajevno običajni način tako, da se objavi v tedniku Dolenjski list. Hkrati se obvestilo o objavi dostavi:
— vsem temeljnim organizacijam združenega dela na območju občine Novo mesto,
— krajevnim skupnostim v občini Novo mesto,
— občinskemu odboru ZZB NOV Novo mesto,
— društvom upokojencev,
— medobčinskemu društvu civilnih invalidov vojne Novo mesto,
— Centru za socialno delo Novo mesto,
— OO ZS delavcev, zaposlenih pri zasebnih obrtnikih.
10. člen
Prosilci za uvrstitev na prednostne liste upravičencev za pridobitev solidarnostnih stanovanj vlagajo vloge z vsemi zahtevanimi dokazili v strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti.
V skladu s prvim odstavkom tega člena enako store tudi organizacije, ki zbirajo vloge svojih delavcev oziroma članov, ki prosilcem pomagajo pri zbiranju zahtevanih dokazil in izpolnjevanju ustreznih obrazcev.
11. člen
Za samoupravno stanovanjski skupnost sprejema vloge po 10. členu tega pravilnika njena strokovna služba, vloge pa preverja in ocenjuje v skladu z merili, ki so določeni s tem pravilnikom posebna tri-članska komisija.
Člane komisije in to enega člana izmed članov odbora za gospodarjenje, enega člana kot predstavnika centra za socialno delo Novo mesto in enega člana izmed delavcev strokovne službe, imenuje odbor za gospodarjenje.
Komisija pripravi tudi predlog prednostne liste, katero sprejme odbor za gospodarjenje.
Kadar iz vloge in priloženih dokazil ni mogoče ugotoviti dejanskega stanja, ki vpliva na razvrstitev prosilca na prednostni listi ali kadar se podvomi v navedbe v vlogi ali predložena dokazila se lahko zahteva od prosilca, da dostavi dodatna dokazila ali pa, da se to ugotovi na kakšen drug način.
Odbor za gospodarjenje zavrne s sklepom vloge tistih prosilcev, ki ne izpolnjujejo pogojev za uvrstitev na prednostno listo upravičencev za pridobitev solidarnostnega stanovanja in nepopolne vloge tistih prosilcev, ki jih kljub pozivu niso dopolnili.
Zoper sklep odbora za gospodarjenje o zavrnitvi vloge ima prizadeti prosilec pravico ugovora v roku 30 dni po prejemu sklepa na zbor uporabnikov. Sklep zbora uporabnikov je dokončen.
12. člen
Komisija iz 11. člena tega pravilnika pri sestavi prednostne liste skrbi, da so le-te sestavljene po kategorijah upravičencev in po krajih zaželjenega bivanja na podlagi višine doseženih točk in ostalih prednosti, ki so določene s tem pravilnikom.
Odbor za gospodarjenje javno objavi prednostne liste, ki vsebujejo podatke o upravičencu, število družinskih članov, vrsto stanovanja, do katerega je upravičen in število doseženih točk.
Javna objava, ki ne more biti krajša od trideset dni, se opravi na krajevno običajen način v tedniku Dolenjski list in na oglasni tabli samoupravne stanovanjske skupnosti občine Novo mesto.
Zoper razvrstitev upravičencev na prednostne liste imajo pravico do pritožbe na zbor uporabnikov skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti v roku petnajst dni po objavi vsi prizadeti in neprizadeti občani in organizacije iz območja občine Novo mesto.
13. člen
Pritožbe na predlog prednostne liste rešuje zbor uporabnikov, ki sprejme tudi dokončne prednostne liste, katere se objavijo na oglasni deski strokovne službe samoupravne stanovanjske skupnosti.
Ob sprejemu prednostnih list sprejme zbor uporabnikov tudi programske usmeritve o dodelitvi novih in izpraznjenih stanovanj po kategorijah upravičencev na prednostnih listah.
Prednostne liste ostanejo v veljavi do sprejema novih in se ne morejo spreminjati ali dopolnjevati.
