■ o
¡ -í :o !o
iP^
RADIOPTUJ
89,8«98.2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Po naših občinah Cirkulane • Na seji nategovanje brez vrhunca
O Stran 3
Ptuj, petek, 16. oktobra 2009
letnik LXII • št. 81 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po naših občinah Ormož • Zakaj so ukinili oddajo V ringu z Urško
Z> Stran 4
Po naših občinah Dornava • Naj bo
pločnik zarisan ali dvignjen?
O Stran 5
Štajerski
t k i	11 rl	3'iii y S tf 4 ^
/ti		
Šport
Nogomet • Pomoč občinstva bo še kako pomembna O Stran 11
Slovenija • Ob svetovnem dnevu kmetic
Najslabše plačan ženski poklic
Čeprav je delo prave kmečke ženske danes bistveno drugačno in kompleksnejše, kot je bilo nekoč, je njeno osnovno poslanstvo že stoletja isto. In kot kaže, bo še dolgo tako.
Verjetno je res, da so med Slovenkami kmetice še vedno najmanj izobražene, kot smo lahko slišali ob včerajšnjem svetovnem dnevu kmetic; res je tudi, da so med njimi zelo redke, ki jim uspe pridobiti katerega od strokovnih nazivov. Res pa je tudi, da je poklic kmetice zagotovo najslabše plačan med vsemi, saj še socialna podpiranka zasluži več kot prava kmetica.
Kljub temu je veliko takih, ki vztrajajo na kmetiji in kot včasih podpirajo vse štiri vogale v hiši. Med njimi je zagotovo Marija Podgoršek iz Njiverc pri Kidričevem, ki je sicer po poklicu agronomka, a je svoje življenje zapisala kmetiji. Ne samo da pridno skrbi za štiričlansko družino, vsak dan je treba poskrbeti za 18.000 piščancev, za okoli 20 glav goveje živine (na posnetku), veliko dela pa je tudi na okoli 15 hektarjih kmetijskih površin.
-OM
Foto: Martin Ozmec
Nogomet •
»So Poljaki res izenačili?!?« - »Ne ...«
O Stran 12
Juršinci • Ordinacija spet deiuje
"Vlada se je očitno odločila razsuti zdravstvo!"
Zdravnik s koncesijo za splošno ambulanto Miro Lasbaher iz Juršincev se je po opozorilnem dvodnevnem zaprtju ordinacije v sredo vrnil na delo. Finančnim težavam, ki so bile po njegovih besedah le ene izmed mnogih vzrokov, zaradi katerih se je odločil za tak način protesta, naj bi namreč sledila rešitev - dobil naj bi vsa po pogodbi iz aprila obljubljena sredstva.
Trnovska vas • Seje sveta
Kot že znano, so občani Juršincev, ki so v ponedeljek in torek iskali zdravniško pomoč v njihovi ambulanti, naleteli na zaprta vrata, na katerih jih je čakalo obvestilo, da bo ordinacija do nadaljnjega zaprta. Za tak protestni ukrep se je zdravnik Miro Lasbaher odločil zaradi številnih problemov v zdravstvu. »To sem naredil enostavno, ker zdravniki nikakor nismo mogli prodreti v medije z našimi težavami, na katere opozarjamo že dolga leta. Problemov je namreč cel kup in niso od včeraj, ampak se pojavljajo že najmanj 15 let,« je pojasnil Lasbaher.
O Stran 5
Destrničani s figo v žepih?
Trnovski občinski svet je torkovo večerno sejo začel z dobro uro in četrt zamude, ko je v sejno dvorano po predhodni telefonski najavi vendarle uspel priti potreben četrti svetnik, da je bila sklepčnost zagotovljena. Nato pa so sejo izpeljali precej hitro, sicer pa tudi dnevni red ni bil kaj prida zahteven ali pomemben.
Še največ besed je padlo okoli dveh zadev, ki sploh nista bili predmet posebnih točk; ena od teh je očitno že dolgo pereč problem ureditve oz. asfaltiranja dobrega pol kilometra ceste, ki se vije nekje med katastrsko mejo občine De-strnik in Trnovska vas.
Benko bi pol-pol, Pukšič pa nič?
Čeprav sploh ne gre za izjemno velik ali finančno zahteven projekt, pa se modernizacija cestnega odseka, kot kaže, zaustavlja zaradi
nesodelovanja obeh vodstev občin. Slišati je bilo namreč, da se že dolgo skušajo najti na kakem skupnem sestanku, kjer bi se dogovorili o sofinanciranju z obeh strani oz. iz obeh občinskih proračunov, toda več kot očitno postaja, da je vmes namesto sodelovanja več nagajanja. Svetnik Andrej Murko, sicer član gradbenega odbora, je bil vidno razočarana nad potekom reševanja: »Kako to, da v vsem tem času nikakor ne moremo sesti skupaj? To je neverjetno!«
O Stran 2
Trnovska vas • S 26. seje občinskega sveta
Ali Destmicani držijo fige v žepih?
Trnovski občinski svet je torkovo večerno sejo začel z dobro uro in četrt zamude, ko je v sejno dvorano po predhodni telefonski najavi vendarle uspel priti potreben četrti svetnik, da je bila sklepčnost zagotovljena. Nato pa so sejo izpeljali precej hitro, sicer pa tudi dnevni red ni bil kaj prida zahteven ali pomemben.
sofinanciranju z obeh strani oz. iz obeh občinskih proračunov, toda več kot očitno postaja, da je vmes namesto sodelovanja več nagajanja. Svetnik Andrej Murko, sicer član gradbenega odbora, je bil vidno razočarana nad potekom reševanja: »Kako to, da v vsem tem času nikakor ne moremo sesti skupaj? To je neverjetno!« Iz odgovora podžupana Draga Pukšiča je bilo razbrati, da pač direktor destrniške občinske uprave nikoli nima časa oz. da srečanja časovno nikakor ne morejo uskladiti in še, da v Destrniku očitno niso pripravljeni sofinancirati niti metra ureditve te ceste, ne glede na to, da jo uporabljajo njihovi občani. V pogovor se je nato vmešal župan Alojz Benko:
Še največ besed je padlo okoli dveh zadev, ki sploh nista bili predmet posebnih točk; ena od teh je očitno že dolgo pereč problem ureditve oz. asfaltiranja dobrega pol kilometra ceste, ki se vije nekje med katastrsko mejo občine De-strnik in Trnovska vas.
Benko bi pol-pol, Pukšič pa nič?
Čeprav sploh ne gre za izjemno velik ali finančno zahteven projekt, pa se modernizacija cestnega odseka, kot kaže, zaustavlja zaradi nesodelovanja obeh vodstev občin. Slišati je bilo namreč, da se že dolgo skušajo najti na kakem skupnem sestanku, kjer bi se dogovorili o
Uvodnik
Kilogram novic, prosim!
Mediji so blago kot vse drugo. Hkrati pa so zelo občutljiv instrument, s katerim je potrebno ravnati skrajno tenkočutno. Z njimi morajo biti tenkočutni tisti, kijih ustvarjajo, kot tudi tisti, ki jih imajo v lasti oziroma jih upravljajo in z njim i manipulirajo. Mediji namreč v zelo veliki meri kreirajo naše življenje, naš vsakdan. Pa ne le v zvezi z aktualno modo oblačenja in glasbo. Mediji so vraščeni v vse pore našega življenja, ga odsevajo, usmerjajo, na novo ustvarjajo, vodijo v želeno smer. V rokah tistega, ki jih pozna, so lahko pravo hudičevo orodje. Z njimi je mogoče doseči vse in s tem mislim res vse: razširjati filozofije, politike, takšen ali drugačen pogled na dogodke, svet, vrednote. Včasih so medije celo imenovali sedma sila ali četrta veja oblasti. Z njimi so rušili in z njimi vzpostavljali iz časovne distance gledano zelo vprašljive režime v preteklem stoletju. Skozi zgodbe v njih opravičujejo in legalizirajo zelo vprašljive vojne poteze v tem stoletju in v prihodnosti bodo služili globalnim ciljem.
Demokracija kot stranski produkt politike je ustvarila iluzijo, da so mediji svobodni, da se na njih ne da in ne sme vplivati. Navidezno stojijo nad sistemom, neodvisni, kot varovalka, ki naj bi opozarjala na nepravilnosti v delovanju sistema. V majhnih in manj pomembnih rečeh jim je ta funkcija tudi omogočena. A pri velikih se vsak dan po malem z ekonomskimi in političnimi pritiski ustvarja medijski svet po meri tistih, ki imajo trenutno ekonomsko in politično moč.
Še ena navideznih pridobitev demokracije je tudi ta, da naj bi ljudje imeli na volitvah možnost izbirati. Pa se hitro izkaže, da gre za izbiro med hruškami in jabolki. Po natančnejšem premisleku in po letih izkušenj pa vsak volivec prej ali slej spozna, da gre v končni fazi v obeh primerih za sadje, torej da je princip isti.
Manipulacije z mediji so povsem običajen prijem. Vseeno, ali pridejo iz ekonomskih ali političnih logov, z leve ali desne. Brutalno ukinjanje oddaj, kot se je to nedavno zgodilo v Ormožu, z epilogom na seji občinskega sveta pa kaže le na pomanjkanje domišljije, uglajenosti in nerazvit čut za taktnost tistih, ki to počenjajo kot slon, ki je zašel v trgovino s porcelanom.
Če vam moja slika realnosti, v kateri živimo, ni všeč, bo treba motečo realnost pač spremeniti. Ali pa odstraniti motečo novinarko, ki na realnost opozarja. Možnosti sta vedno vsaj dve, za tiste z domišljijo pa jih je še precej več.
Viki Klemenčič Ivanuša
Županu Alojzu Benku je prekipelo dosedanje (ne)reševanje bojda skupne ceste z občino Destrnik: "Katastrska meja med občinama teče po tej cesti, to je znano, in osebno sem kadarkoli pripravljen sesti z Destrničani ter se dogovoriti, kako in kaj. Pa naj se potem vidi, kdo drži figo v žepu!"
»Jasno vam je in vsi veste, da smo pripravljeni to cesto sofinancirati pol-pol, nikakor pa ne 100 %! To ne pride v poštev! Katastrska meja med občinama teče po tej cesti, to je znano, in osebno sem kadarkoli pripravljen sesti skupaj z Destrničani ter se dogovoriti, kako in kaj. Pa naj se potem vidi, kdo drži figo v žepu!«
Murko je na to odvrnil: »Ja, saj točno tako, kot mi tukaj, se pogovarjajo tudi v Destr-niku ... «
Županu pa je po dolgih besednjačenjih okoli sporne ceste, ki niso prinesla še prav nobene rešitve, niti do srečanja obeh strani še ni prišlo, očitno prekipelo: »Zdaj je pa tega dovolj! Mi bomo spisali vabila za srečanje, določili datum in pika! Če lahko tako delamo, ko gre za vodstvo Direkcije za ceste in se tamkajšnji ljudje na vabilo odzovejo, potem menim, da vodstvo Destrnika ni bolj zaposleno kot vodstvo Direkcije! Pa saj ni res, da se z enim županom in enim direktorjem občinske
uprave ne moremo srečati! Evo, kar zapišite datum, srečanje naj bo pri nas, v torek, 20. oktobra, ob 19. uri in naj se vabila takoj odpošljejo!«
Brezkompromisen Benkov nastop je potem utišal vse prisotne svetnike in okoli ceste ni padla niti ena beseda več. Ali bo srečanje res uspešno v smislu, da se ga bo udeležila tudi »destrniška pogajalska ekipa«, pa je vprašanje ...
Mercator prodaja, zadruga odhaja
Druga zadeva, okoli katere so razpravljali trnovski politiki, pa je bilo vprašanje, kaj bo s stavbo, v kateri ima sedež občina. Pritličje stavbe v centu občine je namreč v lasti Mercatorja, prostore pa je imela v najemu tudi ptujska Kmetijska zadruga. Toda Mercator se je nepreklicno odločil te prostore prodati, vodstvo KZ Ptuj pa je župana Benka že tudi obvestilo, da s prvim januarjem zapira svojo trgovino. Tako bo pol stavbe do nadaljnjega ostalo prazne,
prvi problem, ki ga mora občina rešiti takoj, pa je vprašanje ogrevanja občinskih prostorov v nadstropju, saj so imeli to doslej urejeno skupaj s KZ. »Glede na to, da imamo v proračunu rezerviranih 15.000 evrov za sofinanciranje obnovitve fasade te naše skupne zgradbe, a je Merca-tor seveda od tega odstopil, predlagam, da jih vložimo v ureditev ločenega ogrevanja za občinske prostore. Po moji oceni bo najbolje, da se z ogrevalnim vodom povežemo z bližnjim zdravstvenim domom, kjer bi zamenjali dokaj dotrajano peč in tako rešili dve zadevi hkrati. Sicer bi lahko bilo ogrevanje na plin nekaj cenejša naložba, a dejstvo je, da bo treba v letu ali dveh zamenjati staro peč v zdravstvenem domu in se mi zdi bolj rentabilno, če to naredimo zdaj. Izvedba skupnega ogrevanja bi nas po oceni stala slabih 10.000 evrov,« je povedal Alojz Benko. Svetniki niso imeli nič proti takemu predlogu, mladega Mitja Su-šnika pa je zanimalo, kaj se bo v prihodnosti zgodilo s pritličjem stavbe oz. ali ima morda občina kakšne načrte glede odkupa. Župan je pojasnil, da občina sicer ima predkupno pravico, vendar se mu zaenkrat zdi odkup nesmiseln: »Če nimamo pametne ideje, kaj naj bi bilo v teh prostorih, ne vidim smisla, zakaj bi jih kupovali. To pa ne pomeni, da jih morda ne bomo, če se bo izkazalo, da so strateškega pomena za občino. Zaenkrat je vse še zelo nedorečeno, v zraku je ponudba enega interesenta, ki bi spodaj uredil tri stanovanja. Sicer pa kakšne moteče dejavnosti v teh prostorih gotovo ne bomo dovolili! Ko bo več resnih ponudb in ko bo
zadeva bolj 'otipljiva', bomo o tem gotovo razpravljali tudi na občinskem svetu.«
V prihodnje različne cene po občinah?
Ob rednih točkah dnevnega reda pa je bilo iz razredčenih svetniških vrst slišati lepo število pripomb čez podražitve odvoza smeti, saj se cifre na položnicah za občane po novem gibljejo od najmanj dobrih devet evrov (za enega člana) do kar slabih 24 evrov mesečno za sedem- in več-člansko družino. Prav tako so svetniki udrihali čez koncesijsko dimnikarsko dejavnost v občini, ki jo po dikciji države opravlja podjetje Kamin, d. o. o.; slišati je bilo predvsem kritike na račun tega, da se čiščenje opravlja največ v pomladnih mesecih, namesto jeseni, ko je to potrebno, visoke cene dimnikarskih storitev pa so občane hudo šokirale.
Kritiko čez cene Čistega mesta in dimnikarskih služb je sicer slišati prav v vseh občinah, direktor trnovske občinske uprave Jože Potrč pa je ob debati navrgel, da so te cene, glede na prihodnja napovedana dogajanja okoli ustanovitev javnih gospodarskih služb in podeljevanj koncesij, še precej nizke ...Ob tem pa je bil nadvse zanimiv pomislek župana Benka: »Glede na prihodnje načine izvajanja javnih gospodarskih služb preko podeljevanja koncesij se bojim, da lahko imamo občine potem različne cene za vodo, kanalizacijo, odvoz smeti ... Kako bo to izgledalo za občane, si res ne znam predstavljati.«
SM
Pritličje stavbe v solastniški lasti občine in Mercatorja je naprodaj, konec leta se umika iz najemniških prostorov tudi KZ; kaj bo v praznih prostorih, zaenkrat še ni znano.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Foto: SM
Cirkulane • Z zadnje seje občinskega sveta
Nategovanja brez vrhunca
Medtem ko so cirkulanski svetniki na zadnji seji z dvanajstimi točkami dnevnega reda opravili skoraj s svetlobno hitrostjo, se jim je ponovno pošteno zataknilo pri sprejemanju osnutka proračuna za naslednje leto - čisto konkretno: spet so, tako kot že na
avgustovski seji, obtičali pri postavki gradnje večnamenske dvorane.
Najbolj proti večnamenski dvorani so trije svetniki iz skupine SD; menijo, da je bolje, če že kaj, k šoli dograditi le telovadnico, sicer pa naj se prednostno gradi kanalizacije in ceste.
Cirkulanski svetniki so nagibali težke glave pred očitno še težjim proračunom, ki jim (vsaj večini) nikakor ni všeč. Tudi v drugem poskusu dokument ni bil sprejet.
Foto: SM
Foto: SM
Več kot dveurna debata okoli proračuna ni prinesla nobenega pravega kompromisa; svetniki in župan, razdeljeni v dve nasprotni skupini glede vprašanja izgradnje dvorane, so se kljub dolgemu nategovanju na vse možne načine, ki se jih nikakor ne bi sramovali niti pisci Kamasutre, na koncu razšli večinoma ne-zadovoljeni in nezadovoljni; definitivno pa brez doseženega vrhunca, saj osnutek proračuna tudi na drugi obravnavi ni bil sprejet.
Zato pa je bilo videti in še bolj slišati nekaj prav zanimivih akrobacij, ki so se nakazale že ob samem uvodu v sejo. Čisto na začetku je namreč najprej eksplodiral kar župan Janez Jurgec: »Vaše pisne pripombe na osnutek sem dobil šele dve uri pred sejo! Tako se ne dela, tudi jaz potrebujem čas, da jih preučim. Predvsem pa ne vem, kje naj vzamemo denar za vaše predloge?!«
Čeprav je najprej kazalo, da bo točka celo umaknjena z dnevnega reda, je na koncu vseeno ostala, ampak kot zadnja pomembnejša na dnevnem redu. Cirkulanski proračun za leto 2010 naj bi sicer tehtal dobre 3 milijone evrov, med največjimi naložbenimi postavkami pa je predlagan
nakup občinskih prostorov v načrtovani novogradnji po-slovno-stanovanjskega objekta ter izgradnja večnamenske dvorane, ki naj bi stala dobra 2 milijona evrov. Ob upoštevanju možnih virov sofinanciranja, predvsem iz programa regionalnih razvojnih pobud in deloma z Ministrstva za šolstvo in šport, naj bi občinski delež pri izgradnji dvorane znašal v treh letih približno 600.000 evrov, od tega prvih 400.000 že naslednje leto. Približno enak znesek, torej 400.000 evrov, naj bi občino stal tudi nakup prostorov, čeprav je kar nekaj svetnikov podvomilo, ali bo cifra res tako nizka. Večina svetnikov pa
je, kot je pokazala na trenutke prav ostra debata, proti izgradnji tako velike dvorane, še bolj pa proti temu, da bi se začela graditi že naslednje leto.
Trije izmed svetnikov so podali tudi pisne amandmaje na proračun, dva s skupno točko, da naj se izgradnja in sofinanciranje dvorane prenese v naslednja leta, v letu 2010 pa naj se prednostno uredi še nekaj cest.
Kaj skrbi svetnike iz vrst SD
Še najbolj proti večnamenski dvorani, ki se sicer kot projekt lahko prijavi na pričakovan peti razpis iz naslova regionalnih spodbud s precej visokim deležem sofinanciranja (občina ima namreč že pridobljeno gradbeno dovoljenje in objekt umeščen v prostorski plan), je bila poslanska skupina SD, v imenu katere je amandma prebral Milan Žumbar. Po njegovi oceni gradnja tako velike dvorane v teh časih ni niti smotrna niti potrebna v občini s 2400 prebivalci, saj da je dovolj velika dosedanja dvorana, zaskrbljujoči znajo biti tudi stroški vzdrževanja take hale, še najbolj pa ga je skrbelo, da bodo z začetkom gradnje (in nakupa občinskih prostorov) porabili
vsa lastna občinska sredstva in ne bodo imeli potrebnega denarja za prijave na morebitne druge razpise v naslednjih treh letih: »Kar se tiče denarja iz RRP, kolikor vem, nam ne propade, če se letos ne prijavimo na razpis z dvorano, ki je daleč nadstandardna,« je med drugim povedal Žumbar, pri čemer ga je najbolj skrbelo, da bo MŠŠ projekt občini v primeru prijave na razpis odobrilo, delež sofinanciranja iz blagajne tega ministrstva pa je izjemno nizek, saj se nanaša zgolj na sofinanciranje standardne velikosti, ki pa naj bi v cirkulanskem primeru znašala le 400 in ne predvidenih 1300 m2. Zato se je Žumbar zavzel za izgradnjo zgolj (manjše) šolske telovadnice enkrat v prihodnjih letih, prednostno pa naj bi se gradila kanalizacija in ceste, za kar naj bi se naslednje leto porabilo med 600.000 in 800.000 evrov iz občinske blagajne.
Bolj za modernizacije cest kot za veliko dvorano se je zavzel tudi Ivan Hemetek v svojem amandmaju; z Žumbarjem sta navedla tudi nekaj skupnih cest, ki naj bi jih uredili prihodnje leto.
Svetniška mečkanja
Tudi večina ostalih svetnikov in svetnica so se bolj nagibali k stališču, da naj se da prednost raje cestam, vendar so bili njihovi nastopi precej bolj »za-mečkani«; pač da saj bi tudi oni dvorano, pa da bi bila mogoče res lahko malo manjša, pa da bi jo mogoče res raje šli gradit in se prijavljat na razpise kasneje, drugo leto še ne, pri tem so iskali razne variante, kako znižati občinski delež sofinanciranja dvorane v naslednjem letu in ga potem povečati v letih 2011 in 2012, če bi jo slučajno že gradili, in tako naprej in tako nazaj. Torej vse skupaj nekako v smislu, da dvorano sicer bi imeli, da ne bi kdo narobe razumel, da je nočejo, ampak ne takoj in mogoče res kakšno manjšo ...
Župan: Posojanja denarja se ne grem!
Županu Jurgcu so ob takih predlogih občasno popuščali »živci«, čeprav so se vsi prisotni skupaj z njim poskušali zelo zadrževati, da ne bi bilo slučajno v javnih občilih kje prebrati, da so se pošteno obdelali. Ob poslušanju predlogov pa je komentiral: »Dobro, tudi če zbrišemo dvorano iz proračuna, nam zato ostane le 400.000 evrov več. To ni dovolj za ureditev vseh vaših cest, ki jih je, kot ste sami izračunali, za en milijon evrov in čez!«
Žumbar mu je takoj kontri-ral: »Gre za triletni program urejanja cest, ki bi zahteval toliko denarja, ne le za drugo leto. In v tem denarju so upoštevani sofinancerski deleži iz razpisov!«
Jurgec je udaril nazaj: »Prvič, ni rečeno, katere ceste se bodo sploh lahko uvrstile na razpise, če ti bodo in ko bodo. Drugič pa, če dvorane ne smemo planirati za sofinanciranje v treh letih, potem tudi cest ne bomo planirali za tri leta!«
Na nekoliko indirektno izražen predlog, da bi se občina lahko dogovorila s katero od drugih občin za »posojanje« denarja iz RRP za leto ali dve, nato pa dobila večji delež iz tega naslova (kot je to sicer praksa pri nekaterih občinah, ki pač medsebojno malo mešetarijo), pa je Jurgec odločno udaril po mizi: »Ne, tega se pa jaz ne grem! In pika!«
Seja kot iz »vica« o mami in hčerkici ...
Krog medsebojnega zbada-nja se je v tem stilu nadaljeval lep čas, potem je bilo iz vrst svetnikov slišati, da naj bi točko raje premaknili na naslednjo sejo, a je bil župan proti, češ da čez dva meseca ne bo nič drugače kot tokrat in kot je bilo že pred dvema mesecema, in masiranje se je nadaljevalo.
Mirko Letonja je menil, da
bodo z dvorano »zakoličili« proračun za tri leta, nato pa je še zelo jasno povedal, da je proti nakupu novega gasilskega avta za (neverjetnih) 210.000 evrov! Vendar je župan ostal neomajen tudi pri tej točki, češ da on odgovarja za požarno varnost v občini in da je nov avto gasilcem nujno potreben, ni pa povedal, ali mora to res biti mercedes ...
In ker se je vse skupaj res že krepko ponavljalo, napredka pa ni bilo videti, je Jurgec poskusil še s kompromisom: »Prav, v osnutek proračuna bom vključil tiste ceste, ki sta jih skupno predlagala Heme-tek in Žumbar, na postavki za dvorano pa bo ostalo toliko denarja, da bomo lahko kandidirali na primerne razpise!« Hemetek pa se je strinjal le pogojno: »Podpiram ta predlog, ampak pod pogojem, da se dvorana nikakor ne sme začeti graditi že naslednje leto!«
In županov odgovor: »Pa dobro, no, če je ves problem v tem, da se ne sme začeti graditi v času mojega županovanja, pa naj se sprejme takšen sklep! Torej, svetniki, glasujte za sklep, da dvorana ostaja v proračunu za 2010, gradnje pa v tem letu ne bo!«
Takšen besedni salto mortale, ki ga je izvedel Jurgec, se mu je dobro obrestoval; trije svetniki so namreč glasovali za takšen sklep, dva pa proti, kar je pomenilo, da je večina odločujočih vseeno potrdila postavko z denarjem za dvorano v proračunu. Sprejetje proračuna, ki ga bodo zdaj v občinskem vodstvu malo modificirali, pa ostaja za naslednjo sejo.
Daleč najbolje pa je drugo obravnavo osnutka proračuna po sami seji opisal eden izmed svetnikov: »Tole je izgledalo čisto tako kot v tistem vicu, ko pride hčerka domov k mami in ji pravi, da je bila samo malo poseksana, mama pa ji odgovori, da se mora kar lepo odločiti, ali je bila ali pa ni bila ... «
Foto: SM
Župan Janez Jurgec: »Jaz vidim sladko prihodnost ...«
Ormož • 27. seja občinskega sveta
Zakaj so ukinili oddajo V ringu z Urško?
Resnic o tem, zakaj je bila oddaja Radia Prlek V ringu z Urško, ki jo je vodila Urška Maučič, umaknjena s programa, je očitno več. Vsak si je priredil svojo. Dejstvo pa ostaja, oddajo so ukinili v četrtek, 13. avgusta, tik pred 100. oddajo V ringu z Urško. Oddaja je nekoga očitno tako motila ali se je je tako bal ali se je tako bal za življenja vpletenih, da je morala s programa. V ozadju pa je bilo slišati celo, da naj bi šlo za neuslišano ljubezen.
Tematika je prišla na dnevni red kot dodatna, na predlog Bogomira Lucija uvrščena točka o ukinitvi oddaje na Radiu Prlek V ringu z Urško. O tej tematiki se je v občinskem svetu doslej že precej govorilo, vendar nikoli niso prišli zadevi do dna, ker je bila razprava prekinjena z obrazložitvijo, da to ni točka dnevnega reda. Tokrat naj bi izvedeli vso resnico o ukinitvi poslušane oddaje. Kajti nobenega dvoma ni, da je bila oddaja poslušana, poslušali so jo tisti, ki jim je bila všeč, še bolj pa tisti, ki jim je bila trn v peti. Iz obsežnega pisnega odgovora predsednika sveta zavoda za informiranje Ormož, dr. Simona Kolmaniča, je med drugim razbrati, da naj bi oddajo ukinili iz več razlogov. Menda so želeli dati možnost za nove, bolj ekonomsko naravnane oddaje, ki bi izboljšale poslovni izid radia. Na julijski seji sveta so člani potrdili programsko shemo za vse dni v tednu, razen za nedeljo. Na seji 13. avgusta so oddajo odstranili s programa, saj je bila po trditvah Branka Šumenjaka na program uvrščena brez predhodnega mnenja programskega sveta in se je v času, ko je bila na programu, menda tudi vsebinsko spremenila. Soočenj mnenj naj praktično ne bi bilo več, oddaja pa naj bi se spremenila v poročanje s sej in drugih dogodkov. V odgovoru je bilo izpostavljeno tudi to, da je bil umik oddaje na nek način var-
nostni ukrep, poizkus zaščititi vpletene, saj naj bi stvari šle predaleč. Voditeljici so že lani na spletnem portalu www. nezazeljeno.com grozili s smrtjo, v začetku avgusta pa naj bi nezadovoljen svetnik menda grozil direktorju in odgovornemu uredniku s smrtjo ter ga žalil in zmerjal. To pa zato, ker mu ta ni objavil popravka, ker svoje zahteve ni utemeljil. Dr. Kolmanič pa je menda prejel telefonski klic s podobno vsebino in grožnjami.
Predvolilni ukrep ali osebno maščevanje?
Bogomir Luci je povedal, da se je on pogovarjal z direktorjem in odgovornim urednikom Petrom Kiričem in menda mu je ogorčen nad zavrnitvijo dejal: »Niti šusa niste vredni, kaj delate!« Sam tega ne razume kot grožnjo s smrtjo, kot je očitno isti dogodek v svojem odgovoru predstavil dr. Kolmanič. Sicer pa je Luci prepričan, da gre pri celotni stvari za napad na novinarje, ki v tem občinskem svetu ni prvi. Pridobil si je tudi zapisnike sej sveta zavoda za informiranje, v katerih menda piše, da je Branko Šumenjak večkrat kritiziral oddajo in zahteval njeno ukinitev. Na tem mestu je Šumenja-ka, ki je pred tem sejo zapustil, vzel v bran dr. Kolmanič, ki je segel v besedo govorniku
Kdo se boji stopiti v ring z Urško?
Luciju. Ko je čez čas dobil besedo, je dr. Kolmanič v svojem nastopu Lucijev »šus« celo nekako uspel povezati s povojnimi poboji in malokdo je videl kakšno povezavo med poboji in vsebino točke, saj so svetniki proti takšni razpravi glasno negodovali. A pomembno je, da jo je videl župan, ki je Kol-maniču dovolil nadaljevati.
Ana Pevec je v oddaji V rin-gu z Urško nastopila dvakrat in ni nikoli občutila, da bi bila oddaja agresivna, agresivni so bili nekateri ljudje, je povedala. Z ukinitvijo oddaje je po njenem mnenju svet zavoda poslušalce označil za nevedne. Glavni razlog za ukinitev pa vidi v tem, da je oddaja marsikomu pokazala ogledalo. Ker so volitve vedno bližje, pa jo je bilo treba na vsak način ukiniti.
Slavko Kosi se je s Pevčevo
Dr. Simon Kolmanič, predsednik Sveta Zavoda za informiranje Ormož
strinjal in spomnil, da je dr. Kolmanič zapisal, da oddaja vpliva na negativno sprejetje radia med občani. Ta trditev po njegovem mnenju nima nobene teže, saj ni podkrepljena z nobenimi analizami. Prav tako se mu je zdela nesprejemljiva argumentacija na temelju zgražanja ali nasprotovanja poslušalcev, saj bi za vsako oddajo lahko našli krog poslušalcev, ki ji nasprotuje in torej tudi vsako ukinili. Nasprotno je Kosi mnenja, da je bila oddaja med ljudmi priljubljena in da je županova pozicija izkoristila prevlado v svetu zavoda za informiranje in oddajo preprosto ukinila. Vzrok vidi tudi v tem, da je vladajoča garnitura v občinskem svetu s preglasovanjem lahko sprejela vsako odločitev, v oddaji pa ob soo-
čanju mnenj niso mogli nikogar preglasovati, obveljali so le argumenti, kar naj bi bil glavni problem. Sicer pa svetnik Kosi na dogodke gleda kot na omejevanje svobode izražanja stališč drugače mislečih.
Bila sta tudi vsaj dva konkretna predloga - Miroslav Tram-šek je predlagal, da se točka prekine in dopolni z dejstvi, Bogomir Luci pa je predlagal, da se poda sugestija svetu zavoda, da svojo odločitev ponovno pretehta. Župan ni nobene dal na glasovanje, morda tudi zato, ker je bil en presenetljiv izid glasovanja na tej seji dovolj in si večjih presenečenje ni želel. Namreč že sama uvrstitev točke na dnevni red je bila presenetljiva.
Nadzorni odbor končno kompleten
Dodatno je bila na dnevni red uvrščena tudi točka, v kateri je župan želel stališče občinskega sveta glede ponudbe Tovarne sladkorja Ormož, d. d., v likvidaciji. TSO je ponudila Občini Ormož v brezplačen prevzem čistilno napravo, črpališča in lastništvo na celotnih lagunah v približni izmeri 410.000 kvadratnih metrov. V ponudbi TSO je bilo obrazloženo, da bi čistilna naprava lahko služila kot dopolnitev in povečanje kapacitete čiščenja odpadnih voda v Ormožu. Svetniki so se s predlogom strinjali, vendar je sklep sveta
vseboval zahtevo, da tovarna v procesu razgradnje odstrani štiri cevovode, ki potekajo od tovarne do čistilne naprave ter da se pred prevzemom ugotovi tudi toksičnost mulja.
Po večmesečnih peripetijah okrog članstva v nadzornem odboru Občine Ormož so svetniki potrdili za nadomestno članico Nevenko Polič, ki jo je predlagal OO ZARES Ormož.
Sprejet je bil odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih in padavinskih voda, razveljavljen odlok o lokacijskem načrtu za osrednji del naselja Podgorci, potrjen projekt za modernizacijo javne poti Radomerščak-Žerovinci. S sklepom sveta je bilo odpisanih za 52.099 evrov terjatev za komunalne storitve in najemnine. Na spisku je bilo skupno 55 imen.
Svetniki so sprejeli tudi cenik vstopnic in odpiralni čas zimskega bazena Hardek za sezono 2009/2010. Čez teden bo bazen med 7. in 15. uro namenjen plavalnim tečajem, za ostale uporabnike pa bo odprt med 17. in 20. uro. Ob sobotah, nedeljah in praznikih bo bazen odprt med 14. in 20. uro. Cene vstopnic so dvignili za 1,6 %, v skladu z napovedano rastjo cen v letu 2010, zaradi lažjega plačevanja pa so jih zaokrožili. Odrasli za dve uri kopanja plačajo 3,35, upokojenci, invalidi in študenti 2,70 in otroci med 6. in 15. letom starosti 1,65 evra.
Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Tednikova anketa
Kakšna penzija vas čaka
Pokojninski reformi se ne bomo mogli ogniti, pravijo politiki in ekonomisti. V naslednjih letih se bodo pogoji za upokojevanje močno zaostrili, delati bo treba najmanj do 65. leta starosti. Za življenje v starosti pa bo treba tudi precej več varčevati kot doslej. Ljudje so zbegani, ker ne vedo, kako bodo ob plačah, ki komaj zadostujejo za preživetje, nekateri pa ne zaslužijo niti toliko, da bi lahko dostojno preživeli, še varčevali za starost.
Slavko Hrnčič, birotehnik, samostojni podjetnik: »V tem
trenutku o upokojevanju in pokojninah ne mislim nič dobrega. Treba pa bo počakati in videti, kako se bo vse skupaj razpletlo. Kot samostojni podjetnik že sedaj sam
skrbim zase, mislim, da bo tako tudi v prihodnje, ker sem prepričan, da pokojnine ne bodo velike.«
Peter Gornik, optik: »Pokojnine bodo zelo nizke, zato bo potrebno za starost varčevati že v mladosti. Mislim, da si bom za dostojno
življenje zaslužil že prej, da mi ne bo treba delati do 65. leta starosti oziroma še dlje. Na državo ne računam.«
Rudolf Vrabl, obrtnik: »Na odhod v pokoj se aktivno pripravljam. Upokojil se bom 30. junija 2010,
ko bom tudi dopolnil 40 let delovne dobe. Glede novih pogojev za upokojevanje, ki so v pripravi, pa mislim, da je prav, da tisti, ki so sposobni, delajo dlje in jih država tudi pri tem tudi stimulira. Tisti, ki so zgarani, pa naj gredo v zaslužen
pokoj. Na splošno pa mislim, da je 40 let dela čisto dovolj, da človek izpreže in še nekaj časa uživa v sadovih svojega dela. Zase vem, da bom tudi v penziji še delal.«
Igor Hrženjak, KV strugar: »Napovedi so zelo slabe, ubogi ljudje. Upam pa, da bomo dobili vsaj nekaj od tistega, kar smo in še bomo prispevali za penzije, čeprav ne bo nevemkaj. V to sem prepričan, na to nas oblastniki že ves čas pripravljajo.«
Sanja Pintar, nezaposlena dipl. ing. logistike: »Trenutno še ne razmišljam o pokojnini, ker še vedno iščem zaposlitev, ki bo ustrezala moji izobrazbi. Zavedam pa se, da bom morala kar varčevati, da bom lahko v starosti dostojno živela, čeprav v tem trenutku še
ne vem, od kod bomo vsi skupaj jemali, če bodo plače še naprej tako nizke.«
Matjaž Tušek, absolvent Fakultete za kmetijstvo: »Ne vem, kam vse to vodi, ker v Sloveniji ni nekega trdnega sistema, da bi se natančno vedelo, kako in kam. Če bo tako, kot se napoveduje, naša generacija po vsej verjetnosti ne bo dočakala upokojitve, v bistvu bomo morali delati do smrti, oziroma če bomo dočakali upokojitev, bomo v jeseni življenja lahko uživali zelo kratko dobo. Glede na to, da pa ima vsaka nova slovenska vlada svoje recepte glede upokojevanja, nas lahko doleti še marsikaj drugega.«
MG
Slavko Hrnčič
Rudolf Vrabl
Peter Gornik
Igor Hrženjak
Sanja Pintar
Matjaž Tušek
Foto: vki
Foto: vki
Juršinci • Ordinacija spet deiuje
»Vlada se je odločila razsuti zdravstvo!«
Zdravnik s koncesijo za splošno ambulanto Miro Lasbaher iz Juršincev se je po opozorilnem dvodnevnem zaprtju ordinacije v sredo vrnil na delo. Finančnim težavam, ki so bile po njegovih besedah le ene izmed mnogih vzrokov, zaradi katerih se je odločil za tak način protesta, naj bi namreč sledila rešitev - dobil naj bi vsa po pogodbi iz aprila obljubljena sredstva.
Kot že znano, so občani Juršincev, ki so v ponedeljek in torek iskali zdravniško pomoč v njihovi ambulanti, naleteli na zaprta vrata, na katerih jih je čakalo obvestilo, da bo ordinacija do nadaljnjega zaprta. Za tak protestni ukrep se je zdravnik Miro Lasbaher odločil zaradi številnih problemov v zdravstvu. »To sem naredil enostavno, ker zdravniki nikakor nismo mogli prodreti v medije z našimi težavami, na katere opozarjamo že dolga leta. Problemov je namreč cel kup in niso od včeraj, ampak se pojavljajo že najmanj 15 let,« je pojasnil Lasbaher.
Finančne težave v preteklih mesecih so bile po njegovih besedah tako zgolj kaplja čez rob, saj so se zaradi julijskega sklepa vlade zagotovljena sredstva v zdravstvu zmanjšala. »V letošnjem letu se je vlada očitno odločila, da bo razsula zdravstvo do konca. Pod temi pogoji, ki so bili odločeni na seji julija, ni bilo več mogoče delovati zasebnikom pa tudi vsem javnim zavodom. V aprilu smo namreč podpisali veljavne pogodbe, potem pa je prišlo do sklepa,
da sredstev, zapisanih v teh pogodbah, ne bomo dobili, ampak jih bo za od 8,5 do 10 odstotkov manj. Mislim, da tako noben gospodarski sistem ne more vzdržati,« je razočaran juršinski zdravnik.
Kot je še povedal, se je sedaj očitno ta finančni del problemov rešil, saj je dobil zagotovila iz strani združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, da so se za letos dogovorili za pridobitev vseh po pogodbi iz aprila obljubljenih sredstev. »To dejansko zadostuje za preživetje,« je še pripomnil sogovornik, ki je za vse stroške ordinacije in plače namesto 8800 evrov na mesec, dobival le še okoli 6300.
Finančne težave le kaplja čez rob
Ordinacija v Juršincih od srede tako spet sprejema bolnike, vendar Lasbaher opozarja, da so finančni problemi le en del izmed mnogih težav v zdravstvu. »Rešil se je prvi del problema, torej ta, povezan s financami, vendar jih obstaja še cel kup drugih. Najnujnejši je, da bi bolniki končno dobili zavarovalne police, v katerih je zapisano, kakšne
Foto: PA
Zdravnik Miro Lasbaher je z dejanjem, ki je dvignilo veliko prahu, želel opozoriti na mnoge težave v zdravstvu.
so naše pravice in dolžnosti do zdravstvenega sistema. Naslednji ogromen je število zdravnikov v Sloveniji. Po vseh realnih ocenah naj bi jih bilo okoli 1300 premalo, kar se najbolj čuti na podeželju v severovzhodni Sloveniji, kjer obremenitve na družinskega zdravnika presegajo vse normative. Prav tako je problem na določenih področjih v bolnišnicah, saj so nekateri oddelki že čisto podhranje-ni (tipičen primer je otroški oddelek v Murski Soboti),« je našteval zdravnik.
S svojim dejanjem je tako želel opozoriti na vse te te-
Ambulanta v Juršincih po protestnem zaprtju znova deluje.
žave. »Poudarjam, da so ti problemi prisotni že dolgo, nanje opozarjamo že ves čas, ampak nas nihče noče poslušati,« je obupan Lasbaher.
Po njegovem mnenju se drugi zdravniki za podobne protestne ukrepe ne bodo odločali: »Glede na to, kaj smo se dogovorili v torek in sredo, za to ne bo potrebe. Če bodo ti sklenjeni dogovori držali, bodo vsaj za letos vzdržali. Kako se bodo pogodili za naslednje leto, pa je druga
pesem. Mislim, da bo tu spet s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in vlade pritisk, da sprejmejo že sedaj zelo težko stanje.«
»Od ministra bom zahteval javno opravičilo!«
Za komentarje na njegovo dejanje ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, ki so po zdravnikovem mnenju vsebovali zelo »težke« besede, bo
pa zahteval javno opravičilo. Miklavčič je namreč njegovo dejanje obsodil kot slabo in nekorektno, namignil tudi na neizpolnjevanje Hipokratove prisege ter še dejal, da gre le za minimalno zmanjševanje sredstev.
Kar se ljudi v njegovem kraju tiče, pa Lasbaher pravi, da so njegova prizadevanja podprli. »Zato bi se rad zahvalil županu. Prav tako so vsi bolniki (okoli 100 jih je bilo), ki so včeraj in danes prišli v ambulanto, izrazili podporo,« je še povedal.
In čeprav so nekateri mediji celo poročali o morebitnem odvzemu koncesije, župan Juršincev Alojz Kaučič zanika, da bi o tem razmišljal ali izjavil kaj takega. »Mi smo bili izjemno veseli, ko smo po dolgem času zdravnika sploh dobili, saj smo ena redkih slo-venskogoriških občin, ki ga sploh ima. Čeprav se mi tak način zaprtja ne zdi najprimernejši, tudi zdravnika razumem. Od sedaj naprej dela normalno, protest je tudi očitno delno uspel. Veseli bomo, če bo ostal pri nas in upam, da takšni protesti več ne bodo potrebni,« je komentiral Kaučič.
Polona Ambrožič
Dornava • Tečejo gradnje in razprave
Naj bo pločnik le zarisan ali raje dvignjen?
Poleg krožišča pred dornavskim gasilskim domom, ki nekaterim Dornavčanom nikakor ni in ni všeč, se je zdaj pokadilo še okoli modernizacije in razširitve ceste skozi sam center Dornave.
Gre za projekt, ki je bil že napovedan pred nekaj meseci; župan je namreč na eni izmed sej občinskega sveta predstavil idejo o razširitvi in prepla-stitvi ceste, ki vodi od državne prometnice (skozi Dornavo proti Moškanjcem oz. Gorišni-ci) mimo občinske stavbe do krožišča pred cerkvijo in nato nazaj mimo šole do državne ceste. Po predstavljenem osnutku, s katerim so se takrat strinjali vsi prisotni (pripomb namreč ni bilo slišati), naj bi bila prenovljena cesta tako široka, da bi del asfaltirane prevleke namenili še poti za pešce in kolesarje; ta del cestišča naj bi bil od vozišča ločen oz. nakazan z dvojno belo črto. Takšnih rešitev voznih površin in površin za ceste je sicer v občinah Spodnjega Podravja videti že kar nekaj, saj so precej cenejše od gradnje klasičnih pločnikov; ena zadnjih se na tak način ureja videmska cesta skozi Šturmovce.
Toda praktično takoj po začetku del se s tovrstno modernizacijo ceste v imenu nekaterih somišljenikov nikakor ne strinja občinski svetnik Janez Lah. Svoje nestrinjanje je v pisnem sporočilu županu
pojasnil tako: »Ker se pločnik gradi tudi v neposredni bližini šole, prosim, tako kot tudi ostali starši otrok, da se naredi standardni oziroma dvignjen pločnik, saj lahko le tako zagotovimo večjo varnost otrok na poti v šolo in iz nje.«
Župan Rajko Janžekovič je na naše vprašanje, kako odgovarja na Lahov dopis, povedal: »Projekt, kot se zdaj izvaja, je bil predstavljen občinskemu svetu in tudi potrjen, zato ne vidim razloga, zakaj bi ga spreminjali. Celotno območje, skozi katerega bo speljana nova, razširjena cesta, bo namreč označeno tudi kot cona umirjenega prometa, z dodatno omejitvijo hitrosti na 30 km/h. Poleg tega bomo pred šolo uredili še dvignjen prehod za pešce (kot širši 'ležeči policaj', op. a.), tako da ob upoštevanju pravil vožnje ni niti najmanjše nevarnosti za vse pešce. Takšna ureditev peš poti oz. pločnika v isti ravnini z voziščem pa je tudi veliko primernejša za varovance Doma dr. Marijana Borštnarja, zlasti tiste, ki so gibalno omejeni in se lahko premikajo le s pomočjo invalidskih vozičkov.« Skupno bo projekt modernizacije
te dornavske cestne žile skozi center občine stal okoli 90 do 100.000 evrov, v tem sklopu pa bodo uredili še nekaj parkirišč pred cerkvijo.
Sicer pa je Janžekovič ob tem še dodal, da na neumestna vprašanja in zahteve svetnika Janeza Laha v prihodnje ne bo več odgovarjal: »Modernizaci-
ja omenjene ceste je projekt, ki je bil potrjen na občinskem svetu. Ne vem, zakaj zdaj spet neka nasprotovanja, ki nimajo osnove in ki jih očitno podpihuje le peščica ljudi v občini. Vsekakor pa imam veliko pametnejšega in nujnejšega dela kot odgovarjati na takšne in podobne Lahove provoka-
cije, zato v prihodnje na take zadeve res ne bom več odgovarjal!«
Projekt in izvedbo pločnika v isti ravnini z voziščem, označenega le z ločevalno črto, je sicer na zadnjem sestanku potrdil tudi dornavski vaški odbor.
Janez Lah pa je v zadnjem
Dela pri razširitvi ceste skozi središče občine že tečejo.
dopisu ošvrknil tudi drugo gradbišče v občini - kroži-šče, ki je v zaključni fazi gradnje: »Kar se tiče krožnega prometa pri gasilskem domu, pa mislim, da ni potrebno komentirati, saj se dobro vidi, da je projekt zgrešen in to ni to, kar smo pričakovali. Največji problem je iz smeri Polenša-ka, saj se avtomobili sploh ne ustavljajo, ker imajo direkten vstop v krožišče in vozniki večinoma vozijo brez zmanjšanja hitrosti. Ovire ni nobene, da bi morali zavirati, saj skozi krožišče poteka avtocesta. Krožišče v Juršincih je proti temu v Dornavi 100-odstotno bolj funkcionalno.«
Z Lahovim razmišljanjem okoli krožišča, ki ga je, mimogrede, načrtoval že prejšnji dornavski župan, se sicer strinja kar nekaj ljudi, vendar pa je kakšna drugačna umestitev kroga zaradi goste poselitve praktično nemogoča. Zato bo pač potrebno, da se vozniki iz smeri Polenšaka čimprej privadijo dejstvu, da pač nimajo več prednosti, čeprav jim cesta iz njihove smeri res omogoča skoraj premočrtno vožnjo skozi krožišče.
SM
Foto: SM
Ptuj • Novi mojstri obrti
»Napravljeno je mojstrsko!«
Slovenska obrt je v letošnjem letu pridobila 106 mojstric in mojstrov, skoraj 600 pa jih še opravlja mojstrski izpit. Med prejemniki mojstrskih diplom je tudi sedem obrtnic in obrtnikov s Ptujskega.
Foto: Črtomir Goznik
Novi mojstri v obrti na Ptujskem
V letošnjem letu si je mojstrski naziv pridobilo sedem obrtnic in obrtnikov na Ptujskem: Matjaž Cvetko iz Ptuja je postal zidarski mojster, Anita Ilešič iz Zagorcev si je pridobila naziv zlatarske mojstrice, Janez Krajnčič iz Za-bovcev je mojster avtomehanik, mojster klepar-krovec je Robi Cafuta iz Velikega Okiča, Ivan Paveo iz Gerečje vasi je avtokleparski mojster, Aleš Vedernik z Brega v občini Majšperku mojster splošne elektromehanike, Franc Kaiser iz Mihovc pa si je pridobil mojstrski naziv v elektroin-štalaterstvu.
Mojstrski naziv si je pridobil tudi avtomehanik Janez Krajnčič iz Zabovcev, mehanik leta 2006 v Sloveniji.
Mojstrske diplome je letos pridobila že deveta generacija. Skupaj pa je v Sloveniji že 2283 obrtnih mojstric in mojstrov, največ na področju frizerstva in avtomehanike. Kljub temu da je mojstrov še malo, pomembno prispevajo k ohranjanju nekaterih poklicev, kot so čevljarski mojster, kamnoseški mojster, mojster za usnjena oblačila, železokrivski mojster, mojster tapetnik in deko-rater.
Letošnja podelitev mojstrskih diplom, ki je bila 6. oktobra v Ljubljani, je sovpadala s svečanostjo ob 40-letnici Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, zato se je podelitve udeležil tudi slovenski državni vrh. Enajstim dijakom, ki so zaključne izpite opravili z odliko, pa so podelili posebno priznanje zlati vajenec.
V Sloveniji so bili mojstrski izpiti ponovno uvedeni leta 2000, ko je bil opravljen prvi razpis za opravljanje mojstrskega izpita. Obrtniki ga dosežejo za enega od 51 mojstrskih nazivov. Deveta generacija mojstrskih izpitov
je pomembna tudi zato, ker so nekatere mojstrske nazive podelili prvič, in sicer trem kuharskim mojstrom ter dvema mojstroma strežbe. Največ letošnjih diplom je bilo podeljenih mojstrom avto-mehanikom, elektroištalater-skim mojstrom, frizerskim mojstricam in mojstrom ter mojstrom očesne optike. Šte-
vilne diplome so povezane tudi z ohranjanjem obrti.
Za večjo prepoznavnost mojstrov obrti že nekaj časa skrbi tudi Klub mojstrov Slovenije. Mojstri se na trgu izkazujejo z novo celostno podobo in geslom »Napravljeno je mojstrsko«. Potrošniki tako vedo, kje najdejo vrhunske izdelke oziroma storitve. Klub
mojstrov pa deluje tudi kot združenje sodnih izvedencev in cenilcev; mojstri so namreč s tem dobili pravico, da lahko opravljajo tudi izpit za sodne izvedence, s čimer je mojstrstvu dodana nova dimenzija.
»Obrtni mojster mora biti vzor strokovnosti stanovskim kolegom, s svojo kako-
vostjo mora biti prepričljiv do kupcev svojih izdelkov ali storitev. Mojstrski izpit pomeni, da je posameznik pripravljen na samostojno podjetniško pot, z njim pridobi tudi srednjo strokovno izobrazbo. Z mojstrskim izpitom je obrtnik mojster, ki je kvalificiran za prenašanje svojega praktičnega in strokovnega znanja na vajence in zaposlene delavce. Pridobi pa tudi možnost nadaljnjega izobraževanja v višjih strokovnih šolah ob opravljeni razliki do poklicne mature, v nekaterih poklicih v gradbeništvu pa imenitniku mojstrske diplome omogoča, da je lahko odgovorni vodja del na objektu,« so povedali v OZ Slovenije ob letošnji podelitvi mojstrskih diplom.
Po enajstih letih dela kot avtomehanik, od tega v obrti pet let, si je mojstrsko diplomo pridobil tudi Janez Krajn-čič iz Zabovcev. Zadovoljen je, da jo je pridobil, čeprav ni bilo lahko. V zaostrenih pogojih dela je kvaliteta še kako pomembna, pa tudi
stranke so danes vedno bolj zahtevne. Na to se je potrebno odzivati, saj če stranke ne bodo zadovoljne, tudi dela ne bo. V njegovi delavnici postavljajo stroko na prvo mesto, ob mojstru se stalno izobražujejo tudi zaposleni. Na pot odličnosti v stroki je na nek način vstopil že leta 2006, ko je postal mehanik leta 2006. Na celjskem sejmu je premagal nekaj deset mojstrov avtomehanikov, med njimi nekaj specialistov za Renaultova vozila, na katerih je bilo potrebno odkriti podtaknjene napake in jih odpraviti. Njemu je to uspelo. Avtomehanik je postal po lastni izbiri, že od malih nog ga je privlačilo »šraufanje«. Dela ima dovolj, problem so le plačila. Največji zamudniki so velike firme, ki iščejo najrazličnejše izgovore, da bi plačilne roke kar se da podaljšale. Janez Krajnčič pravi, da se bodo zaradi tega še bolj posvečali malim strankam, saj so te tudi dobri plačniki.
MG
Spodnje Podravje • Začetek zbiranja nevarnih odpadkov v gospodinjstvu
Da bomo čim manj škodili naravi
Po podatkih državnega statističnega urada je v letu 2008 v Sloveniji v proizvodnih in storitvenih dejavnostih nastalo 5,9 milijona ton odpadkov ali za dva odstotka manj kot v letu prej. Količina nevarnih odpadkov pa se je povečala kar za 47 odstotkov v primerjavi z letom 2007.
Vseh je bilo 143.695 ton, od tega jih je šlo v predelavo oziroma odstranjevanje več kot 116 tisoč ton, 14 tisoč ton pa so jih izvozili, nekaj nevarnih odpadkov pa so tudi uskladiščili. Največ odpadkov so lani ustvarili v predelovalni industriji, kar 31 odstotkov, gradbeništvo je z 29 odstotki
na drugem mestu, sledi dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom.
Nevarni odpadki nastajajo tudi v gospodinjstvih, zanje so dolžni poskrbeti povzročitelji, ki jih morajo primerno varovati, uskladiščiti in na koncu tudi odstraniti po varni poti strokovnega nad-
zora. Franc Merc, vodja organizacijske enote odvoza odpadkov v podjetju Čisto mesto Ptuj, je povedal, da bodo 19. oktobra pričeli letošnjo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov, ki nastanejo v gospodinjstvu. Na območju vseh 17 občin, kjer opravljajo storitev zbiranja, odvoza,
obdelave in odstranjevanja komunalnih odpadkov, bo akcija trajala vse do 13. novembra. Za ravnanje z nevarnimi odpadki je potreben strokovnjak, saj zahtevajo poseben način odstranitve, ker je le tako mogoče preprečiti njihove škodljive vplive na okolje. Med potekom akcije bodo ljudje nevarne odpadke dostavili na njim najbližje prevzemno mesto, kjer jih bodo prevzeli in varno odstranili usposobljeni delavci. Med nevarne odpadke sodi-
jo baterije, zdravila, škropiva in njihova embalaža, odpadna olja vseh vrst, embalaža olj, oljni filtri in oljne krpe, barve, laki, embalaža barv in lakov, spreji, čistila, kozmetični izdelki (pršila), kartuše, tonerji tiskalnikov, kopirnih strojev, ostale kemikalije za vzdrževanje sanitarij (solna kislina, lužni kamen), vse vrste akumulatorjev, baterij in baterijski vložki, neonske, varčne in halogenske žarnice. Prepovedano pa je odlaganje nevarnih odpadkov v
Količine zbranih nevarnih odpadkov se iz leta v leto povečujejo.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik Franc Merc: »Na območju sedemnajstih občin bo zbiranje nevarnih odpadkov potekalo od 19. oktobra do 13. novembra.«
posodo za ostale odpadke ali celo v naravo, prav tako se jih ne sme vlivati v kanalizacijo, saj zaradi svoje strupenosti, jedkosti, vnetljivosti pomenijo veliko nevarnost za okolje in zdravje ljudi še vrsto let po tem, ko so bili odvrženi.
Zbirna mesta in termini po občinah bodo objavljenih na obvestilih, ki jih bodo prejela vsa gospodinjstva, vključena v odvoz odpadkov. Dosedanje akcije so pokazale, da se zavest občanov dviguje, kar se odraža tudi v količinah zbranih nevarnih odpadkov, ki so izleta v leto večje. Prevladujejo predvsem odpadna olja, fi-tofarmacevtska sredstva, barve, laki in njihova embalaža, zdravila, baterije. Za občane je zelo pomembno, da lahko nevarne odpadke in tudi vse ostale ločene frakcije, vključno s kosovnimi odpadki, iz gospodinjstev skozi vse leto sami brezplačno oddajo na zbirnih centrih v Gajkah in Kidričevem, je pred letošnjo akcijo zbiranja nevarnih odpadkov povedal Franc Merc, vodja organizacijske enote odvoza v podjetju Čisto mesto Ptuj.
v	^
Zetale • Ob 10. občinskem prazniku
V	ospredju gradnja vrtca in cest
V	občini Žetale so po obdobju intenzivne gradnje javnega vodovodnega omrežja zadnji dve leti posvetili predvsem modernizaciji cest. »Planirane investicije za letošnje leto smo v celoti izvedli. Zahvaljujem se vsem občanom za strpnost pri izgradnji in vložena sredstva, ki so bistveno pripomogla k uresničitvi zastavljenega plana,« je najprej povedal župan Anton Butolen.
Med največje cestne projekte spada modernizacija skupno skoraj šestih kilometrov lokalnih cest v Nadolah in Kočicah, ki je skupno zahtevala dobrih 670.000 evrov, o čemer smo pred kratkim že poročali. »Prav tako smo letos zaključili izgradnjo pločnika, razsvetljave in avtobusnega postajališča v centru Žetal, za kar smo letos plačali še končno situacijo v vrednosti 90.000 evrov. Zaključili pa smo tudi lani začeto urejanje pokopališča. Od 73.000 evrov vredne investicije smo 12.000 pridobili iz sredstev LAS Haloze. Razen že navedenih naložb, ki so se nadaljevale iz lanskega leta, smo modernizirali dober kilometer ceste Pod-peč-Ledinca-Krhiče, ki nas je stala 135.000 evrov in smo jo financirali iz občinskega proračuna. Občani so tudi tu prispevali svoj delež v višini 12.000 evrov. Modernizirali smo še skoraj kilometer lokalne ceste v Tisovcu, kar je na svoje stroške izvedlo podjetje Strabag v skladu s pogodbo o uporabi občinskih cest pri izgradnji avtocestnega odseka MP Gruškovje-meja z Republiko Hrvaško. Modernizirali smo še krajši odsek ceste Čermožiše-Gaj v dolžini 180 metrov v vrednosti 18.000 evrov, pri čemer sta dva občana pri-
Župan Žetal Anton Butolen napoveduje nove naložbe v občinsko cestno mrežo ter izgradnjo vrtca.
spevala svoj delež v višini 4000 evrov, ter uredili plaz, ki je ogrožal občinsko cesto v Pridni vasi. Za urejanje in čistost našega okolja je pomemben projekt postavitve 12 ekoloških otokov in plakatnih mest. Investicija je prav tako vredna 18.000 evrov, od katerih naj bi jih nekaj čez 4000 dobili iz sredstev za razvoj podeželje preko programa LAS Haloze,« je letošnje cestne naložbe povzel župan Butolen in ob tem poudaril: »Služba vlade za regionalni razvoj in lokalno samoupravo pod vodstvom ministrice, ki je v odstopu, je uredila financiranje iz sredstev RRP, kar je bistveno za vodenje investicij. Škoda, da ji druga ministrstva ne sledijo.«
Spoštovane občanke in spoštovani občani! Ob občinskem prazniku občine Žetale vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev v soboto, 17. oktobra 2009 ob 16. uri v prireditveni šotor pri OŠ Žetale.
Župan občine Žetale Anton Butolen l.r.
AdriaticSlovenica
Zavarovalna družba d.d. * Članica Skupine KD Group
VEN
as
Zavarovalno zastopanje Venčeslav Skledar s.p. PE: Rajšpova ul. 16, SI - 2250 Ptuj Tel.: 02 771 08 86, Fax: 02 771 08 87 PE: Kolodvorska c. 1, SI - 2270 Ormož Tel ./Fax: 02 741 17 09
e-mail: venceslav.skledar@adrlatlc-slovenlca.sl
Ob občinskem prazniku iskrene čestitke! Cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje!
V načrtu gradnja vrtca in obnova cest
Razvojni načrti občine za naslednje leto pa niso nič manjši; prav nasprotno: »Res je, imamo velike načrte. Prav gotovo bo največja naložba izgradnja vrtca. Projektno dokumentacijo bo v skladu z zahtevami in pripombami občinskega sveta izdelalo podjetje TMD Invest s Ptuja. Vzporedno tečejo aktivnosti za nakup zemljišča. Predvidevamo, da se bomo na pričakovan peti razpis RRP lahko javili s popolno dokumentacijo.«
Druga velika naložba, ki se je nameravajo lotiti v Žetalah, pa je kar 500.000 evrov vredna rekonstrukcija lokalnih cest Žetale-Stopni-ca in Žetale-Krhiče: »Gre za cesti, ki sta bili modernizirani pred osemnajstimi leti in sta povsem dotrajani, na nekaterih odsekih pa široki samo 2,5 m in ne ustrezata normativu za lokalne ceste. Na cesti so tudi trije povsem
V občini Žetale so v modernizacijo cest skupno vložili več kot 900 občine, kjer v prihodnje načrtujejo še izgradnjo vrtca.
Foto: SM
000 evrov, uredili so tudi center
dotrajani mostovi, od katerih se je ravno v teh dneh eden zrušil, tako da promet poteka preko zasilnega pon-tonskega mosta. Naložba bo financirana iz sredstev za razvoj regij na podlagi razpisa za Južno mejo.
Prav tako načrtujemo modernizacijo treh krajših odsekov cest v Čermožišah v skupni dolžini nekaj več kot 1,5 km in modernizacijo 1, 5 km cest v Dobrini. Tudi v prihodnjem letu želimo nadaljevati investicije za urejanje okolja. Planirano imamo izgradnjo zbirnega centra za odpadke, postavitev 150 usmerjevalnih tabel in zunanjo ureditev gasilskega doma.«
Načrtovane naložbe v vrtec in ceste bo nekoliko lažje izvajati tudi zato, ker je občini uspelo letos reprogra-

Roman Bele s.p., Žetale 29a, Telefon 02 769 14 11, Gsm 041 748 330, E-mail bele.roman@siol.net
Županu in občinski upravi želimo Se naprej tako uspeino delo! Poslovnim paitneijem in cenjenim strankam hvala za izkazano zaupanje In dobra poslovno sodelovanje!
mirati kratkoročni kredit za odplačilo vodovodne mreže v dolgoročnega. Župan Bu-tolen ob tem omenja še, da je zadovoljen tudi s pripravo DLN za avtocesto, ki sicer zamuja, a so pripravljavci upoštevali vsaj usklajene zahteve treh občin glede trase vzporedne ceste, še vedno pa se v Žetalah ne strinjajo z zaenkrat predvideno lokacijo izvoza z avtoceste.
Kljub finančni in siceršnji vpetosti občine v izgradnjo cest in načrtovanega vrtca v Žetalah ne pozabljajo na ohranjanje stavbne kulturne dediščine; potem ko so vzorno obnovili Vukovo domačijo, se lotevajo novega podobnega projekta, in sicer obnove Pušnikove domačije: »Uradna cenitev je opravljena, v tem trenutku pa poskušamo pospešiti zapuščinsko razpravo, saj je urejeno lastništvo pogoj za nadaljevanje obnove. Delovna skupina na taboru Zoisovih štipendistov je pod vodstvom domačinke Milenke Kovačec umestila v prostor krožno pot, ki bo povezovala Vukovo domačijo, Pušnikovo domačijo, vse cerkve v občini, kmečki turizem, pa verjetno obnovljeno domačijo v zasebni lasti. Pred zimo bo na Pušnikovi
domačiji še ena delovna akcija, s katero bomo preprečili zatekanje med zimo.«
Župan Anton Butolen pred letošnjo okroglo obletnico samostojnosti občine pogovor zaključuje optimistično, čeprav se zaveda tudi težav, povezanih zlasti z državno zakonodajo: »Menim, da bomo v štirih do petih letih v občini imeli rešenih večino čisto osnovnih zadev, kot je predšolsko varstvo, osnovnošolsko izobraževanje, objekti za kulturo in šport, objekti in sredstva za varnost občanov, kakor tudi primarno zdravstvo ipd. Vodovod je zgrajen, do takrat bo modernizirana velika večina občinskih cest. Upam, da bo do takrat zgrajena tudi avtocesta, s čimer se bo zelo povečala dostopnost občine. Lega občine bo naravnost idealna za tiste, ki želijo mirno in čisto okolje in je po drugi strani lahko dostopno z avtoceste. Ali bo zaradi tega doseljeva-nje v občino kaj večje, pa je v veliki meri odvisno od države. Če bo politika gradnje na obmejnih in demografsko ogroženih območjih še naprej tako rigidna, kot je sedaj, nam ves trud občine ne bo kaj dosti pomagal!«
SM
Ob občinskem prazniku Zetale želimo vsem občankam in občanom veselo ter prijetno praznovanje.
Foto: SM
ŠIREC MILKO S.P., montaža krmilnih sistemov
Žetale 23c, 2287 Žetale GSM: 051 437 724, e-mail: milansirec@volja.net
Ob občinskem prazniku, želim vsem občanom veselo praznovanje.
Ptuj • Odmeven projekt Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož
Kako je rodbina Leslie osvojila Ptuj
V soboto, 17. oktobra, bo na ptujskem gradu še posebej slovesno. Odprli bodo razstavo o škotski plemiški družini Leslie, ki je pustila trajen pečat na ptujskem gradu. Na ogled jo postavljajo pod naslovom Rodbina Leslie iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo. Odprtja razstave se bodo udeležili številni eminentni gostje, med njimi tudi člani Društva škotsko-slovenskega prijateljstva.
Razstava o škotski družini Leslie je v bistvu nadaljevanje osrednje razstave Gospodje Ptujski, ki so jo odprli v lanskem letu, ko so tudi napovedali, da je njihov cilj javnosti podrobneje predstaviti tri najpomembnejše gospodarje ptujskega gradu. Grofje Leslie so imeli ptujski grad v lasti med letoma 1656 do 1802. Začetnik srednjeevropske veje Le-sliejev je bil grof Valter Leslie, ki je prišel s Škotske in si v nekdanjem »Svetem rimskem cesarstvu« ustvaril izjemno vojaško in diplomatsko kariero.
Leslieji so družina, ki se je odlikovala v vojaških, diplomatskih in upravnih službah.
Kot je na tiskovni konferenci pred sobotnim odprtjem razstave povedal direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, so Valter in njegovi nasledniki ptujski grad pre-zidali iz utrjene renesančne utrdbe v plemiško podeželsko bivališče. Po njihovi zaslugi ima ptujski grad najpomembnejšo zbirko tapiserij na Slovenskem, ki ima tudi status zbirke nacionalnega pomena. S škotsko družino Leslie je povezana tudi zbirka turkerij, ki je prav tako ena od najpomembnejših zbirk baročnih slik na Slovenskem.
Z razstavo Rodbina Leslie iz kraljestva Stuartov v habsburško cesarstvo Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož na najboljši možen način širši javnosti
Foto: Črtomir Goznik
V ptujskem gradu bo od sobote na ogled razstava o škotski plemiški družini Leslie.
predstavlja delovanje Leslie-jev, ki so na Slovenskem zapustili izjemno umetnostno dediščino. Z razstavo so zaposleni v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož opravili veliko delo, ki je bilo podprto tudi s strani Ministrstva za kulturo, saj je projekt podprlo s 37 tisoč evri, MO Ptuj je prispevala 16 tisoč evrov, preostanek do 60 tisoč evrov pa so zagotovili sami.
Razstava o Lesliejih bo na ogled od 17. oktobra dalje in še v letu 2010, ko bodo predstavili tudi tretjo družino v okviru projekta najpomembnejših gospodarjev ptujskega gradu, družino Herberstein.
MG
Ormož • Sodelovanje mest
Povezalo se je 24 mest
V avstrijskem Furstenfeldu je nedavno potekalo 1. srečanje mest, ki sodelujejo v projektu City Cooperation - Sodelovanje mest. Vanj je vključenih 24 mest na območju Slovenije, Avstrije in Madžarske. Sodelujoča mesta želijo krepiti sodelovanje na področju gospodarstva, kulture in turizma v regiji.
Gre za velik projekt, v katerem je potrebno zagotoviti sodelovanje kar 24 mest regije treh dežel. Nosilec projekta je Mestna občina Murska Sobota, slovenskih osem mest pa je razdeljenih v koordinacijo treh razvojnih agencij. Kot je povedala mag. Karmen Štumberger, ki se na Občini Ormož ukvarja s projektom, so se na projektni ravni predstavniki posameznih razvojnih agencij treh dežel večkrat sešli, tudi predstavniki mest, in začrtali prioritete. Ena od njih je tudi vsakoletno srečanje vseh sodelujočih. V Furstenfeldu so se mesta predstavila s prospekti, ku-linariko, vini. Ormožani so dodali še folklorno skupino iz Ivanjkovcev, pevke KPD
Janez Trstenjak s Huma s pesmijo in cvetjem, teto Marta s svojimi dobrotami, predice. Po zagotovilih mag. Štum-berger so bila vsa slovenska mesta zelo dobro opremljena in predstavljena, za boljšo predstavo o mestu pa so skrbele velike slike mest, ki so visele nad posameznimi stojnicami. Župani mest so ob tej priložnosti podpisal listino o sodelovanju, v kateri so se zavezali, da bodo v prihodnosti intenzivno sodelovali in uresničili skupne projekte za gospodarski in kulturni razvoj v regiji.
V projektu, ki bo trajal do leta 2012 in je vreden
616.000 evrov, pa bo nastalo kar nekaj konkretnih produktov, ki bodo koristili sodelujo-
čim mestom tudi po zaključku projekta. Na področju turističnega marketinga 24 mest bo narejena paleta turističnih brošur, v katerih bodo predstavljena mesta, in knjižica s kuponi za popuste pri vstopninah. V tem okviru bodo nastali tudi zemljevidi, brošure, označbe in dodatna oprema za TIC. Pripravilo se bo tudi glasovno vodenje po 24 mestih z GPS-sistemom, ki ga bo turist pred obiskom mesta lahko snel z interneta.
Mag. Karmen Štumbreger vidi projekt tudi kot dodatno priložnost za prebivalce tega območja, na katerem živi okrog milijon prebivalcev, da se povežejo in spoznajo. Knjižica, ki bo nastala, bo vsebovala predloge za družinske
izlete, precejšen poudarek pa bo tudi na otroškem doživljanju območja, saj bodo narejene maskote, otrokom prilagojene brošure in sestavljanke - puzzle. Vsako mesto bo imelo določen delček sestavljanke. V projektu se prepletajo številni motivacijski elementi, ki naj bi povzročali premikanje ljudi na tem območju. Načrtovani so tudi obiski sejmov zunaj regije -predvidena mesta so Dunaj, Ljubljana in Budimpešta - ter povezovanje z nacionalno turistično organizacijo.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: arhiv TIC Ormož
Ormoška stojnica je bila bogato založena.
Ptuj • Humanitarna akcija Sončnice
Skupaj proti otroški paralizi
Ta konec tedna bo po celi Sloveniji potekala humanitarna akcija slovenskih ro-tarijcev Sončnice za boj otroški paralizi. Z njo bodo opozarjali na sicer v svetu precej redko bolezen, otroško paralizo.
Foto: arhiv TIC Ormož
Na velikem prizorišču se je predstavljalo 24 mest, ki so se nad svojimi stojnicami predstavljale tudi s podobo mesta.
Na novinarski konferenci, ki je bila 13. oktobra v Mariboru, je prvi mož slovenskih rotarij-cev Stanko Ojnik povedal, da s to akcijo želijo pomagati svetovnim organizacijami in vladam, da bi se tudi ta otroška bolezen dokončno izkoreninila. Doslej je bilo v iztrebljanje te bolezni po celem svetu vloženih že okrog pet milijard dolarjev, ki so jih v precejšnji meri prispevali člani rotary klubov po celem svetu. Trenutno jih deluje okrog 33 tisoč, skupaj pa združujejo 1,3 milijona ljudi dobrih namenov. V Sloveniji deluje 43 rotary klubov, ki imajo skupaj 1073 članov, med njimi je tudi ptujski, ki ga v novem rotarijskem letu vodi dr. Ludvik Toplak.
Za popolno zmago nad otroško paralizo bo potrebno zbrati še 200 milijonov dolarjev. Množično cepljenje otrok na kritičnih območjih sveta je potrebno nadaljevati, prekinitev programa bi lahko pomenila nevarnost, da se bo bolezen, ki je ena najhujših virusnih obolenj človeštva, ponovno širila. Slovenski rotarijci si skupaj s Rotary International po najbolj-
ših močeh prizadevajo, da bi z akcijo Sončnica, v okviru katere bodo izvedli vrsto prireditev in zbirali prispevke na posebnem računu za donacijo k nakupu cepiva, čim bolj uspeli. Želijo, da bi se dotaknila kar se da velikega števila ljudi. Osrednji del akcije bo potekal v soboto, 17. oktobra, ko bodo na številnih javnih mestih po celi državi delili vrečke s 10 kaljivimi semeni sončnic. Kot znak zahvale jih
bodo prejeli vsi, ki bodo prispevali pet evrov. Kot je sporočil sekretar Rotary cluba Ptuj Janko Šuman, bodo ptujski rotarijci imeli stojnico v nakupovalnem centru Qlandia. Postavili jo bodo že danes dopoldan in bo odprta do 18. ure, aktivna pa bo tudi v soboto. K sodelovanju bodo povabili tudi Sožitje, da v tej humanitarni akciji sodeluje s svojimi izdelki.
MG
\	\ TTK	
'X 1	¡v *	
		A /
il!	T!	/ 1ü
Foto: Črtomir Goznik
V humanitarno akcijo Sončnice se vključujejo tudi ptujski rotarij-ci, ki jih vodi dr. Ludvik Toplak.
Ormož • Patronažna služba Zdravstvenega doma Ormož
Nasmejane in zgovorne terenke
Patronažna služba je specifična vrsta dela, ki ga opravljajo medicinske sestre. Zahteva veliko samostojnost, fleksibilnost, strokovnost in tudi prijaznost in zgovornost, ki odpira vrata domov. Kajti, kot pravi Vida Zadravec, vodja patronažne službe v Zdravstvenem domu Ormož, v domovih so le gostje in vrata vanje jim lahko odpre le primeren odnos.
Zgovornosti štirim pa-tronažnim sestram, ki so zaposlene v Zdravstvenem domu Ormož, zares ne manjka. Poleg tega nosijo namesto uniforme obvezen nasmeh, zato ni čudno, da je bila Štefka Lesar lani in letos nominirana kot najsrčnejša patrona-žna sestra po izboru bralcev revije Zdravje. Tako lani kot letos jo je predlagala Danica Fridman, ki je sicer letos želela nomini-rati za priznanje celotno patronažno enoto v Ormožu, ker pa to ne gre, se je odločila za Štefko Lesar. Podelitev priznanj je bila septembra v Ljubljani, povabljene pa so bile vse nominiranke.
Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicale ob tej priložnosti, je vodja Vida Zadravec predstavila delovanje službe, ki deluje že preko 30 let. V mreži deluje sedem patrona-žnih medicinskih sester, od tega tri kot koncesionarke, ki delujejo na svojem domu, vendar so vse patronažne sestre med seboj tesno povezane, dobro sodelujejo in se tudi nadomeščajo. Pokrivajo območje UE Ormož, kjer vsaka varuje približno 2000 do 3500 prebivalcev. So družinske medicinske sestre, saj spremljajo družino od rojstva do smrti. V prvi vrsti skrbijo za zdravje družin in ohranjanje zdravja. Ko pa pride do bolezni v družini, bolnika strokovno zdravstveno oskr-bijo, spremljajo pa tudi umiranje in žalovanje v družini.
»Najlepše je delo z novorojenčki«
Nominiranka Štefka Lesar je v službi že 36. leto in je babica po duši, kot nam je izdala, saj najrajši od vsega obiskuje novorojenčke: »Po terenu je veliko bolnikov, ki se jim je treba razdajati, dojenčki pa mi potem napolnijo baterije. Zelo sem vesela nominacije, a verjetno nisem le jaz srčna; besede, zapisane v nominaciji zame, bi lahko prebrali za katero koli od nas, pa bi držale.«
Vida Zadravec se je strinjala in pripomnila, da je sama srčnost premalo, pomembna je tudi strokovnost. »Vendar če nisi srčen, če nisi prijazen, ne moreš priti v družino. Vanjo vstopaš kot gost. Patronažna sestra, ki ni strokovna, poleg tega pa prijazna, skromna in srčna, ne bo prišla v družino. Ljudje hitro povedo, kaj jim ni všeč.«
Sicer pa so vse štiri patro-nažne sestre že dalj časa na terenu in tako so se strinjale, da so še posebno lepi občutki in lep sprejem v družinah, kjer so nekoč kopale dojenč-
Vida Zadravec, vodja patronažne službe v ZD Ormož: »Poleg strokovnosti sta pomembni tudi srčnost in prijaznost.«
; , ., ■ » "i m
i T r j ^
ka in se v njih vračajo po kakšnih 20 letih, sedaj pa je ta otrok odrasla oseba in morda prihajajo k njenemu novorojenčku. Izpostavile so, da je poklic patronažne sestre specifičen, da veliko zahteva, ampak hkrati bogati notranjost tistega, ki se z njim ukvarja. »Včasih grem utrujena na teren, domov pa pridem sveža, lahka in umirjena, saj vidim, da ljudje preživljajo zelo težke čase in usode in jaz jim pri tem lahko stojim ob strani,« je povedala Vida Zadravec.
Najtežji del poklica je spremljanje umirajočih ljudi. Najprej se posvetijo svojcem, jih umirijo, nato pa se posvetijo umirajočemu, da brez bolečine in mirno odide.
Ko naletijo na družino, ki potrebuje pomoč, je potrebno sodelovanje, pritegniti je treba druge službe, s katerimi zelo dobro sodelujejo. Svojo obliko sodelovanja institucij so ormoške patronažne sestre predstavile tudi na strokovnem srečanju, kjer je bila njihova koordinacija služb pozitivno ocenjena in predlagana kot vzorčna za ostale službe v Sloveniji. Seveda pa imajo v našem okolju tudi pomembno prednost: majhnost okolja in to, da se vsi med seboj poznamo.
O pešačenju, kolesih, fičkih, psih in kravah
Delo patronažne sestre poteka na terenu. Danes to ne
Foto: vki
Nominiranka Štefka Lesar: »Priznanje bi lahko dobila katera koli od nas.«
;i ! sJTKISN;	!
JSISM »¡¡'¡K • , ■ a jsst '¿.■¡«ar sraiü'i ' gsigigaVa,' - ......