Po sklepu odbora za gospodarjenje se črtajo s prednostnih list upravičenci, ki so ali jim je bilo zadovoljivo rešeno njihovo stanovanjsko vprašanje, in tisti, ki ne izpolnjujejo več pogojev za uvrstitev na prednostno listo.
VI.	DODELJEVANJE SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
14.	člen
Upravičenci z dokončne prednostne liste lahko na število družinskih članov pridobijo solidarnostno stanovanje po naslednjih normativih:
število druž. članov 1 2
3
4
vrsta stanovanja garsonjera
1-sobno do I 1/2-s. I 1/2-s. do 2-sobno
2-sobno do 2 1/2-s.
stanovanjska površina do 32 m2 do 45 m2 do 58 m2 do 70 m2
v družinah z dvema ali več člani	za samske občane	%
do 20%.	do 35%	brez udeležbe
nad 20'/ do 25%	nad 35%. do 40%	1
nad 25% do 30%	nad 40%. do 45%	2
nad 30%. do 35%.	nad 45% do 50%	3
nad 35%. do 40%	nad 50% do 55%	4
nad 40% do 45%	nad 55% do 60%.	5
nad 45% do 50%.	nad 60% do 65%	6
nad 50% do 55%		7
nad 55% do 60%.		8
nad 60% do 65%		9
nad 65% do 70%.		10
Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se stanovanjska površina lahko poveča do največ 15 m2.
V izjemnih primerih, ko družinske razmere oz. razmere v gospodinjstvu narekujejo odstopanja od gornjih normativov (tri generacije v družini, bolezen, ki terja trajno nego, ipd.), lahko odbor za gospodarjenje na podlagi predloga Centra za socialno delo Novo mesto dodeli tudi večje stanovanje.
15. člen
Solidarnostna stanovanja dodeljuje odbor za gospodarjenje upravičencem z dokončne prednostne liste strogo po vrstnem redu glede na razpoložljivo vrsto stanovanj.
Upravičencem s prednostne liste, ki jim po normativu pripada večje stanovanje, vendar le-teh ni na razpolago, se lahko na njihovo pismeno zahtevo dodeli tudi manjše razpoložljivo stanovanje.
O zahtevku upravičenca odloča odbor za gospodarjenje.
16. člen
Izpraznjena solidarnostna stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu, se dodeljujejo samo upravičencem s prednostne liste.
17. člen
Solidarnostno stanovanje sme uporabljati le upravičenec, ki mu je to stanovanje dodeljeno, skupno s člani njegovega gospodinjstva. Stanovanja ne sme zamenjati, oddajati v podnajem ali kako drugače razpolagati z njim brez predhodnega pisnega soglasja odbora za gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skupnosti.
VIL LASTNA UDELEŽBA PRI PRIDOBITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJA
18. člen
Upravičenci s prednostne liste, katerim je bilo dodeljeno solidarnostno stanovanje, morajo ob prejemu odločbe o dodelitvi stanovanja pred vselitvijo oziroma preselitvijo vplačati lastno udeležbo po določilih 20. člena tega pravilnika.
Lastno udeležbo iz prvega odstavka tega člena je dolžan plačati tudi upravičenec, ki se preseli v večje ali več vredno solidarnostno stanovanje v primeru, da ni plačal lastne udeležbe za stanovanje, ki ga izpraznjuje, plača celotno lastno udeležbo za novo stanovanje, v primeru pa, daje plačal lastno udeležbo za stanovanje, ki ga izpraznuje, pa plača samo razliko za večje oziroma več vredno stanovanje.
19. člen
Višina lastne udeležbe, ki jo je dolžan vplačati upravičenec do solidarnostnega stanovanja, je odvisna od vrednosti stanovanja in socialno ekonomskega položaja upravičenca in njegove družine.
Lastna udeležba upravičenca do solidarnostnega stanovanja se izračuna v odstotku od nabavne oziroma revalorizirane vrednosti stanovanja in znaša: če je bil poprečni mesečni dohodek mora upravičenec do soli-upravičenca do solidarnostnega sta- darnostnega stanovanja pla-novanja na družinskega člana v pri- čati lastno udeležbo v merjavi s poprečnim mesečnim oseb- naslednjem odstotku od nab. nim dohodkom v SR Sloveniji v pre- oz. reval. vrednosti soli-teklem letu darnostnega stanovanja
(GLEJ TABELO ZGORAJ!)