L'V	:ir*'¿2í
m
¡i'..'1 : "■■■ 'i: ' \
.i t« :
«str gai:
?J!li
h tu:
'¡¡i: ' .¡:r: .. , >;»: ■ ar:
. nI-
?s i
•j;¡
: ' «1 1 ..-¡a-■ a«t í ;.':« : ;IS!1 f'iil ' Vlili «I
-"Si:: :
Olga Popov se počasi pripravlja na upokojitev: »Ko delam pri sebi pred upokojitvijo nekakšen obračun, se sprašujem, ali bi lahko stvari naredila bolje.«
Lizika Novak se je v preteklih desetletjih udomačila na kogovskem terenu: »Včasih mi kdo reče: 'Vi pa ste točno taki, kot je bila Lizika Lah!' In to mi je v ponos.«
predstavlja težav. Vsaka sede v svoj avto in se odpelje na svoj teren. Nekoč, ko so začenjale to službo, je bilo vse drugače. Zgovorne, kot so, so obudile spomine na različne zabavne dogodke. Patronažna sestra Lizika Novak je prišla iz Maribora in ni bila navajena dolgega pešačenja, ki je v navadi med kogovskimi griči. Vse ji je bilo tuje, v veliko pomoč pa ji je bila starejša kolegica Lizika Lah, ki jo je naučila vseh potrebnih prijemov na terenu. Še danes ji kdo reče, da je natanko takšna kot njena predhodnica, kar ji je v ponos, saj je spoštovala starejšo kolegico. »Strašno težko sem tako velike razdalje hodila peš. Pa sem si omislila kolo. A kaj, ko se v breg nisem mogla peljati, v grabo pa se nisem upala. Tako sem bolj kot ne kolo porivala. Danes se pri vsaki hiši počutim domače.«
Priznala je tudi, da je včasih težko, še posebej, ko se vključijo čustva. Kajti poznajo ljudi, hišne zgodbe in težko je ostati neprizadet. »Na nek način pomagamo eni drugim -jaz njim, včasih pa oni meni,« je povedala Lizika Novak. Pri težkih primerih si tudi sestre pomagajo med sabo, ko katera ne zmore, ker ve, kaj se dogaja v kakšni hiši, da so stvari prehude, se menjajo ali pa gresta dve.
Olga Popov je prišla v Ormož iz Novega Sada. Iz velikega mesta se je naenkrat znašla na vasi, nevajena živali, kjer se je soočala s številnimi strahovi. Včasih je bil ta strah
tudi upravičen, saj je morala mimo marsikaterega hudega psa, doživela je nelagodno bližino krave, nevarne pa so se ji zdele tudi srne in zajci, je povedala malo za šalo, malo zares.
»Na začetku je bilo pred-
vsem babiško delo in preventiva. Bile smo pionirke pri ozaveščanju mamic, takrat nismo bile omejene s številom obiskov pri družini. Šle smo tolikokrat, kolikokrat je bilo potrebno, da je bila težava odpravljena,« se je kar
malo nostalgično spominjala Olga Popov, ki ji je zdravstve-novzgojno delo najbolj pri srcu in je z velikim veseljem pripravljala srečanja po šolah na temo zdrave prehrane. Pred desetletji marsikje ni bilo asfalta in vodovoda. To so bili časi, ko je bilo treba moške prepričevati, da so pustili ženske na ginekološki pregled. Če je šla ženska v torek na avtobus, je že pol vasi govorilo o njej, kajti v torek je v Ormožu delal ginekolog. Podobno težko je bilo ljudi navdušiti za kontracepcijo.
Je pa bil to tudi čas, ko jih še čas ni preganjal in je bilo mogoče izvajati več preventive. Danes je situacija drugačna. Izgubili so veliko preventive, največ je kurati-ve, ker bolnišnice skrajšujejo oskrbovalne dneve. Zato je dela veliko. Kot so povedale, opravljajo nego po delovnem nalogu zdravnika, preventivo pa v skladu z normativi in pravili zavarovalnice izbirajo same. Nad vsem visi strog finančni nadzor. Na primer: za starostnika (teh je največ) imajo predvidena le dva obiska v letu dni. Kjer ni težav, je to dovolj, kjer pa so težave, pa si na nek način pomagajo. Vključijo tudi medsosedsko pomoč in druge pristojne službe. Zavedajo se, da je to na deželi nekoliko lažje, saj si ljudje še pomagajo med seboj, v mestu pa se sosed ne zanima za soseda. Viki Klemenčič Ivanuša
Ptuj • Nova spletna stran za ljubitelje kulture
Ponudba le klik vstran
Na začetku poletja je na pobudo Roberta Feguša, umetniškega vodja Kulturno-umetniškega društva Musica Ptuj, začela delovati spletna stran www.kulturap-tuj.si, na kateri lahko spremljate aktualno kulturno ponudbo Ptuja in okolice.
»Stran je nastala, ker se je pojavila potreba po informiranju o kulturni ponudbi v našem mestu in po predstavitvi kulturnih skupin, zavodov in posameznikov, ki krojijo kulturno sceno na Ptuju,« je povedala Iva Ferlinc, koor-dinatorka Območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ptuj. Na Skladu poleg Feguša tako skrbijo za stran, svoje dogodke pa lahko na tej strani objavljajo tudi vsi ostali.
»Kot že rečeno, dokaj redno objavljamo aktualno kulturno ponudbo v mestu in okolici, zanimive novice, povezane s kulturo, predstavljamo kulturne organizacije, njihovo delo, dosežke in program. Stran vsebuje tudi forum, preko katerega želimo, da posamezniki komentirajo razne dogodke, probleme,
aktualna vprašanja ... V prihodnje želimo tudi dodati objave kolumn in na splošno komentarje dogodkov,« je pojasnila Ferlinčeva.
Po njenih besedah je obisk strani do sedaj dokaj soliden,
si pa želijo še večjo obiska-nost. »Prav tako želimo, da kulturne organizacije poskrbijo za objavo svojih dogodkov in drugih zanimivosti,« je zaključila sogovornica.
Polona Ambrožič
Www.kulturaptuj.si je nova spletna stran o ptujski kulturi.
Foto: vki
Foto: vk
Velika Varnica • Z odprtja novoasfaltirane ceste
Letos cesta, drugo leto še vodovod
Varničani v osrčju Haloz se v tem času lahko veselijo dvakrat; ob tem, da se intenzivno gradi javna vodovodna mreža še do zadnjih gospodinjstev v videmski občini, so dobili še nekaj asfalta več na svoje makadamske ceste; konec tedna so namreč slovesno odprli kar 2,8 kilometra dolg odsek ceste skozi Veliko Varnico.
Občina je projekt modernizacije omenjene ceste uspešno prijavila na razpis RRP, od koder je pridobila 285.000 evrov, 140.000 evrov pa je za ureditev ceste dodala iz lastnega proračuna, saj je celotna vrednost izvedbe zahtevala 425.000 evrov. Skoraj trikilometrski trak asfalta v standardni vozni širini treh metrov teče od Etnografskega muzeja v Veliki Varnici preko Zveličarjeve kapele do najvišje ležeče domačije Gabrovčevih in se navezuje na cesto, ki jo z druge strani modernizira sosednja občina Podlehnik (vmes bo sicer ostalo nekaj makadama). Izvedba del je po razpisu kot najugodnejšemu ponudniku pripadla celjskemu družinskemu podjetju Gradnje Žveplan, d. o. o., lastnik Marjan Žveplan je bil tudi na odprtju ob direktorju ptujskega podjetja Nizke gradnje Ptuj Mitju Omulcu, ki s še dvema izbranima podjetjema gradi vodovod. Dela na cesti in na vodovodnem omrežju je
bilo namreč treba usklajevati, kar po besedah župana Friderika Bračiča nikakor ni bilo enostavno.
Sicer pa je cesta Velika Var-nica zaradi konfiguracije strmega in plazovitega haloškega terena zahtevala še nekaj dodatnih del; tako so morali zgraditi kar sedem opornih zidov v skupni dolžini dobrih 140 metrov in dodatno asfaltirati še dva krajša odseka ceste v dolžini 200 metrov, kar je zahtevalo dodatnih 69.000 evrov iz občinskega proračuna.
Na cesto so Varničani čakali precej let, zato je bilo njihovo veselje ob uradnem odprtju povsem razumljivo; program se je začel s humornim skečem Natalije in Mateje, ki sta vedeli povedati, da bodo pa zdaj Haložani postali že pravi gospodje: »Toto cesto smo že do-bli, vodovod pa pravijo, ka de drugo leto, zaj samo še brege zravnajo! Pa naš župan si je dosti za toto cesto prizadevo, za otvoritev je fse san pripravlo,
S prerezom traku so skoraj tri kilometre dolgo novo asfaltirano cesto po Veliki Varnici uradno predali namenu videmski župan Friderik Bračič, predsednik KS Franc Kozel in krajevna svetnika Srečko Kozel ter Janez Gabrovec.
celo dreve posado za trak gor obesiti. Jaz sn ga tak z rešpek-ton gledo, kak je delo ...«
Za mikrofon sta stopila tudi župan Bračič, ki je povedal, da ob tako velikih pridobitvah v tem delu občine težko najde prave besede zadovoljstva in zahvale vsem, ki so kakorkoli pomagali pri realizaciji cestnega projekta, ter ob tem spomnil, da ima občina osem krajevnih skupnosti, zato je težko usklajevati vse želje in potrebe, nato je veselje nad novo cesto izrazil še predsednik KS Leskovec Franc Kozel ter tamkajšnji svetnik Janez Gabrovec.
Uradni del odprtja se je prevesil v drugo polovico z obilnim blagoslovom domačega župnika Edija Vajde, zapele so tudi ljudske pevke iz Var-nice, pa pevci Mejaši in mlad odličen harmonikar Aljaž Hliš, nato pa je sledil samo še prerez traku in, jasno, pogostitev številnih navzočih.
SM
Trgovišče • Vaja drugega požarnega območja1 Hajdoše • Dve veliki zmagi gasilcev
Vadijo, da bodo pripravljeni Pred Hajdošani klonili tudi
olimpijski zmagovalci
Minuli petek so gasilci 2. požarnega območja Gasilske zveze Ormož izvedli gasilsko vajo ob mesecu požarne varnosti. Vsako leto jo pripravi drugo društvo iz požarnega območja, letos je organizacija pripadla PGD Trgovišče.
V vaji je sodelovalo 46 gasilcev iz vseh šestih društev 2. požarnega območja s sedmimi vozili. Vaja je potekala v Trgo-višču 39 pri Božidarju Cvetku. Predpostavka vaje je bila, da je pri popravljanju traktorja ob varjenju v priročni delavnici prišlo do požara. V delavnici so bile spravljene tudi nevarne snovi - jeklenke s plinom, gorivo, barve, laki, topila, kar je pomenilo dodaten izziv pri gašenju, saj so jih gasilci morali odkriti, odstraniti in zaščiti. V tej prvi fazi so bili aktivirani le gasilci PGD Trgovišče in Velika Nedelja in poveljnik 2. požarnega območja Željko Kukovec.
Nato naj bi se požar razširil na ostrešje in potrebno je bilo narediti gasilsko verigo iz zajetja, ki ga imajo gasilci urejenega za primer, če bi bile težave
Hajdoške gasilke in gasilci so pred nedavnim osvojili še dva velika naslova; domov so namreč prinesli dva zmagovalna pokala z letošnjega državnega tekmovanja Gasilske zveze Slovenije (GZS).
Vodja vaje je bil poveljnik PGD Trgovišče Robi Horvat.
s hidranti. Aktivirana so bila še ostala štiri društva, ki so prihitela na pomoč. Robi Horvat, ki je vodil vajo, je bil s prikazanim zadovoljen, saj je bila vaja na realnih predpostavkah, kot
V vaji so sodelovali gasilci šestih prostovoljnih gasilskih društev drugega požarnega območja.
se dejansko zgodijo, in uporabljeni so bili različni elementi in gasilski pristopi. Morebitne napake pa bodo služile, da se udeleženci iz njih kaj naučijo. Po večini je šlo predvsem za mlade gasilce. Vajo sta si ogledala tudi Tonček Lisjak, poveljnik GZ Ormož, in podpovelj-nik Bojan Skok.
V PGD Trgovišče pa je bilo živahno tudi v soboto, ko so izvedli turnir v malem nogometu za gasilsko mladino. Sicer pa v društvu, ki bo prihodnje leto praznovalo 115. obletnico ustanovitve, načrtujejo nakup novega vozila. V svojem petletnem načrtu so za nakup podvozja določili leto 2011, leto za tem pa naj bi kupili še nadgradnjo. Sedaj ima društvo dva avtomobila, ki pa sta oba precej starejšega datuma.
Viki Klemenčič Ivanuša
Na tekmovanjih za pokal Gasilske zveze Slovenije sicer sodelujejo najboljše enote v Sloveniji,
zmagovalni pokal pa prejme ekipa, ki je najuspešnejša na vseh šestih tekmovanjih, ki potekajo na različnih koncih Slovenije. Letos so zgodovinski uspeh dosegle članice A in člani B PGD Hajdoše. Tekmovanja GZS uspešno potekajo že vse od leta 1998, eno od teh je vsako leto tudi v Hajdošah, kjer se
pomerijo le najboljše in najuspešnejše slovenske gasilske desetine. Za ekipo hajdoških članic so bila največja slovenska gasilska tekmovanja nadvse uspešna, saj so v trajno last že prejele dva velika prehodna pokazala za večkrat osvojeno prvo mesto, zdaj se spogledujejo že s tretjim. V zgodovini PGD Hajdoše pa se je v vseh teh letih zgodilo prvič, da sta dve ekipi zmagali v državni gasilski ligi. Članice iz Hajdoš
so letos premagale tudi žensko enoto žažarja, ki je trenutna olimpijska zmagovalka. Enak podvig je uspel tudi članom B, ki so bili prav tako boljši od olimpijskih zmagovalcev s Šmartnega na Pohorju.
Hajdoški gasilci se lahko res pohvalijo z uspehi, saj imajo v gasilskem domu na enem mestu zbranih že preko 600 pokalov z najrazličnejših tekmovanj.
SM
Ženska in moška desetina PGD Hajdoše z mentorjema, trenerjema in vodstvom gasilskega društva.
Foto: SM
Foto: vki
Foto: vki
Foto: SM
Iščete svoj stil	^
V barvito jesen v športnem stilu
Irena Plohl je računovodkinja, doma iz Lovrenca na Dravskem polju, mama 35-letnega sina in 30-letne hčerke ter že dvakrat ponosna babica. V prostem času se posveča dobrim delom, ljudem rada pomaga z nasveti in tudi drugače. Skratka pozitivistka, ki ima rada tudi rože in rada odkriva nove dežele in kraje. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila hči, povabilu se je z veseljem odzvala.
i_
Foto: Črtomir Goznik
Irena Plohl prej ...
Gospa Irena je prvič obiskala kozmetični salon. Ima suho kožo. Po površinskem čiščenju in pilingu so ji opravili še de-pilacijo brčic. Struktura njene kože je dobra, to bo poskušala še naprej vzdrževati s pravilno nego doma, ki jo bo opravljala po nasvetih kozmetičnega salona Neda.
Irena je že imela kratke lase, zato jo je frizerka Jožica Pepelnik iz frizerskega salona Stanka postrigla samo po vrhu glave. Barve ni želela spremeniti, pobarvala ji je samo nara-stek s temno mahagoni barvo. Pričesko je oblikovala s fenom in krtačo ter na koncu še z ge-lom.
Vizažistka Minka Feguš je make upe up začela z nanosom kremnega pudra. Oči je poudarila v rjavo bronz, v rahlo oranžnem odtenku pa zgornje dele vek. V nežno rdeče tone je ode-
KOLiKTiV SALONA
niošKo m tensKo
FitlZSRSCVO 2 Slomškova 22 10 % popust v oktobru S
Foto: Črtomir Goznik
... pozneje.
la ličnice, podobne barve pa je bil tudi glos za ustnice.
»Jesen s svojimi prečudovitimi barvami krasi naravo, zato jo užijmo čim bolj, kolikor je je še ostalo. Tudi naša kandidatka, gospa Irena, se bo ob današnji preobrazbi gotovo lahko brez skrbi odpravila na krajše raziskovanje jesenskih lepot. Oblekla sem jo v športnem stilu, da bo njen sprehod čim bolj sproščen in da se bo v svoji opravi zlila z naravo in njenimi barvami. Oblačila sem izbrala v trgovin Stik, iskala sem predvsem pletenine, ki jih pri njih nikoli ne manjka. Čokoladno rjavim hlačam in bluzi enake barve sem dodala pestro rjavooranžno pleteno pelerino, ki jo lahko zdaj ogrnemo preko tanke bluze, pozimi pa pod njo oblečemo še kakšno jakno ali krajši plašč. Za popestritev videza, ko bo gospa Irena odložila pelerino preko roke ali preko stola, bo prav prišel še tanek šal v oranžni barvi, ki si ga lahko ovije okoli vratu ali preko rame. V trgovini Alpina sem poiskala še primerne rjave čevlje, ki bodo služili njenemu sproščenemu koraku na potepu z naravo. Iz Alpine je tudi dovolj velika torbica v
zlato rjavi barvi. Gospa Irena je zažarela v jesenskih barvah. Tudi v bodoče ji svetujem, da se kar pogumno odloči in kdaj pa kdaj izbere za kakšen detajl tudi močnejše, polne barve, s katerimi bo okoli sebe oddajala še več pozitivne energije,« je o Irenini novi podobi povedala stilistka Sanja Veličkovic.
V kozmetičnem studiu Olim-pic so pri gospe Ireni opravili terapevtsko masažo hrbtenice, s katero zmehčamo zatrdline in zlepljiva tkiva, vplivamo na skeletne mišice (izboljšamo prekrvavitev, prehrano, gibljivost, raztegljivost, prožnost in
zmanjšamo bolečine v mišicah), na cirkulacijo krvi (izboljša se prekrvavitev, aktivira hi-peremija kože in mišic v petnajstih minutah po masaži), na tok limfe (hitrejši pretok limfe), na sklepe in obskeletne strukture, izboljša se prekrvavitev hrustanca, ligamentov in sklepne ovojnice, izboljša mobilnost mišic. Maser pri masaži hrbta sistematično gnete, gladi in udarja mehka tkiva celega telesa, s čimer dosežemo potrebno sprostitev. Zmasirajo se mišice vratu, ramen in hrbta, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Ptuj • Dodatna turistična promocija Ptuja in okolice
Ponudniki in javni sektor povezani
Ptuj je bil preko svojega podjetja Javne službe, d. o. o., uspešen na javnem razpisu za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj za dodatno promocijo turistične ponudbe Slovenije v letu 2009.
Projekt Ptuja in okolice pod naslovom Kultura, romantika, zdravje in dobro počutje v zakladnici tisočletja je pridobil 83.400 evrov sofinanciranja, to je 60 odstotkov vrednosti projekta, ki se bo zaključil v teh dneh. V njem sodelujejo številni partnerji, ki so si zadali cilj, da bodo Ptuja in okolico uveljavili kot zakladnico bogate kulturne, etnološke in arheološke dediščine mesta in vasi, ki jo spremljajo okusi domačih dobrot in vin iz Slovenskih goric in Haloz. Pri tem so v ospredje postavili mesto in kulturo ter zdravje in dobro počutje, dodatni magnet pa naj bi bilo tudi deset najboljših zasebnih ponudnikov. S tem projektom želijo v 90 odstotkih pritegniti slovenskega, v 10 pa
hrvaškega gosta.
Turistična ponudba tega območja vključuje Terme, Ptujsko jezero, zgodovinsko mestno jedro, nastanitvene zmogljivosti, kolesarske in pohodniške poti, Haloze, Slovenske gorice, etnologijo, kulinariko in drugo. Na Ptuj in v okolico med drugim vabijo veliki plakati, radijski in televizijski oglasi ter nov prodajni katalog.
Kot je povedala Klavdija Petek, je dobra stran tega projekta, da so se prvič resneje povezali turistični ponudniki ter javni sektor. Povezovanje in skupne oglaševalske akcije so nujne za večjo prepoznavnost turizma Ptuja in okolice ter večji turistični izplen.
MG
Od tod in tam
Podlehnik • Kožuhanje pri Jusovih
Foto: ZG
V petek, 9. oktobra, je bilo v sklopu jesenskih prireditev Turističnega društva Podlehnik že 5. tradicionalno kožuhanje pri družini Jus v Sta-nošini. Jusovi imajo moderno in strojno opremljeno kmetijo, vendar vsako leto prav posebej posadijo njivo kroruze, ki je primerna za ročno trganje in kožuhanje. Babica Marija vanjo posadi nekaj zares domače koruze, da imajo v jeseni kožuhači veselje z iskanjem rdečih koruznih storžev. Ročno spravljanje koruze je že skoraj spomin na stare običaje, na jesensko opravilo v Halozah. Ob letošnjem kožuhanju so zapele ljudske pevke in zaigrali ljudski godci Haloški veseljaki TD Podlehnik, vse navzoče pa je pozdravil predsednik društva Milan Vidovič. Ob vsem tem seveda ne manjka pijače, ob zaključku pa pogostitev z večerjo in za posladek dišeči pečeni kostanji, brez katerih kožuhanje ne mine.
Zdenka Golub
Središče • Ogled obrata Gosad
Foto: AL
Upravni odbor Kluba tajnic in poslovnih sekretark Prlekije se je v torek, 22. septembra, na povabilo dolgoletne članice Marte Zorec zbral v prostorih podjetja Orka - v obratu Gosad v Središču ob Dravi. Zbrani so si najprej ogledali novo proizvodno trgovino, ki je ponovno obložena z živili, čistili in kozmetiko. Po prijaznem sprejemu direktorice Marinke Kolarič Lašič v PE Orka v Središču ob Dravi so si ogledali proizvodnjo vložene zelenjave, ki je zelo modernizirana(in se za to priložnost - kot vidite na fotografiji - ustrezno oblekli). V nadaljevanju so izvedli 12. sejo upravnega odbora kluba.
Albina Lukner
Ptuj • Pasji salon Pudl ob svetovnem dnevu živali
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Koprek, ki ima v Belšakovi 2 (v Budini) na Ptuju pasji salon Pudl, je na svetovni dan živali, 4. oktober, ljubitelje živali, zlasti še kužkov, povabila na zanimivo in dobro obiskano prireditev, ki je potekala na temo priprave psa na zimo in kako s kužkom kvalitetno preživeti čas. Na enem mestu je bilo v nedeljo mogoče izvedeti in videti marsikaj, kar omogoča kvalitetno sobivanje človeka in živali. Med gosti so bile tudi Tačke pomagačke iz slovenskega Društva za terapijo s pomočjo psov, ki tudi nastopajo po različnih slovenskih krajih, po domovih, šolah, klinikah. Dogajanje je obogatil tudi srečelov, zbrani izkupiček pa so namenili azilu Maribor.
Voličina • Vrtec praznuje
Novi prostori in 40. rojstni dan
Za vrtec v Voličini je letošnje leto še posebej slavnostno. Enota Voličina se je namreč pred kratkim iz tamkajšnje osnovne šole preselila v nove prostore, enota Selce pa v oktobru praznuje 40 let obstoja. Leta 1969 se je namreč prav v tem kraju stara kmečka hiša preuredila za potrebe vrtca, ki je bil prvi v Sloveniji, namenjen podeželskim otrokom.
V letošnjem šolskem letu je v obe enoti vrtca, ki je priključen k Osnovni šoli Voličina, vpisanih 67 otrok. Letos so med njimi prvič tudi najmlajši iz prvega starostnega obdobja, kar je omogočila predvsem selitev enote Voličina v samostojne prostore, ki so jih majhni nade-budneži začeli obiskovati z letošnjim septembrom.
»Dolgo smo čakali na odprtje tega vrtca in si želeli tudi vpis otrok prvega starostnega obdobja. Že leta 2002, ko sem s tedanjim županom obiskal Ministrstvo za šolstvo, smo začeli aktivnosti za njegovo izgradnjo. Investicija je sicer še vedno v teku in bo zaključena julija 2010, ko bomo lahko zadihali s polnimi pljuči brez vseh ovir, ki jih imamo zdaj pri samem delovanju šole,« je povedal Anton Goznik, ravnatelj Osnovne šole Voličina.
Zanimanje staršev za vpis otrok v njihov vrtec je precej veliko, zato imajo letos kar dva oddelka več. »Kot že omenjeno, smo se prvič srečali s sprejemom otrok prvega starostnega obdobja, zato smo bili kar malo prestrašeni. Na začetku pač po-točijo kako solzico tako otroci kot starši, pa tudi vzgojiteljicam je bilo hudo. Prvi mesec je tak pri tej starosti, zdaj pa se stvari že normalizirajo,« je pojasnil Goznik.
Med svoje vrste so letos sprejeli skoraj vse prijavljene iz občine Lenart, nekaj otrok pričakujejo še po novem letu. Predvsem pa se veselijo nove stavbe, s katero so pridobili večje, svetle in modernejše prostore. »Otroci so dobili tudi večnamensko skupno igralnico. Veliko možnosti imajo za gibanje, zgradilo se je novo igrišče ... Veliko toplote je v teh novih prostorih,« je nav-
Otroci iz enote Selce ob torti velikanki, ki so jo izdelali iz papirja
dušeno zaključil ravnatelj.
Neščipanje in negrizenje ter druga »dobra dela«
Seveda so prav tako kot v ostalih vrtcih po Sloveniji tudi v obeh njihovih enotah prejšnji teden praznovali teden otroka. Otroci so si tako lahko med drugim ogledali lutkovne predstave, v enoti Selce pa so ta poseben teden združili tudi s še eno posebno prireditvijo.
Ker namreč prav oktobra mineva 40 let od ustanovitve njihove vrtca, so v sredo, sedmega oktobra, otroci skupaj s starši v zrak spustili 40 balonov s po-
sebnimi sporočilci.
»Osrednja prireditev ob praznovanju te obletnice je sicer že bila v juniju, ko smo tudi izdali zbornik Selce - moj mali svet, vendar se dejavnosti še vedno nadaljujejo. Ob tednu otroka smo tako pripravili jesenski piknik z delavnico, v kateri so otroci skupaj s starši izdelovali prijazna pisemca s sporočili o tem, kako lepo je nekomu pomagati,« je povedala Julijana Bračič, vodja vrtca.
Sporočilca je nato v svet poneslo 40 balonov z željo, da tisti, ki jih najde, naredi nekaj dobrega. Kot pravi namreč Bračičeva, je vsaka mala pomoč veliko dejanje.
Ker najbrž noben od teh ba-
lonov ni pristal v vaših rokah, pa smo Klaro, Lariso, Živo, Alena, Kristijana in Marka iz enote Selce povprašali, katera dobra dela vse lahko ljudje opravljamo. »Zalijemo rožice ..., če kdo ne more vstati ali kaj dvigniti, mu pomagamo . , če kdo težko dela, mu pomagamo . , pa če mu kaj dol pade, mu poberemo . , če kdo vrže odpadke mimo koša, jih poberemo . ,« so se glasili odgovori petletnih navihancev.
Nato so povedali še, kako poskušajo biti sami vsak dan čim bolj dobri in pridni: »Da se imamo radi ., da se ne tepemo, ščipamo, brcamo, grizemo, potiskamo .«
Polona Ambrožič
Podlehnik • Zanimiv tehniški dan v OŠ
Šola v plamenih
V podlehniški OŠ so v ponedeljek dopoldne točno ob 11. uri zadonele sirene in takoj zatem se je začela evakuacija vseh učencev iz šolske zgradbe. Na srečo ni šlo za pravi požar, ampak za izvedbo poskusne vaje za vse učence in zaposlene, kako reagirati v primeru požara ali druge naravne nesreče.
Takoj po klicu na znano številko 112 ob sami evakuaciji so se na kraj požara pripeljali
podlehniški gasilci. Učenci skupaj z učitelji so bili že zbrani na uradnem zbirnem mestu izven
Učenci podlehniške OŠ Martina Koresa so v okviru tehniškega dne uspešno izvedli evakuacijo v primeru požara, domači gasilci pa so jim predstavili opremo in povedali še marsikaj drugega.
šole, na varnem, vendar so ob prihodu gasilcev ugotovili, da med njimi ni enega petošolca. Akcija reševanja pogrešanega, ki so jo prevzeli in vodili gasilci, se je takoj začela in ponesrečenega učenca so gasilci v nekaj trenutkih na nosilih odnesli iz nevarnega objekta.
Po uspešno izpeljani evakuaciji so si vsi učenci z zanimanjem ogledali oba gasilska avtomobila, opremo in vaje gasilcev, pri čemer so z veseljem tudi sodelovali in kljub dežju navdušenja med mladimi nikakor ni bilo malo.
Da je evakuacija stekla tako gladko in brez zapletov, so se učenci skupaj z učitelji seznanili že zgodaj zjutraj, v okviru tehniškega dne so se začeli seznanjati z načini in potekom reševanja v primerih naravnih
nesreč. Tako so prvi dve učni uri poslušali predavanja o naravnih nesrečah in ob tem gledali tudi video posnetke, kjer so bile predstavljene različne naravne nesreče: poplave, viharji, potresi in požari. Sledil je teoretični del kasneje planirane evakuacije, ob katerem so se učenci ponovno seznanili z znaki za nevarnost, znakom sirene, nato pa so poskusno, vsak razred zase, po točno določeni najvarnejši poti izvedli vajo čim varnejšega in čim hitrejšega zapuščanja šolskih prostorov v primeru nesreče. »Ob tem smo učencem razlagali o pomembnosti hitre hoje, držanja za roke, preštevanja, da se koga ne izgubi, povedali smo tudi, zakaj je pomembno ob požaru izklopiti elektriko, zapreti vsa okna ter se, kolikor se le hitro da, ustrezno umakniti iz nevarnega oz. gorečega prostora na prostost na točno določeno zbirno mesto,« je po izvedbi poskusne in nato še prave vaje z domačimi gasilskim društvom povedal ravnatelj Dejan Kopold, ki je pohvalil vse sodelujoče, še posebej pa se je za pomoč in sodelovanje zahvalil podlehniškemu PGD.
SM
Tednikova knjigarnica
Nove knjige za najmlajše
Velikokrat so izbrane knjige iz Knjigarnice nekako povezane s svetovnimi dnevi in prazniki. A tokrat je tako imenovanih svetovnih dni preveč za eno knjižno rubriko. Bil je teden otroka, pa dan učiteljev ... Na včerajšnji četrtek sta bila dva svetovna dneva (hoja, kmetice), danes, šestnaj-v stega, sta tudi dva (Tirajo m\ * Iffl na, hrbtenične bolezni in okvare), jutri pa je svetovni dan boja proti revščini. Jasno, vsem tem naštetim dnem ni problem izbrati pripadajoče, tematsko branje, saj je v knjigah vsa zakladnica človeškega uma in tudi neuma. Zatorej je današnja Knjigarnica namenjena novostim založbe Mladinska knjiga, ki je obogatila knjižne police za mlade bralce s petimi vrhunskimi knjigami. Le-teh v celoti ne morem imenovati z novitetami, pravi avtorski novosti sta le dve (Dinozavri Lile Prap in Mišek in Belamiška Ferija Lainščka in Maše Kozjek), toda izdaje Župančičevih Mehurčkov, Andersenovih Pravljic in ilustratorskega cvetnika Čudežni vrt Jelke Reichman so takšne knjižne izdaje, ki ne smejo manjkati ne na domači, ne na šolski, ne na dijaški, ne na študentski, ne na kateri drugi knjižni polici.
Zbirka Domače branje Knjiga pred nosom (Oprostite, a se samo meni zdi nekam dolg naslov za knjižno zbirko?) je namenjena staršem in učiteljem, torej mentorjem branja in vsem osnovnošolcem. Konceptualno zasnovo zbirke je domislil dr. Igor Saksida, temeljit mojstrski poznavalec in raziskovalec književnosti za otroke in mladino. Kakor je poudarjeno na zadnji platnici Andersenovih Pravljic v novi preobleki, je to zbirka, ki spodbuja družinsko branje in zajema knjige, ki jih otroci ne bi smeli spregledati. Zbirka razvija in omogoča metodo dolgega branja in tako sistematično spodbuja bralne zmožnosti. Zbirka izhaja iz učnega načrta in posredno pripravlja na preverjanje znanja. Knjige iz zbirke vsebujejo tudi priporočila za mentorje in starše, spreminja obvezno domače branje v bralno pustolovščino, vsebuje vse, kar učenec potrebuje za dobro pripravo na domače branje, zmore z »bralnim virusom« okužiti tudi zahtevne otroke, najstnike in tudi odrasle. Tako še nagovarja avtor zamisli mladega bralca (pripominjam, da velja tudi za odraslega bralca):
Dragi mladi bralci in bralke, se še spomnite, po čem je mogoče prepoznati pravo princeso? Bi bilo mogoče, da se v grdem račku skriva »drugačna«lepota? Bi si upali glasno povedati, da je »cesar nag«? Bi zamenjali glasbo živega slavčka za napeve umetnega ptiča? Bi bili pripravljeni z molkom tvegati življenje za svoje brate? In Mehurčki so pospremljeni z nagovorom: Dragi sedem- in osemletniki, mehurčkov najbrž ne spuščate več pogosto, zato pa boste toliko raje prebirali Župančičeve Mehurčke. Se še spomnite pesmic, kot so Cici-ban-Cicifuj, Lenka se šeta, Rac, rac, racman? V knjigi, ki jo spremlja zgoščenka, boste našli pesmi, ki so vam jih nekoč z žametnim glasom pripovedovali starši, in veliko idej za ustvarjanje lastnih »pisanih mehurčkov«...
Čudežni vrt (Zgodbe in pesmi s podobami Jelke Re-ichman) je ilustratorska antologija ene najbolj priljubljenih slovenskih ilustratork Jelke Reichman, ki letos praznuje sedemdeseti rojstni dan. Slikarka, Levstikova nagrajenka (1979), nagrajenka Hinka Smrekarja za življenjsko delo (2002), Levstikova nagrajenka za življenjsko delo (2005), Župančičeva nagrajenka za življenjsko delo (2009), je zaznamovala in zaznamuje generacije slovenskih bralcev z jasno, prepoznavno, ljubko in izvirno ilustracijo, ki enako navdušuje najmlajše in odraslo bralstvo - gledalstvo. Slikarski svet Jelke Reichman je izredno odkritosrčen in prijazen, jasen in optimističen, likovno natančen in dovršen, sladek, a nikakor »pocukran«.
O izvrstnih Dinozavrih Lile Prap in pravljičnem Mišku Miški in Belamiški Ferija Lainščka pa ob naslednji priložnosti.
Liljana Klemenčič
Na dvorišču šole so se učenci lahko sami preizkusili v gašenju.
Foto: SM
Foto: SM
Ptuj • Teden otrok in prometne varnosti
Za večjo varnost v mestih
Ob zaključku tedna otrok in v okviru evropskega tedna prometne varnosti so v petek, 9. oktobra, ob vseh šolah in vrtcih na območju mestne občine Ptuj nekaj ulic in Mestni trg prepustili otrokom, ki so letos sodelovali v prometno-preventivnih aktivnostih, ki so bile posvečene večji varnosti v našem mestu.
Kot je pojasnila koordi-natorica projekta in vodja omenjenih aktivnosti na območju mestne občine Ptuj Boža Papež, so akcijo izvedli na pobudo Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, vanjo pa so se z različnimi aktivnostmi vključili malčki ptujskih vrtcev ter številni učenci od prvega do petega razreda vseh osnovnih šol na območju mestne občine. Malčki in šolarji so s pomočjo vzgojiteljic, mentorjev in učiteljev opravljali različne aktivnosti okrog svoje šole. Malčki iz ptujskega vrtca in njegovih enot so ustvarjali na Mestnem trgu, kjer sta jih nagovorila župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj Franc Kozel. Posebej sta opozorila na varnost v cestnem prometu, kjer so malčki in šolarji kot pešci najbolj ogroženi, vse voznike in motorizirane udeležence v prometu sta pozvala k previdnejši vožnji, vse malčke in šolarje pa opo-
Foto: M. Ozmec
Malčki na Mestnem trgu v Ptuju
zorila, da morajo dosledno upoštevati vse prometne znake in cestno signalizacijo ter jim zaželela varno pot do vrtcev in šole ter seveda varno vrnitev domov.
Medtem ko so najmlajši otroci z barvnimi kredami risali na asfalt in tlakovce, so se nekoliko starejši lahko preskusili v spretnostni vožnji na poligonu z avtomo-
Foto: M. Ozmec
Predstavnica Republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je delovanje specialne tehtnice za merjenje sile teže predstavila Boži Papež, dr. Štefanu Čelanu in Francu Kozelu.
bilčki na nožni pogon, pri čemer so morali upoštevati tudi prometne znake in semaforje. Ob tem so jim bile v pomoč mentorice iz Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
Učenci Osnovne šole Ljudski vrt so na igrišču v Ljudskem vrtu preverjali svoje znanje v vožnji s kolesom in skirojem, pred šolo so postavili manjši šotor, v katerem so si učenci lahko ogledali demonstracijo naprave Vidko, ki ponazarja vidnost pešcev v temi, ko nosijo odsevna telesa, oziroma kresničke in odsevne trakove. Na posebni tehtnici so s tehtanjem svojega telesa in različnih predmetov lahko preverili, kakšna bi bila sila mase ob trčenju v zid pri različnih hitrostih. Posledice je možno ublažiti le z obvezno uporabo varnostnih pasov in z vgra-j enimi zračnimi blazinami. Ogledali pa so si lahko tudi,
Foto: M. Ozmec
Učenci OŠ Ljudski vrt so svoje znanje in spretnosti preizkušali tudi v vožnji s kolesom in skirojem.
kaj pomeni v prometu pravilno nošena čelada. Razne prometnovzgojne in preventivne dejavnosti pa so izvajali tudi na križišču Žge-čeve in Kajuhove ulice. Podobne aktivnosti so izvajali tudi na šolskem igrišču podružnične šole na Grajeni.
Učenci Osnovne šole Mladika so podobne preventivne aktivnosti izvajali na Čučkovi ulici, med dvorano Mladika in Žnidariče-vim nabrežjem, učenci OŠ Olge Meglič v Cafovi ulici, od poslopja Olgice do Dravske ulice, učenci OŠ Lju-devita Pivka v ulici ob Grajeni, učenci OŠ Breg pa so svoje aktivnosti izvajali na šolskem igrišču. Za varnost malčkov in otrok so poleg članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu pridno skrbeli tudi policisti, člani Združenja šoferjev in avtomehanikov ter mestni redarji.
V Svetu za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ocenjujejo, da je akcija v celoti uspela. Namen je bil dosežen, saj so se otroci skozi igro in aktivnosti seznanjali s cestnoprometno signalizacijo, prometnimi znaki, semaforji in z varno udeležbo v prometu. S tem, da so vsaj ta dan zasedli določene ulice in Mestni trg, pa so po svoje promovirali površine, ki bi jih lahko z malo več posluha in z dolgoročnejšimi ukrepi resnično preuredili v območje umirjenega prometa, da bi lahko bile namenjene otrokom in drugim pešcem, pa tudi starejšim osebam, oziroma najbolj ogroženim kategorijam v cestnem prometu.
M. Ozmec
Svet je majhen
Vino kot dobrota
Minila je še ena trgatev. Sedaj potrpežljivo čakamo na novo vino in na martinovo, ko bomo lahko pokusili novi dar narave. Ptuj ima bogato vinsko tradicijo. Imamo najstarejšo klet ter neverjetno lepe gorice oziroma Haloze. Naše mesto je vedno živelo z vinsko gospodarsko panogo. Ker je bila »konkurenca« tako izrazita, je deželni knez Kranjske leta 1376prepovedal trgovanje s ptujskim vinom v Ljubljani, medtem ko je knez Štajerske, da je Mariboru zagotovil »prednost«, moral ptujskim trgovcem zapreti pot do severnih dežel preko svojega mesta.
A vseeno, skoraj sedemsto let kasneje ga še veselo proizvajamo in ostajamo zelo ponosni na na-jžlahtnejšo pijačo, ki zahteva veliko truda in dela, ampak premalokrat smo znali resnično ceniti bogastvo, ki so nam ga predniki pustili v dar. Dolga leta je bila zaščitna znamka slovenskih vin podoba Bakusa iz Ptuja.
Kot sem že pred leti zapisal, osebno mi je bilo vedno v čast podariti eno »naših« buteljk raznim veleposlanikom, politikom in voditeljem po svetu ter razlagati o mojem rodnem kraju. Vendar sem skozi leta spoznal, da je odnos do vina prav v moji državi še nekoliko zgrešen. Pijača, ki spremlja človeštvo od oblikovanja sredozemske kulture, je vedno imela pomembno gospodarsko vlogo ter simbolni pomen. Grki in Rimljani so bili verjetno med prvimi, takoj po Mezopotamcih, ki so znali uživati različna vina ob različnih jedeh. Vino je hrana, ki jo moramo spoštovati in ki potrebuje kulturni pristop. Na žalost je v Sloveniji še veliko, preveliko nespoštovanja do vina, ki je neposredno vezano na pomanjkanje spoštovanja do samega sebe v trenutku, ko je uporabljen kot opojno sredstvo, torej za pijančevanje.