V osnovo za izračun dohodka štejejo vsi dokazljivi dohodki, ki po veljavnih predpisih predstavljajo osnove za obdavčitev skupnega dohodka občanov.
20. člen
Sredstva lastne udeležbe za solidarnostna stanovanja se vplačujejo v sklad združenih sredstev za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti in se vrnejo upravičencu v enkratnem znesku po preteku desetih let s 3'Z letnimi obrestmi.
d Upravičencu, ki se izseli iz solidarnostnega stanovanja pred potekom dobe za vračilo sredstev lastne udeležbe, se mu le-ta vrnejo skupno z obrestmi takoj po izselitvi.
21. člen
Plačila lastne udeležbe so oproščeni:
— upravičenci, ki se selijo iz večjega v manjše ali manj vredno solidarnostno stanovanje,
— upravičenci, ki živijo z družino v izredno težkih socialnoekonomskih oz. zdravstvenih razmerah in za katere predlaga Center za socialno delo, da sc jih oprosti plačila lastne udeležbe.
Da živi upravičenec do solidarnostnega stanovanja in njegova družina v izredno težkih razmerah se šteje:
— če prejema družina stalno družbeno pomoč ali
— če je v družini duševno ali telesno prizadet otrok v smislu določil 11. člena pravilnika o pogojih za pridobitev pravice do denarnih pomoči (Uradni list SRS, št. 1/79) ali
— če je eden od staršev duševni bolnik ali težji invalid ali
— če je eden ali več odraslih članov družine že več let težji bolnik in zaradi tega nezaposlen ter po oceni zdravnika — specialista ni izgledov za njegovo okrevanje in
— da ima družina po oceni Centra za socialno delo iz zgoraj navedenih razlogov izjemno povečane izdatke za zadovoljevanje njihovih življenjskih pogojev.
Težke razmere se ugotavljajo tudi za samske občane.
22. člen
Plačilo lastne udeležbe se lahko odloži za največ dve leti in to na podlagi mnenja Centra za socialno delo. Odgoditev plačila lastne udeležbe se lahko ugodi tistim upravičencem do solidarnostnega stanovanja, katerih družine žive v težkem gmotnem položaju in tistim mladim družinam, ki imajo vsaj enega otroka in katerih noben od staršev ni starejši od 30 let, pod pogojem, da namensko varčujejo pri banki za lastno udeležbo, za kar predložijo administrativno prepoved na osebni dohodek.
Vlil. ZAMENJAVA SOLIDARNOSTNIH STANOVANJ
23. člen
Solidarnostna stanovanja se lahko zamenjajo na naslednja načina:
1. zamenjava stanovanj med imetniki stanovanjskih pravic v skladu z določbami zakona o stanovanjskih razmerjih.
2. zamenjava stanovanj med vlagatelji — družbeno pravnimi osebami — s tem. da se zamenja razpolagalna pravica in lastništvo.
24. člen
Zamenjava solidarnostnih stanovanj iz 23. člena se dovoljuje predvsem:
— če gre za ostarele in bolne občane ter njihove družine,
— če gre za občane in družine, ki živijo v izredno težkih materialnih razmerah presoja primerov po tej aiinei se opravlja po določilih 21. člena tega pravilnika),
— občanom, ki imajo solidarnostno stanovanje za manjše ali manjvredno solidarnostno stanovanje.
25. člen
Zamenjava stanovanj mora biti javna, zato se vsak posamezni primer objavi v sredstvih javnega obveščan ja in na oglasni deski strokovne službe stanovanjske skupnosti. Objava o zamenjavi stanovanja vsebuje:
— podatke o strukturi stanovanja, ki se zamenjuje (lega. površina, vrsta stanovanja, način ogrevanja ipd.).
— rok zbiranja vlog,
— druga obvestila in podatke, pomembna pri odločan ju za zamenjavo stanovanja (katera stanovanja pridejo v poštev — družbena).
26. člen
V primerih, ko se zamenjuje več vredno solidarnostno stanovanje za manj vredno družbenonaiemno stanovanje, se mora ob zamenjavi takoj vplačati v solidarnostni sklad razliko v vrednosti stanovanja. Osnova za ugotovitev vrednosti je cenilna vrednost obeh stanovanj.
27. člen
O zamenjavah solidarnostnih stanovanj odloča odbor za gospodarjenje s stanovanjskim skladom.
Ob zamenjavah solidarnostnih stanovanj je potrebno zagotoviti, da ostane sklad solidarnostnih stanovanj neokrnjen.
Sredstva, pridobljena z zamenjavo, se lahko koristijo le v namene, za katere se uporabljajo solidarnostna stanovanja.
IX. KONČNE DOLOČBE
28. člen
Odbor samoupravne delavske kontrole pri stanovanjski skupnosti enkrat letno obravnava pravilnost gospodarjenja s solidarnostnimi stanovanji in o tem poroča skupščini.
29. člen
Komisija za normativno dejavnost pri stanovanjski skupnosti je pristojna za tolmačenje določil tega pravilnika in po potrebi sprejme natančnejša navodila za njihovo izvajanje.
30. člen
Z dnem, ko prične veljati ta pravilnik, preneha veljati pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje solidarnostnih stanovanj, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 26/81 in 13/83.
31. člen
la pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Novo mesto.
Številka:
Predsednik /bora uporabnikov 1 KANC BRADICA. I. r.
Občina Ribnica
47.
Skupščina občine Ribnica je po določilih 3. in K), člena zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. 1. SRS, št. iS/84) na seji vseh treh zborov dne 26. 12. 1984 sprejela
ODLOK
o določit vi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju zazidalnega načrta Gornje Lepovče.
1. člen
S tem odlokom se določijo zemljišča, namenjena za stanovanjsko in drugačno kompleksno izgradnjo v območju, ki ga ureja zazidalni načrt gornje Lepovče, izdelan po projektu št. 2605, ki ga je avgusta 1980 izdelal Projektivni atelje Ljubljana, ga dopolnil avgusta 1984. ter sprejela skupščina občine Ribnica.
2. člen
Meje tega območja potekajo v k. o. Gorenja vas po zahodni meji pare. 440/4 in prepolavlja pare. 440/2 po S meji novonastale parcele 440/5 in v mejah novonastalih parcel 452/7 in 440/10, kjer pride na V mejo parcel 451,445 in delno tudi 457, kjer se lomi po SV meji parcele 2226/46 in jo na S seka po njeni novonastali SV meji in po SV meji novonastale pare. 2226/84 ter poteka potem naravnost proti S po parceli 2226/1 in sicer po V meji novonastale parcele 2226/79 kjer se lomi proti zahodu ter tako poteka preko parcele 2226/29 kar pomeni po S meji novonastalih parcel 2226/79, 2226/86, 2226/73, 2226/72. 2226/71 in 2226/70 ter preko S vogala parcele 2226/28, kar pomeni po S meji novo nastalih parcel 2226/68. 2226/67 in 2226/66 do parcele št. 462/1, ter po S delu te parcele, to je po SZ mejah novih parcel št. 462/33, 462/4. in 462/5, kjer preide meja na parcelo št. 480/1 in poteka v ravni črti do železnice po Z strani te parcele, kar pomeni po V meji novo nastalih parcel št. 480/6.480/7, 480/8, 480/10,480/11.480/12.480/13,480/14. 480/15. 457/6 in 480/7 do parcele št. 480/19 do S meje novo nastale parcele št. 2490/1 ter po tej meji do proge Kočevje — Ljubljana parcelna št. 2490/1 ter po njeni SV meji do ceste Gorenja vas—Gornje Lepovče. s katero se strne ob JV vogalu parcele 440/4.