Vino je dobrota. Vino je živa dobrota, ki jo moramo razumeti, da bomo lahko dvignili kulturo pitja v naši deželi. Kot je opisal dr. Terčelj v prekrasni knjigi Kultura vina na Slovenskem: »Vino potrebuje romantiko.« Ko v Bordeauxu obiščeš klet Mouton Rotschild ali Lafite Rotschild, kletar pelje goste v klet s prižgano svečo. To poudarja starinskost, skrivnost vin. Vino je nepredvidljivo in skrivnostno v svojem razvoju. V kleti vlada tišina, da se vino ne bi vznemirilo v svojem razvoju.
Spoštovanje do vina se izraža najprej v načinu njegovega pridelovanja. Francija in Italija, ki zgodovinsko igrata vodilno vlogo na tem področju, veliko stavita na porekla in na posamezne sorte. »Mešanice«, ki bi se prilagajale okusom mase, ne pridejo v poštev. Veliki posegi, ki bi spremenili proizvod narave in s tem razbremenili vinarje od skrbnega pridelovanja ter upoštevanja narave, niso dovoljeni. Vino je finesa, karakter, okus, cvetica, vonj, ravnovesje. Vse to nudi pivcu občutke, v katere se mora poglobiti.
Vino ne sme biti sredstvo za omamljanje. Pijančevanje je velika slabost Slovencev, ki povzroči preveliko socialne škode. Potrebno je dvigniti kulturo pitja na sončni strani Alp. Naj postane raje vino, tako kot veliko drugih zadev, znak statusa v družbi. Trudimo se piti čim boljšega in kazati vsem, da se spoznamo na tisočletno tradicijo.
Vinogradnik je umetnik. Vinogradnik vlaga svoje znanje, izkušnje, občutek in ljubezen ter tako vtisne v proizvod samega sebe. Velikokrat se na trgu pojavljajo znamke, ki po videzu in okusu ugajajo potrošniški družbi, sledijo pričakovanjem, namesto da bi vodili potrošnike pri spoznavanju razlik in bogastva, ki ga vsebuje »čudežna« pijača. Vino se ne sme prilagoditi modernim trendom, pričakovanim okusom mase ljudi, ki ga ne pozna in ne razume. Najžlahtnejša pijača je proizvod narave, je naravni kemični postopek, nikakor pa ne sme biti človeški kemični proizvod. Trta, ki je na pravi legi, rodi grozdje, ki vsebuje vse, karje potrebno, da pridobimo kvaliteten izdelek, s katerim uravnovešeno živimo vsak dan in s katerim nazdravimo ob vsakem lepem trenutku našega življenja. V vinu je toliko bogastva, da ne potrebuje dodatkov, ki uničujejo njegovo unikatnost.
V pričakovanju sv. Martina, na zdravje vsem zvestim bralcem!
Laris Gaiser
Ptuj-Kidričevo • Radiatorji so že topli
Zeblo nas ne bo; če ne bo plina, na zalogi dovolj kurilnega olja
V Komunalnem podjetju Ptuj, poslovni enoti Energetika, so po petkovem poskusnem zagonu v ponedeljek, 12. oktobra, pričeli redno ogrevanje odjemalcev daljinskega ogrevanja v Ptuju in Kidričevem. Za kolikšno ceno se bomo greli? Ali so energenti zagotovljeni za vso zimo?
Vodja Energetike Janez Polanec je pojasnil, da so pričeli ogrevati zaradi nenadne vremenske ohladitve, ki je s severnim vetrom za letos pregnala nekoliko podaljšano poletje.
»Zakurili smo, ker so bile razmeroma nizke temperature napovedane za ves ta teden, zato smo po petkovem poskusnem zagonu v ponedeljek popoldne s toplotno energijo pričeli oskrbovati uporabnike na območju mestne občine Ptuj in naselja Kidričevo. Po klicih sodeč so bili mnogi stanovalci blokov nad toplimi radiatorji prijetno presenečeni, ogrevati pa smo pričeli tudi tiste javne ustanove, ki so ogrevanje naročile. Sicer pa bomo čas ogrevanja sproti prilagajali zunanjim temperaturam in potrebam naših odjemalcev.«
Imate potrebne količine energenta za celotno kurilno sezono? Obljubljajo nam namreč dolgo in mrzlo zimo.
»Brez skrbi, zeblo nas ne bo, oskrbo z zemeljskim plinom nam redno zagotavlja naš distributer, podjetje Adria plin, za vsak primer pa imamo v naših rezervoarjih tudi dovolj rezervne zaloge nadomestnega goriva, to je
	
	% ^^H
	
■FJ^— ¿v	
Foto: M. Ozmec
Janez Polanec: »Brez skrbi, zeblo nas ne bo, zagotovljene imamo tudi rezervne zaloge nadomestnega goriva.«
ekstra lahko kurilno olje. Sicer pa imamo za redno dobavo zemeljskega plina in nadomestnega goriva sklenjene in podpisane vse ustrezne pogodbe.«
Kakšne bodo cene ogrevanja v novi kurilni sezoni, lahko pričakujemo kakšne spremembe?
»Naj pojasnim, da je cena toplotne energije iz sistema daljinskega ogrevanja sestavljena iz dveh delov, iz fiksnega in variabilnega dela. Variabilni del cene sestavljajo vsi stroški goriva in električne energije, fiksni del pa so vsi drugi stroški. Oba dela cene določa Vlada z uredbo.
Za primerjavo naj povem, da je bila 1. oktobra 2008 cena variabilnega dela toplotne energije 71,80 evra za MW uro toplotne energije, letos 1. oktobra pa 54,28 evra, torej je letošnja cena variabilnega dela nižja kot lani. Zanimivo je, da je bil ta del cene najvišji januarja letos, ko je znašala MW ura toplotne energije 79,17 evra.
Cena fiksnega dela ogrevanja se pri nas ni spremenila že dobri dve leti, od 1. maja 2007. V skladu z uredbo vlade in s soglasjem MO Ptuj smo s 1. oktobrom 2009 fiksni del cene povišali za 9,5 odstotka. Sicer pa je poviša-
Potem ko so večjo okvaro na 200-mm toplovodnem cevovodu ob včeraj popoldne izvedli tudi povezavo s kotlovnico.
Foto: M. Ozmec
marketu Rimska peč odpravili, so
nje dovoljeno izključno za investicijska vlaganja, ki pomenijo izboljšanje izkoristka toplotne energije.«
Kolikšen odstotek uporabnikov toplotne energije že ima vgrajene delilni-ke stroškov ogrevanja?
»Z delilniki je opremljenih že okoli 85 odstotkov vseh stanovanj, ki jih ogrevamo iz našega sistema. Vsekakor je vzpodbudna tudi ugotovitev, da je po namestitvi delilni-kov poraba toplotne energije
Destrnik • Nova lekarniška podružnica
Zaokroževanje zdravstvene ponudbe
V letu 2010 naj bi na Destrniku pričela delati lekarniška podružnica Lekarn Ptuj, saj občina glede na število prebivalcev izpolnjuje pogoje za njeno ustanovitev. Kriza ni nobena ovira, da Destrničani ne bi dobili še ene zdravstvene storitve, za katero so bili doslej prikrajšani.
Ptujski mestni svetniki bodo o ustanovitvi destr-niške lekarne razpravljali v ponedeljek, po pričakovanji naj bi z njeno ustanovitvijo soglašali. Žetal-ski občinski svet je sklep, ki ga mora sprejeti šest svetov občin na Ptujskem, že sprejel. JZ Lekarne Ptuj ima namreč šest ustanoviteljic: MO Ptuj in občine Destrnik, Kidričevo, Maj-šperk, Žetale in Videm.
»Svet zavoda Lekarne Ptuj je že v letu 2008 sprejel sklep, da na Destrniku odpremo lekarniško podružnico. Za naš zavod je bila situacija že v letu 2008 težka, vendar smo na račun povečanega obsega dela po posamezniku poslovali pozitivno. Naši farmacevti preračunano na leto realizirajo za četrtino več receptov, kot je slovensko povprečje, to
pa je kar dvakrat večje, kot je na primer v sosednji Avstriji. V letu 2009 se je situacija za
Foto: Črtomir Goznik
Darja Potočnik Benčič: »Investicijo na Destrniku smo zastavili v sodelovanju z občino Destrnik z najnižjimi možnimi stroški.«
lekarne na splošno zelo poslabšala. Z zadnjim znižanjem točke (plačilom naše storitve) smo na vrednosti iz leta 2004. Več kot polovica naših lekarn posluje z izgubo, vendar izgube posameznih enot uspevamo pokriti znotraj zavoda in obenem s prerazpo-rejanjem strokovnih delavcev vzdrževati postavljeno mrežo lekarn in njihovo strokovno raven.
Investicijo na Destrniku smo planirali in zastavili v sodelovanju s tamkajšnjo občino z najnižjimi možnimi stroški, tudi dodatnih zaposlitev ne bo. Na območju, ki ga z lekarniškimi storitvami pokriva naš zavoda, so prebivalci občine Destrnik najbolj oddaljeni od najbližje lekarne. Zato bomo zastavljeno odprtje podružnice tudi izpeljali. Če bodo razmere v
lekarniški dejavnosti ostale še naprej tako slabe, kot so danes, bomo tudi pri nas prisiljeni razmišljati o zapiranju manjših lekarniških enot oziroma iskati oblike sofinanciranja s strani ustanoviteljev,« je o načrtovanem odprtju lekarniške podružnice na De-strniku povedala direktorica JZ Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič.
Novo lekarno na Destrni-ku naj bi odprli v začetku leta 2010. Prostore bo imela v stavbi tamkajšnjega zdravstvenega centra. Glede na to, da ima občina Destrnik 2600 prebivalcev, izpolnjuje pogoje za odprtje lekarniške podružnice, ki bo dnevno odprta štiri ure oziroma skladno s terminom obratovanja ambulante splošne medicine.
MG
padla za dobro četrtino, kar pomeni, da naši porabniki s toplotno energijo dejansko varčujejo, kar je koristno iz več vidikov, tako iz ekonomskega kot ekološkega.«
V lanskem letu ste imeli težave zaradi velikega števila neplačnikov ogrevanja. Se je stanje že kaj popravilo?
»Žal ne, njihovo število se je še povečalo. Lani je bilo tistih, ki stroškov kurjave niso plačali, okoli 23 odstotkov na območju mestne občine Ptuj in okoli 34 odstotkov v naselju Kidričevo; v letošnjem letu pa je odstotek neplač-nikov v Ptuju narasel na 25 odstotkov, v Kidričevem pa jih je že skoraj 40 odstotkov, kar je nerazumno veliko. Ker menimo, da gre v glavnem za izkoriščanje posledic svetovne krize, pozivamo vse neplačnike, da svoje obveznosti čimprej poravnajo in se tako izognejo še dodatnim sodnim stroškom, saj bodo svoje račune slej ko prej zagotovo morali poravnati.«
Kako pa je z ogrevanjem drugih zunanjih odjemalcev, ki niso zajeti v sistem daljinskega ogrevanja in imajo svoje kurilnice?
»Poleg sistema daljinskega ogrevanja upravljamo tudi več drugih kurilnic na širšem ptujskem območju. Te so v lasti etažnih lastnikov, zato se cene oblikujejo izključno na podlagi dogovorjenih in vnaprej sklenjenih pogodb. Zaradi tega ti odjemalci toplote prejemajo pred pričet-kom ogrevalne sezone mesečne predračune stroškov, med samo ogrevalno sezono prejemajo akontacijo plači-
la stroškov, po zaključku pa prejmejo še poračun stroškov, ki se izračuna na podlagi dejansko porabljenega goriva in stroškov energije.«
Za konec pa še vprašanje, ali vam je okvaro cevovoda daljinskega sistema na Rimski ploščadi že uspelo odpraviti.
»Omenjeno okvaro smo opazili že v petek, ko smo ob poskusnem zagonu sistema ugotovili, da ni mogoče vzpostaviti normalnega tlaka. Takoj smo izsledili, da je napaka nastala nad manjšim parkiriščem tik ob vhodu v Mercatorjevo samopostre-žnico Rimska peč, in kmalu ugotovili, da gre za večjo okvaro, saj je počil glavni povezovalni toplovodni cevovod premera 200 milimetrov, ki povezuje kurilnico Rabel-čja vas zahod z odjemalci na Rimski ploščadi. Takoj smo začasno odjemalce toplote na območju Rabelčje vasi -vzhod prevezali na kurilnico na Rimski ploščadi, ki lahko pokriva toplotne potrebe, dokler zunanja temperatura ne pade pod 5 stopinj Celzija. Odjemalce na območju Rabelčje vasi - zahod pa oskrbujemo s toploto iz naše glavne kurilnice. Čeprav je šlo za obsežna dela, smo del cevi na tem območju zamenjali in v sredo dopoldne na novo povezali, tako da sedaj ogrevanje spet poteka po starem, žal pa bo gradbena sanacija tega območja zaradi izvedbe izolacije in drugih potrebnih del verjetno trajala še do konca tega tedna, za kar se seveda občanom tega območja opravičujemo.«
M. Ozmec
Reportaža
»So Poljaki res izenačili?!?« - »ne ...«
Stran 16
Tenis
Nina na mastersu oddala le štiri igre
Stran 17
Rokomet
Ko ima vrag mlade ...
Boks
Silovit začetek ringovcev
Stran 17
Stran 17
Futsal
Ob točke(o) zaradi neučinkovitosti
Stran 18
Strelstvo
Dvojna zmaga za ekipo Jožeta Kerenčiča
Stran 19
športni tednik
{PoíLUíajt¿ naí na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Pomoč občinstva bo se kako pomembna
Foto: Črtomir Goznik
Zaradi odsotnosti Souse, Zajca in Ogu Johna bo moral še več odgovornosti na svoja ramena prevzeti Doris Kelenc (Labod Drava, beli dres). Levo je Aleš Čeh, ki je med sezono iz Drave prestopil k Nafti.
Foto: Črtomir Goznik
Zlatko Dedič (beli dres): »Ne glede na to, kdo bo naš tekmec v dodatnih kvalifikacijah, ga moramo premagati v obeh tekmah.«
Nogomet • Kvalifikacije za SP 2010
Zelja: prva tekma doma
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Po reprezentančni akciji, s katero je slovenski nogomet (nekoliko tudi klubski) spet precej pridobil na veljavi, se bo pozornost ljubiteljev nogometa znova preusmerila na domača ligaška tekmovanja. V ospredju bo 1. SNL, kjer nas v 13. krogu čaka ena od poslastic tega dela prvenstva: v Ljubljani se bosta namreč pomerila velika rivala, Olimpija in Maribor. Še posebej bo ta tekma seveda zanimiva zaradi dejstva, da v Ljubljani ta derbi ni bil odigran že dobrih pet let; v tem času
Labod Drava - Nafta,
nedelja, 18. 10., ob 15.00 na Mestnem stadionu na Ptuju
1. SNL
Pari 13. kroga (17. in 18. oktober): Labod Drava - Nafta, CM Celje - Interblock, Luka Koper - Hit Gorica, Domžale - Rudar, Olimpija - Maribor.
1. LUKA KOPER	12	9	3	0	20:9	30
2. RUDAR VELENJE 12		8	1	3	21:14	25
3. OLIMPIJA -2	12	7	1	4	21:12	22
4. CM CELJE	12	5	2	5	16:17	17
5. MARIBOR	12	5	1	6	19:18	16
6. INTERBLOCK	12	4	2	6	13:13	14
7. LABOD DRAVA	12	3	4	5	12:18	13
8. DOMŽALE	12	3	4	5	15:23	13
9. NAFTA	12	3	2	7	19:25	11
10. HIT GORICA	12	2	2	8	15:22	8
je Olimpija prehodila pot iz 5. do 1. lige. Obe ekipi sta pred premorom zabeležili zmagi (Olimpija v Velenju, Maribor v Lendavi), zato bo tekma pomembna tudi s tekmovalnega vidika - kdo bo namreč zadržal pozitivno serijo. Zaenkrat na lestvici bolje kaže Ljubljančanom, ki imajo pred vijolicami 6 točk prednosti.
V senci tega obračuna (iskreno upamo, da to ne bo zaresen obračun obeh navijaških skupin, Green Dragonsov in Viol, in da se bodo oboji posvetili predvsem navijanju) bo še nekaj zanimivih dvobojev. Primorski derbi med Koprom in Gorico tokrat nima prave podlage na lestvici, saj gre v tem primeru za obračun prvega in zadnjega moštva. A je vseeno vprašanje, ali se bo sprevrgel v dvoboj Goljata in Davida ali v obračun mačke in miši.
Ptujčani bodo v nedeljo na domačem igrišču gostili lendavsko Nafto. Slednja je najslabše gostujoče moštvo v dosedanjem teku prvenstva, saj je na šestih gostovanjih osvojila zgolj točko (Labod Drava npr. 7). Na drugi strani so Ptujčani precej radodarni gostitelji, saj so na šestih domačih tekmah dosegli dve zmagi, enkrat so remizirali in kar trikrat izgubili. Še posebej boleč je bil zadnji poraz proti Celjanom, kjer v zaključkih akcij dravaši iz šte-
vilnih priložnosti nikakor niso zmogli doseči zadetka.
Po sporazumni zamenjavi trenerja, Adnana Zildžoviča je zamenjal njegov dosedanji pomočnik Franci Fridl, bodo igralci poskušali strniti vrste in do konca jesenskega dela (8 krogov) osvojiti čim več točk. »Klub se vedno bolj naslanja na domače igralce, tudi pri trenerjih prihaja do tega. Franci Fridl je bil že sedaj v naših dolgoročnih načrtih, po nekoliko hitrem in nepričakovanem odhodu Zildžoviča pa je priložnost dobil že takoj. Zaupamo vanj in pričakujemo, da bo nadaljeval začrtano delo,« je povedal športni direktor Laboda Drave Robert Furjan.
»Posebne filozofije ni, saj imamo na razpolago omejeno število izkušenih igralcev, pa še od teh imajo sedaj trije, Sousa, Zajc in Ekpoki, težave s poškodbami. Posebnih sprememb v ekipi tako ni pričakovati, priložnost si lahko že od prve minute v nedeljo proti Nafti obetajo tudi mladi,« je povedal Franci Fridl. Dodatne težave novopečenemu trenerju povzroča tudi četrti rumeni karton Ogu Johna, zaradi katerega bo kapetan nedeljsko tekmo izpustil. Prav zaradi tega bo pomoč občinstva še kako pomembna, saj bi z zmago dra-vaši ostali v sredini lestvice.
Jože Mohorič
San Marino - Slovenija 0:3 (0:1)
Stadion: Olimpico v Serravalleju. Gledalcev: 1.000.
STRELCI: 0:1 Novakovič (24.), 0:2 Stevanovič (67.), 0:3 Šuler (82.)
SLOVENIJA: Handanovič; Jokič, Šuler, Cesar, Brečko (od 85. Krhin); Radosavljevič, Stevanovič (od 85. Ilič), Birsa; Novakovič, Dedič (od 52. Ljubijankič). Selektor: Matjaž Kek.
»Ne bojimo se nikogar. Prvi cilj smo uresničili, zbrali smo 20 točk. Naši možni nasprotniki v nadaljevanju so same ugledne reprezentance, toda mi smo že skozi kvalifikacije dokazali svojo kakovost, zato se ne rabimo nikogar bati. Nesrečen gol, ki so ga dobili Poljaki, nam je prekrižal načrte, toda mi gremo naprej z dvignjeno glavo,« je dejal najmlajši član reprezentance, član milanskega Interja Rene Krhin.
»Super smo igrali v teh kvalifikacijah. Malce smo razočarani, ker so Poljaki dobili ta nesrečen gol. Mislim, da smo si zaslužili direktno uvrstitev. Tako pa nas čaka še težko delo. Nismo se predali, »grizli« bomo še bolj. Imamo čas, da se do novembrskih tekem dobro pripravimo. Glave je potrebno dvigniti. Naši navijači so bili fantastični, so preprosto najboljši na svetu. Hvala jim za vse! Upam tudi, da se bomo skupaj veselili uvrstitev na svetovno prvenstvo,« so bile besede strelca drugega zadetka proti San Marinu Daliborja Stevanoviča.
»Mi smo svoje delo opravili maksimalno. Če bi mi kdo pred kvalifikacijami ponudil teh 20 točk, bi jih z odprtimi rokami sprejel. Navijali smo za Poljake, mogoče smo zato tudi malo bolj razočarani. Zdaj moramo počakati, kdo bo naš nasprotnik, toda ne glede na to, kdo bo, ga moramo premagati v obeh tekmah. Želimo si in naredili bomo vse, da se uvrstimo na svetovno prvenstvo. Po resnici povedano, se ne obremenjujem s tem, s kom bomo igrali v kvalifikacijah. Gremo naprej ...« je po tekmi v San Ma-rinu povedal Koprčan Zlatko Dedič.
Žreb bo v ponedeljek
V ponedeljek, 19. t. m., ob 14. uri bo na sedežu FIFA-e v Zurichu opravljen žreb parov dodatnih kvalifikacij za SP 2010. Pred tem bo v petek objavljena nova FIFA lestvica, po
kateri bodo določeni štirje nosilci, a je že danes znano, da so najvišje rangirani, in s tem morebitni nasprotniki Slovenije, Rusija, Francija, Portugalska in Grčija. NZS oziroma slovensko reprezentanco bosta v Švici zastopala njen selektor Matjaž Kek in vodja reprezentance Boštjan Gasser, ki bo s predstavniki izžrebanega nasprotnika lahko že opravil prve organizacijske pogovore, npr. o verjetnih prizoriščih tekem (pri nas bo to seveda Maribor), o približnih kvotah vstopnic za gostujoče navijače, o barvi igralne opreme in vrsti žog za tekmo ter drugih operativnih zadevah. Naj ponovimo, da bo gostitelj prve tekme prav tako določen z žrebom. Če povzamemo misel kapetana Roberta Korena, pa je želja naše ekipe, da Slovenija prvo tekmo igra doma in že na prvi tekmi v neosvojljivi trdnjavi Ljudskega vrta postavi temelje za uvrstitev na SP.
Franc Nani Matjašič
Skupina 3
Rezultati 10. kroga: San Marino - Slovenija 0:3 (0:1), Češka - Severna Irska 0:0, Poljska - Slovaška 0:1 (0:1).
1. SLOVAŠKA	10	7	1	2	22:10	22
2. SLOVENIJA	10	6	2	2	18:4	20
3. ČEŠKA	10	4	4	2	17:6	16
4. SEVERNA IRSKA	10	4	3	3	13:9	15
5. POLJSKA	10	3	2	5	19:14	11
6. SAN MARINO	10	0	0	10	1:47	0
Evropske ekipe, ki so si neposredno zagotovile uvrstitev na SP: Anglija, Španija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Danska, Švica in Srbija.
V dodatne kvalifikacije so se uvrstili: Francija, Rusija, Portugalska, Grčija, Ukrajina, Irska, Bosna in Hercegovina, Slovenija. Možne tekmice Slovenije: Francija, Portugalska, Grčija in Rusija.
Nogomet • Po tekmi San Marino - Slovenija
»So Poljaki res izenačili?!?« - »Ne ...
«
Slovenska nogometna reprezentanca je s sredino tekmo v San Marinu končala nastope v kvalifikacijski skupini 3. Končni izkupiček je takšen, kot ga je pred začetkom ciklusa za nastop na SP leta 2010 pričakoval le malokdo: 20 točk in gol razlika 18:4. Izbranci Matjaža Keka si kljub temu še niso zagotovili poti v Južnoafriško republiko; prvo mesto v skupini je osvojila Slovaška, ki pa jo je Slovenija premagala kar dvakrat! Naši fantje sedaj čakajo na žreb dodatnih kvalifikacij, kjer Slovenija ne bo med nosilci, zato jo čakajo izbrane vrste Francije, Portugalske, Grčije in Rusije.
Žepna državica ali cele hlače?!?
Naše nogometaše smo letos spremljali tako na gostovanjih (Češka, Slovaška) kot seveda na skoraj vseh domačih tekmah v Ljudskem vrtu. Tudi pot v San Marino nam ni predstavljala predolge ovire ... Začelo se je v torek zvečer, ko je Brodnja-kova mama skuhala močno kavo, nato pa nam zaželela srečno pot. Ta je vodila po celotni Sloveniji v smeri Kopra, pa preko Trsta mimo Vidma, Benetk, Padove do Bologne in v smeri Riminija do »žepnega« San Marina. Pričakal nas je velik dežni oblak, ki je prekrival skoraj vseh 60 kvadratnih kilometrov veliko (malo!) državo ter tako zalival večino od dobrih 25 tisoč prebivalcev. Na žalost tudi nas . Zanašali smo se na rek, da za dežjem vedno posije sonce in ga bili nato res deležni v kar velikih količinah. Po jutranjih jajcih s slanino v našem avtodomu smo se okrepčani odpravili na raziskovanje San Marina. Mestu sicer domačini pravijo kar »cit-ta« (mesto), nas pa so avtokarta in ovinki na njej zavedli do te mere, da smo avtodom parkirali že kar na obrobju mesta. »Saj lahko celo državo prehodimo v dobri uri, zakaj ne bi mesta raziskali peš,« smo se nasmihali. In smo šli ... ter hodili ... in hodili . žepna državica pa se
Tekmo si je v spremstvu predsednika NZS Ivana Simiča (drugi z leve) ogledal tudi predsednik vlade Borut Pahor (četrti z leve).
nam je zdela kot cele hlače. Po prehojeni na novo odkriti san-marinski transverzali (kolegi so jo velikodušno poimenovali Jožijeva valdorfska pot), smo končno prišli do mesta, kjer je bilo mogoče nekaj kupiti ali se okrepčati. In to v državi, kjer kar 50 % bruto domačega proizvoda prinese turizem (nekaj malega še kmetijstvo, kerami-čarstvo in domača obrt). Po izkušnjah iz zadnjega gostovanja v Bratislavi, kjer se je zbralo 2500 Slovencev, smo nekaj naših pričakovali tudi v sredini italijanskega škornja. Nismo se zmotili, saj smo prve (Celjane) srečali že ob poti, v mestu pa smo poleg ekipe Sportala videli še nekaj drugih. Posebno presenečenje sta predstavljala dva mlada zamejska Slovenca. »Iz Celovca sva prišla, sicer pa igrava za SAK (klub koroških Slovencev). Povabili so naju prijatelji iz Koroške,« sta pojasnila s poudarjenim r-jem. Na vprašanje, kakšen izid pričakujeta, sta v en glas odgovorila: »7:0 ali 8:0 za naše.« Podobnega mnenja je bil tudi trgovski potnik za avto-dele iz okolice Celja. »Iz Ptuja ste? Jutri bom v vaših krajih, že 14 let vozim k vam, poznam vse bližnjice,« pove in v dokaz našteje podrobno vse kraje od Rogatca do Ptujske Gore in dalje do Dornave.
Rešitev z juga
Iz nekaterih delov mesta smo slišali tudi kakšen posamezni vzklik »Ljubim te Poljska,« s katerim je Gorenc želel
povedati, da nismo odvisni sami od svojih rezultatov, ampak potrebujemo tudi pomoč Poljske. Kmalu smo imeli meče za pasom, »švicarje« v žepih (izjemna ponudba vseh vrst orožja, še posebej za rimske vojšča-ke) ter še kakšna druga darila za tiste, ki so nas čakali doma. »Nazaj ne grem peš, pa če dam zadnji evro za taksi,« smo bili kar enotni glede prevoza do parkiranega avtodoma in se odpravili iskat taksi. »Spik engliš? Sprehen si dojč? No? Kako pa se bomo potem zmenili,« smo se že obupano spraševali in si mislili svoje o turistični državi. Rešitev je prišla iz juga. »Vi ste Slovenci? Jaz sem iz Banja Luke, bom jaz poklicala taksi,« se je ponudila prijazna natakarica .
Gancarczyk pokvaril razpoloženje
Ko smo srečno prestali avanturo s spustom (mimogrede: od 13. 10. do 15. 10. je slučajno potekal redni servis gondole, ki sicer turiste prevaža v mesto na več kot 700 metrov visokem hribu), smo se odpravili proti stadionu. Majhen, a ličen objekt (pokrita glavna tribuna je npr. oblečena z lesom) lahko sprejme več kot 4000 gledalcev, kar je kar primerna velikost za San Marino. Postajališče so počasi že začeli polniti avtomobili s slovenskimi registracijami, iz katerih so prihajali bolj ali manj pe(i)vsko razpoloženi navijači in tako od našega le-potilnega spanca pred tekmo ni bilo skoraj nič . Pa saj nismo prišli spat v San Marino, zato smo se šli še malo družit k združenim navijačem (med njimi so bili tudi naši, Ptujčani
Foto: Matija Brodnjak
Del slovenskih navijačev, ki so v lepem številu (približno 500) pripotovali tudi v San Marino.
Takole so slovenski reprezentantje po odigrani tekmi čakali na novice iz Poljske ...
Foto: Matija Brodnjak
in okoličani). Skupna številka je bila okrog 500 Slovencev.
Ti so tekmo začeli spremljati v odličnem vzdušju, ki pa je že po nekaj minutah usahnilo. Vzrok ni bila slaba igra kapetana Novakoviča (Koren je manjkal zaradi kartonov) in druščine, ampak zaradi novice iz Poljske, kjer so Slovaki z avto-golom Gancarzyka povedli že v 3. minuti. Se sreča, da so naši na igrišču ostali dovolj zbrani, saj so v 23. minuti povedli z golom Novakoviča. Tako je ostalo do konca prvega dela, ki sicer
ni poskrbel za kakšno oh in ah oceno. Se največ vznemirjenja na tribuni je prinesla vest iz Poljske, da so Poljaki izenačili. Po nekaj minutah evforije je prišla streznitev: vest je bila lažna . Naši so tudi v drugem delu s povprečno igro nadzorovali potek dogodkov in z goloma Stevanoviča in Sulerja postavili končnih 3:0. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so igralci in fotoreporterji kar na igrišču stopili v krog in skupaj poslušali prenos zadnjih minut tekme Poljska - Slovaška. Kljub
Andraž Kirm v dvoboju s tekmecem
Foto: Matija Brodnjak
V San Marinu je bila tudi peščica Ptujčanov; vsi smo bili dobro razpoloženi!
Foto: Matija Brodnjak
priložnosti Poljakov do spremembe rezultata ni prišlo (0:1 za Slovake) in naši fantje so z nekoliko grenkim priokusom odkorakali v slačilnice. »Ljubim te Poljska« iz popoldneva ni bilo slišati niti v mislih več .
Štiri zmage, gol razlika 13:0
»Četrta zaporedna zmaga, na teh tekmah pa nismo prejeli niti enega zadetka (gol razlika 13:0), je dokaz, da smo vendarle storili vse, kar je bilo v naši moči. Na našo nesrečo to ni bilo dovolj za neposredno uvrstitev na SP, a lahko smo ponosni na teh 20 osvojenih točk in na igre, s katerimi smo jih osvojili. Tudi v dodatnih kvalifikacijah bomo z dvignjeno glavo odšli na igrišče,« je takoj po tekmi povedal Dedič, podobne besede pa je tudi na tiskovni konferenci ponovil selektor.
Analize bodo pokazale, v katerem delu kvalifikacij smo zamudili prvo priložnost (tekma s Čehi in Irci v gosteh?) za Južno Afriko. Druga je še pred nami! In sedaj je treba vse sile in misli usmeriti v 14. in 18. november, ko bosta na sporedu obračuna za nogometni »biti ali ne biti«. Doslej smo dvakrat v takšnih obračunih že potegnili dolgo (Ukrajina 2000, Romunija 2002), enkrat kratko (Hrvaška 2004). Bo četrta spet srečna?
Jože Mohorič
Foto: FNM
Tenis • Masters U-12
Nina oddala le štiri igre
Mlada ptujska igralka Nina Potočnik, članica TK Terme Ptuj, je pretekli teden najprej uspešno nastopila na mastersu v kategoriji U-14 (uvrstila se je v polfinale, čeprav še ni dopolnila 12 let), ta konec tedna pa je igrala še v »svoji« kategoriji U-12. V slednji je brez prave konkurence najboljša v Sloveniji, kar potrjuje tudi 1. mesto na lestvici TZS.
Da je takšno tudi realno stanje, je potrdil še zaključni turnir sezone, kjer se je mlada Ptujčanka dobesedno sprehodila do zmage, čeprav so nastopile praktično vse najboljše igralke te kategorije v Sloveniji. Nina je suvereno ugnala vse tri tekmice, v finalu je imela še največ dela s Tamaro Zidanšek,
Rezultati:
Četrtfinale: Nina Potočnik (TK Terme Ptuj, 1) - Zala Dov-nik (ŽTK Maribor) 6:0, 6:1
Polfinale: Potočnik - Manca Pislak (TC Ljubljana, 4) 6:0, 6:0
Finale: Potočnik - Tamara Zidanšek (Slov. Konjice, 2) 6:2, 6.1
s katero nastopa skupaj tudi v ligaškem tekmovanju. »V našem klubu resno razmišljamo o tem, da bi ti dve mladi igralki redno trenirali skupaj na Ptuju, saj bi tako lahko povečali kvaliteto treninga,« je povedal Zoran Krajnc, predsednik in trener ptujskega kluba.
JM
Finalistki mastersa U-12: Tamara Zidanšek in Nina Potočnik. Slednja je zanesljivo zmagala in potrdila 1. mesto na lestvici TZS.
Nogomet m 2. SNL
Aluminij po točke k Primorju
Po zmagi nogometašev Aluminija proti Krškem ter remiju Primorja na domačem igrišču proti Livarju in porazu Mure 05 v Črnomlju proti Beli krajini so »delnice« nogometašev Aluminija ponovno v vzponu, saj so nekoliko zmanjšali zaostanek za vodečim dvojcem (ob tem so ohranili zaostanek točke za Triglavom Gorenjska). Kidričani iz pokalnih srečanj nimajo dobrih izkušenj z Ajdovci, vendar je morda tokrat čas za prekinitev te neugodne tradicije. Nogometaši Primorja so slavili tudi v uvodnem srečanju drugoligaškega prvenstva v Kidričevem, ko so igrali takšen »bunker«, kot ga le redko vidimo.
"Mi gremo v Ajdovščino optimistično razpoloženi, saj smo zadnje srečanje proti Krškemu zmagali. Igra ni bila najbolj všečna, vendar štejejo tri točke, saj so naši nedeljski gostje igrali zelo dobro, in če bodo ponovili takšno igro proti Muri 05, tudi njej v Krškem ne bo lahko. Mi se zavedamo, kaj nam prinaša uspeh v Ajdovščini. Potrebno je vzdržati nekaj uvodnih minut, potem pa bo vse lažje. Gremo na zmago in po tri točke. Mislim pa, da bi bila točka najmanjši plen, ki bi ga lahko iztržili na tem derbiju v Ajdovščini," je dejal najbolj izkušen igralec Aluminija Klemen Bingo.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
B-liga
Rezultati 6. kroga (organizator: KMN Sv. Ana ml.): KMN Sv. Ana
ml. - ŠD Cerkvenjak Lotos ml. 5:1 (3:0), KMN Sv. Trojica Legija - K MN Remos Gradb.Anželj 5:3 (3:1), ŠD Trnovska vas - KMN Mobicom 3:0 (b. b.), ŠD Vitomarci - M-trgovina Lormanje 6:7 (2:1), ŠD Zavrh - Orfej 8:4 (1:4), ZGD Slik. B. Goričan - ŠND Old Boys ml. 7:4 (4:3).
1. M-T. LORMANJE 6	6	O	O	43:24	18
2. ŠD ZAVRH 6	4	1	1	30:18	13
3. SV. ANA ml. 6	4	1	1	40:20	13
4. SLIK. GORIČAN 6	4	O	2	29:26	12
5.TRNOVSKA VAS 6	a	1	2	26:21	10
6. KMN MOBICOM 6	a	O	a	26:16	9
7. SV. TROJICA-L. 6	a	O	a	28:23	9
8. REMOS (-1) 6	a	O	a	16:16	8
9. OLD BOYS ml. 6	2	O	4	2S:37	6
10. ORFEJ 6	1	1	4	17:34	4
11. CERKV. LOTOS 6	1	O	S	17:41	a
12. VITOMARCI (-1) 6	O	O	6	9:30	-1
Rezultati 6. kroga (organizator: ŠD Selce): ŠD Selce - KMN Zavrh veterani 3:3 (2:1), KMN Slovenske gorice - ŠD Pernica 4:5 (1:2), ŠD Kenguru Ilkos - ŠD Žerjavci 1:2 (0:0), DMNR Sandb. Faž-Vartom - KMN Sv. Trojica II 11:3 (7:1), KMN Sv. Trojica - KMN Cerkvenjak G. pri Antonu ml. III 17:2 (7:2), KMN Vitomarci - Bava-ria-It-Pernica 1:4 (0:1).
1.	SV. TROJICA 6
2.	BAVARIA-IT-PER. 6
3.	DMNR SANDB.
4.	KENGURU-I.
5.	VITOMARCI
6.	ŠD ŽERJAVCI
7.	CERKV. ml.III
8.	RDEČI VRAGI (-1)5
9.	ZAVRH - VET. 5
10.	SLOV. GORICE 6
11.	ŠD PERNICA 5
12.	SV. TROJICA II 6
13.	ŠD SELCE 6
S	0	1	73:14	1S
4	1	1	26:14	13
a	2	1	29:19	11
a	0	2	24:13	9
a	0	2	18:12	9
2	2	2	14:22	8
2	2	1	13:24	8
2	2	1	21:13	7
2	1	2	18:16	7
2	0	4	14:2S	6
1	1	a	18:37	4
1	0	S	20:44	3
0	1	S	14:49	1
Rokomet • 1. MIK liga
Ko ima hudič mlade ...
Po četrtem prvenstvenem porazu proti Trimu se roko-metaši Jeruzalema skupaj z Merkurjem in Preventom z eno osvojeno točko nahajajo pri dnu lestvice. Še hujše od pogleda na lestvico je stanje v ekipi, saj je praktično pol ekipe poškodovano. Gregor Čudič in Anej Jovanovič sta v tem prvenstvu že izgubljena, na tekmi proti Trimu sta poškodbi staknila še Bojan Čudič (zapestje) in Alen Melnjak, ki si je v roku 14 dni poškodoval kar oba gležnja. Še največ dela v klubu ima fizioterapevt Goran Melnjak, ki upa, da mu bo uspelo fante pripraviti za novo težko tekmo; v soboto ob 19. uri proti Riko hišam. Poleg tega bodo Vinarji tudi v Ribnici nastopili z le enim
Boks • 1. liga
vratarjem, saj še niso urejeni vsi papirji v zvezi s prestopom vratarja Vladimirja Vujovica, ki je nazadnje branil v dresu Varteksa iz Varaždina. Edina vesela novica je okrevanje krožnega napadalca Iztoka Korparja. Z zdravim »Dukom« bi zgodba proti Trimu lahko imela srečnejši razplet. Glede na uvod v prvenstvo je jasno, da ekipo Jeruzalema v tem prvenstvu čaka boj za obstanek v ligi in da je upanje na uvrstitev v Ligo za prvaka le metanje peska v lastne oči. Ko ima hudič mlade, jih ima več in letos jih ima v slačilnici Jeruzalema kopico. Nasprotnik Ormožanov v 6. krogu je neugodna ekipa Riko hiš, ki je po višini precej višja od Jeruzalema. Zato Rib-ničanom ne odgovarja hitra
Foto: Stanko Kozel
Na ormoškem seznamu poškodovanih je tudi Bojan Čudič (desno).
igra, ki jo gojijo Ormožani. Hitrost bo tako glavni adut za presenečenje v Ribnici, kjer so gostitelji v absolutni vlogi favorita. Zadnji porazi so načeli samozavest ekipe trenerja
Silovit začetek ringovcev
V Slovenski Bistrici se je pričelo novo tekmovanje v 1. slovenski boksarski ligi. Očitno je, da se je tekmovanje lepo prijelo, kar je vsekakor dobro za ta popularni šport, še posebej na Ptuju, kjer BK Ring zelo dobro dela, organizira prireditve ter seveda brani lanskoletni naslov državnega prvaka. V 1. krogu je nastopilo 32 boksarjev iz desetih slovenskih klubov. Največ prijavljenih tekmovalcev je imel BK Ring, in sicer devet, za njimi pa Domžale pet, Slovenska Bistrica 4 itd. V ring je stopilo osem ptujskih boksarjev, ki so dosegli štiri zmage in bili štirikrat poraženi. To je
Predsednik BK Ring Sašo Pučko, Nino Milošič (kadet) in trener Ivan Pučko.