3. člen
Zemljišče, navedeno v 2. členu tega odloka, obsega naslednje parcele v k. o. Gorenja vas:
vi. št.	pare. št.	kultura	površina	lastnik
4	452/2	gozd	21 a	
		pašnik	22 a 01 m2	Marolt Neža, Gorenja vas 23
19	2226/46	gozd	7 a 74 m2	Klun Josip. Gorenja vas 13
20	444	travnik	3 a 45 m2	Oberstar Alojz, Gorenja vas 37
704	445	travnik	3 a 96 m2	DL, Samoupravna interes-
	456	njiva	12 a 00 m2	na skupnost za komunalno
704	445	travnik	3 a 96 m2	DL, Samoupravna interes-
	456	njiva	12 a 00 m2	na skupnost za komunalno
		travnik	10 a 84 m2	in cestno dejavnost ob-
	457/1	travnik	43 a 00 m2	čine Ribnica
		travnik	6 a 85 m2	
		gozd 1 ha	18 a 51 m2	
		pašnik	33 a 00 m2	
		travnik	17 a 00 m2	
		njiva	5 a 00 m2	
	451	travnik 1 ha	50 a 85 m2	
	2226/71	travnik	8 a 76 m2	Oven Jože, Slavica,
				Ribnica, Prijateljev trg
27	459	travnik	6 a 52 m2	Nosan Marija, do 1/3,
		njiva	12 a 00 m2	Nosan Franc do 2/3
				Ribnica, Gorenjska c. 35
del st.
pare. nova pare. št.	površina	lastnik
462/1 462/1	8 a 74 m2	Nosan Franc, Nosan
462/34	2 a 53 m2	Marija, Gorenjska c. 35
462/33	6 a 91 m2	
462/4	7 a 72 m2	
462/5	7 a 82 m2	
462/6	7 a 48 m2	
462/7	7 a 68 m2	
462/8	7 a 79 m2	
462/9	7 a 92 m2	
462/10	7 a 84 m2	
462/10	7 a 06 m2	
462/12	6 a 03 m2	
462/13	3 a 99 m2	
462/14	1 a 06 m2	
462/15	50 m2	
462/16	36 m2	
462/17	4 a 85 m2	
462/18	17 m2	
462/19	3 a 23 m2	
462/20	8 a 12 m2	
462/21	42 m2	
462/22	18 a 47 m2	
462/23	60 m2	
462/24	9 a 26 m2	
462/25	1 a 39 m2	
462/26	7 a 83 m2	
462/27	1 a 70 m2	
462/28	4 a 17 m2	
462/29	2 a 88 m2	
462/30	92 m2	
462/31	1 a 63 m2	
462/32	45 m2	
480/1 480/6	38 m2	Pajnič Marija
480/7	1 a 03 m2	Gorenjska c. 26
480/8	92 m2	
480/9	78 m-’	
480/10	86 m2	
480/11	1 a 64 m2	
480/12	2 a 67 m2	
480/13	3 a 20 m2	-
480/14	3 a 06 m2	
480/15	96 m2	
480/16	94 m2	
498/17	5 a 22 m2	
480/18	65 m2	
2226/47 2226/84	4 a 67 m2	Fajs Franc,
2226/83	68 m2	Gorenjska c. 23
2226/85	86 m2	
2226/86	3 a 49 m2	
2226/87	42 m-’	
2226/88	20 m2	
2226/29 2226/69	1 a 03 m2	Marolt Anton.
2226/70	7 a 77 m2	Gorenjska c. 68
2226/72	70 m2	
2226/73	3 a 02 m2	
2226/74	1 a 86 m2	
2226/75	66 in2	
2226/76 2226/77 2226/78 2226/1	2226/79
2226/28 2226/66 2226/67
480/3
440/2
226/68
480/19
480/20
440/5
440/6
440/7
440/8
440/9
73 m2 7 a 42 m2
1 a 77 m2
2 a 25 m2
I a 07 m2
4 a 23 m2 22 m2
1 a 92 m2 66 m2 8 a 83 m2
5 a 96 m2 1 a 05 m2 4 a 81 m2 30 m2
Benčina Franc,
Milka, Trg V. Vlahoviča A/6,
Benčina Pavel, Marija Travnik 6 Brinšek Vida, Dvorska vas 28
DL—Jugoslov. železnice
Ilc Marta, Alojzij Slatnik 15
Površina in lega zemljišč, ki so navedena v tem členu, je razvidna iznaznanilnih listov in delilnega načrta, ki je sestavni del tega odloka.
4. člen
Če je na zemljišču, ki je po določbah tega odloka prešlo v družbeno lastnino, stavba, ki po zazidalnem načrtu Gor. Lepovče ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo pa pridobi lastnik pravico uporabe dokler stavba stoji.
Odločbo o pravici uporabe bo izdal občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve.
5. člen
Prejšnji lastnik zemljišča iz 3. člena tega odloka lahko uporabljata zemljišča na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler občinski upravni organ, pristojen za premoženjskopravne zadeve, ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini.
6. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha lastninska pravica in druge pravice na zemljiščih, navedenih v 3. členu tega odloka, ki postanejo družbena lastnina, občina Ribnica pa pridobi na njih pravico uporabe.
7. člen
Gradnja stanovanjskih in drugih objektov, ki jih zajema zazidalni načrt Gornje Lepovče (Skupščinski Dolenjski list 18/82). je opredeljena v dogovoru o temeljih plana občine Ribnica za obdobje 1981 —1985 (Skupščinski Dolenjski list 4/81).
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 464-4-84-01 Datum: 26. 12. 1984
Predsednik skupščine občine Ribnica STANKO RUS
48.
Na podlagi 1. odstavka 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. I. SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 192. člena Statuta občine Ribnica, je izvršni svet skupščine občine Ribnica na svoji 40. seji dne 20. 12. 1984 sprejel
ODREDBO
o pristojbinah za veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Ribnica
L
1. Za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov pri nakladanju, razkladanju in prekladanju in gonjenju živali, ki se odpravlja iz območja občine in prekodržavne meje, se določi pristojbina:
a. za kamionske, vagonske, letalske in ladijske pošiljke kopitarjev, parklarjev in žive perutnine:
— do 10 ton
— za vsako nadaljnjo tono pa še po
b. za kosovne pošiljke:
— kopitarjev in odraslega goveda od komada
— telet od komada
— prašičev in drobnice od komada
— žive perutnine, za vsaih 50 kom.
— za čebele, za vsakih začetnih 10 panjev
c. — za meso kopitarjev in parklarjev od 1 kg
— za divjačino od 1 kg
— za perutninsko meso od kg
— za drobovino od kg
— za ribe, rake, polže (tudi žive) od kg
— za mast od kg
— za mleko od litra
din 652,50 65.25
90.00 49,(K) 52.50
6,00
99.00 0,36 0,30 0.30 0,30 0,22 0,45 0,28
— za mlečne izdelke od kg	0,28
— za jajca (cela) od komada	0.032
— za jajčne izdelke od komada	0,26 za ostale imenovane živalske proizvode, surovine in odpadke,
kamor spadajo: volna, dlaka, preja, čreva, kosti, parklji kopitarjev, rogovi, kostna moka. mesna moka, ribja moka, mezda, tehnična mast, med, loj, cepljenec, slanina, čebelji vosek, kižni odpadki, itd. od kg	0,053
d. Če pošiljka ni pravočasno pripravljena za pregled, vetarinarski delavec, ki opravlja vetarinarsko sanitarni pregled pa pride ob določeni uri na nakladalno, razkla-dalno oziroma prekladalno postajo, mora tisti, kije pregled naročil oz. napovedal, plačati zamudnino v višini 650,00 din za vsako začetno uro čakanja.
2. Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja se določi pristojbina:
— za vsako molznico	din	243,00
Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali mlekarno, pač pa ga daje na drug
način v javno potrošnjo, se poleg določene pristojbine zaračuna še odvzem mleka v takem gospodarstvu in stroške pregleda molznic zaradi tuberkuloze.
3. Za vetarinarsko-sanitarnepreglededivjadi.zakolovdomačih živali in drugih živil živalskega izvora v gostinskih obratih, na tržnicah, v pakirnicah, hladilnicah ali pri zasebnikih, se določi pristojbina:
— za vsako začetno uro porabljenega časa za pregled:	din	650.00
4. Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico ter živali, zaklane v
sili, se določi pristojbina v znesku din	135.00
II.