Prapotnika, saj igra več ni tako hitra, ker fantje igrajo v krču. Ko se bodo Vinarji znebili tega krča in zaigrali kot znajo bodo s tem prišli tudi lepši rezultati.
UK
zadostovalo, da so že po prvem krogu povedli v skupnem seštevku.
REZULTATI:
KADETI do 69 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Jan Dolinar (Domžale) 2:0;
MLADINCI do 64 kg: Ednan Krli-čevič (Dolomiti) - Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) 2:0, do 75 kg: Nejc Ne-deljko (BK Ring Ptuj) - Aljoša Šlebir (Domžale) 2:0; plus 91 kg: Borde Labinot (Slovenska Bistrica) - Rok Peteršič (BK Ring Ptuj) 2:0.
ČLANI do 69 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Jan Mikuš (Barje) 2:0; do 75 kg: Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) - Boris Vrhovec (Dolomiti) 2:0; do 81 kg: Gregor Gajšek (Ljubljana)
-	Vadim Krupyshev (BK Ptuj); + 91 kg: Franc Turnšek (Slovenka Bistrica)
-	Alen Gašparič (BK Ring Ptuj) 2:0.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. BK Ring Ptuj 16 točk, sledijo Slovenska Bistrica in Ljubljana 6, Domžale 5 itd
Danilo Klajnšek
Namizni tenis
Anja Bezjak v osmini finala
Minulo nedeljo je v Škofji Loki potekal prvi odprti turnir za mlajše kadete in kadetinje, na katerem je sodelovalo 91 igralcev in igralk iz petindvajsetih slovenskih klubov; NTK Ptuj je imel na turnirju tri predstavnike. Najuspešnejša je bila Anja Bezjak, ki se je uvrstila v osmino finala, kjer je z najtesnejšim re-
zultatom 2:3 izgubila s kasnejšo finalistko Tjašo Mihevc (NTk Logatec). Medalje pa sta prinesla domov Jan Harb in Uroš Kru-šič, in sicer iz tolažilnega dela turnirja. Uvrstitev v finalni del jima je spodletela, zato pa sta v tolažilnem zasedla prvo (Jan) in 3.-4. mesto (Uroš).
Danilo Klajnšek
Uroš Krušič, Anja Bezjak in Jan Harb (vsi NTK Ptuj)
Rokoborba • Laura Kodela zmagala na Slovaškem
Na mednarodnem rokoborskem turnirju v Kolarovem na Slovaškem je v konkurenci deklic (-30 kg) zmagala tekmovalka ljutomerskega kluba KD Finančna točka Laura Kodela, pri dečkih pa sta drugo mesto osvojila Tomaž Kodela (-49 kg) in Miha Štampar (-53 kg). Nastopilo je 146 tekmovalcev iz Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije.
NŠ
Ptuj
Tradicionalno balinanje v ČS Panorama
Športno društvo Panorama Ptuj je na balinišču ob domu krajanov na Vičavi 3. oktobra organiziralo tradicionalni turnir v balinanju. V lepem sobotnem dopoldnevu, ko so še vabile trgatve, se je kljub temu zbralo nekaj največjih navdušenih igralcev, ki se niso dali motiti. Turnir so izpeljali in
podelili nagrade. Prva je bila ekipa Prijateljev ŠD Panorama, drugi so bili balinarji ŠD Center, tretja pa je bila ekipa ŠD Panorama. Slavko Hrnčič, predsednik ŠD Panorama, upa, da se bo na prihodnjem balinanju zbralo še več igralcev.
MG
Nogomet • Pokal MNZ Ptuj
V sredo sta bili odigrani še preostali pokalni četrtfinalni srečanji za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj. V članski konkurenci so nogometaši Aluminija gostovali v Gorišnici in domačo ekipo premagali 9:0. V mladinski konkurenci so mladinci Zavrča 6:0 premagali sovrstnike iz Dornave.
DK
Mali nogomet • 1. SFL
Ob točke(o) zaradi neučinkovitosti: FC Krona bar - Puntar Casino Safir 0:3 (0:2)
Foto: Črtomir Goznik
Igralci FC Krona bara (beli dres) so proti državnim prvakom zamudili številne priložnosti.
Kikboks
Priprave reprezentance na Rogli
Pred reprezentanco Slovenije sta letos najpomembnejša nastopa svetovno prvenstvo v light contactu, K1 in low kicku (naslednji teden v Avstriji) in svetovno prvenstvo v semi in full contactu ter glasbenih formah (novembra v Italiji).
Prejšnji teden, od 7. do 11. oktobra, je selektorska komisija Kikboks zveze Slovenije opravila letošnje druge priprave za člansko reprezentanco Slovenije, ki so potekale na Rogli in so jih vodili selektor Vladimir Sitar ter trenerja Tomaž Barada in Bojan Korošec. Treningov se je udeležila večina povabljenih v reprezentanco. S pristopom in opravljenimi treningi je selektorska komisija zadovoljna
In ugotavlja, da so priprave v polni meri uspele; podobno je mnenje udeležencev. Slednji upajo, da se bo v bodoče nadaljevalo s takšno prakso.
Na pripravah so bili tudi štirje Ptujčani, ki jih čaka nastop novembra v Italiji: Sabina in Aleksander Kolednik, Matic Bedenik Raušl in Adriana Korez. Vsi so dobro opravili svoje dolžnosti in so zadovoljili kriterije Selektorske komisije in so potrjeni v reprezentanco Slovenije za nastop na Svetovnem prvenstvu od 23. do 27. novembra v Italiji.
Franc Slodnjak
Bowling • Podjetniška liga
Visoke zmage favoritov
Na vrhu lestvice so ekipe, ki so tudi v tem krogu dosegle visoke zmage. »Spodrsnilo« je dravašem, ki so z ekipo Garant zavarovanja remizirali. Tekmovanju se je pridružila še ekipa Čistega mesta, ki je v uvodu osvojila točko. Najboljši posamični rezultat je z naskokom dosegel Branko Kelenc (VGP Drava), ekipnega pa Talum (2650).
Rezultati 3. kroga: Ilkos Candles
-	Talum 1:7, PSS - MO Ptuj 3:5, Tames - Radio-Tednik Ptuj 7:1, VGP Drava - Garant zavarovanje 4:4, MP Ptuj
-	DaMoSS 1:7, Hip-hop - Čisto mesto 7:1. Srečanje db Transport - Bowling center Ptuj je bilo preloženo.
Najboljši posamezniki v 3. krogu: 1. Branko Kelenc 784, 2. Jani Kramar 709, 3. Robert Merlak 702, 4. Miran Purg 696, 5. Mitja Popošek 692, 6. Črtomir Goznik 679, 7. Branko Šmigoc 679, 8. Marjan Varvo-da 678, 9. Janez Rakuš 674, 10. Robert Šegula 657.
MP PTUJ
ČISTO MESTO PTUJ
3 3 1 1
129,3 126,9
TALUM	3	19	160,6
DAMOSS	3	17	160,2
TAMES	3	15	164,2
VGPDRAVA	3	15	161,0
MESTNA OBČINA PTUJ	3	11	148,4
ILKOS CANDELS	3	9	150,2
HIP-HOP	2	9	148,4
DB TRANSPORT	1	8	167,3
BOWLING CENTER PTUJ	2	6	150,0
PSS	2	6	120,5
RADIO - TEDNIK PTUJ	2	5	141,8
GARANT ZAVAROVANJE	1	4	140,6
Najboljši posamezniki skupno:
1.	Branko Kelenc povprečje 187,7,
2.	Jani Kramar 182,1, 3. Aleš Korošec 180,5, 4. Marko Drobnič 178,3, 5. Bojan Držaj 178,3, 6. Črtomir Goznik 177,9, 7. Janez Rakuš 174,1, 8. Mitja Popošek 173,0, 9. Joži Mohorič 170, 10. Branko Šmigoc 169,8.
Pari 4. kroga: ponedeljek, 19. 10., ob 19.00: VGP Drava - Talum, Ilkos Candles - DaMoSS, Tames
-	db Transport, PSS - Čisto mesto Ptuj; torek, 20. 10., ob 19.00: Garant zavarovanje - MO Ptuj, MP Ptuj
-	Radio-Tednik Ptuj, Hip-hop - Bowling center Ptuj.
UR
Vpis v KK KS Haloze
Košarkarski klub - košarkarska šola Haloze s sedežem v Majšperku, vabi k vpisu fante rojene v letih 2002, 2001, 2000, priključijo pa se lahko tudi starejši, vse do letnika 1995. Klub se lahko pohvali z nazivom NAJBOLJ RASTOČI V DRŽAVI V MLAJŠIH KATEGORIJAH, ZA KAR SO LETOS PREJELI PRIZNANJE OZ. POKAL KOŠARKARSKE ZVEZE SLOVENIJE. Informacije: 031 683-357 (Branko) ali na e-mail: ks.haloze@gmail.com.
STRELCA: 0:1 Rosič (12), 0:2 Ur-šič (20), 0:3 Rosič (40. z 10 m)
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, Emer-šič, Miklašič, Lovrenčič, S. Kupčič, Gajser, S. Kupčič, Ilešič, Svržnjak, Cebek, Hebar, Divjak. Trener: Boštjan Kupčič.
PUNTAR CASINO SAFIR: Rutar, Čujec, Melink, A. Lahamar, Mohorič, Kragelj, Vasiljevič, Brkič, Uršič, Rosič, B. Lahamar, Levpušček. Trener: Matej Kavčič.
V torek zvečer so ptujski igralci futsala odigrali zaostalo prvenstveno srečanje z državnimi prvaki in udeleženci letošnje lige prvakov, s Puntarjem. Gostje so bili proti novincu v ligi absolutni favoriti, domačini pa so imel željo, da nudijo kar naj-
Kolesarstvo
večji odpor renomiranim gostom. To jim je v bistvu tudi uspelo, vendar je pri domačih zatajila realizacija, ob tem pa tudi niso imeli športne sreče, saj so kar štirikrat zadeli okvir vrat. Vsaj še tolikokrat pa so imeli izjemne priložnosti, vendar žoga ni hotela v mrežo. Nogometaši Puntarja so dosegli hitro vodstvo, dva zadetka pa so dosegli v zadnji minuti prvega polčasa in drugega polčasa. Tudi trener gostov Matej Kavčič je po tekmi povedal, da je sreča zapustila domače nogometaše.
V petek zvečer bodo ptujski nogometaši gostili ekipo Sevnice in so v pričakovanju prve zmage v letošnjem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
Burger King v Gradcu
To ni samo veriga restavracij hitre prehrane, ampak je tudi ime dirke v avstrijskem Gradcu, kjer so ta konec vikenda nastopili mladi kolesarji Perutnine Ptuj, in sicer v vseh selekcijah, razen članski. Pri najmlajših dečkih C (U-13) se je s petim mestom izkazal Nejc Rogina. Pri dečkih A in B (U-15), ki v Avstriji nastopajo skupaj, je 10. mesto osvojil Mitja Serdinšek, 13. je bil Matic Širec, v vodilni skupini pa sta bila tudi Manuel Bedenik in Tilen Jankovič. Če bi v tej kategoriji gledali
samo dečke B, bi Serdinšek, Bedenik in Jankovič osvojili prva tri mesta, kar je vsekakor dober obet za novo sezono. Pri starejših mladincih je tretje mesto osvojil Jan Kresnik, ki se je s kasnejšim zmagovalcem Avstrijcem Hallerjem, tretjeuvrščenim iz svetovnega prvenstva, in Blejcem Markom Bamastagičem podal v beg že v prvi tretjini dirke. Fantje so v ospredju složno narekovali tempo in uspešno pripeljali v cilj pred zasledovalci.
Marjan Kelner
Jan Kresnik (KK Perutnina Ptuj)
Kegljanje
Foto: Marjan Keiner
Dekleta drugič, fantje prvič zmagali
Ženski del ekipe KK Deta Center iz Ptuja je bil še v drugo uspešen. Tokrat so Ptujčanke slavile zmago visoko proti Komcelu in se nahajajo na vrhu prvenstvene razpredelnice. Moški del ekipe je v četrtem krogu na Ptuju slavil prvič v letošnjem prvenstvu, in to v zelo zanimivem in izenačenem srečanju. Domačini so bili na koncu boljši od svojih tekmecev iz Koroške le za 21 kegljev.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 2. KROGA: Komcel - Drava Deta center 2:6, Nafta - Šoštanj 7:1, Rudar - Fužinar 2:6, Lan-teks - Litija 6:2. 1. DRAVA DETA CENTER2
2.	FUZINAR
3.	NAFTA
4.	LITIJA
5.	LANTEKS
6.	RUDAR
7.	KOMCEL
8.	ŠOŠTANJ
Komcel - Drava Deta Center 2:6 (2873-3061)
KK DRAVA DETACENTER: Fridl
504, Krušič 522, Kozoderc 497, Ko-lar 532, Kramberger 504, Bombek 502.
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 4. KROGA: Drava Deta Center - Gašper Korotan II. 6:2, Žalec Petrol - Nafta 7:1, Lokomotiva Dixi - Ruše 2:6, Rudar II. - Piramida 0:8, Prepolje - Radenska II. 7:1.
1.	PIRAMIDA 4	3	10	7
2.	PREPOLJE 4	3	0 1	6
3.	RUŠE	4	2	115
4.	GAŠPER KOROTAN II.4	2	0 2	4
5.	ŽALEC PETROL 4	2	0 2	4
6.	RADENSKA II. 4	2	0 2	4
7.	NAFTA 4	2	0 2	4
8.	DRAVA DETA CENTER4	1	0 3	2
9.	RUDAR II. 4	10 3	2
10.	LOKOMOTIVA DIXI 4 10 3 2
Drava Deta Center -Gašper Korotan 6:2 (3097- 3076)
KK DRAVA DETA CENTER: Arnuš 534, Dremelj 499, Premzl 521, Čuš 496, Kozoderc 489, Čeh 588
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Olimpija - Maribor, Luka Koper
-	HIT Gorica; SOBOTA ob 17.00: Domžale - Rudar Velenje, SOBOTA ob 18.00: CM Celje - Interblock; NEDELJA ob 15.00: Labod Drava - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 10. KROGA - NEDELJA ob 15.00: Primorje - Aluminij, Krško
-	Mura 05, Bela krajina - Triglav Gorenjska, MU Šentjur - Dravinja Ko-stroj; NEDELJA ob 16.00: Garmin Šenčur - Livar.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA-VZHOD
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Tehnostroj Veržej - Koroška Dravograd, Paloma - Malečnik, Kovinar Štore - Zreče, Mons Claudius
-	Tehnotim Pesnica; NEDELJA ob 15.00: Stojnci - Simer šampion, Tro-mejnik G. Kalamar - Čarda, Odranci - Šmartno.
ŠTAJERSKA LIGA
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 15.00: KIV Vransko - Boč Poljčane, Peca - GIC Gradnje Rogaška, Šoštanj - AHA EMMI Biistrica, Trgovine Jager - Koroške gradnje, Pohorje - Partizan Fram; NEDELJA ob 15.00: Holermuos Ormož - Bukovci, Podvinci - LKW Jack Gerečja vas.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 15.00: Rogoznica - Gorišnica, Oplotni-ca - Hajdina, Apače - Markovci; NEDELJA ob 10.30: Videm - Središče, Skorba - Pragersko; NEDELJA ob 15.00: Dornava - Zavrč.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 8. KROGA - SOBOTA ob 16.00: Makole - Tržec, Cirkulane - Grajena; SOBOTA ob 18.30: Podlehnik - Slovenja vas; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Hajdoše; NEDELJA ob 15.30: Zgornja Polskava - Polskava.
VETERANSKE LIGE
SKUPINA VZHOD
PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Dornava - Markovci, Podvinci
-	Gorišnica, Stojnci - Grajena. SKUPINA CENTER
PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Apače-Tržec, Videm - Skorba, Leskovec - Podlehnik. SKUPINA ZAHOD
PARI 6. KROGA - PETEK ob 16.30: Pohorje Oplotnica - Boč, Zgornja Polskava - Lovrenc, Pragersko - Polskava, Prepolje - Hajdina.
LIGA U-14 VZHOD
11. KROG: Brežice - Aluminij, Železničar - NŠ Poli Drava (obe tekmi v soboto ob 11.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Dornava - Jevnica (nedelja ob 11.00), Pomurje Beltinci - HV TOUR Slovenj Gradec, Krka - Velesovo, Rudar Škale - Maribor.
Mali nogomet
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA
6. KROG: FC Ptuj - Sevnica (petek, ob 20.00 v športni dvorani Cen-
ter)
Rokomet
1. A SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA: Ribnica Riko hiše - Jeruzalem Ormož, Klima Petek Maribor - Celje Pivovarna Laško, Merkur - Prevent, Krško - Slovan.
1.	B SLOVENSKA MOŠKAROKOMETNA LIGA
PARI 4. KROGA: Moškanjci Gorišnica - Celje Pivovarna Laško B (sobota ob 19.30), Grosuplje - Šmartno 99, Ajdovščina - Istrabenz plini Izola, Krka - Sviš Pekarna, Alples Železniki - Grča Kočevje.
2.	SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA: Velika Nedelja - Arcont Radgona (sobota ob 19.00), Dol TKI Hrastnik - Drava, Dobova - Brežice.
Kegljanje
2.	SLOVENSKA ŽENSKA LIGA - VZHOD
3. KROG: Drava DETA Center - Litija (sobota ob 13.30 v DETA Centru)
3.	SLOVENSKA MOŠKA KEGLJAŠKA LIGA - VZHOD
5. KROG: Nafta - Drava DETA Center (nedelja ob 13.30)
Namizni tenis
1. SNTL(m)
PARI 3. KROGA: Maribor Finea - Ptuj, Sobota - Tempo Velenje, Ilirija - Edigs Mengeš, Petrol Olimpija - Melamin Kočevje, Krka - Kema Puconci.
1. SNTL (ž)
PARI 3. KROGA: Ptuj - Šenčur (sobota ob 17.00 v ŠD Mladika), Kajuh Slovan - Fužinar Interdiskont, Ljubljana - Arrigoni, Muta - Iskra Avto-elektrika, Logatec - Ilirija.
Danilo Klajnšek
Kasaštvo
DP dveletnih kasačev za KD Krim
Ob zaključku letošnje kasaške sezone je bilo na ljutomerskem hipodromu še posebej slovesno. Dirke si je prišel ogledat predsednik države dr. Danilo Türk in kot častni pokrovitelj slovenskega državnega prvenstva za dveletne kasače podelil pokal najboljšemu. Pripadel je zmagovalcu Mateju Osolniku iz kasaškega društva Krim, ki je s kobilo Denito BJ presenetil izjemno izenačeno konkurenco. Kazalo je sicer na domačo zmago, saj sta dirko na 1600 metrov dolgi stezi povedla Jože Sagaj z Maradono OZ in Jernej Slavič s Fino AD, ki pa sta jima v končnici povsem pošle moči. Za silovit finiš v ciljni ravnini je poskrbela Denita in se otresla vseh zasledovalcev ter dokaj prepričljivo slavila. Spominsko dirko legendarnega ljutomerskega tekmovalca Ludvika Slaviča starejšega je dobil Marko Slavič s 3-letnim Defenderjem MS, finalna dirka za veliko nagrado Züricha pa je pripadla domačemu tekmovalcu Jožetu Sagaju z Alain Delonom.
REZULTATI - 1. dirka za 3- do 4-letne kasače, zaslužek do 2000 evrov, 2100 metrov: 1. Quello Vita
(Dahlen, Ljubljana) 1:20,8, 2. Mene-lik (Antolin, Ljutomer) 1:21,1, 3. Hot Chocolate (Košak, Ljubljana) 1:21,3; 2. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 5000 evrov, 2100 metrov: 1. Aga Vita (Dahlen, Ljubljana) 1:19,4, 2. Lady Luna (Hanžekovič, Ljutomer) 1:19,4; 3. dirka denarni handicap za ljutomerske kasače - memorial Ludvika Slaviča st., zaslužek do 6000 evrov, 2140-2200 metrov: Defender MS (M. Slavič) 1: 19,9, 2. Rambo (Seršen) 1:20,4, 3. Profit (T. Slavič, vsi Ljutomer) 1:18,4; 4. dirka državno prvenstvo 2-letnih kasačev, 1600 m etrov: 1. Denita BJ (Osolnik, Krim) 1:21,2, 2. Izmir (Gregorc, Komenda) 1:21,5, 3. Kiga KP (Predan, Ljutomer) 1:21,5; 5. dirka za 3- do 14-letne kasače, Grand prix Zurich finale, 2100 metrov: 1. Alain Delon (Jo. Sagaj ml.) 1:18,2, 2. Inter (Zorko) 1:18,3, 3. La Luna (Mayr, vsi Ljutomer) 1:18,5; 6. dirka za 3- do 14-letne kasače, zaslužek 15000 evrov, 2100 metrov: 1. Paris Dream (Kristl) 1:18,8, 2. Dawson MS (M. Slavič) 1:18,8, 3. Hand Right (Šadl, vsi Ljutomer) 1:19,2; 7. dirka za 3- do 14-letne kasače z mednarodno udeležbo, 2100 metrov: 1. Top Ten (M. Žan, Komenda) 1:16,6, 2. Jo. Sagaj ml., Lenart) 1:16,9.
Niko Šoštarič
Letošnje zaključne dirke je na ljutomerskem hipodromu spremljalo okoli 1500 gledalcev.
Šahovski kotiček
Šahovska tekmovanja v oktobru
Ptujski šahisti so bili v začetku oktobra zelo aktivni, saj so z nastopanjem na številnih šahovskih tekmovanjih obeležili začetek jesenske šahovske sezone.
Zlatko Žerak ponovno najhitrejši
Na rednem mesečnem turnirju za društveno prvenstvo v hitropo-teznem šahu je v oktobru ponovno zmagal Zlatko Žerak, ki ostaja tako še naprej v vodstvu v skupnem seštevku ciklusa. Na turnirju, na katerem je sodelovalo 13 igralcev, so bili doseženi naslednji rezultati: Zlatko Žerak 10 točk, Boris Žlender, Igor Iljaž in Branko Orešek po 9,5 točke, Jožef Kopše, Martin Majcenovič in Janko Bohak po 6 točk, Ciril Kužner 5 točk itd.
Igor Iljaž zmagovalec 5. Gajserjevega memoriala
Tradicionalni šahovski turnir v pospešenem šahu v spomin na organizatorja kulturnega življenja v Žetalah in velikega ljubitelja šahovske igre je tudi letos priredila občina Žetale. Na turnirju v pospešenem šahu je sodelovalo 17 igralcev, ki so odigrali sedem krogov po švicarskem sistemu.
Rezultati: Igor Iljaž 6 točk, Ciril Kužner 5,5 točke, Jožef Kopše 5 točk, Martin Majcenovič 4,5 točke, Anton Butolen, Stanislav Polajžer, Bogomir Toplak, Franjo Lazar in Anton Kopše po 4 točke, Martin Skle-dar, Silvo Zajc in Andrej Peršuh po 3,5 točke itd.
Anton Butolen zmagovalec pospešenega turnirja
Na rednem mesečnem turnirju ŠD Tehcenter Ptuj v pospešenem šahu je sodelovalo 14 igralcev. V sedmih krogih po švicarskem sistemu so bili doseženi naslednji rezultati: Anton Butolen 5,5 točke, Boris Žlender, Janko Bohak in Branko Orešek po 4,5 točke, Bojan Lubaj, Ivan Krajnc in Ciril Kužner po 4 točke, Damir Žerjavič 3,5 točke, Martin Majcenovič, Martin Skledar in Franjo Lazar po 3 točke itd.
Poraz in zmaga v drugi ligi
S sedmim in osmim krogom se je nadaljevalo tekmovanje v drugi šahovski ligi-vzhodna skupina, kjer nastopa druga ekipa ŠD Tehcenter Ptuj. Ptujska ekipa, ki je tokrat nastopila nekoliko oslabljena, je izgubila dvoboj z vodilnim ŠK Slovenj Gradec z rezultatom 4:2 in premagala moštvo ŠD Paloma iz Sladkega Vrha z rezultatom 3,5:2,5 in ohranila mesto na sredini turnirske tabele.
Start tretje šahovske lige
Pričelo se je tekmovanje v tretji šahovski ligi vzhodna skupina. Na tekmovanju med dvajsetimi šestčlanskimi ekipami nastopajo tudi tretja ekipa ŠD Tehcenter Ptuj, ŠD Urban, ŠD Destrnik in ŠD Prager-sko-Gaj. Po treh krogih je v vodstvu KOŠK Dravograd, na odličnem četrtem mestu pa je ŠD Urban.
Janko Bohak
Strelstvo • Pokal občine Gorenja vas-Poljane
Dvojna zmaga za ekipo Jožeta Kerenčiča
V	nedeljo se je s prvim velikim tekmovanjem, Pokalom občine Gorenja vas-Poljane (v preteklosti bolj poznanem po imenu Ržkov memorial) začela nova strelska sezona 2009/10. Prestopni rok, ki se je zaključil 5. oktobra, je največ novosti in najodmevnejše okrepitve prinesel ekipi SD Jožeta Kerenčiča iz Miklavža pri Ormožu, kamor se je vrnil domači strelec Aleksander Ciglarič, ki je v preteklih sezonah streljal za ŠSK Coal iz Petišovcev, ekipi iz Miklavža pri Ormožu pa sta se pridružila še brata Simon in Boštjan Simonič, ki sta dolga leta zelo uspešno streljala za SD Kidričevo. V svoj domači klub Slovenske Konjice se je vrnil tudi večkratni državni prvak Cvetko Ljubič, in tako so Kidričani ostali brez celotne prve postave s pištolo v precej nezavidljivem položaju.
V	pretekli sezoni so organizatorji kot model streljanja strelcem ponudili kopijo li-gaškega turnirja 40 strelov in eliminacijskega finalnega streljanja, tokrat pa so več simpatij pokazali za stari preizkušen model 60 strelov kvalifikacij oz. predtekmovanja ter finalno streljanje najboljše osmerice po klasičnem sistemu dodatnih desetih strelov. Čeprav so nekateri strelci zamenjali svoje strelske sredine, pa še vedno streljajo tako dobro, kot smo bili do sedaj od njih vajeni. Najvišji rezultat kvalifikacij sta tako dosegla nova klubska kolega Aleksander Ciglarič in Boštjan Simonič s 572 oziroma 570 krogi, v finale pa sta se s 567 in 565 krogi uvrstila tudi ptujska strelca Majda Raušl in Matija Potočnik s četrtim oziroma sedmim rezultatom. Nekoliko presenetljivo finale posameznikov ni bil dosegljiv
Foto: Simeon Gonc
Na novo sestavljena prva ekipa SD Jože Kerenčič iz Miklavža pri Ormožu je prvič v sezoni demonstrirala svoj izjemen potencial. Na sliki (z leve) Boštjan Simonič, novopečeni očka (čestitke športnega uredništva!) Aleksander Ciglarič ter Simon Simonič.
za juršinske strelce, ki imajo v svojih vrstah pokalnega prvaka Simona Simoniča ml., ki je s 559 krogi osvojil zanj skromno 15. mesto, bolje se je sicer odrezal njegov klubski kolega Ludvik Pšajd vendar s 562 krogi ostal ravno tako brez finala na
11.	mestu, za veliko presenečenje pa je poskrbel povratnik v streljanju z zračno pištolo Ptuj-čan Zlatko Kostanjevec, ki je s 561 krogi osvojil zelo dobro
12.	mesto. Slabše od pričakovanj so se odrezali na 20. mestu Simon Simonič s 549 krogi, 28. Rok Pučko s 541 krogi ter 29. Robert Šimenko s 538 krogi, z dobrim streljanjem pa se lahko pohvali dornavska mladinka Staša Simonič, ki je s 534 krogi v absolutni konkurenci osvojila zelo vzpodbudno 32. mesto. Po finalnem streljanju dodatnih desetih strelov ni prišlo do bistvenih sprememb uvrstitev in tako sta dvojno posamično zmago slavila strelca SD Jožeta Kerenčiča, Ivancu je z najboljšim rezultatom finala z 98,2 kroga uspelo zadržati 3. mesto, Tkalec je bil uspešnejši
od Raušlove za 7 desetink, Potočniku pa je uspelo prehiteti Bučana za vsega desetinko.
V ekipnem seštevku je pričakovano vendar težko pribor-jeno zmago dosegla ekipa iz Miklavža pri Ormožu, z dvema krogoma prednosti pred strelci iz Rečice. Nekako nesrečno se je zgodba v ekipnem seštevku zaključila za Ptujčane, ki bi s pravilno sestavo ekipe celo zmagali (zamenjava Šimenko-Kostanjevec), tako pa so zasedli nehvaležno 4. mesto pred juršinsko ekipo na 5. mestu.
Enako kot na pištoli so se v absolutni kategoriji med seboj pomerili tudi strelci s standardno puško, kjer je slavila strelka Olimpije Živa Dvoršak z vi-
sokim kvalifikacijskim rezultatom 591 krogov in izjemnim finalom 104,5 kroga pred klubsko sotekmovalko Zdenko Stern. Na pokalu so nastopali tudi strelci TS iz Ormoža, med katerimi se je s 579 krogi najbolje na 11. mestu odrezal Tadej Horvat, Boris Hergula in Anton Novak sta s 570 in s 564 krogi osvojila 25. in 27. mesto, najmlajša Barbara Mu-hič pa je s 550 krogi osvojila 35. mesto.
Ker je šlo v Gorenji vasi za prvo večje preverjanje pripravljenosti v novi sezoni, so odstopanja od običajnih pričakovanih rezultatov sicer več kot razumljiva, vendar se z bližajočim prvim turnirjem li-gaškega tekmovanja čez 14 dni čas priprav izteka hitreje, kot bi bilo potrebno za optimalno pripravljenost marsikaterega strelca, kar pa bo kasneje le še dodatno popestrilo že tako precej zahtevno športno preizkušnjo in v ključnih trenutkih pričaralo nasmeh na obraz bolje pripravljenih in žalost za tiste manj pridne v tem pripravljalnem ciklusu.
Simeon Gonc
Ekipni rezultati:	
1. SD Jožeta Kerenčiča	1691
2. SD Dušana Poženela	1689
3. SD Grosuplje	1679
4. SK Ptuj	1670
5. SD Juršinci	1662
6. SD Kopačevina	1658
7. SK Moris	1644
8. SD Kamnik	1636
Končne uvrstitve posameznikov po finalu:	
1. Aleksander Ciglarič, J. Kerenčiča	572+97.6
2. Boštjan Simonič, J. Kerenčiča	570+98.1
3. Rok Ivanc, Grosuplje	568+98.2
4. Peter Tkalec, Rečica	567+96.6
5. Majda Raušl, Ptuj	567+95.9
6. Matija Potočnik, Ptuj	565+96.9
7. Simon Bučan, Kopačevina	566+95.8
8. Franci Gaber, Moris	564+0
Ptuj • DP upokojencev v streljanju z zračno puško
Dobra udeležba, zelo izenačeni rezultati
V športni dvorani Mladika na Ptuju je 9. oktobra potekalo državno prvenstvo upokojencev Slovenije v streljanju z zračno puško, ki se ga je udeležilo kar 91 tekmovalcev.
Vseh ekip pa je bilo 21. Prvenstvo je vzorno organiziralo DU Ptuj, ki ima z organizacijo državnih prvenstev upokojencev v različnih športnih disciplinah že bogate izkušnje, v zadnjih desetih letih je državna prvenstva organiziralo že trikrat oziroma dvakrat v zadnjih treh letih, pokrovitelja pa sta
bila Zveza društev upokojencev Slovenije in Mestna občina Ptuj. Pomagali so tudi nekateri sponzorji in donatorji. Organizacijski odbor je vodil Vojo Veličkovic, vodja tekmovanja je bil Franc Simonič, koordinator Mirko Jaušovec, sodniki pa Ludvik Pšajd, Kristina Pšajd, Simeon Gönc in Konrad Kram-berger.
Ekipno je pri ženskah slavila ekipa DU Vrbje pri Žalcu s 500 krogi, druga je bila ekipa DU Novo mesto s 495 krogi, tretja pa ekipa DU Škofja Loka s 492 krogi. Med moškimi ekipami
Foto: Črtomir Goznik
Ptujsko ekipo so sestavljali (od leve): Franc Simonič, Kristina Pšajd, Ludvik Pšajd (tretji med posamezniki) in Mirko Jaušovec.
Foto: Črtomir Goznik
Državnega prvenstva upokojencev v streljanju z zračno puško se je udeležilo 91 tekmovalcev.
je bila prva ekipa DU Škofja Loka s 515 krogi, drugo mesto je osvojila ekipa DU Maksa Perca Ljubljana s 512 krogi, tretja pa je bila ekipa DU Ljubečna s 512 krogi. Pri ženskah je slavila Pavlina Glušič (DU Vrbje pri Žalcu), ki je dosegla 175 krogov, na drugo mesto se je uvrstila Štefka Aš (DU Novo mesto) s 167 krogi, tretja pa je bila Nevenka Mandič (DU Škofja Loka) s 162 krogi. Pri moških je prvo mesto zasedel Jože Jeram (DU Ljubečna) s 183 krogi, drugi je bil Miran Omerzu (DU Maksa Perca
Ljubljana) s 183 krogi, tretji pa Ludvik Pšajd (DU Ptuj) s 182. Najboljšim trem ekipam in posameznikom v obeh kategorijah so podelili pokale, vsem pa priznanja za udeležbo.
Ptujski upokojenci tudi tokrat niso bili samo organizatorji športnega dogodka, temveč so poskrbeli tudi za kulturne oglede, tekmovalcem so želeli približati tudi del bogate kulturnozgodovinske dediščine. Želeli so jim pokazati Ptuj kot mesto, ki ima vizijo, je povedal predsednik DU Ptuj Vojo Veličkovic.
MG
Foto: NS
München • Največji festivalski dogodek na svetu ni zgoij zgodba o pivu
Oktoberfest - več kot praznik piva
Pretekli vikend, natančneje v nedeljo, 4. oktobra, se je na Theresienvviese, aveniji podobnemu prizorišču sredi Miinchna, zaključil 176. Oktoberfest, ki ga zaradi prej omenjenega kraja dogodka poznamo tudi pod imenom Die Wiesn.
Letošnji Die Wiesn sicer ni zaznamovala magična številka 6.000.000 obiskovalcev (bilo jih je kakih 300.000 manj), a to kljub temu ni pomenilo manjše količine popitega piva, saj se je tudi na letošnjem Oktoberfestu od trenutka, ko je župan Christian Ude »nabil« prvo pipo v sod piva in s tem tradicionalno odprl prireditev, nazdravilo z več kot 6.500.000-litrskimi vrčki (poznanimi kot Maßkrug-i), kar prevedeno v bolj domače mere pomeni nič manj kot 13.000.000 (13 milijonov) velikih piv. Festivalski zaslužek znaša 800.000.000 (osemsto) milijonov evrov. To je le ena, bolj suhoparna plat Oktoberfesta; tista druga je precej bolj pestra in zanimivejša - a pojdimo počasi in po vrsti.
»Pir«
Da je tipično slovensko pojmovanje »pira« skrajno zgrešeno, topoumno in zelo pomanjkljivo, je milo zveneča oznaka. Poznavanje te najstarejše civilizirane pijače na svetu se pri povprečnem pripadniku našega naroda konča pri obeh največjih domačih znamkah in pri prepričanju, da pač »pir je pir« -vsak bolj ali manj isti. S to sveto preproščino v glavi večina ljudi tudi domneva, da je Oktoberfest zgolj plebejsko pijančevanje in kmetavzarsko nalivanje do smrti »pač z nekim pirom, ki je itak povsod po svetu enak«. Če tudi sami razmišljate tako in ste ukleščeni v staro »dobro« zacemen-tirano slovensko ozkoglednost (hkrati pa prepričaje, da to ni ozkoglednost, ampak vsa modrost sveta), potem vam odsvetujem, da se kdaj koli odpravite v bavarsko prestolnico, da bi bili priča temu festivalu. Še več, tudi tega prispevka ne berite dalje, ker vam itak »ne bo potegnilo«, za kaj gre. Za vse ostale, ki vas ta fenomen, ki se odvija vsako leto v drugi polovici septembra in v začetku oktobra, zanima, pa najprej nekaj osnovnih informacij in napotkov.
Nekaj napotkov
Če se že odpravljate na Oktoberfest, je zaželeno, da se odpravite z vsaj minimalnimi informacijami o festivalu, da vsaj veste, kam se podajate. Ni potrebno biti doktor Oktoberfesta, če si ga želite ogledati, a vsaj osnovno poznavanje prireditve, ki jo boste obiskali, je nadvse koristno. Oktoberfest namreč v nasprotju s prevladujočim prepričanjem ob svojem nastanku ni imel kaj dosti opraviti s pivom. No, seveda je tudi ob prvem Oktoberfe-stu bilo prisotno pivo, vendar ne v tako pomembni vlogi, kot jo ima sedaj.
Prvi Oktoberfest je bil 17. oktobra 1810 kot tekmovanje v konjskih dirkah, ki jih je ob svoji poroki priredil prestolonaslednik Ludvik Bavarski. V ospredju so torej bili poroka in konji, ki ostajajo del festivala tudi danes - sicer moderna izvedba festivala ne vključuje konjskih dirk, ampak bogato okrašene konjske vprege, ki so sestavni del parade skozi center mesta, v kateri
Dobrodošli!
Konji so tudi dandanes pomemben del Oktoberfesta.
Pogled na festivalsko dvorano ob vstopu
Simpatičen parček v eni izmed dvoran
Foto: G. Alič
Pročelje ene izmed večjih dvoran Oktoberfesta
Foto: G. Alič
Navaden »pir«? Niti najmanj!
predstavljajo bavarsko tradicijo in zgodovino, ki jo v tej nemški zvezni državi, ki je nekoč bila samostojna, izjemno cenijo. Oktoberfest tako ni nekaj velikih šotorov, v katerih se podivjane horde nalivajo do konca, ampak etnološko-festivalska prireditev s poudarkom na pivu, saj je le-to pomemben del bavarske kulture in izročila; ste opazili, da je poudarek na pivu kot takem, na pivu, ki je veliko več kot zgolj pijača, ne pa na ekscesnem konzumiranju piva. Seveda je najpogostejša slika, ki se večini ustvari v glavi, kadar kdo omeni Oktoberfest, ta, ki prikazuje množico, kako znotraj velikih karnevalskih dvoran nazdravlja z litrskimi vrčki; a Oktoberfest je mnogo več.
Koliko ta festival pomeni prebivalcem Bavarske, pa tudi ostale Nemčije, lahko vidite, če se na prizorišče ne podate neposredno, ampak se do Theresienwi-ese sprehodite skozi center čudovite bavarske prestolnice. Z malo sreče boste naleteli na prej omenjeno parado, ki jo spremlja množica ljudi, od katerih jih je veliko oblečenih v tradicionalne »lederhoze« (moški) in »dirndle« (ženske). In da ne boste mislili, da so to večinoma starejši in nostalgično usmerjeni ljudje - ne, mlajša generacija je zastopana vsaj polovično. Dekleta in fantje, ki se drugače v modnih znamkah oblačil in obuval družijo po trendovskih lokalih in diskotekah, si za Oktoberfest nadenejo tradicionalne noše (raznih puhoglavih tujih turistov, ki se jim zdi zabavno, da se tudi sami oblečejo tako, semkaj nikakor ne prištevamo). In tega ne naredijo zaradi tega, ker bi si hoteli nadeti masko, se pravi, zgolj za šalo, ampak kot del tradicije, običajev in zavedanja svoje kulture.
Epicenter
Seveda se koncentracija leder-hoz in dirndlov precej poveča, ko prispete na prizorišče Okto-berfesta. Prva stvar, ki se je zaveste, je velikost same prireditve. Že manjši festivalski šotori so veliki, festivalske hale pa pravzaprav nimajo nič skupnega s šotori, ampak so njihova pročelja bolj podobna mogočnim zgradbam. Festivalski prostor se s perspektive povprečno velikega človeka razteza v nedogled. Na levi in desni so v dveh vrstah razporejeni šotori in festivalske hale, tako da se na sredini oblikuje nekakšna glavna ulica, »prometna« žila (seveda je vstop na Oktoberfest mogoč le peš in ne s prevoznimi sredstvi), na kateri mrgoli obiskovalcev, osebja ter praznično okrašenih konjskih vpreg, ki stojijo pred večjimi halami. A kljub velikemu številu ljudi se je presenetljivo lahko gibati in premikati, saj pravzaprav sploh ni drenjanja in gneče, ki bi povzročala »zastoje«. Do svojega cilja, pa naj bo to kak manjši šotor, ena izmed velikih festivalskih dvoran, ena izmed mnogih stojnic, razstava narodnih noš, zabaviščni park ali kaj tretjega, boste tako prišli presenetljivo lahko.
Kar se tiče ponudbe, seveda
1
Tradicija in modernost z roko v roki - dirndli in mobilni telefon
ni treba posebej poudarjati, da žejni in tudi lačni ne boste. Zraven piva se lahko odžejate tudi z raznimi brezalkoholnimi napitki in ustekleničeno vodo; pri hrani pa prednjačijo pečene pi-ške in krepka bavarska kuhinja, ki se odlično poda k pivu. Le-tega pa ne boste mogli naročiti kateregakoli - na Oktoberfestu namreč točijo zgolj pivo šestih (odličnih) pivovarn, ki se nahajajo znotraj mesta München (Augustiner, Paulaner, Hofbräu, Hacker-Pschorr, Späten-Franzi-skaner in Löwenbrau). To pa še ni vse; vsaj znotraj hal ne boste mogli izbirati, katero pivo bi pili - in to ne zgolj pivo katere izmed teh šestih pivovarn, ampak tudi tega ne, katero vrsto oziroma stil piva bi pili. Vsako veliko festivalsko halo namreč sponzorira po ena pivovarna, tako da znotraj strežejo zgolj pivo te pivovarne. In to pivo ni kakšno njihovo »navadno« pivo, ampak oktoberfest pivo, poseben stil piva, ki je za razliko od »navadnega«, kot smo ga navajeni pri nas, za kanček močnejše in bolj polno, aromatično, izjemno prijetno za uživanje - skratka, res odlično.
A tudi to še ni dovolj - če zunaj, pri navadnih »štantih« dobite pivo kadarkoli, pa v festivalskih dvoranah, kjer se pravzaprav Oktoberfest »najbolj dogaja«, pivo dobite zgolj, če najdete prostor za dolgimi mizami, ki tečejo vzdolž dvoran. Stoječim obiskovalcem v dvoranah piva ne strežejo, tako da če nimate rezervirane mize, boste najverjetneje zgolj opazovali vzdušje in dekoracijo notranjosti ter opazovali, kako mimo vas hitijo natakarice z vrčki piva. Pivo se seveda pije iz maßkrugov, litrskih vrčkov, ki jih natakarice vešče prenašajo tudi po pet, šest v eni roki. Festivalske hale/ dvorane pa ne bi bile tako specifično okolje za kulinarične in hmeljne dobrote, če ne bi s pomočjo svoje urejenosti in vsebine pričarale primernega vzdušja. Sicer je vsaka izmed festivalskih dvoran okrašena deloma v
svojem slogu, a vsem je skupna presenetljiva preglednost, kljub veliki množici obiskovalcev zavidljiva stopnja organiziranosti, hitra postrežba in spontana prijaznost vseh obiskovalcev.
Da - če vzamete v obzir ogromno število obiskovalcev, je število neprijetnih situacij ali konfliktov izjemno zanemarljivo. Še več, v festivalnih dvoranah (pa tudi zunaj njih) boste srečali zgolj dobro razpoložene ljudi (in to v kar najbolj pozitivnem smislu), izmed katerih tudi tisti, ki v količini izpitih »superc« prednjačijo, ne bodo nič kaj nasilni ali moteči na kakršen koli drug način (za razliko od povprečne slovenske veselice). To je zgolj še en dokaz, da ni pijača oziroma pivo tisto, ki ustvarja probleme, ampak je (neracionalen) uživalec le-tega tisti, ki je nebodigatreba (kar seveda ne pomeni, da zagovarjam pretirano uživanje piva ali katerekoli druge alkoholne pijače). Tudi tukaj velja zlato pravilo: predvsem uživajte odlično pivo, uživajte ga po pameti, pijte veliko vode in ne pozabite na hrano.
K temu bi dodal še moje zlato pravilo (ki se ga seveda zelo enostavno da izluščiti tudi iz do sedaj zapisanega) - ne pojdite na Oktoberfest z mislijo, da se ga boste na tem »pijanskem« festivalu konkretno nalili, ampak imejte oči odprte za vse ostale danosti, ki jih ta dogodek ponuja. Ne zapičite se takoj v središče dogajanja na Theresienwiese, ampak si vzemite nekaj ur za sprehod po mestu, za »občutenje« mestnega oktoberfestovske-ga duha in kulture. Potem, ko jih boste videli in razumeli, pa si znotraj enega izmed mnogih festivalskih šotorov na osrednjem prizorišču le privoščite vrček piva in dober obrok v prijetni družbi. Ne bo vam žal.
Gregor Alič
P.s.: Ah, in bodite hitri; pa ne pri ogledih, ampak pri rezervaciji prenočišč - najugodnejša so namreč v tem trenutku že skoraj razprodana (za naslednjo jesen, da ne bo pomote).
Foto: G. Alič
Foto: G. Alič
Foto: G. Alič
Foto: G. Alič
Foto: G. Alič
Družinske počitnice v Marillevi!
Marilleva leži vosrčju Dolomitov Brenta. Združuje številne lastnosti, kijih sodoben in zahteven gost potrebuje za svoj brezskrben oddih: lepa narava, prijetni apartmaji v bližini urejenih smučarskih prog in dobro razvita turistična infrastruktura.
MarUleva, ItaUja
lïR/imi.,, , „
MMEsn&. 27-2-2010 I ŽE OD
S^at- 325
■"^pf/inwm, wtMenp/J™ .
Marilleva, Italija g L TERM1H^3 2.-27.2-20W 1 n Ç C £ *
DRUŽINSKI KLUBEmUEZna PROGRAM 13. 2.-27. 2. 2010
•	vrtecnasneguvdopoldanskemčasu,
•	šola smučanja za otrokein odrasle,
•	popoldanske urice na sneguza otrokein starše,
•	smučarskatekma,
•	večerna animacija in ples za starše in otroke.
TERMltU3-2,27.2.2010
SAPAKTMHA
Najem možen tudi v drugih terrmmM
Poleg aranžmajev M holidays lahko rezervirate tudi aranžmaje drugih organizatorjevpotovanj. In ne pozabite na popust, ki ga lahko unovčite z zbranimi pikami s kartico Mercator Pika ter na možnost plačila do 12 obrokov brez obresti.
l smučarska vozwmca.
CENA VKLJUČUJE: 7-dnevni najem, 6-dnevno smučarsko vozovnico Marilleva/ Folgaridain klubski program.
UGODNOSTI za člane LUMPI KLUBA
Prvih 50 članov Lumpi kluba, ki bodo rezervirali smučanje vMarillevi,imajovceno aranžmaja vključeno BREZPLAČNO 8-dnevno družinsko zdravstveno zavarovanje v tujini zasistenco Coris* (v vrednosti 21,80 €). Zavarovanje zajema kritje nujne zdravstvene storitve do 20.000 €.	" - i
L^mPj tt-UB ^
'Družina - starši in otroci do 21. leta starosti oziroma i do26. leta starosti, karsedokazujes potrdilom ovpisu.
*Cena najema apartmaja se obračuna v primeru praznega mesta ali rezervacije brez smučarske vozovnice inje osnova za popuste. Podrobnejši opisi, popustiin obvezna doplačila so navedeni vkatalogu M holidaysjesen/zima 2010in so navoljovposlovalnicah M nolidavs.
Poslovalnice M holidays: nasproti vhoda v blagovnico Maximarket, v MC Ljubljana, MC Domžale, MC Novo mesto,MC Celje, MC Maribor, MC Ptuj (Supermesto), MC Nova Gorica in MC Slovenj Gradec. Novembra novi poslovalnici MC Kranj Primskovoin MC Koper.
Splošni pogoji, ki so sestavni del programa in pogodbe/voucherja so vam na voljo vvseh M holidays poslovalnicah. Ob prijavi zaračunamo prijavnino v višini 15 €, skladno s splošnimi pogoji in navodili. Ponudbe so omejene, veljajo do zasedenosti prostih mest.
5d Mercator<50 ¿k
sem do prijazne gospe, ki je ob cesti prodajala jagode in mi je posodila svojo tlačilko, vendar je ta bila ista kot moja - pokvarjena. Rekla mi je, naj počakam pol ure, da se vrne njen mož in mi bo pomagal s traktorjem in kompresorjem. Med čakanjem sem pri njej dobil dobro jagodno pecivo in kavo, ki je bila celo zastonj. Po kakšni uri, ko sem ravno pospravljal orodje za montiranje zračnice, se je spet ulilo, tako da sem se odpravil naprej v dežju skozi Nienburg in nato le še nekaj kilometrov do mesta Marklohe, kjer me je deževje prisililo, da sem pri 199,6 km končal za tisti dan.
Zadnji dan me je skozi okno zbudilo sonce in težave prejšnjega dne so bile že pozabljene. Pokrajina ravna, veter ne premočen iz leve strani, kolo teče lepo, tako da sem lepo napredoval proti mestu Syke, nato skozi Delmenhorst, kjer sem imel nekaj navigacijskih težav, saj sem imel karto iz leta 2007, ampak v Nemčiji gradijo ceste malo hitreje kot pri nas in naenkrat jih je bilo preveč, pa nobene prave. Ko sem le prišel iz mesta, sem se odpeljal skozi mesto Hude do Oldenburga, ki je lepo staro mesto z velikim kanalom, po katerem vozijo ladje.
Naslednji dan nisem dobil rezervacije za vlak, zato sem si ogledal še mesto Wilhelmshaven, ter nato odpotoval proti domu šele tretji dan. Z vlakom do Gradca in od tam proti domu spet s kolesom.
Konec
Janez Munda • Sodinci - Dangast (Nemčija, Severno morje) (3.)
S kolesom na sever - dokler gre
Nadaljevanje
Šesti dan se je začel odlično, brez dežja, ugoden veter, cesta pa po večina po ravnici ali celo malo navzdol, tako da sem hitro prevozil Duderstadt, Northeim, Alfeld, Nordstemmen, Pattensen in prišel do predmestja Hanno-vra. V Hannovru sem se naenkrat znašel na cesti, rezervirani za motorna vozila, to pa sem ugotovil šele potem, ko so mi vsi avtomobili trobili in kazali, da naj grem s ceste. Tako sem moral najti drugo cesto, da sem v pravi smeri zapustil Hannover in se odpeljal proti Neustadtu am Rübenberge in nato proti Nienbur-gu. Po ravni cesti sem lahko kar hitro vozil, tako da sem že začel razmišljati, da še isti dan pripeljem celo do cilja, vendar le ni bilo tako lepo. Še drugič se mi je predrla zračnica, vendar ko sem jo popravil, se mi je pokvarila tlačilka in sem moral iti peš iskat rešitev. Prišel
Foto: Janez Munda
Hitro se odpeljem še šest kilometrov in po 1342 kilometrih dospem do cilja, mesta Dangast ob Severnem morju.
Foto: Janez Munda
Hitro napredujem proti Rastede in sem kar naenkrat v mestu Varel, kjer si ogledam mlin na veter.
Foto: Janez Munda
Zanimiva je razlika med plimo in oseko, saj se morje umakne kar dva kilometra od obale, pokrajina pa je zavarovana z nasipom, da morje ne poplavlja naselij. Po nasipu se pasejo ovce.
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
GEMINA
K-L- U-B
Zvočna regeneracija z gongi in tibetanskimi posodami z Natalijo Karo, mojstrico gongov
Valens Augusta Wellness	®
Sobota, 17.10.2009 ob 18. uri Vstopnina: 15 EUR, zaželena predhodna rezervacija
Primusove vinske zgodbe
NOVO: Abonma odrasli: 80 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus) Abonma študenti, upokojenci in člani skupine Facebook Terme Ptuj: 70 € + darilo (vstopnica za savne in bazene v Grand Hotelu Primus)
Začetek: petek, 23.10.2009 ob 20. uri - Portugalka, Metliška prvina -Vinska klet Metlika. Program vinskih zgodb najdete na: www.terme-ptuj.si
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
JL
Grand Hotel Primus
Kuharski nasveti
Malo manj mesa
Sataraš
6 do 8 zelenih paprik, 500 g paradižnika, 3 čebule, 6 jajc, 3 žlice olja, sol, 1 žlica drobno narezanega drobnjaka, 1 vejica bazilike.
Paprike očistimo, razkosamo na četrtine, razsemenimo in zrežemo na rezance. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. V posodi segrejemo olje, na katerem prepražimo sesekljano čebulo, da postekleni. Dodamo narezano papriko, prilijemo deciliter hladne vode, pokrijemo in počasi dušimo 10 minut. Paradižnike za 20 sekund potopimo v krop, nato pa jih olupimo, razkosamo na četrtine, razsemenimo in drobno narežemo. Narezan paradižnik stre-semo na paprike, potem pa vse skupaj pokrito počasi dušimo 10 minut. Baziliko osmukamo in drobno natrgamo. Posodo z zelenjavo odkrijemo, zelenjavo pa na hitro prepražimo, da tekočina izpari. Na zelenjavo ubijemo cela jajca ter dodamo sol, narezan drobnjak in natrgano baziliko. Z dvojnimi vilicami mešamo le toliko, da jajca zakrknejo. Sataraš ponudimo kot malico, toplo predjed ali prilogo k pečenemu mesu, k testeninam, rižu, lahko pa ga ponudimo tudi z umešanimi jajci. Ali pa ga shranimo, ker v hladilniku zdrži zelo, zelo dolgo, seveda bolj na odročnem kraju.
Ajdova kaša z gobami
200 g ajdove kaše, 300 g gob, 1 žlica sesekljane čebule ali ša-lotke, 1 žlica sesekljanega pe-teršilja, 2 stroka strtega česna, žlička gorčice, ščepec majaro-na, sol, poper po okusu, žlica olivnega olja, voda za zalivanje.
Na olju popražimo čebulo, da postekleni, ne sme pa porjaveti. Dodamo ne predrobno narezane gobe in pražimo, da tekočina izhlapi. Dodamo česen, peteršilj, majaron in gorčico, solimo in popramo po okusu ter dodamo še prebrano ajdovo kašo. Premešamo, zalije-mo z malo manj kot dvojno količino vode (podobno, kot pri kuhanju riža). Pokrito kuhlja-mo kakih 20 minut, da voda izgine in se kaša zmehča.
Gratinirana cvetača in grah
Velika cvetača, 30 dag zamrznjenega graha, 30 dag korenčka, 30 dag hamburške slanine (narezane, brez kože), 3,75 dl kisle smetane, 3 jajca, jedilna žlica moke, 10 dag šunkarice, 5 dag ementalca, sol, poper, maščoba in drobtine.
Cvetačo operemo in razdelimo na cvetove; malo prevremo, odcedimo in ohladimo. Korenček ostrgamo, operemo in skuhamo, tako da ne bo premehak. Damo ga na cedilo. Grah blanširamo in tudi odcedimo.
Tačke in repki
Posebej je problematična avtoimuna hemolitična anemija, s kratico AIHA, pri kateri gre za motnjo v delovanju imunskega sistema. Imunski sistem pri živalih in seveda tudi pri ljudeh zagotavlja organizmu sposobnost obrambe pred najrazličnejšimi boleznimi. Imunski sistem uravnava nastajanje protiteles, ki skrbijo za obrambo pred povzročitelji bolezni,
Sataraš - dušimo čebulo, zeleno papriko in paradižnik.
Šunkarico narežemo na tanke trakove. Dno modela za nara-stek namastimo in potresemo z drobtinami. Kislo smetano dobro razžvrkljamo z moko in jajci ter posolimo. Ohlajen korenček narežemo na poševne rezine. V model za narastek nadevamo plast za plastjo rezine slanine, grah, korenček in cvetačo. Na koncu vse skupaj prelijemo z razžvrkljano kislo smetano, po vrhu porazdelimo trakove klobase in posujemo s sirom. Narastek gratiniramo približno 25 minut pri 220 sto-pin Celzija.
Stročji fižol s prelivom iz mascarponeja
400 g stročjega fižola, pest narezanega svežega kopra, 2-3 žlice mascarponeja, 25 g masla, 2 drobno narezani šalotki, sok pol limone, sol in sveže mleti poper.
Stročji fižol skuhamo v oso-ljeni vodi, odcedimo in stre-semo v posodo za serviranje. Medtem stalimo maslo, dodamo narezane šalotke in pre-pražimo, dokler se šalotke ne zmehčajo. Dodamo mascarpo-ne in limonin sok, koper, sol
in poper. Še toplo prilijemo k fižolu in premešamo.
Polenta z gratinirano zelenjavo
2 dcl polente, 6 dcl vode, 1 manjša čebula, mešana zelenjava (korenje, grah, cvetača, br-stični ohrovt), 1 jajce, nariban sir, 2-3 žlice kisle smetane, olje, vegeta, poper, 1 jušna kocka.
V ponvi segrejte olje, dodajte drobno narezano čebulo, dodajte še preostalo zelenjavo, ki jo po potrebi narežite, potrosite z vegeto, dodajte dl vode in dušite 5-10 minut. Nato odstavite. V posodo dajte vodo. V vodo vrzite jušno kocko. Ko zavre, vanjo stresite polento in mešajte, da postane gosta. Pekač naoljite in vanj vlijte še vročo polento. Razporedite po pekaču. Po polenti razporedite zelenjavo. V posodici premešajte jajce, vegeto in poper, da dobite tekočo mešanico. Mešanico polijte po polenti razporejeni zelenjavi. Nato vse potresi-te še z naribanim sirom. Pecite pol ure pri 180 stopinjah Celzija oziroma dokler sir zlato ne porumeni.
AŠV
Avtoimuna hemolitična anemija pri psih
Kadar govorimo o anemijah najrazličnejše etiologije, je končni rezultat vedno enak. Pri vseh gre za pomanjkanje rdečih krvnih telesc, eritrocitov v krvi, kar laično imenujemo slabokrvnost.
kot so bakterije ali virusi. Pri AIHA pa začnejo protitelesa napadati lastne rdeče krvničke in posledica je življenje ogrožajoča anemija. Imunski sistem ima lastne rdeče krvničke za tuje celice in nenehno ustvarja nova protitelesa, ki pridno uničujejo komaj nastale rdeče krvničke, ki sicer normalno nastajajo v kostnem mozgu. Vzroki za tako motnjo v delo-
vanju imunskega sistema so lahko razne okužbe, tudi rakava obolenja, vendar v večini primerov je vzrok neznan. Bolezni se pogosto pridruži še dodatna motnja, in sicer pomanjkanje krvnih ploščic ali trombocitov. Naloga krvnih ploščic je zaustavljanje krvavitev z zlepljanjem v krvne strdke, ki mašijo vsakodnevne poškodbe majhnih krvnih žilic. Rezultat je, da že tako slabokrvna žival še dodatno izgublja kri s krvavitvami v tkiva ali okolje.
Klinično se pri bolnih živalih pokažejo znaki bledice, kar lahko opazimo na neobarvanih delili dlesni in očesnih veznicah, ki so lahko izrazito bele barve. Veznice se pogosto obarvajo tudi rumeno, saj se pri razpadu eritrocitov sprošča hemoglobin, ki tkiva obarva rumeno. Kužki postajajo brezvoljni in otopeli, hitro so utrujeni in pospešeno dihajo, saj jim primanjkuje rdečih krvničk. Karakteristično je tudi hitrejše bitje srca, saj se srce trudi kompenzirati pomanjkljivo oskrbo tkiv s kisikom zaradi primanjkljaja eritrocitov, zato utripa hitreje. Če se AIHA-bolezni pridruži še pomanjkanje trombocitov, lahko pride do krvavitev iz nosu, podplutb po telesu, krvavega blata itd. V taki fazi je AIHA zelo resna bolezen
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
in se zagotovo konča s smrtjo živali.
Diagnostika bolezni je zapletena, saj se klinični znaki prekrivajo z vrsto drugih bolezni. Pogosta je zamenjava z boleznimi, ki jih prenašajo klopi. Tudi nepravilna terapija lahko naredi ogromno škode, saj se pri AIHA-bole-zni uporabi zdravila, ki zavirajo delovanje imunskega sistema, kar pa je močno kontraindicirano pri ostalih boleznih, kjer je nujno, da ojačamo imunski sistem. Zdravljenje bolezni je doživljenjsko, z imunosupresiv-nimi zdravili, napoved pa je zelo odvisna od faze bolezni, v kateri smo začeli zdravljenje. Zdravljenje predvsem v prvi fazi pogosto kombiniramo s transfuzijami krvi, saj le tako uspešno zagotovimo živali oskrbo tkiv s kisikom. V sodelovanju lastnika z veterinarjem, pravilno in pravočasno diagnozo, kontinuirano terapijo z imunosupresivni-mi zdravili in rednimi kontrolami krvi lahko kužek dočaka normalno pričakovano starost in tako z lastnikom kljub težki bolezni preživi marsikatero lepo urico. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Zelena narava se odpravlja k počitku
Po prijetno toplem sončnem jesenskem vremenu se je sredi oktobrskih dni barvita vrtna narava, bogata z jesenskimi plodovi ter ozaljšana s cvetjem, potrebna počitka ter pričakovanju hladnega vremena, pričela odpravljati k zimskemu počitku. Vreme ji je bilo naklonjeno, da je pričela v poznem poletju dozorevati, v začetku jeseni pa pravočasno in normalno zaključevati vegetacijo. Po pregovoru: »Če se drevje zgodaj obleti, polje ob letu bogato rodi!« si je obetati in pričakovati, dobro prezimitev vrtnega rastja ter dobro naslednjo letino.
V SADNEM VRTU se z zorenjem listja spreminja njegova zelena podoba v jesensko barvitost. Zorenje listja ter njegovo pravočasno odpadanje z drevesnih krošenj je pomembno za stanje sadnega drevesa, njegovo prezimitev ter vegetacijo v naslednjem letu. Z razpadanjem listnega zelenila, ki je bilo med vegetacijo tvorec asimilatov za rast in razvoj rastline, na njene sestavine, je znamenje, da so olesenele mladike letošnjega prirastka, brstje, veje in korenine pa oskrbljeni z asimilati, potrebnimi za prezimitev ter začetek vegetacije v prihodnji spomladi. Prezgodnje odpadanje listja, ponekod že meseca avgusta in septembra, je posledica slabe prehranjenosti, rastlinskih bolezni, suše ali drugih poškodb, ki jih je drevo med letom utrpelo, prepozno odpadanje listja ter njegova nedozorelost pa je odraz pretiranega gnojenja z dušikom ali ob nepravem času ali napačno opravljena nega, obdelava tal in rez, zaradi česar se vegetacija časovno zavleče. Zorenje in odpadanje listja skrbno spremljamo, ugotovljene napake pa upoštevamo za odpravo pri naslednjih opravilih. V drevesnih
krošnjah med zorenjem in odpadanjem listja ničesar ne počnemo, v primeru zgodnjega sneženja pa z drevesnih krošenj med sneženjem sneg otresamo, dokler se ne osmuka listje. Po sadovnjaku še pobiramo in odstranjujemo neuporabno, nagnito in suho sadje ter druge ostanke. Odpadlo listje lahko ostane za zastirko, ki ga ob zadnji košnji zdrobimo, listje z obolelih dreves s škrlupom pa pograbimo in sežgemo.
Nadaljujemo priprave za jesensko sajenje sadnih sadik. Sadilna jama naj bo izkopana najmanj dva tedna pred sajenjem, da se zemlja dobro prezrači. Pri sajenju pa še potrebujemo kompost, drevesni kol ter košaro iz žičnega pletiva, da sadiko zavarujemo pred voluharjem. Čas za sajenje sadnih sadik traja od začetka novembra, ko listje odpade, pa spomladi, do brste-nja, ko zemlja ne zmrzuje.
V OKRASNEM VRTU in cvetličnih gredicah še cveti in dehti jesensko cvetje, ki po jutranji rosi in megli v mehki svetlobi nizkega sonca do prvih jesenskih slan še žari ter krepi jesensko vzdušje. Po občutnejših ohladitvah ter pojavu prvih slan z gredic pospravimo enoletnice, na prezimitev pripravimo trajnice, občutljivejše na pozebo pa pospravimo v zimsko zavetišče. Čebulnice gladiol, gomolje dalij, korenike kan ter druge podzemne koreninske organe občutljivejše na zimsko poze-bo, v primerno suhem vremenu izkopljemo, očistimo zemlje ter posušimo, da ne hranimo blatnih in mokrih. Korenike kan in gomolji dalij bodo najbolje prezimili v hladnem, temnem in suhem prostoru, položene na glavo v plitvih zabojih ali na tla, da preprečimo prezgodnjo kalitev. Nekaj okrasnih gredic ter izpraznjenih mest v okrasnem vrtu pa izpopolnimo s po-sajanjem jesenskega vresja, marjetk in mačeh.
Z ZELENJAVNEGA VRTa pospravimo pred jesensko slano še poslednje plodovke, da ne pozebejo, ob ugodnem vremenu ter ne prerazmočene zemlje pa pričnemo izkopavati korenovke in gomoljnice. Na vrtu pa lahko ostajajo do poznejših jesenskih dni še kapusnice, por, peteršilj, radič in blitva. Be-lušem porumenele nadzemne grme porežemo do tal, ker so prenehali asimilirati, rastišče pa osipljemo s pedenj debelo plastjo komposta. Čeprav je primeren čas za ozimne posevke vrtnin že potekel, v ugodnih vremenskih in talnih razmerah še sejemo motovilec, špinačo ter sadimo česen in čebulček ter presajamo por.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 16, oktobra - 22, oktobra
16-petek y	17-sobota ¿ms*	18-nedelja 0	19-ponedeljek
20-torek	21- sreda	22-četrtek é	
Foto: ASV
Banke vedno bolj pod vodo (III. del)
j^t 1 Marca letos, j torej že pol leta ■* nazaj, je bil sklad FDIC - Federal Deposit Insurance - sposoben pokriti samo še dve desetini centa za vsak dolar vloge na bankah. Sklad sicer lahko pridobi še nekaj sredstev s posebnimi ukrepi, vendar je jasno, da bodo ta sredstva premajhna. Žal podatka za zadnje obdobje ni možno dobiti, in kot je v ZDA navada, tako stanje začnejo prikrivati ali podatke kar umaknejo z oči javnosti in statistike.
Odgovor, zakaj banke ne posojajo denarja, ampak ga množično shranjujejo, je torej jasen - pričakujejo slabše čase in se pripravljajo na nov kreditni krč. Če se sproži še en plaz, bo lahko pripeljal do še močnejšega likvidnostnega krča in, kar je še huje, tega krča se ne bo možno znebiti z dodatnim zadolževanjem držav, saj so vse (sedaj se je to jasno pokazalo tudi pri nas) - popolnoma brez denarja. Pomoči tokrat ne bo kje vzeti in tudi iznajdljivost centralnih bank zna tukaj zatajiti, saj je problem prevelik, da bi ga lahko zajezili. Obrestnih mer večina sveta ne more več znižati. V ZDA sicer pravijo, da je obrestna mera 0,25 %, vendar njihove banke dobivajo denar tudi po 0 % obrestni meri. Tudi odgovor na vprašanje, zakaj je Švedska uvedla tako drastičen ukrep, je jasen. Če se ne poveča kreditiranje, bo sistem še bolj potonil in rešitve verjetno ne bo več možno najti. Žal negativnih obrestnih mer drugod po svetu ni možno kar tako uvesti, saj banke kljub vsemu nimajo dovolj kapitala in večina jih vsak dan bolj tone v negativnih številkah, čeprav to na vse načine prikrivajo.
Kaj se bo na koncu iz te zgodbe rodilo, je popolnoma nemogoče napovedati. Jasno je samo, da finančni sistem kot tak še naprej pada in realno stanje poizkušajo prikriti vsi od politikov do bankirjev. Res je, da bi objava teh podatkov v javnosti sprožila nov val panike, kar bi svetovni finančni sistem neizogibno pokopalo. Kupuje se čas in prodaja upanje v nove boljše čase. Borze kar rastejo v upanju, da je najhujše res za nami in strinjam se, da je bil stečaj pete največje banke na svetu - Lehman Brothers - (do sedaj) res največji šok svetovnemu finančnemu trgu. Zavedati pa se moramo, da se stanje v resnici slabša še naprej in da bodo na tej cesti v prihodnosti še nastajale luknje, ki bodo zelo nevarne in da trenutno nikomur ni jasno, ali bo svet uspel vse te luknje »zaobiti«, preskočiti, zakrpati ...?! Vrednosti borz so danes na ravneh, kot so bile, preden je propadla banka Lehman Brothers. Če se bo finančni sistem začel izboljševati, potem imajo borze še prosto pot za rast, če pa se stanje še poslabša, bo kmalu nekje spet počilo in borze se bodo hitro spustile na ravni, ki smo jih bili vajeni v začetku leta. Resnično upam, da se najhujše ne bo zgodilo. Za konec še enega izmed zadnjih govorov šefa ameriške centralne banke Bena Bernan-keja - ob začetku krize je postal znan po svojem izreku: »Če bo potrebno zaradi krize, bomo denar metali iz helikopterjev!!«
Mitja Petrič
Astrolog Tadej svetuje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Duševno zdravje
Prijateljičine težave
Prijateljstvo je pogosto na preizkušnji. Maja se je ponovno soočila s posledicami prijateljičinega pijančevanja. Tokrat jo je zapustila na nekem praznovanju in odšla s starejšim možakarjem, ki ji sedaj ne da miru in jo neprestano zasleduje, čeprav bi sama rada čim prej pozabila na svoj najnovejši spodrsljaj. Najhuje pa je to, da je odšla v posteljo z očetovim prijateljem. Sprašuje, kdo ji lahko pomaga, sama ji je namreč že večkrat poskušala pomagati, a se je vsakič klavrno končalo, prijateljica je nadaljevala z izpadi.
Kaj so vzroki za prijateljičino vedenje, je verjetno vprašanje, ki bi Majo pripeljalo do razumevanja tega vedenja in usmerilo tudi na pot pomoči. Sama ji ne bo znala pomagati, saj njena prijateljica potrebuje strokovno pomoč, ki jo bo morala sama sprejeti in se odločiti za njo. Maja se lahko z njo pogovori in ji priporoča obisk pri kliničnemu psihologu ali psihiatru in ji poišče naslove s kontaktnimi številkami na spletni strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pod Izvajalci, Specialistična dejavnost v regiji, ki je najbližja (na razpolago je zemljevid) in ji te naslove ponudi, prijateljica pa mora sprejeti odločitev, da poišče pomoč
Po navadi je ob čustveni in osebnostni nezrelosti vzrok za takšno vedenje ob možni osebnostni motnji, nevrotični motnji ali celo duševni bolezni, tudi že odvisnost od alkohola ali drugih substanc.
Če bo odklonila tudi takšno pomoč, pa naj Maja temeljito premisli o nadaljnjem druženju z njo, da ne bo več sama trpela.
mag. Bojan Šinko
Šifra: Pot prihodnosti
Vprašanje: Ostala sem sama z dvema otrokoma. Kaže se mi možnost skupnega življenja z drugim partnerjem. Kdaj bova lahko skupaj in ali se bova poročila?
Odgovor: Iz astrološke karte je moč razbrati, da ste v preteklosti doživeli veliko težkega. Tako kot mnogim drugim tudi vam ni bilo lahko. Skozi mnoge preizkušnje ste se naučili, kako se morate postaviti zase in kaj morate še spremeniti. Če boste na svoje težave iz preteklosti vedno pogledali iz svetlega zornega, boste našli izzive. Človek je individualno bitje in pozitivno je dejstvo, da uvidi-te v vsem nekaj lepega. Poleg tega imate dva čudovita otroka, ki vas potrebujeta. Zdi se, da sta vam večna učitelja in da z njuno pomočjo lahko zorite in rastete. Pomembno je, da si kljub povečanim obveznostim in nalogam vzamete čas zase in se ne zapustite. Vsekakor je spodbudno, da ste urejeni v zunanjem pogledu, toda tudi notranja ubranost je koristna in vam pomaga na razpotjih življenja. Bolečino, ki jo nosite v svojem srcu, transformirajte v nekaj pozitivnega. Nadvse koristne je dejstvo, da si zapisujete svoje občutke in ste aktivni v pisanju. Skozi pisano besedo pridete v stik z dušo. Družina je nekaj, kar boste morali postaviti na prvo mesto v svojem življenju in doživeti kot razcvet. Preden naredite ta korak, je dobro, da znate sami sebi postaviti meje in pravila igra. Ni vam potrebno delati nekaj, česar nočete in kjer se počutite
UNIVERZALNA
ŽIVLJENJSKA
ENERGIJA
Samo danes ne skrbi. Samo danes se ne jezi. Spoštuj svoje starše, učitelje in starejše . Živi pošteno. Bodi hvaležen za vse, kar prinaša življenje
BIOENERGIJA JE univerzalna življenjska energija, neodvisna od našega verskega ali filozofskega prepričanja. Do te energije imamo pravico vsi, tako kot do hrane in vode. Je najpreprostejša metoda naravnega zdravljenja, kar jih poznamo. Vsebuje starodavno človeško izkušnjo in znanje o pretoku življenjske energije. Skozi naše telo se pretaka življenje, ne oziraje se na to, ali o tem razmišljamo ali ne. Ko med terapijo občutimo notranje ravnovesje in blaženost, se tesneje spajamo z univerzalno silo. Tudi če vsega tega ne zaznavamo, vendarle čutimo, da se dogaja
nekoristni. Poleg tega morate korak za korakom uvideti, da je nujno, da sledite sebi in svojim prepričanjem. Nekoliko kasneje boste vključili še srčnega izvoljenca in postala bosta eno. Seveda je resnica daleč od tega, da bosta drug drugega dojemala posesivno in si postavljala omejitve, ki so nedopustne. Tam, kjer je doma ljubezen, je vse obarvano v rožnate barve. Iluzor-no bi bilo pričakovati, da bo vedno vse lepo in da ne bo prišlo, kdaj pa kdaj do nesoglasja, toda tedaj se dva zrela človeka usedeta in izdelata načrt in določita svoja pravila igre. Na vprašanje, kdaj bosta lahko skupaj, je v tem trenutku še vedno zelo težko odgovoriti. Zakaj? Predvsem zaradi tega, ker se vi osebno obremenjujete s tem, kar bo rekla okolica in ali ga bosta otroka sprejela. Prepričan sem, da je odgovor pritrdilen in da se boste morali zelo potruditi in se pogovoriti. Razložite jima svoje prednosti in pred tem obračunajte z dvomi, ki vas težijo in vam motijo spanec. Zavedajte se, da so na tem svetu lepe stvari in čarobni trenutki. Sami boste vendarle tisti, ki jih boste našli. Želim vam mnogo prijetnosti!
Šifra: Smreka
Vprašanje: Ali mi bo uspelo preveliko hišo za-
nekaj lepega. Preplavljajo nas mir, življenjskost in veselje. Vse to doživljamo tako tisti, ki smo v vlogi PREVODNIKA ali prenašalca te energije, kot tudi tisti, ki jim želimo na ta način pomagati. To metodo uporabljamo kot dopolnitev vseh drugih načinov naravnega zdravljenja in vzpostavljanja duhovnega ravnovesja. Je zelo primeren način takojšnjega olajšanja pri mnogih boleznih. Zavedati se moramo, da terapije ne uporabljamo samo za obravnavo bolnih, ampak tudi za hitrejšo OSEBNO IN DUHOVNO RAST POSAMEZNIKA. Nekdo si preprosto prizadeva, da bi ozdravel, drugi si želi predvsem psihične sprostitve in ravnovesja, tretjega zanima predvsem duhovni razvoj. Bi-oenergija pripomore in podpira vse omenjeno hkrati.
Odkar obstaja človeštvo, so ljudje uporabljali načine zdravljenja na podlagi transformacije univerzalne, vseobsegajoče življenjske energije. To je energija, ki vzdržuje življenje in celoten univerzum. Pred tisoč leti so Tibetanci
menjati za manjšo, bodo težave, bo mož sodeloval, ga bo prizadelo in kdaj naj bi se to zgodilo?
Odgovor: Največ reči v življenju se reši s tem, da človek pravilno zastavi svoje cilje. Vsekakor ste oseba neomajnih načel in jeklene volje. Toda pri tem boste morali, želeli ali ne, uporabiti čustva in postati nekoliko bolj sen-zitivni. Seveda je hiša nekaj, kar ni živo, ampak vaš mož je nanjo globoko navezan in predstavlja mu ponos. Razložite mu, zakaj morata vajino veliko hišo prodati in kaj to pomeni za vas osebno. Sprva bodo njegova ušesa gluha in čez čas se bo odločil in vas podprl. Težko vam je razumeti, zakaj morate biti ravno vi tisti, in da je on lahko v pasivni vlogi. Na vašem mestu bi bil bolj ponosen, da znate, da zmorete in da ste sposobni. Ko bo v deželo prišla pomlad, se bodo stvari pričele odvijati v vašo korist. Našli boste tudi navdih in pogumno stopali naprej po svoji poti. Vedno so pogovori ključni del v vsaki zgodbi in lahko ste hvaležni za govor. Vendarle ne smete nikoli pozabiti nase in na tisto, kar vam je blizu in vam pričara čarobnost. V novem domu se bosta oba zelo dobro po-
že razumeli naravo in smisel duha, energije in materije ter znali ta svojstva uporabljati za zdravljenje teles, za uravnoteženje psihične in duhovne energije v celoto. Kasneje so se ta vedenja prenesla v Indijo, spremenila svojo obliko na Japonskem, Kitajskem, v Egiptu, Grčiji in Rimu. Mistične šole so to znanje obnavljale in varovale. Njihova sporočila so bila simboličnega in skrivnostnega značaja.
BIOEnergija prežema ves univerzum. To je UNIVERZALNA ENERGIJA, ki teče skozi naše telo in se združi v taki obliki, da lahko z njeno pomočjo uravnovesimo sebe, se zdravimo in pomagamo tudi drugim. Terapevt je predvsem KANAL ali PREVODNIK te energije, ki v nobenem primeru NI NJEGOVA POSEBNOST. Na lastnosti te energije na srečo ne moremo vplivati in prav tako ne na njen način delovanja! V tej energiji je skrit ves razum univerzuma, na katerega človek ne bo mogel nikoli vplivati.
Zelo občutljivi in spreje-
čutila in kvalitetno uživala lepote jeseni. Modrost je nekaj, kar nosita vsak zase v svojem srcu. Lepo se imejta in naredita si vsaj dan lep in
mljivi ljudje izkušajo ENERGIJE kot ljubezen. Ljubezen je združujoča sila ali lastnost te energije in celotnega stvarstva. Resnični cilj človeštva je prevesti to stanje v resničnost in ga tako živeti. To je stanje, ki obsega vse vedenje, modrost, ustvarjalnost, harmonijo in samouresničitev. Je UMETNOST NARAVNEGA ZDRAVLJENJA in je ena od tistih čudovitih sposobnosti vsakega posameznika, ki čaka, da jo odkrijemo.
Ravnovesje se vzpostavi v vseh celicah telesa in podpira ozdravljenje na vseh ravneh. Čestokrat se zgodi, da se posamezniku utrne nova misel, ko mu npr. položimo roke na prsi ali na čelo ali kamorkoli. Nenadoma doume izvor svoje bolezni, ki je v napačnih in dolgo negovanih negativnih miselnih vzorcih in zablodah našega duha.
Nekateri ozavestijo probleme, ki so jih vse življenje potiskali v podzavest, in najdejo novo življenjsko pot. Ne zgodi se tako redko, da znova zberejo pogum za svojo ozdravitev še tako težke kronične bolezni. Ko pričnemo terapije, ugotovimo, da so učinki zelo različni v različnem obdobju.