Če se pregled opravlja izven rednega delovnega časa: na nedeljo, državni praznik ali v nočnem času od 22. do 5. ure, se pristojbina oziroma zamudnina poveča za 50%.
III.
Pristojbino za pregled pošiljk živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov ob nakladanju in razkladanju, pristojbino za veterinarsko-sanitarne preglede živali in živil živalskega izvora in promet z mlekom in mlečnimi izdelki plača organizacija združenega dela ali občan takoj po opravljenem pregledu oziroma ob izdaji dovoljenja. Pristojbine se lahko obračunavajo tudi mesečno.
IV.
Pristojbine, plačane v gotovini ali z. drugi mi sredstvi plačilnega prometa, odvede občina ali organizacija združenega dela na zbirni račun št. 840-3182 — Republiška taksa za promet s parklarji in kopitarji. Pristojbine iz prejšnjega odstavka se morajo odvajati mesečno na zbirni račun najmanj enkrat na mesec, in takoj, če bi pobrana sredstva presegala blagajniški maksimum.
V.
Z dnem, ko začne veljati ta odredba.se preneha uporabljati odredba zdne 18.2. 1983 (Skupščinski Dolenjski list štev. 7/83).
VI.
Ta odredba začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 322-20-84-01 Datum: 20. 12. 1984
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine Ribnica FRANC LAPAJNE, dipl. oec.
Občina Trebnje
49.
Svet krajevne skupnosti Račje selo je na podlagi 7. člena zakona o referendumu in drugih oblikah osebnega izjavljanja (Uradni list SRS štev. 23/77), 2. in 6. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS štev. 3/73). 37. in 38. člena statuta krajevne skupnosti Račje selo in na podlagi izida referenduma dne 16. 12. 1984 na zasedanju dne 20. 12. 1984 sprejela
SKLEP
o uvedbi krajevnega samoprispevka za sofinanciranje organa modernizacije cestnega omrežja in telefonije na področju krajevne skupnosti Račje selo.
1. člen
Na območju krajevne skupnosti Račje selo se uvede krajevni samoprispevek v denarju za Financiranje v uvodu navedenega sklepa.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvede in plačuje za obdobje 5 let, in sicer od 1. I. 1985 do 31. 12. 1989.
3. člen
Sredstva, zbrana s krajevnim samoprispevkom v predvideni višini 5.900.000 dinarjev, se bodo uporabila za izvršitev programa, ki so ga sprejeli zbori občanov in je sestavni del tega sklepa.
4. člen
Krajevni samoprispevek plačujejo zavezanci, ki imajo stalno prebivališče na območju krajevne skupnosti Račje selo po stopnji 31 i od naslednjih osnov:
1. vsi zaposleni občani od svojih čistih osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov, od katerih se plačujejo prispevki iz osebnega dohodka, po stopnji 3'/< mesečno, razen tistih, ki prejemajo zajamčeni osebni dohodek.
2. vsi zavezanci za davek od kmetijske dejavnosti, in jim je kmetijstvo edini vir dohodka, v višini 6'/< od katastrskega dohodka letno, razen tistih, katerih katastrski dohodek znaša manj kot 13.00,- din.
3. vsi osebni obrtniki, gostinci, avtoprevozniki in drugi svobodni poklici v višini 3' i od čistega osebnega dohodka in ostanka čistega dohodka, zmanjšanega za davke in prispevke.
4. vsi upokojenci po stopnji 3' <, če mesečni znesek pokojnine presega 15.370,-dinarjev. razen tistih, ki prejemajo mesečno pokojnino z varstvenim dodatkom.
5. člen
Krajevni samoprispevek se ne plačuje od družbeno-denarnih pomoči, invalidnin. priznavalnin, otroškega dodatka, štipendij učencev in študentov, nagrad učencev v gospodarstvu in regresa za letni dopust.