Deluje pri vsakem drugače. Včasih čutimo takojšnje olajšanje napetosti, drugič se
prijeten. Tako vama bo lažje in bosta bolj vesela.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
bolečina celo poglobi in šele čez čas mine. Tretjič se bolezen, ki je doslej sploh nismo imeli, razbohoti in nato spet izgine.
BIOTERAPIJA:
-	podpira naravne sposobnosti telesa za zdravljenje,
-	vitalizira in oživlja tako telo kot duha,
-	deluje na vseh ravneh, tako na mentalni, čustveni kot duhovni,
-	uravnoteži telesne energije,
-	sprošča energijske blokade in razvije stanje popolne sprostitve,
-	razstruplja telo,
-	deluje pozitivno na živali in rastline,
-	je izredno prijetna, celostna metoda zdravljenja.
Treba je poudariti, da BIOENERGIJA NIKOLI NIKOMUR NE ŠKODI. TISTI, KI IZVAJA TERAPIJO, NI IZVOR ENERGIJE, JE LE NJEN PREVODNIK. Zaradi tega ni potrebna posebna moč ali sposobnost ali celo naprezanje prevodnika. Ko prenašamo to energijo na drugega človeka, se hkrati tudi sami »polnimo« z njo. Zaradi tega nismo utrujeni. Seveda je pri vsem tem potrebna določena mera!
Milena de Viktory, društvo Feniks, 051413 354 mail: fenik@mail386.com
Svetovanje za vas, za vse nas...
Bioenergija - bioterapija
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Slo POP novice
Nastja Gabor in Patricija Selan sta svojo glasbeno pot začeli že pred leti. Kljub mladosti imata že kar nekaj glasbenih izkušenj. Nastja Gabor je energična vokalistka, ki preseneča s svojim izjemnim in močnim glasom. Lani je zmagala na festivalu Fens v Kopru, v kategoriji najstnikov. Patricija Selan s svojim nežnim, prelepim glasom navdušuje občinstvo. Sodelovala je že na številnih festivalih in za svojo interpretacijo prejela kar nekaj nagrad. Kombinacija obeh glasov v duetu Naju daje poseben izraz njuni glasbi. Dekleti pogumno stopata na slovensko glasbeno prizorišče.
Duet Naju je tako že sodeloval na festivalu Sunčane skale in na festivalu Fens. Za svojo skladbo Deja vu sta posneli tudi videospot. :k-k-k
Priznan primorski kitarist Zdenko Cotič bo v prihodnjih dneh izdal svojo prvo samostojno ploščo, na kateri je zbral deset znanih slovenskih skladb in prva prihaja na radijske postaje Črta, pri kateri je sodeloval z Neisho. V dolgoletni karieri je Coto na odru nastopal z mnogimi velikimi imeni slovenske glasbe, zato se je odločil, da na enem nosilcu zvoka zbere nekaj uspešnic iz tega obdobja ter jih nekoliko preuredi. Aranžmaje in produkcijo je zaupal svojemu dolgoletnemu kolegu Janu Plestenjaku. Še vedno predvsem s poudarkom na kitarskem zvoku so zdaj skladbe, kot na primer Črta, Tina, Dan neskončnih sanj in druge v pop maniri današnjega časa. Pri vsaki izmed njih je sodeloval z drugim izvajalcem, tako da je bera glasbenih imen na albumu izjemna - od Neishe, Plestenjaka, Dermola do Kristine Oberžan, Rudija Bučarja...
■k-k-k
Po zelo uspešnem singlu Dan za vas in najboljši poletni koncertni sezoni do sedaj Bohem predstavljajo prvi singel v angleščini Islands of people. Z drugačnim zvokom, a isto zgodbo in idejo, ki se pretaka po celotni plošči Manifest ljubezni. Bohem svoj smisel ustvarjanja iščejo v novih izzivih. Pesem ni nastala zaradi nujnega prodora v tujino ali posnemanja trenutnih trendov, ampak je bilo vodilo dobro besedilo, nalezljiva melodija, zgodba, ki združuje, in zvok, ki nakazuje širino v viziji. (MZ)
& E Ti r DJ" 1 O -A
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. katja fašink - moje življenje 9. stereotipi- ples v dežju
8. manca špik - Poljub za lahko noč
7. mambo kings - naj ' bo september ali maj 6. sebastian - polnoč 5. rebeka dremelj - le za kratek čas 4. samuel lukas - greva k men domov
3. gal gjurin - daleč 2. jan plestenjak - pustil ti bom sanje 1. alya - brazil
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Gremo, generacija!
Ta teden je luč sveta končno ugledal težko pričakovan album zasedbe Mambo Kings z naslovom Gremo, generacija!.
Zasedba, ki velja za koncertno eno najbolj aktivnih pri nas, ponuja po sedmih letih ponovno studijski izdelek v obliki albuma. Na njem se nahaja šest avtorskih skladb in štirje remiksi. Snemanje je večinoma potekalo kar v domačem studiu pri klaviaturistu Alešu Bartolu, sodelovali pa so tudi trije odlični spremljevalni vokalisti: Samuel Lucas, Miro Todosovski in Andreja Sonc. Pod produkcijo se podpisujejo produkcijske skupine Karma, Artman in Bor Zuljan.
Mambo Kings so letos nase že opozorili s singlom Naj bo september ali maj, ki ga je spisal Dare Kaurič, skladba je dobila tudi svojo vizualno podobo v obliki videospota pod režisersko taktirko produkcije Rubicon in Branca Grabovca.
Zasedba Mambo Kings je v 15 letih nastopala na domala vseh večjih in manjših
slovenskih odrih in nanizala preko 2000 nastopov, vsako leto pa poskrbela vsaj za en single. V letih 2000 in 2002 so izdali dvojni plošči, ki sta
postali platinasti. Novi album bo, tako pravi vodja zasedbe Aleš Bartol, album v živo, saj sta bila že dva tovrstna izdelka, leta 1997 in 1998, zelo
uspešna. Ne dvomijo pa niti v uspešnost pravkar izdanega albuma, saj so tako kot njihova publika tudi oni sami dolgo čakali na ta trenutek. In zakaj tako dolgo studijsko zatišje? Mambo Kings so se v zadnjih letih preprosto bolj držali odrov kot pa studia, vedno je ob številnih nastopih nekako zmanjkalo časa, pravijo. In v podobnem koncertnem ritmu bodo nadaljevali tudi do konca leta, vmes pa nas razveselili še s kakšnim singlom.
MZ
Mambo Kings
Filmski kotiček
m
V višave
Vsebina: Carl Fredricksen je ob smrti svoje žene prepričan, da je zamudil in zavozil življenje. Še opazila nista, kdaj sta se iz otrok polnih pustolovščin in načrtov o potovanju v Južno Ameriko postarala brez otrok. Ko Carl ostane sam, postane mizantrop zaklenjen v spomine na ženo, medtem ko gre svet izven njegove hiše naprej. Ko gradbincem le uspe doseči, da Carla strpajo v dom za ostarele, hišo pa bi porušili, se Carl odloči za drzno potezo: na hišo pri-veže na tisoče balonov in odleti v višave. Smer: Južna Amerika. Težave se začnejo, ko sredi poti
Up
Igrajo: Edward Asner, Christopher Plummer, Jordan Nagai Režija: Pete Docter in Bob Peterson
Scenarij: Bob Peterson in Pete Docter Žanr: risanka Dolžina: 96 minut Leto: 2009 Država: ZDA
ugotovi, da je pomotoma pobral še lokalnega nadebudnega osemletnega tabornika. Kar je, je, zato skupaj nadaljujeta pot. Ko prispeta na cilj, pa se tobogan dogodivščin šele dobro začne ...
Že ptički pojejo o tem, kako so Pixarjeve risanke vedno korak pred drugimi. Včasih so to bile zgolj po tehnični plati, saj so pred 14 leti ustvarili prvo dolgometražno računalniško risanko. Sprva le eden od po-dizvajalcev velikega, toda kratkovidnega Disneyja, je Pixar s temi risankami narastel do te mere, da je pred kratkim Disne-yja kar kupil (čeprav so zaradi tradicije blagovne znamke Disney to prikazali kot obratno). Skrivnost Pixarjevega uspeha pa ni le v tehnični izpiljenosti, ob kateri v vsaki risanki znova in znova osupnemo, temveč tudi v zgodbah. Če so bile njihove prve risanke vsebinsko dokaj povprečne, nekatere zgolj akcija (Pošasti iz omare) ali šivanje niza lepih prizorov (V iskanju Nema), pa so se zadnja leta pričeli ozirati na Daljni vzhod in svojim prvovrstnim tehničnim umetnijam poleg disneyevstva začeli dodajati večplastne vsebinske alegorije. Rezultat so risanke, ki s svojim ustvarjalnim nabojem zdrobijo gledalce vseh
vrst, od otrok do odraslih obeh spolov. Številni tekmeci lahko le nemočno opazujejo, capljajo za njimi in se učijo.
Risanka V višave je najbrž Pixarjevo najboljše delo. Pristop k zgodbi je že prvih 10 minut tako nekonvencionalen in ganljiv, da se oko ne orosi samo tistim gledalcem, ki imajo blagajne namesto src, vsi ostali pa ne pozabite prinesti robcev. Osrednji del sicer spominja na klasično risanko, toda v zadnji tretjini so avtorji preklopili v šesto, pri tem pa se najbrž najedli LSD-ja, saj je v vrtoglavi pustolovščini, ki sledi, kar nekaj trenutkov, ki se že prav nesramno spogledjuejo z gledališčem absurda. Avtorji so zajetno segli v bogato malho pustolovskega žanra ob prelomu z 19. na 20. stoletje ter šunda, ki je cvetel
tam do začetka 2. svetovne vojne. Kotel različnih žanrov (drama, akcija, komedija) pomešan s sprejemanjem in preživljanjem smrti najbližjega ter psihološkim odlaganjem spominov na preteklost, v okvir postavi eno življenje ter izpostavi igro vlog v vseh življenjih (zato ni čudno, da so na koncu tudi zlikovci prijatelji).
Risanka se sicer reklamira kot 3D, a je v svoji popolnosti tako dobra, da v 2D različici ne izgubi prav ničesar. Tipičen primer triumfa zgodbe, ki sicer ne potrebuje tovrstnih tehničnih trikov, a je po drugi strani zelo lepo videti tako čudovito sintezo najboljših svetovnih talentov animacije in pripovedovalcev zgodb. Vredno ogleda.
Matej Frece
Ugankarski slovarček: AKITA = pasma japosnkih psov; ANAND = indijski pisatelj (Mulk Radž, 1905-2004); JANUSZ = poljski filmski režiser Kica; KIRN = slovenski filozof In ekolog (Andrej, 1940-); KWAN = ameriška umetnostna drsalka (Michelle, 1980-); LAIKAT = laična verska skupnost; PRILOG = vampir, krvoses; WIDMARK = ameriški filmski igralec (Richard, 1914-2008).
■eiSASo 'ei^e 'eujuej 'uezan 'jeie>|
Teoeus 'n '|JE9 '>pewp!M 'a® 'in|\| '!>jsu!>| sne|>| 'asu '9>j9>| Tueupo 'dozj 'ueiv 'eo||V 'eugewoy 'eíuedj^ 'djy '§o|ud tapseiz 'ejn e>js|0s 'uasinieifl 'jrun^ 'pueuv 'uewa"| 'eiepi :ouAejopoA :s)|uezi.D| 3) A3)iseu
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 17. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
NEDELJA, 18. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
PONEDELJEK, 19. oktober:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske Gorice). TOREK, 20.oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na
današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 MED POHORJEM IN HALOZAMI (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Zvonko Žibrat). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske Gorice). SREDA, 21. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 22. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). PETEK, 23. oktober: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi).
Horoskop
OVEN
Samske Ovnice in Ovni boste plesali zvezdni ples in uživali. Vezani bodo blesteli doma In v objemu srčnega izvoljenca. V pozitivnem smislu bo izstopala služba in postavili se boste na prvo mesto. Prihajali bodo ljudje, ki vas nedvomno veliko naučijo. Odzovite se klicu narave!
Sn BIK
Odprle se vam bodo nove poti in s tem tudi priložnosti. Naložili si boste veliko delavnih obveznosti in vendarle boste vsemu kos. Znali boste uvideti, kaj vas veseli in kaj je tisto, kar vam je blizu. Več časa bo tudi za umetniške dejavnosti in za obisk lepotnih salonov.
DVOJČKA
Vaše besede bodo zelo prijetne. Med ljudmi boste še bolj priljubljeni In tako boste našli tudi izzive. Na delovnem mestu boste morali sami vzeti v roke škarje in platno. Prav gotovo bo pretirano tehtanje boleče, zato recite bobu bob. V ljubezni bo daleč v ospredju romantika.
RAK
Blesteli boste v pogledu denarja. Pravzaprav vam bo življenju ponudilo priložnosti, ki jih boste zajeli z veliko žlico. Partnerjevi namigi in spodbudne motivacije pričarajo čarobnost in delček za delčkom boste živeli svoje sanje. Ostro oko bo opazilo malenkosti.
LEV
■Tj Veliko boste na poti in med ljudmi. Pogovori s prijatelji bodo tisti, ki vam bodo odpirali nove razsežnosti. Znali boste slediti sebi in graditi most med duhovnim in materialnim. Na delovnem mestu vas čaka ogromno motivacije in s svojimi nasveti boste pomagali drugim.
DEVICA
Energija bo skrita v vas in tako bo dobro, da se sprostite. Čas oktobrskih dni bo priložnost, da se soočite s svetom duhovnosti in ozavestite svojo resnico. Spodbudno bo, da telesu v naravni obliki dovajate dovolj vitaminov in mineralov. Srečo boste našli v ljubezni in pri denarju.
TEHTNICA
Pridobili boste močno motivacijo in zadeve bodo šle naprej. Sledili boste svoji resnici in pravici. Oboje boste vneto zagovarjali. Kopali se boste v obveznostih in tako boste srečni. Vseeno bo modro, da določite prioritete in izdelate urnik. Srečo boste delili z ljubljeno osebo.
ŠKORPIJON
Privlačile vas bodo skrivnosti in v tišini odkrivali tisto, kar vam bo uganka. Poti usode se bodo križale in izbrali boste pravo pot. V ljubezni bo nekaj več tišine in skrivnosti. Določite si prioritete in se jih držite. Nekaj previdnosti ne bo odveč pri denarju. Odzovite se klicu narave.
STRELEC
Kocke usode se bodo v tem tednu zasukale v vašo korist. Odločitve boste sprejemali na hiter in drzen način in pri tem imeli srečno roko. Prijatelji bodo tisti, ki vam bodo pokazali pravo pot in skozi njihove nasvete boste bogatejši. Na delovnem mestu ločite zrno od plev.
KOZOROG
Vaše življenje se bo vrtelo okoli službe in delavnih obveznosti. Zvezde so prepričane, da boste našli dovolj motivacije in priložnosti za uspeh in dobre poslovne rezultate. V prostem času poskrbite za kvaliteten pogovora in izpiljeno komunikacijo. V ljubezni bo sladko.
VODNAR
Vaše srce bo postalo svetlo in obarvano v barve ljubezni. Znali boste uživati v tistem, kar vam je pomembno in pogledati na vse okoli sebe iz drugega zornega kota. Partnerjevi nasveti bodo prijetni in harmonični. Doživeli boste priznanje v službi. Veselo in delavno bo doma.
RIBI
Reka življenja bo šla po svoji poti in s svojimi dejanji ji boste lahko sledili. Tako najdete svoje notranje ravnovesje in skladnost. Prav gotovo boste morali stvari vzeti v svoje roke in uvideti, kako harmonično je življenje. Privlačile vas bodo tudi skrivnosti in tisto, kar odstopa.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Kmetijska oddaja na Radiu Ptuj, vsako nedeljo ob 11.40!
Kinologija • 12. Čihalov memorial
Med zmagovalci tudi domačini
Člani Kinološkega društva Ptuj so pripravili dvodnevno državno prvenstvo psov v sledenju, temu pa je sledil še 12. Čihalov memorial, regijsko tekmovanje šolanih psov.
Prireditvi, ki so ju izvedli 2. in 3. oktobra, sta potekali v Bu-dini na društvenem vadišču in na terenih v okolici Ptuja. Tekmovanja se je skupno udeležilo 85 tekmovalcev iz slovenskih klubov in društev ter povabljeni tekmovalci iz Kinološkega društva Varaždin-Križevci iz sosednje Hrvaške. Med tekmovalci jih je bilo tudi 10 iz domačega društva. Prireditev so organizatorji odlično pripravili, v zadovoljstvo vseh tekmovalcev, ne glede na njihove dosežene rezultate.
Državno prvenstvo v sledenju
Državnega prvenstva v sledenju se je udeležilo 45 tekmovalcev, kar je rekordno število, med njimi štirje iz Kinološkega društva Ptuj. Vsak pes je s svojim vodnikom moral opraviti dve iskanji po sledi. Tekmovalci so bili razdeljeni v tri zahtevno-stne razrede, te pa so določili na temelju starosti ter dolžine sledi in po številu predmetov, ki naj bi jih pes našel. Prvi del tekmovanja so izpeljali v petek, 2. oktobra, drugega pa v soboto, dan pozneje.
Po najzahtevnejši stopnji IPO-FH so tekmovali tudi člani
Foto: M. Mohr
Obramba IPO III - PAX
Zaključna zahvala predsednika Marjana Zupaniča
državne reprezentance, ki so
predvideni za nastop na svetovnem prvenstvu, med njimi tudi dvakratni svetovni prvak Rajko Žagar iz KD Grosuplje. V tej skupini je uspešno tekmoval tudi domačin Zlatko Voglar, ki je osvojil 6. mesto, kar je v izredno močni konkurenci pohvale vreden rezultat.
Po programu IPO-l jr zmagal Marjan Selinšek iz domačega društva, drugi domači tekmovalec Primož Lepej pa je osvojil 4. mesto. Po programu IPO-lll je slavil predsednik KD Ptuj Marjan Zupanič, Milan Bog-danovič je osvojil 14. mesto. Domači tekmovalci so tako na
Foto: M. Mohr
Državni prvaki IPO-I; v sredini zmagovalec Marjan Selinšek
državnem tekmovanju dosegli kar nekaj dobrih uvrstitev.
12. Čihalov memorial
V soboto, 3. oktobra, je bilo regijsko tekmovanje šolanih psov. Že dvanajstič zapored so ga pripravili v spomin na Stanka Čihala, dolgoletnega aktivnega ptujskega kinologa. Tekmovanje je sestavljeno iz petih zahtevnostnih stopenj, pri čemer po programu A in B tekmujejo samo v poslušnosti, ostali programi pa vključujejo še vaje sledi in obrambe. Iz Kinološke-
ga društva Ptuj so po programu IPS-A tekmovali Gertrud Salzbrunn (2. mesto) in Eva Pa-cher (4. mesto). Po programu IPS-B-BH so tekmovali Milica Mohr (7. mesto), Bojan Debe-ljak in Primož Lepej sta si delila 11. mesto, Bojan Potočnik pa je žal ostal brez uvrstitve. Po programu IPO-l je Marjan Se-linšek dosegel 2. mesto.
Prireditve se je udeležil tudi
župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je z zaključnim govorom počastil veliko kinološko prireditev. Tekmovalcem je tudi razdelil priznanja in jim čestital za dosežene rezultate, vsem gostom je zaželel še ve-
liko uspešnih tekem ter srečno vrnitev domov, domačim prirediteljem pa še več tako čudovito izpeljanih tekmovanj.
Prireditev je zaključil predsednik domačega društva Marjan Zupanič, ki se je prav tako zahvalil vsem udeležencem, posebej pa še sponzorjem, brez katerih tekme ne bi mogli izpeljati.
Rezultati, državna tekma v sledenju:
IPO-FH (6 nastopajočih): 1. Zala Žitkova (Daniel Li-pič) KD Murska Sobota, 6. Dura (Zlatko Voglar) KD Ptuj; IPO-l (15 nastopajočih): 1. Šap (Marjan Selinšek) KD Ptuj, 2. Hubi (Maja Vidmar) KD Grosuplje, 3. Jasmin (Tatjana Pogorelč-nik) KD Ravne na Koroškem, 4. Dina (Primož Lepej) KD Ptuj; IPO-lll (24 nastopajočih): 1. Ciro (Marjan Zupanič) KD Ptuj, 2. Lars (Igor Goršak) KD Ljubljana, 3. Imposible Leo Megy (Jani Tomazin) KD Grosuplje, 14. Dina (Milan Bog-danovič) KD Ptuj, 23. Hera (Marijan Robin) KD Ptuj.
12. Čihalov memorial IPO-l (7 nastopajočih): l.Jasmin (Tatjana Pogorelčnik) KD Ravne na Koroškem, 2. Šap (Marjan Selinšek) KD Ptuj, 3. Isa Pinky (Klavdija Kranjc) KD Maribor; IPO-ll (2 nastopajoča): 1. Ron (Nuša Pleterski) KD Celje, 2. Ari (Karl Gorjup) KD Celeia;
IPO-lll (7 nastopajočih): 1. Pax (Urška Dolenc) KD Celeia,
2.	Lars (Igor Goršak) KD Ljubljana, 3. Jorg (Tone Smole) Kd Domžale;
IPS-A (7 nastopajočih): 1. Kimi (Simona Kostanšek) KD Slovenska Bistrica, 2. Cindy (Gertrud Salzbrunn) KD Ptuj,
3.	Luna (Franc Cilenšek) KD Pluton, 4. Žiža (Eva Pacher) KD Ptuj;
IPS-B-BH (17 nastopajočih):
I.	Zvezda (Bojan Klančnik) KD Pluton, 2. Dony (Saša Hren) KD Slovenska Bistrica, 3. Luna (Franc Cilenšek) KD Pluton, 7. Ari (Milica Mohr) KD Ptuj, 11. Bin (Bojan Debeljak) KD Ptuj,
II.	Dina (Primož Lepej) KD Ptuj.
Milica Mohr
Zagojiči • Državne športne igre v pikadu
Ne zmaga, druženje je pomembno
Komisija za šport in rekreacijo pri DU Zagojiči je bila na državnem nivoju izbrana za izvedbo državnega tekmovanja v pikadu. Tekmovanje je potekalo 23. septembra v gasilsko-vaškem domu v Gajevcih.
Po predstavitvi štirinajst moških in trinajstih ženskih ekip iz celotne Slovenije je sledil pozdravni govor predsednika DU Zagojiči Antona Juriča, ki je predstavil domače društvo in znamenitosti celotne občine Gorišnica. Tekmovalce so v nadaljevanju med drugim pozdravili Franc Koderman, predsednik pokrajinske zveze za Spodnje Podravje, vodja tek-movanjaJanez Horvat iz DU Za-gojiči, podpredsednica ZDUS Slavica Golob, predsednik komisije za šport pokrajinske zveze Zlatko Rajh, čestitke pa je poslal tudi župan občine Go-rišnica, ki se zaradi obveznosti prireditve ni mogel udeležiti.
Sledil je kratek kulturni program, kjer so nastopile pevke DU Zagojiči pod vodstvom g. Zmazka, ki je za to priložnost napisal priložnostno pesem
o pikadu, ki je požela bučen aplavz. Učenci iz OŠ Gorišnica so z ličnimi napisi posameznih društev popestrili celotno dogajanje.
Po končanem tekmovanju je sledila razglasitev rezultatov. Prvo mesto ekipno so si priborili DU Vitomarci, drugo DU Sežana, tretje pa DU Škocjan, med ženskami ekipno je bilo prvo DU Otočec, drugo mesto so si prislužile domačinke DU Zagojiči, tretje mesto pa je pripadlo DU Veržej. V posamični konkurenci med moškimi je prvo mesto zasedel Nikola Duj-mič (DU Sežana), pri ženskah pa je slavila domačinka Ljuba Žnidarič (DU Zagojiči). Vsi tekmovalci in tekmovalke so prejeli pokale in priznanja. Po razglasitvi rezultatov je sledilo druženje in sklepanje novih poznanstev.
Ekipe se predstavijo
Foto: L. Zupec
Edo Kupčič, predsednik DU Vitomarci-Sveti Andraž je ob uspehu povedal: »Ta uspeh je za naše društvo velikega pomena, še posebej zaradi tega, ker je to sploh prvi naslov katerega koli društva, skupine ali posameznika iz naše občine na nivoju državnega tekmovanja. V Sloveniji je v boju za ta naslov tekmovalo več kot 130 skupin, kar daje temu še dodaten pomen. Ta uspeh pa ni prišel čez noč: lani smo že bili na državnem prvenstvu v Litiji in smo dosegli 4. mesto, med drugim pa smo bili že dvakrat prvaki ptujske regije z okolico. Priprave so bile temeljite, vendar v prijateljskem vzdušju, kjer ni čutiti pretirane napetosti. Uspeha nismo napovedovali na glas, čeprav smo si ga poti-hem želeli.
Med posamezniki je bil naš član Franc Čuček tretji, kar je za njega in tudi ostale člane društva velik uspeh. Člani ekipe so ob njem bili še Alojz Cigula (vodja), Ivan Lovrec, Anton Fe-ifer in Ivan Čuček (član ekipe je še Alojz Čuš, ki pa na tem tekmovanju ni bil prisoten). Po letih in upokojenskem stažu gre za mlade upokojence, kar je verjetno tudi vplivalo na ta rezultat. Naše društvo in celoten upravni odbor podpiramo to dejavnost in jim čestitam za ta uspeh. Ob tej priložnosti se vsem zahvaljujem, tudi naši občini, ki nam pri tem pomaga.
Čestital bi tudi drugim ekipam v regiji, ki dosegajo uspe-
he, obenem pa bi pozval tudi tiste, ki doslej še niso aktivni, da se udeležujejo podobnih tekmovanj. Preko tega se bo namreč širil glas o upokojencih naše regije tudi po Sloveniji.«
L. Župec
Zmagovalna ekipa Društva upokojencev Vitomarci
Foto: L. Zupec
Podlehnik • Srečanje starejših občanov 2009
Družba vseh starosti
Prvo jesensko nedeljo, 27. septembra, je bilo tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga pripravlja komisija za otroško varstvo, socialno varstvo in zdravstvo Občine Podlehnik v sodelovanju z župnijo in Karitasom. Prav tako so počastili 1. oktober, mednarodni dan starejših, z letošnjim geslom Družba vseh starosti.
Dan so pričeli z mašo, ki jo je daroval p. Janko Gašparič, nato so se napotili v krajevno dvorano, kjer je sledil kulturni program učencev OŠ Martina Koresa Podlehnik, ljudskih pevk, ljudskih godcev in plesno-ritmične skupine Turističnega društva. Na ci-tre je zaigrala in zapela Petra Grabrovec, na harmoniko pa je zaigral Patrik. Nagovorili in pozdravili so jih: župan Marko Maučič, predsednik komisije Milan Vidovič, predsednica društva upokojencev Mimica Pernek, predsednik Karitasa Stanko Vaupotič in p. Janko Gašparič. Postregli so jih z okusnim kosilom, za zabavo pa so poskrbeli ljudski godci Sosedje.
Podelili so tudi darila najstarejšima prisotnima občanoma, ki sta bila letos Anica Copak iz Zakla, ki je letos julija napolnila 81 let, in Avgust Glavač z
Gorce, ki je 1. oktobra napolnil 84. Vsi so jima čestitali in jima nazdravili, nato pa so skupaj zapeli zdravico.
Zdenka Golub
Foto: Zdenka Golub
Vozili smo • Mazda 6 2,5i GTA
Najbolj skladna mazda doslej
Mazda je že s prejšnjo generacijo svoje limuzine vpeljala dobršno mero svežine ter športnosti in s tem porušila pravila, ki so veljala za njihove avtomobile.
Foto: Danilo Majcen
Nova šestica je nedvomno všečno oblikovan avto, ki je pridobil na eleganci, voznih lastnostih in na notranji urejenosti. Paket opreme GTA daje vozilu športen, če ne že agresiven izgled, nekaj več opreme, povezava z 2,5-litrskim bencinskim motorjem pa se v časih, ko avtomobilski proizvajalci zaradi nižjih izpustov ogljikovega dioksida zmanjšujejo motorne prostornine, ne zdi tako privlačna. 2,2-litrski dizel s 185 KM je resda 2300 evrov dražji, a je zaradi bistveno nižje porabe goriva ter izpustov kot tudi ogromnega motornega navora boljša izbira.
Z novim modelom so Japonci nazorno pokazali, kaj predstavlja njihov slogan zoom-zoom. Mazda 6, še posebej v opremski različici GTA, že na daleč razkazuje svojo moč (170 KM) z 18-palčnimi platišči iz lahke litine, posebej oblikovano masko, bolj športnima prednjim in zadnjim odbijačem, zatemnjenimi zadnjimi stranskimi stekli ter spojlerjem na pokrovu prtljažnika. Še sedaj se sprašujem od kod Mazdi-nim oblikovalcem navdih za obliko, ki bi jo pripisali Italijanom in ne zadržanim Japoncem? Kljub velikosti avtomobila in nizkemu koeficientu upora zraka 0,27 je vse usklajeno. Mazdi »pašejo« tudi svetlejši odtenki barv s poudarjenimi, ostro začrtanimi robovi luči, maske in ostalih odprtin. In če je šestica obuta v 18-palčna kolesa petih trikrakih naper, je izgled vozila še agresivnejši.
Zraven platišč k tej opremi spadajo še pametni ključ, ki ga tudi med vožnjo lahko hranite v torbici, parkirna tipala, delno v usnje oblečena in ogrevana prednja sedeža, najbolj pa seveda izstopajo aerodinamični dodatki na karoseriji: drugačen prednji in zadnji odbijač, diskreten spojlerček na prtljažnem
pokrovu, športna motorna maska, dvojna izpušna cev zadaj in nekaj aluminijastih dodatkov v notranjosti. Nič preveč izstopajočega, a dovolj, da ugotovimo, da ne gre za običajno mazdo 6.
Ker je nova generacija »zrasla« v dolžino, tudi s prostornostjo v potniški kabini ni težav. Pokrov prtljažnika sega visoko, kar se pozna tudi v prostornini, ki je s 519 litri dovolj velika, a je, tako kot pri vseh štirivratnih limuzinah, odprtina za nakladanje prtljage ozka, pa tudi nakladalni rob je postavljen
visoko. Pomagate si lahko z asimetrično deljenim naslonom zadnje klopi, kar omogoča prevoz tudi daljših in širokih tovorov. Naslon je moč preklopiti z enostavnim potegom vrvice v prtljažnem prostoru, za odpiranje vrat prtljažnega prostora pa lahko uporabite majhen gumb v tretji zavorni luči oziroma daljinski upravljalnik. Nekaj zamer si zasluži večopra-vilni prikazovalnik na vrhu sredinske konzole, ker je premajhen za vse podatke, ki naj bi jih prikazoval, rokovanje s tipkami na volanu, ki
ukazujejo potovalnemu računalniku ter avdio sistemu, pa zapleteno. Tudi na majhnem zaslonu med merilnikom vrtljajev in tistim za hitrost boste s težavo spremljali podatke o zunanji temperaturi, dnevno ter skupno prevoženih kilometrih.
V zadnjem času se avtomobilski proizvajalci v srednjem razredu vozil redkeje odločajo za vgradnjo velikih bencinskih štirivaljnikov brez turbinskega polnilnika. Mazdinemu 2,5-litrskemu motorju pri nabiranju moči in navora pomaga le delovna prostornina, ki skozi par izpušnih cevi pričara dinamičen zvok motorja, ki ga dopolnjuje dobra odzivnost,
suvereno pospeševanje in veselje do vrtenja. Poltretji liter velik motor razvija spoštljivih 170 KM pri 6000 vrtljajih v minuti in 226 Nm navora, ki je na voljo pri 4000 vrtljajih. Tako velika zaloga motorne moči daje vozniku dodatno varnost pri prehitevanju in pospeševanju. Ker je bila preizkusna mazda 6 opremljena z bencinskim in ne dizelskim motorjem, o zmerni porabi goriva seveda ne moremo govoriti, saj je na našem testu avto povprečno porabil 11,4 litra bencina na sto kilometrov. Tudi podatek o izpušnih emisijah (192 gramov CO2 na prevoženi kilometer) govori v prid dizlom, ki so trenutno neprimerno boljša izbira. 2300 evrov dražji CD s 185 konji je mnogo varčnejši, in če z njim prevozite 45.000 kilometrov na leto, se vam razlika v kupnini vozila povrne že po enem letu!
Velika medosna razdalja, enakomerno razporejena masa vozila ter trše nastavljeno vzmetenje zagotavljajo, da z mazdo 6 tudi na ovinkasti cesti nimamo težav. Pri voznih lastnostih pokaže avto svoj pravi karakter, saj je očitno, da so na tem področju inženirji opravili veliko dela in priznati je treba, da se jim je trud obrestoval. Volanski mehanizem je odziven kot pri lažjem vozilu, tudi zavore s 1395 kilogramov težko maz-do nimajo težav, za ustrezen oprijem s cestiščem pa skrbi-
Foto: Danilo Majcen
jo zajetna 18-palčna kolesa s pnevmatikami 225/45/R18. Japonski strokovnjaki so zaradi manjšega obremenjevanja okolja zmanjšali tudi maso vozila, z obdelavo zunanjosti, ki je zajemala tudi podvozje, pa znižali zračni upor.
Mazda 6 ima veliko atributov za nadaljevanje uspešne prodajne poti, tudi zato, ker so vanjo vgradili kakovostne materiale in ker je izdelava avtomobila na zavidljivo visoki ravni. Svojo ne tako evropsko nastrojeno predhodnico z oblikovnega vidika prekaša za vrsto let in treba je priznati, da tako skladno oblikovanega avtomobila, pri katerem šteje vsaka podrobnost, že dolgo nisem videl. Izvedba GTA je zanimiva za tiste voznike, ki si želijo limuzino z veliko opreme, prostorno notranjost s športnimi dodatki, zmogljiv motor ter suvereno lego na cesti. Mazda ima v prodaji tudi športnega terenca CX-7, ki pri nas zaradi le bencinske motorne izbire ni doživel pravega uspeha. Po nekaj letih so vendarle prisluhnili željam in pripombam kupcev ter končno vanj vgradili dizla, brez katerega v Evropi ni prave prodaje. Podobno bi lahko trdili za Maz-dino šestico, ki okolju prijaznega dizla že ima, le izbrati ga je treba. Zato pa mazda 6 vsaj navzven sodi med bolj prijazne avtomobile.
Danilo Majcen
WWWM VTOC. hJV TE&-S£RStN¡=K. S/
^ A O M O SKRB/, a O POMLAO/ PLAČ/L A///
OS NAKUPU MAZOE AM UZ/NO POLOGA /V/, OSPOKE OO POMLAO/ PA KPUEMO M/.
Ftn»n¿rtt Irúilnq; P'tdr jiuos»» vrcomoi m*fWfn» éjUíi'v.íit» 'Pivih b ubfúkúv | •.trc-íkc nrinlilitvp in uprav^jnj/i pnqn.» WiMovan»» In r<-qitlraclK ilroikov
olog O*.. j1<t.Ji i ute-niive 1.5» «II 12?, 15 £'JS co maloptaMjrw c?n«-; obfo* 167,17 £Ufr, Ste rito ofokov: 72
j |..<Kainlikih fa*ditih jji.U.i 1C« 9,374«^ U.i ...JriM i:OU mt *>u«.<r* iu podili ii«>li in Ua|jiu ki »drli r. k vrlj.1 nn iM t\,iv.pn1 ?«W fiVU nn v%rlinjr inwrt.il n h n^l nv piriHin.mr «anj.i in drlm-?« nb< lAn. itra{ko. db». IOU s«- lahko jorirr-f-nl. ic scr*m*<ti vi lin-» wdi(a oi. obroka. tr-».»-i|t krMila. obrnil nI H¥d*ki ar. -t s«-k-atlnif »Pr*#i S ob ukiiv, k i iili ploi«. MMS •-■ Dotefijma cttla i«/t.L;ubl|.BS*.pi*dri*ri]»pi*m-it. fn.rhi rKt ii
Avto Šerbinek d.o.o.
Zagrebška cesta 85 2000 Maribor
S02/450-35-50
mazda 6 2,5i GTA	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	2488 / 170 pri 6000
največji navor v Nm pri v/min	226 pri 4000
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	220,0 / 8,3
poraba goriva v l/100 km	6,3 / 11,1 / 8,1
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	3,0 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	192
vrednost osnovnega modela mazda6 2,5i GTA v evrih	28790
dodatna oprema	
kovinska barva v evrih	487
vrednost preizkusnega modela mazda6 2,5i GTA v evriv	29277
Ptuj • Poziv dobrim ljudem
Nel potrebuje pomoč v boju s svojo boleznijo
Triletni Nel je zbolel za izjemno redko avtoimunsko boleznijo, edina rešitev zanj je transplantacija kostnega mozga. Mama Anja Pohorec se je v hudi stiski, ker želi svojemu sinku pomagati do ozdravitve, obrnila na dobre ljudi, da bi med darovalci kostnega mozga našli takšnega, ki bi bil povsem skladen z Nelovim.
Na njen poziv za vpis v register darovalcev krvo-tvornih matičnih celic, ki je potekal 12. oktobra v ptujski Gimnaziji, se je odzvalo izjemo veliko ljudi. Prvotno se je prijavilo 200 ljudi, prišlo jih je okrog 400. Vpisali so jih 242, ostale pa so prosili, da se oglasijo v ptujski bolnišnici, na oddelku za transfuzijsko medicino, kjer je mogoč vpis vsak ponedeljek in četrtek. Konec novembra bodo podobno akcijo pripravili v Ravnah na Koroškem, kjer sedaj živi mlada družinica, ki sicer izvira iz Ptuja. Doslej se jih je za vpis prijavilo že več kot 500.
Anja Pohorec je 30-letna Ptujčanka, ki se je po končanem študiju ekonomije odločila za pot samostojne podjetnice, a je službo zaradi Nelove bolezni opustila. Življenje se je usodno poigralo z mlado družinico v začetku drugega leta življenja malega Nela, do takrat je bil povsem zdrav. Vse skupaj se je začelo s kroničnimi sinusitusi, nekaj časa je imel nenehno zama-šen nos, potem pa se je pri 14 mesecih iz neznanega vzro-
ka začela pojavljati povišana telesna temperatura. Zaradi tega, ker je imel pet tednov po en dan na teden temperaturo, je moral na prvo antibiotično terapijo. Ko pa se je začela pojavljati vsak dan, so ga konec septembra leta 2007 sprejeli v mariborsko bolnišnico. Mlada mamica je zaslutila, da je nekaj hudo narobe, čeprav takrat še sami niso vedeli, kako hudo je: Nel je zbolel za izjemno redko avtoimunsko boleznijo, s katero se spopadajo le še štirje otroci na svetu, pri čemer je Nelova še bolj zapletena. Pri njem so diagnosticirali SCID, izjemno hudo kombinirano imunsko pomanjkljivost, zaradi katere je popolnoma nezaščiten pred okužbami. Celice, ki bi se morale boriti proti virozam, pri njem svojega dela ne opravljajo, ne ustvarjajo protiteles, ki bi napadala tujke, ki pridejo v telo, temveč napadejo Nelove celice. Zaradi tega, ker je njegov imunski sistem za tujek izbral elektrocite, pri vsaki okužbi telo odreagira vedno hujše. Vsaka okužba je zato lahko zanj usodna, pravi mamica
Anja. Mali Nel je pri svojih treh letih že marsikaj hudega prestal: imel je prizadeto kožo po celem telesu, črevesne okužbe, sepse, diareje, za nekaj časa pa je celo oslepel na levo oko. Bolj ali manj živi v izolaciji, večinoma je v pediatrični kliniki v Ljubljani, kjer je Anja stalno z njim, malo pa doma. Pri Nelu jo občasno zamenja mama Irena, da lahko gre domov in kaj postori, službo pa je opustila. Čeprav živi v izolaciji, Nel ni zaščiten pred boleznimi, stanje mu lahko poslabšajo tudi bakterije, ki jih ima v splošni črevesni flori. Trenutno je doma in se dobro počuti. Ne more pa se igrati zunaj in se družiti z ostalimi otroki, lahko je samo v hiši ali pa pred njo. Praktično ne sme nikamor, kamor lahko gredo zdravi otroci. Tako rad bi šel v trgovino, pa ne more. Vedno bolj se namreč tudi sam zaveda, da je zaradi bolezni prikrajšan za marsikaj, kar lahko počno zdravi vrstniki. Vedno težje pa tudi prenaša samo zdravljenje, velike odmerke antibiotikov, trans-fuzuje, nenehno zbadanje z
Foto: zasebni arhiv
Malemu Nelu želijo pomagati številni dobri ljudje. Zdravniki so pri njem ugotovili izjemno redko avtoimunsko bolezen. Edina rešitev zanj je transplantacija kostnega mozga.
injekcijami, preglede. Vedno komaj čaka, da gre domov, da se vsaj začasno reši vsega zbadanja. Ko je v bolnišnici, pravi, da je priklopljen, in nenehno vprašuje, kdaj ga bodo odklopili. Človeku se srce para, ni besed, ki bi opisale, kaj vse doživlja mali Nel in skupaj z njim njegovi, zato si tudi najbolj želijo, da bi lahko nekoč normalno zaživel. Naredili bodo vse, kar je v njihovi moči, zavedajo pa se, da
jim pri tem lahko pomagajo samo srčni ljudje.
»Zahvaljujem se vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, pošiljali mejle, ljudi pozivali po internetu, da pomagajo, novinarjem, ki so pokazali veliko razumevanja, in posameznikom, ki so se izjemno anagaži-rali in tudi sami ljudi pozivali, naj se odločijo za vpis, da bi nekomu lahko pomagali žive-
ti, tako kot si mi želimo, da bi lahko pomagali Nelu. Priznati moram, da so se ljudje izkazali, pokazali, da so v takšnih situacijah pripravljeni pomagati. Ko se človek znajde v takšni sistuaciji, kot smo se mi, lahko pomagata samo človečnost, noben denar in bogastvo. Iskreno upam, da se bo za Nela našel primeren darovalec in da bo ozdravel. Naš Nel je zelo pogumen fant, ki nas v teh težkih časih drži pokonci v pravem pomenu besede. Če kdorkoli ni uspel priti na ponedeljkov vpis, lahko to stori v ptujski bolnišnici, na oddelku za tranfuzijsko medicino. Hvaležni bomo vsakemu, ki se bo odzval naši prošnji,« je še povedala mlada mamica Anja Pohorec, ki se je v akcijo vpisa v register darovalcev krvotvornih matičnih celic podala zaradi vseh drugih otrok v svetu, ki prav tako potrebujejo pomoč oziroma nasploh vseh, ki jim zdravje lahko povrne presaditev kostnega mozga.
MG
Ptuj • Delovna akcija učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka
V sadovnjak namesto v šolo
Učenci Osnovne šole dr. Ljudevita Pivka so prejšnji teden pričeli na drugačen način kot običajno: namesto med šolske klopi so se odpravili med jablane na ptujsko Panoramo in lep sončen dan preživeli pri obiranju jabolk.
Na šoli se učenci vsako šolsko leto za kak dan odpravijo v vinograd ali sadovnjak. »Tudi v letošnji jeseni smo organizirali takšne dneve dejavnosti. Prvi je bil že v septembru, ko so se učenci uspešno priključili trgačem v vinogradu kmetije Lovrec v Jiršovcih,« je povedala ravnateljica Dragica Emeršič.
V začetku oktobra pa so torej spoznavali delo v sadov-
njaku na ptujski Panorami, kjer so tako za en dan dobili kar 60 nadebudnih delavcev raznih starosti. »Res so zelo pridni in mislim, da tudi uživajo. Nabrana jabolka bodo šla za prodajo, pa tudi za njihovo ozimnico,» je povedal Bojan Mišič, sicer tamkajšnji prodajalec jabolk, ki se je tisti dan prelevil v koordinatorja mladih obiralcev.
Da so bili slednji res zelo
pridni, je pokazala tudi tehtnica ob zaključku obiranja. Nabrali so namreč kar 3 tone in pol jabolk. Posebej veseli so bili, ker so si s pridnim delom prislužili ozimnico, nasmejani pa so tudi nam zaupali nekaj svojih šolskih in delovnih utrinkov.
Natalija, 8 let: »Danes smo tukaj nabirali jabolka. Nabrali smo jih veliko in se imeli lepo. Drugače v šoli posluša-
mo radio, rišemo, pojemo in se učimo.«
Darinka, 16 let: »Danes smo uživali med nabiranjem jabolk. Na splošno je fajn v šoli, saj tudi rišemo, izdelujemo inštrumente in druge razne stvari.«
Ines, 15 let: »Dobro je, ker smo imeli med nabiranjem jabolk lepo vreme. V šolo hodim rada, ker delamo vedno različne stvari.«
Polona Ambrožič
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A6 2.7 TDI LIMUZINA	2007	24.870,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
CIfflOEN C5 2.2 HDI16 VM EXCLUSIVE SPORT	2002	5.280,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA 2.0 HDI KARAVANE XCLUSIVE	2001	3.650,00	KLIMA	KOV. SIVA
FORD MONDEO 2.0 TD Cl LIMUZINA	2003	4.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
HYUNDAI MATRIX I.B GLS	2006	6.990,00	KUMA	SREBRN
MERCEDES BENZ CLX320 AMG	1999	8.980,00	KLIMA	KOV. SIVA
PEUGEOT 206 2.0 CC	2003	5.990,00	AVT.KUMA	SREBRN
RENAULT CL01.2 AUTRENHOUE	2002	2.880,00	2 X AIR BAG	MODRA
RENAULT CU01.5 DCI	2007	6.750,00	KUMA	BELA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2002	4.750,00	KUMA	KOV. SIVA
RENAULT MEGANE 1.5 DCI KARAVAN	2007	8.790,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI COM. EXPRESION	2007	8.890,00	AVT.KUMA	BELA
ŠKODA FABIA 1.4 TDI	2007	6.990,00	KUMA	BELA
VOLVO S 60 2.4 TD	2005	10.450,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
VW PASSAT 1.9 TOIKARAVAMNFOR.	2007	13.280,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
Pridni učenci so nabrali več kot tri tone jabolk.
Na zalogi preko 40 vozil.
Zdaj je pravi čas za nakup Prima kurilnega olja!
Vse kupce Prima kurilnega olja nad 1.000 litri čakajo privlačne nagrade!
Zaveč in informacij pokličite
080 22 66
ali obiščite
www.petrol.si/primakurilnoolje
PETROL
Promocijska akcijatraja od 12.10. do 31.10.2009.
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo.. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine, možen odkup lesa na panju. Opravljamo storitve sekanja v gozdu. 041 610 210 ali 02 769 15 91, G.O.Z.D-BIO-LES, Vlado Medved, s. p.
FASADE, NOVOGRADNJE: ometi, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela, ugodno. Valon Bislimaj, d. o. o., Slovenska Bistrica. Tel. 040 847 006.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, De-strnik, GSM 031 666 751.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
KOTIČEK manikure mojStil, v Su-permestu, vas do 25. 10. vabi na BREZPLAČNO lakiranje nohtov. Zagotovite si svoj termin na 030 350 091 še DANES, saj je dnevno prostih pet terminov.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-servis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in ostali gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331 831.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM razkalana bukova drva, možna je tudi dostava. Tel. 041 560 199.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, raznih sort, možnost lastnega obiranja. Sadjarstvo Herga, Gabrnik 17. Tel. 041 798 790.
JABOLKA za ozimnico različnih sort vam nudi sadjarstvo-drevesnica Holc, Zagorci 61, Juršinci. Tel. 758 08 91 ali 041 732 323.
ODKUPIM suhe bučnice-golice, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM prašiče od 30 do 40 kg. Tel. 031 592 537.
PRODAM bukova ali mešana drva, suha, cena 190 €. Tel. 041 668 195.
PRODAMO deset odojkov, 25 kg. Cena ugodna. Tel. 041 918 274.
PRODAM krmno peso za svinje. Stojnci 30. Tel. 766 88 31.
PRODAMO dve breji telici simentalki. Tel. 753 51 51.
LASTNIKE GOZDOV prosim, če mi podarijo odvečna (polomljena) drva, ki si jih spravim sam. Kličite na tel. 031 500 763 ali 031 278 329.
KUPUJEM suhe bučnice. Tel. 041 214 640 in 02 761 11.93.
PRODAM 8 m suhih bukovih in 6 m suhih hrastovih drv. Tel. 031 281 453.
PRODAM drva, mešana, kalana polena dolžine 30 cm, cena 160 € za 3 m3, z dostavo. Tel. 041 620 853.
PRODAM 120-kg prašiče in odojke, 25-30 kg. Tel. 02 790 71 11.
PRODAM odojke, Stojnci 130. Tel. 766 90 01 in 031 845 522.
PRODAM Oltovo sejalnico za pšenico. Tel. 041 831 611.
PRODAM teličko simentalko, staro 20 dni. Tel. 041 333 691.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte jonagold, zlati delišes, idared, možna dostava. Sadjarstvo Ber, Koči-ce 38, Žetale, telefon 769 26 91.
PRODAM telico, brejo 6 mesecev. Telefon 040 343 790.
PRODAM dvobrazdni obračalni plug regent. Telefon 051 211 826.
PRODAM 40 kosov novih panel za ograjo dimenzije 2 metra krat 1 meter in pol ter kamin s keramično oblogo. Telefon 041 900 231.
PRODAM suha drva akacije, hrasta in bele breze, metrska, kalana, po želji lahko razžagana. Tel. 051 259 001.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm - narezana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, lastno obiranje. Kmetija Verlič v Trnovski vasi. Telefon 041 285 422.
DOM-STANOVANJE
V	NAJEM ODDAM prikupno eno-sobno stanovanje z lastno teraso v bližini Ptuja, prenovljeno leta 2007. Za ogled in informacije na tel. 031 257 894.
V	NAJEM damo neopremljeno garsonjero na Volkmerjevi cesti na Ptuju. Tel. 041 764 395.
MOTORNA VOZILA
PRODAM štirikolesnik, zaprt, in sku-terja .Tel. 031 873 598.
PRODAM avto Kia Sephia 1,6, letnik 96, dobro ohranjen, registriran do februarja. Tel. 796 55 31, 040 644 949.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje v Kidričevem, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo: balkon, KTV, telefon, klet. Inf. na tel. 031 244 748.
NA PTUJU na lepi legi po ugodni ceni prodamo stanovanjsko hišo, 180 m2, z 9 ari gradbene parcele. Telefon 031 424 952.
PRODAM dvosobno stanovanje v centru Ptuja, Panonska ulica 5. Telefon 031 711 644.
BELA TEHNIKA
PRODAM pralni in sušilni stroj, hladilnik in zamrzovalno omaro. Tel. 031 575 627.
fllHilillMJiHiWllfiP
RAZNO
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev In raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in ieasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.

m®mM
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ZAHVALA
Zagorci
Družina Žmauc iz Zagorcev 51, ki jim je 22. 8. 2009 pogorel dom, se zahvaljuje županu občine Juršinci gospodu Alojzu Ka-učiču za hitro pomoč, prav tako gasilskim društvom Grabšinski Breg, Gasilskemu društvu Ptuj, Gasilskemu društvu Gabrnik ter Gasilskemu društvu Destrnik. Hvala vsem posameznikom, ki so pomagali pri odstranjevanju posledic požara ter z denarnimi prispevki.
Še enkrat se zahvaljuje vsem družina Žmauc.
C 02/2280110
SONS d.o.o. Razlagova 24, Maribor

ASFALTIRANJE
WILLIAMS d.o.o. GSM.: 051 626 075, 041 345 711
E - mail: asfalti@williams.si www.williams.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
PO SIMBOLIČNI CENI PRODAM zelo lepe belopisane dolgodlake mini zajčke. Telefon 031 424 952.
KUPIM stare PEZ-figurice, lahko poškodovane ali nekompletne. Tel. 041 429 376.
ZELO ugodno prodam dva šivalna stroja. Tel. 051 224 150.
PODJETNIŠKI KREDITI
NEPOVRATNA SREDSTVA IZ EU
GOTOVINSKI IN HIPOTEKARNI KREDITI
(za fizične osebe, upokojence, študente)
SVETOVANJE ZA SUBVENCIJE IN DOKUMENTACIJA
IZDELAVA POSLOVNIH NAČRTOV
VANS.KREDITI-D.O.O.,
Potrčeva 14 (pri Don caffeju), Ptuj. Tel.: 070/712 890
ZIMSKA PONUDBA
TOPLE ZAŠČITNE
bunde, telovniki, visoki čevlji, škornji, zimske rokavice
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v oktobrski številki med ostalim preberete o
vzgojni rezi ameriških borovnic, o novi blagovni znamki jabolk cameo ter o tem, kaj vse postorimo v vinogradu in kleti, v prilogi Vrtnine pa o zimski pridelavi zelenjave ter o okoljevarstvenih vidikih pridelave zelenjave.
Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
REZULTATI ŽREBANJA
nagradne križanke podjetja GT GORSKO d.o.o. oz. spletne trgovine www.gorsko.si (objavljene 9.10. 2009 v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami nagradne križanke (pravilno geslo se je glasilo: SEDEŽNE VREČE GORSKO) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednji nagrajenki:
1.	nagrada - Darilni bon v vrednosti 42,00 EUR Vesna Podgorelec, Hlaponci, 2256 Juršinci
2.	nagrada - Darilni bon v vrednosti 42,00 EUR Martina Železnik, Nadole 4, 2287 Žetale
Nagrajenkama iskreno čestitamo! Nagrado prejmeta po pošti s strani podjetja GT GORSKO d.o.o.

ARHITEKTONSKI ATELJE
FRANC CIŽEK, prof. unfa, dipl. ing. arh. MARIBOR, Pod gradiščem 26 / t 051 602 086
Projektiranje stanovanjskih hiš in vikendov, gospodarskih in poslovnih objektov, delavnic, lokalov in vseh vrst drugih stavb za gradbeno dovoljenje - legalizacije vseh vrst objektov
Pokličite nas in poslali vam bomo ponudbol Ugodne cene s posebnimi popustil
Petek, 16. oktober
20.00
20.00 20.30
15.00 Jablovec, pri družini Vaupotič, 4. tradicionalno trebljenje buč 19.00 Ptuj, CID, potopis po bližnjem vzhodu »Sirija in Jordanija«, predaval bo Oskar Savarin iz Agencije Oskar
Slovenska Bistrica, športna dvorana, koncert Jasmina Stavrosa s svojo spremljevalno skupino Naranca iz Zadra Oplotnica, kulturni dom, koncert VIS Sonusa Ptuj, Dom kulture Muzikafe, Vrazov trg 1, literarni ciklus Kultura besede, gost večera bo Goran Vojnovic, dobitnik nagrade Prešernovega sklada in nagrade Kresnik za roman Čefurji Raus, z avtorjem se bo pogovarjala Jelka Ciglenečki Moški pevki zbor Jezero začenja novo obdobje z novim programom, v svoje vrste vabi nove pevce, odrasle moške vseh starosti, prijave sprejema predsednik na telefon 031 842 695. Ptuj, CID, tečaji in delavnice - tečaj kitare, tečaj bas kitare, tečaj igranja na bobne, tečaj igranja na afriške bobne, solo petje, glasbene delavnice, novinarska skupina, začetni tečaj italijanščine Ptuj, Center za socialno delo, vabljeni mladi k sodelovanju v projektih: individualna pomoč osnovnošolcem, skupino delo z osnovnošolci Ptuj, CID, na ogled je razstava fotografij Utrinki iz sanj, avtorja Klasa Berliča Žetale, na občini, razstava Intarzij Voja Veličkoviča, Občinske značilnosti in grbi
Sobota, 17. oktober
9.00 Cirkulane, pred ŠRC Šumica, izlet po Mustrovi poti in kostanjev
piknik, organizirajo ptujski planinci 10.00 do 15.00 Goričko, grajsko dvorišče in v grajskem parku pri gradu Grad, ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle Veliki nemarni škornji, prireditev je v okviru Jesenskega bazarja 13.00 do 16.00 Ptuj, na gradu, muzejska delavnica za otroke Moj mali škotski medo
15.00 Žetale, avla osnovne šole, odprtje razstav organizacij in društev 16.00 Žetale, prireditveni šotor, osrednja proslava ob 10. občinskem
prazniku občine Žetale, kostanjev piknik 18.00 Skorba, dom krajanov, Večer vinskih ljudskih pesmi, ob prazniku občine Hajdina
19.00 Bukovci, večnamenska dvorana, monoigra Anica, ki jo bo odigrala Ana Črnivec
Nedelja, 18. oktober
10.00
11.00
13.00
14.00
14.00
18.00
Juršinci, v deželi kraljic, 17. zahvala jeseni, veselo popoldne z zabavo in srečanjem slovenskih čebelarjev s kraljico čebelarstva - medu Majšperk, pred cerkvijo sv. Miklavža, koncert Mešanega pevskega zbora svetega Miklavža iz Majšperka, gostje Mešani pevski zbor od Svete Trojice v Slovenskih Goricah
Žetale, prireditveni šotor, tradicionalno družabno srečanje s frajto-nerji
Veliki Brebrovnik, pri kapelici sveta maša in odprtje novozgrajenega mosta
Spuhlja, pred gasilskim domom, predstavitev gasilske tehnike in praktični prikaz gašenja z ročnimi gasilnimi aparati Šentjur, kulturni dom, koncert vokalno-instrumentalne zasedbe Crescendo
Kino Ptuj
16., 17. in 18. oktober, ob 17.00 Garfield in festival zabave - animirana pustolovščina (sinhronizirano v slovenščino). Ob 18.30 Art program: Sveti Jurij ubija zmaja - zgodovinska vojna drama. Ob 20.40 Neslavne barabe - vojna akcija.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: 10 let Skupne občinske uprave. Sprejem Slovenske panevropske mladine. Naj menedžer v turizmu Slovenije Andrej Klasinc. Osnovna šola Ljudski vrt v fazi prizidave objekta. Zaposlitev in izobraževalne priložnosti na Zaposlitvenem sejmu na Ptuju. Svetovni dan učiteljev. Otroci dejavni v akciji Ulica otrokom. Razstava likovnih del članov likovne sekcije Društva upokojencev Ptuj. Vabilo v gledališki studio. 60 let Filatelističnega društva Ptuj. Klepet z dramsko igralko Natašo Tič Ralijan. Šport v Mestni občini Ptuj. Tradicionalna trgatev v mestnem in župnijskem vinogradu. Z glasbo v sobotni večer.
Občina Dornava, Dornava 135 a, 2252 Dornava, na podlagi Uredbe o stvarnem premoženju države, pokrajin in občin (Uradni list RS, št. 84/07 in 94/07) in v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/08) ter sklepom župana objavlja
JAVNO ZBIRANJE PONUDB
ZA ODDAJO POSLOVNEGA PROSTORA V NAJEM
Predmet razpisa je delno opremljen prostor v pritličju občinske zgradbe, doslej trafika, v neto izmeri 8,88 m2 s souporabo sanitarij. Višina mesečne najemnine za poslovni prostor je v skladu s Pravilnikom o oddajanju poslovnih prostorov v najem 5 EUR/m2. Poslovni prostor se odda za določen čas od enega do pet let z možnostjo podaljšanja. Celotno besedilo Poziva k oddaji ponudb je objavljeno na spletni strani občine Dornava (www.dornava.si).
Vloge morajo prispeti na občino Dornava do vključno 29. 10. 2009 do 12. ure.
PETKOV VEČER
Bodite nocoj V družbi oddaje Z q(asbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-tednik.si
PRODAJA IN SERVIS KOLES
Vinarski trg 6, 2250 Ptuj, tel.: 02/749 37 39, e-mail: velo.volan@velo.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
IPTU Ji
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena ^
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
VOLVO V70D5	2006	12.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,2 STORIA	2008	6.270,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1,9 DCI	2004	9.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC 1,616C EXPRESS.	2004	7.400,00	PRVI. LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN C8 2,2 HDi EXCLUSIVE	2005	11.500,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
OPEL CORSA 1,012V CITY	1998	1.300,00	REDNO SERV.	RDEČA
PEUGEOT 2061,11 PRESENCE	2001	3.200,00	SERV. KNJIGA	KOV. ORANŽNA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.690,00	2XAIRBAG	KOV. T. ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,816V RXE	1999	2.900,00	KLIMA	KOV. OLIVNA
BMW 3181LIMUZ.	2001	8.450,00	AVT. KLIMA	KOV. SV. MODRA
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIMUZ.	1997	2.490,00	PRVI LAST.	KOV. B. RDEČA
FIAT PUNT01,2	2004	4.200,00	SERVO VOLAN	RDEČA
BMW 530D AVT. KARAV.	2000	6.990,00	AVT. D. KLIMA	KOV. M. SIVA
NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZ.	2002	7.150,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
PEUGEOT 406 ST	1996	1.980,00	KLIMA	ZELENA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR.	2001	4.690,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAV.	2001	4.750,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT ESPACE 2,016V	2000	4.600,00	SERV. KNJIGA	KOV. M. SIVA
OPEL ZAFIRA 2,0 DTI	2001	4.700,00	KLIMA	RDEČA
AUDI A31,616V AMBITION	2004	10.690,00	AVT. KLIMA	KOV. M. SIVA
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH. COM.	2003	6.650,00	PRVI LAST. 2004	KOV. SREBRNA
VOLKSWAGEN POL01,0	1998	1.700,00	2XAIRBAG	BELA
FORD FOCUS C-MAX 1,6 TDCI	2007	9.190,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS. LIM.	2003	5.890,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.				
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ 15 € + DDV servisna ura*
* velja za vsa osebna vozila izven garancije
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)
FIAT ST1L01.4	SV. MODRA	2004	4.990,-
MERCEDES-BENZ C200CDI	SIVA	2004	9.990,-
VW PASSAT VARIANT 1.9 TDI, 5V	SREBRNA	2005	10.590,-
FIAT PUNT01.2	ZELENA	2001	2.590,-
VW SHARAN 2.8,5V	T. MODRA	2000	5.990,-
CITROEN C5 HDI 2.0,5V	SREBRNA	2003	5.390,-
HYUNDAI ELANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.190,-
FIAT PANDA 1.1,5V	BELA	2004	3.990,-
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-
FIAT BRAVA 1.9 JTB	BELA	2001	2.290,-
LANCIA TMESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-
PEUGEOT 206 1.4 HDI, 3V	BELA	2005	5.590,-
VW GOLF 5,1.9 TOI	ČRNA	2006	9.990,-
FIAT GRANDE PUNT01.3 JTÜ	RDEČA	2008	9.190,-
			
			
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Odkar Bog vzel te je s seboj, ostal prazen dom je tvoj. Le družina tvoja zanj skrbi, tudi tebi na tvoji nadaljnji poti večni mir želi.
SPOMIN
Jutri,17. oktobra, bo minilo 5 let, odkar si nas za vedno zapustil
Janez Zavec
TURNIŠKA 26, PTUJ
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu in mu prižigate svečko.
Vsi njegovi najdražji
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
PETEK 16.10.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 9.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SOBOTA 17.10.
8.00 Oddaja iz občine Markovci 9.20 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
NEDELJA 18.10.
8.00 Imamo se fajn 9.00 Kronika občine Hajdina 10.00 ŠKL- mladinska oddaja 11.00 Odprtje Djočanove domačije 13.00 Oddaja iz občine Dornava 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja občine Destrnlk
PONEDELJEK 10.10.
8.00 Odprtje OŠ na Selih 9.00 ŠKL - mladinska oddaja 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Odprtje Djočanove domačije 20.00 Oddaja iz občine Markovci 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči, zdaj tiho, mirno spiš, bolečin ne trpiš, a čeprav spokojno spiš, v naših srcih še naprej živiš!
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage mame, babice, tašče in tete
Ane Korenjak
IZ DOLAN 33
roj. 25. 09. 1937 f 10. 10. 2009
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za sv. maše.
Posebna zahvala gre g. župniku za opravljen krščanski obred, govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke, pogrebnemu podjetju Mir, zastavonoši ter obema nosilcema križev.
Še enkrat prav lepa hvala vsem, ki ste prišli od blizu in daleč ter pokojnico pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: sin Zvonko z družino, sin Stanko z družino
ter ostalo sorodstvo
NQ1 Chicken Sausage in Europe!
Perutnina Ptuj d.d., Potrčeva c. 10, 2250 Ptuj, Slovenija www.perutnina.com
ZAVAROVANJE 50% POPUSTI
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo veter, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
16. oktobra mineva dve leti žalosti, ko nas je prerano zapustila
Marija Kelc
SP. VELOVLEK 40
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in ji prižgete svečko.
Tvoji najdražji
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, solza, žalost in bolečina te zbudila ni.
Ostala je praznina, ki hudo boli.
SPOMIN
11. oktobra je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi atek
Avguštin Bele
IZ ŽETAL 29
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko, podarite cvet in mu naklonite lepo misel.
Vsi, ki te imamo radi
Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
SPOMIN
Boleč je spomin na 15. oktober 2004, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek
Jože Maroh
TRŽEC 48
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Čeprav drugače kot nekoč, si vedno in povsod z nami.
Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji
V neskočno praznino,
ki jo je ustvaril neizbežen trenutek minljivosti, se zliva tvoja brezmejna ljubezen, moč dajanja, tvoja nežna roka in mila duša, tvoje bogato srce. Dala si nam mnogo, mnogo več, kot si sama sanjala.
Del nas odhaja s teboj, a del tebe ostaja v nas. Za vedno.
SPOMIN
Boleč je spomina na 15. oktober 2006, ko se je brez slovesa poslovila naša draga mamica in mama
Elizabeta Meglic
15. 10. 2006 - 15. 10. 2009
SPUHLJA 135 A
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji namenite tiho misel in prižgete svečko.
Tvoji hčerki Martina z družino in Andreja z Damjanom
Grenka, huda je bolečina,
ki solza je ne bo izprala iz spomina.
SPOMIN
16. oktobra mineva 10 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Bogdan Satler
IZ DOBRINE 25 A
Hvala vsem, ki mu prižgete svečko in se ga z lepo mislijo spomnite.
Tvoji najdražji
SPOMIN
V nedeljo, 18. oktobra, mineva eno leto žalosti, odkar me je zapustila draga življenjska sopotnica
Rozalija Šeruga
rojena Kekec
IZ PTUJA, RIMSKA PL. 22
Hvala vsem, ki postojite ob njenem mnogo preranem grobu, ji prinašate cvetje in sveče.
Življenjski sopotnik Mile
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
SPOMIN Janez Toplak
1928 - 2007
IZ STOJNCEV 108
14. 10. 2009 sta minili dve leti, ko odšel si tiho, brez slovesa, dragi mož, oče, tast in dedek, le lep spomin nate nam je ostal. Hvala vsem, ki se ga spominjate s cvetjem in svečkami.
Vsi njegovi
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni.
SPOMIN
13. oktobra je minilo leto dni, odkar si se poslovila od nas, draga mama, tašča in babica
Ljudmila Kmetec
IZ VIDMA 73
1. julija pa je minilo 22 let, odkar je od nas odšel dragi ata, tast in dedek
Jakob Kmetec
IZ VIDMA 73
Hvala vsem, ki se ju spominjate in z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Njuni najdražji
Življenje nam je dano, da bi Boga iskali. Smrt, da bi ga našli. Večnost, da bi ga imeli.
(Jacques Nonet)
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega dragega
Janeza Jungra
(*1972 t 2009)
ROJEN V SEDLAŠKU 7, STANUJOČ V ROGAŠKI SLATINI
se iskreno zahvaljujemo za neštete molitve, darovane sv. maše, sveče, druge darove in za izrečene besede sožalja in tolažbe. Hvala vsem, ki ste se prišli od njega poslovit. Posebna zahvala duhovnikom za opravljeno sv. mašo in pogrebne slovesnosti. Prisrčna hvala pa tudi vsem glasbenikom, pevcem ter govornikoma.
Hvaležni vsi njegovi
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. Zato pot nas vodi tja,
kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih ti živiš.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, tasta, brata in dedka
Janeza Štrafela
IZ BUKOVCEV 149
Težko je izbrati primerne besede in vsa imena, ki bi jim želeli izreči zahvalo. Zahvaljujemo se vsem za vso iskreno dobroto in pomoč, topel stisk roke, besede tolažbe ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Predvsem hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenim pevcem za odpete žalostinke, govorniku za lepe besede slovesa ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angela ter sinovi Andrej, Janko in Robi z družinami
Ko je zunaj svetel dan in me sonce greje, stojim pred hišo in čakam te, mati. K meni prideš in obraz se ti smeje, vrneš se, mama, in nam hočeš vse dati.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete
Mine Kokol
rojene Car
IZ BREZOVCA 31 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje.
Posebej se zahvaljujemo podjetjem ADK Dolane, Perutnini Ptuj, Slovenskim železnicam, PGD Zavrč, govorniku g. Tončku Žumbarju za poslovilne besede, zastavonoši, pevcem za odpete žalostinke, g. dekanu Emilu Dreuu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter pogrebnemu podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: sin Darko, sinova Rajko in Roman z družinama, hčerki Ida in Stanka z družinama ter ostali sorodniki
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o„ Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
SAM0PIAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanom 1, Ptuj (ob Mariboraki Mili),tal.: 02 780 6710
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Andreja Toplak, dr.dent. med. V Raišpovi ulici na Ptuju
Oh, kako boli, ko tebe, ljuba mama, več med nami ni. Trdna kakor skala vso ljubezen in sebe si nam dala. Za vse, prav vse ti še enkrat hvala.
ZAHVALA
Grenak je spomin na deveti januar, ko nas je zapustil naš ata. Tiho in mirno, kakor je živela, se je po devetih mesecih v hudih bolečinah v jesenski noči za vedno poslovila od nas tudi naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in svakinja
Marija Fideršek, roj. Mohorko
IZ KOČIC 50
30. 6. 1940 - 5. 10. 2009
Spoznanje, da v najtežjih trenutkih našega življenja nismo bili sami, nam je lajšalo bolečino slovesa. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem; vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste našo drago mamo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dar za cerkev, nas pa tolažili in nam nesebično pomagali. Naša iskrena zahvala je namenjena domačima župnikoma za občuteno opravljen cerkveni pogreb in sveto mašo.
Posebno zahvalo izrekamo patrom iz župnije sv. Vida in sv. Trojice, domačim pevcem za odpete žalo-stinke, zastavonoši, nosilcem križa in luči, godbeniku za odigrano Tišino, govornikoma, ki sta s čutečimi in iskrenimi besedami orisala življenjsko pot naše mame, ter podjetju Mir za vzorno opravljene pogrebne storitve.
Prav posebno hvala vsem, ki ste jo v življenju spoštovali, imeli radi, jo v času bolezni obiskovali in ji na trpeči obraz vlivali pogum. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskreno hvala.
Za vselej ostajaš v srcih tvojih najdražjih
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija
Ivana Topolnjaka
VOLKMERJEVA CESTA 7, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste našega očeta pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam pa izrekli ustno ali pisno sožalje.
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred in ge. Veri Kokol za ganljive besede slovesa.
Hvala pevskemu zboru in godbeniku za odigrano Tišino ter Komunali Ptuj.
Vsem, ki ste nam stali ob strani, in vsem, ki ste ga imeli radi, še enkrat hvala.
Žalujoči: sin Bojan z družino in hčerka Renata z družino
Ptuj • Zobna kalvarija Rozine Korošak
Črna kronika
ti
Bo po 10 letih le dočakala pravo zobno protezo?
Pred dnevi nas je poklicala 78-letna Rozina Korošak iz Ptuja in nam ogorčena razkrila svojo »zobno kalvarijo«. Z jo-kajočim glasom je povedala, da je zelo razočarana nad svojo dosedanjo zobozdravnico in zobozdravstvom nasploh, saj naj bi ji po nepotrebnem populili njene, kot zatrjuje, zdrave zobe, sedaj pa že skoraj 10 let zaman čaka na zobno protezo, ki bi jo lahko uporabljala in z njo normalno jedla.
Ko smo gospo Rozino prejšnji dan obiskali na njenem domu, nas je na pragu stanovanjske hiše v Bevkovi ulici pričakala suha ženička bledega obraza in rosnih oči ter nas prijazno povabila v kuhinjo. Na mizi je imela pripravljeno vso svojo zobozdravstveno dokumentacijo, ki je nastala med njenim 10-letnim zdravljenjem zob, na njej pa je v oči bodla povsem nova obojestranska zobna proteza ter nekaj ostankov njenih z zlatom obloženih in pred leti izpuljenih zob:
»Moja kalvarija z zobmi se je začela leta 1999, ko sem po prestani manjši kapi zaradi težav z enim zobom obiskala zasebno zobozdravniško ambulanto dr. Liljane Kekec v Ptuju. Po prvem pregledu mi je predlagala, da opravim rentgensko slikanje zobovja, in ko sem to opravila, mi je po ogledu slike dejala, da imam vse zobe zanič in da jih bo vse po vrsti treba izpuliti. Malo sem bila začudena, saj do tedaj z zobmi nisem imela posebnih težav, le eden me je bolel, ne pa vsi. A kaj hočeš, zdravnica že ve, kaj dela in kaj je potrebno storiti, zato sem ji zaupala. S pomočjo protibo-lečinskih injekcij mi je zobe pričela puliti enega za drugim, tako da sem v nekaj mesecih ostala brez vseh spodnjih zob, zgoraj pa so mi ostali le še štirje. Ko se je vse skupaj poleglo, mi je leta 2000 predlagala, da mi naredijo zobno protezo. V
nekaj mesecih sem dobila obojestransko zobno protezo, a je nikoli nisem mogla nositi in ne uporabljati.«
Zakaj ne, v čem je problem?
»Spodnje dlesni imam prenizke, zato se spodnja proteza nikoli ni prilegla nanje. Sicer sem na priporočilo zdravnice protezo večkrat poskušala nositi in z njo jesti, a nikakor ni šlo, tudi potem ko jo je nekaj popravljala, ne. Praktično sem od tedaj brez zob, in ker človek nekaj mora jesti, da preživi, si moram sedaj vsako hrano na drobno sesekljati ali zmešati z električnim mešalcem, tako da se nikoli ne morem prav najesti. Zaradi tega sem si čisto pokvarila želodec, saj zaužito hrano pogosto izbruham, in shujšala sem do kosti: pred desetimi leti sem imela 57 kg, danes jih imam le 45. Zaradi izgube teže se mi je pričela posedati hrbtenica, kar povzroča neznosne bolečine, tako da sem se pred petimi leti nekaj časa zdravila tudi v protibole-činski ambulanti.«
Zakaj se po vašem mnenju vsa zadeva vleče že 10 let?
»Samo zaradi tega, ker nisem dobila prave zobne proteze, take, ki bi jo lahko uporabljala, s katero bi lahko normalno jedla. To sem svoji zobozdravnici takoj povedala, pa mi ni znala niti prav odgovoriti, kaj šele da bi mi naredili protezo, kot se
Foto: M. Ozmec
78-letna Rozina Korošak: "Ogorčena sem, 10 let že zaman čakam na svojo pravo protezo."
spodobi. Veliko starejših ljudi poznam, ki imajo zobne proteze, a z njimi normalno jedo in jih tudi redno nosijo, nihče nima podobnih težav, kot jih imam jaz. Ne vem, zakaj sem jaz izjema.«
Ni bilo nobenih možnosti, da bi vam protezo popravili ali izdelali novo?
»Očitno ne. Do leta 2004 sem še nekako vztrajala in od svoje zobozdravnice to večkrat zahtevala, pa ni šlo. Leta 1995 sem zaradi neznosnih bolečin v križu pričela obiskovati proti-bolečinsko ambulanto in teža-
Na dokumentaciji o zdravljenju zobovja je bodla v oči povsem nova pa Rozini nič ne koristi, saj je ne more nositi.
Foto: M. Ozmec
obojestranska zobna proteza, ki
Napoved vremena za Slovenijo
Če je Gal (16.) suhoten, oznanjuje, 11/0 da ob letu suša pripotuje.
Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, v vzhodni Sloveniji občasno pretežno oblačno. Na Primorskem bo znova zapihala zmerna burja. Najnižje jutranje temperature bodo okoli 0, v zatišnih legah do -5, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem okoli 14 stopinj C.
V soboto bo delno jasno sspre-menljivo oblačnostjo, ponekod bodo možne kratkotrajne plohe. V nedeljo bo na Primorskem delno jasno, pihala bo zmerna burja. Drugod bo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme.
ve zaradi zob oziroma proteze odrinila na drugi tir. Povedala sem že, da je moj zdravnik ugotovil, da so moje strašne bolečine nastale zaradi posedanja hrbtenice. Posledica vsega tega ni le v tem, da sem močno shujšala, močno mi je opešal sluh, nastale so težave z vidom, moji možgani so od raznih protibo-lečinskih terapij že čisto otopeli, sem v neznosnem stanju. Pri 78 letih sem videti kot živ mrlič,« je govorila Rozina in si obrisala solzne oči.
Pred kratkim ste zamenjali zobozdravnika ...
»Res je, lansko jesen sem poklicala direktorico Zdravstvenega doma Ptuj dr. Metko Petek Uhan in ji potožila svojo zobno kalvarijo ter jo prosila, naj mi pomaga. Predlagala mi je drugo zobozdravnico. Ta me je marca letos sprejela in pregledala, ponovno sem morala na slikanje zobovja, pravzaprav dlesni, nato pa me je napotila k specialistu, ki mi je izpulil še zadnje štiri zobe, tako da sem sedaj brez lastnih zob. Julija in avgusta so bili dopusti, po telefonskem pogovoru pa so mi v začetku septembra obljubili, da bom kmalu prišla na vrsto in mi bodo izdelali novo protezo. Pa sem še danes brez nje.
Verjemite mi, da sem nad našim zobozdravstvom po vsem tem globoko razočarana. Če človek nima poznanstva in če nima denarja, če je penzionist tako kot jaz, ne more doseči ničesar. Ponovno sem prosila za pomoč gospo Uhanovo in mi je uredila, da so mi 9. oktobra opravili nekakšno meritev čeljusti. Kdaj bom dobila protezo, da bom končno lahko začela normalno jesti, pa še sedaj ne vem.
Res ne vem, zakaj se mora vse to dogajati prav meni. Verjetno se mi je malo maščevalo,
ker sem svoji zdravnici pred kakimi petimi leti povedala nekaj grenkih resnic. V obraz sem ji povedala to, kar mislim: da so mi populili zdrave zobe samo zato, da bi zaslužili z izdelavo proteze, povedala sem ji, da jim gre samo za denar, ne pa za zdravje pacientov. Vem, da ji bom to težko dokazala, a lažje mi bo, če bodo za to zvedeli še drugi.«
Še isti dan smo obiskali zasebno ordinacijo zobozdravnice Liljane Kekec in jo seznanili s tem, kar je na račun zdravljenja in čakanja na protezo povedala Rozalija Korošak. Nad njenimi trditvami je bila nekoliko presenečena, njen odgovor pa je bil zelo kratek in jasen: »Žal zaradi varstva osebnih podatkov omenjene pacientke in zaradi Hipokratove zaprisege ne morem razkrivati nobenih podatkov in podrobnosti v zvezi z zdravstvenim stanjem zobovja pacientke. Lahko pa zatrdim, da ji je bilo zagotovo nudeno vse, kar je v skladu s strokovno dobrino. Pacientki je bila dana možnost neomejenega števila obiskov v naši ambulanti, a se nanje ni odzivala, saj je prišla v ambulanto v povprečju enkrat na tri leta. Kar pa se tiče njenih očitkov o tem, kdo naj bi služil na njen račun, pa moram odločno poudariti, da na račun pacientke ni tukaj nihče ničesar služil, saj je bila kompletna zobozdravstvena storitev odobrena prek Zavoda za zdravstveno varstvo Slovenije. O tem obstaja vsa potrebna dokumentacija v osebni kartoteki omenjene pacientke, ki pa, kot sem že povedala, v skladu z veljavno zakonodajo za javnost ni dostopna.«
M. Ozmec
S tovornjakom podrl kolesarko
7. oktobra okoli 17. ure je 45-letni moški iz okolice Ptuja vozil tovorno vozilo s priklopnim vozilom iz smeri