6. člen
Krajevni samoprispevek zaposlenih in upokojencev se obračunava ob \ sakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin. Obračunavajo ga delovne organizacije. oziroma skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz 2. in 4. točke 4. člena tega sklepa odmerja samoprispevek davčna uprava SO 1 rebnje v rokih in po načinu, ki velja za davke po zakonu o davkih občanov.
7. člen
Kra jevni samoprispevek sc plačuje na račun samoprispevka krajevne skupnosti Račje selo. št. 52120-842-056-822093.
8. člen
Od zavezancev, ki ne bodo izpolnjevali obveznosti v roku. se obveznosti od samoprispevka prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevka in davka občanov.
9. člen
Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev krajevnega samoprispevka bo opravljal svet krajevne skupnosti Račje selo.
10. člen
Svet krajevne skupnosti Račje selo mora ob vsakoletnem zaključnem računu javno objaviti podatke o višini samoprispevkov , zbranih in porabljenih sredstev.
11. člen
Tolmačenje tega sklepa daje po potrebi svet krajevne skupnosti Račje selo.
12. člen
I a sklep se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od I. I. 1985 dalje do izteka.
Številka: SI-2/85 KS Datum: 10. I. 1985
Predsednik sveta KS Račje selo RA.IKO ZALI;U L I. r.
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
zo občine ČRNOMELJ, KRŠKO. METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Uradno glasilo skupščin občin Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnice in Trebnje izdaja Dl C, tozd Časopis Dolenjski list, Novo mesto.
Glavni urednik Drago Rustja, odgovorni urednik Marjan Legan.
Izhaja po potrebi. Za družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in druge pravne osebe je naročnina za SDL všteta v naročnino za Dolenjski list, za preostale je letna naročnina 250 din, izvod v prosti prodaji stane 10 din.
Tekoči račun pri podružnici SDK Novo mesto 52100-603-30624. Naslov: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Germova 3, p. p. 33, telefon (068) 23-606 in 24-200. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje IS SRS (št. 421-1/72 od 15.11,1984) se za Skupščinski Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
Časopisni stavek, prelom in filmi. DIC, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Tiskarna Novo mesto.
». \ obena zgodovinska knjiga ne bi podala tako verne podobe o dolen jski deželi, kol /o poda ja jo le pesmi. Iz mozaika v antologiji zbranih pesmi je naslala jasna slika. Dolenjska je v nji zaživela.«
Janez M e narI
PESMI
DOLENJSKE
DEŽELE
NAROČILNICA
Naročam izvodov antologije Pesmi dolenjske
dežele.
Cena izvoda je 2.300 din. Račun bom plačal:
— po povzetju ali v 3 mesečnih obrokih Ime in priimek ali naziv delovne organizacije: ....
Kraj ulica, hišna številka:
Datum:
Podpis (za DO tudi žig):
Naročilnico pošljite na:
Dolenjski list, Germova 3, Novo mesto
Iz več razlogov smo se odločili, da bomo od januarja 1985 dalje SDL izdajali posebej, v manjši nakladi, le za tiste, ki to želijo, s to našo odločitvijo pa soglaša tudi izdajateljski svet Dolenjskega lista. Vse družbenopolitične skupnosti in organizacije, delovne organizacije, društva in drugi, ki za Dolenjski list plačujejo dvojno naročnino, bodo še naprej prejemali SDL, ne da bi se morali nanj posebej naročiti, preostali, ki želijo prejemati SDL (pri tem mislimo na odvetnike, obrtnike in druge bralce Dolenjskega lista), pa naj izpolnijo spodnjo naročilnico in jo pošljejo na naslov: Dolenjski list, 68000 Novo mesto, Germova 3. V tem letu bo izšlo okoli 25 številk SDL, letna naročnina znaša 250 din, posamezni izvod, ki bo tudi v prosti prodaji, pa bo stal 10 din.
Uredništvo Dolenjskega lista
&*<:-----------
SKUPŠČINSKI
DOLENJSKI LIST
NAROČILNICA
Ime in priimek: ................
Kraj, ulica, hišna številka:....
z a občine
ČRNOMELJ, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA, IN TREBNJE
Datum:
Podpis: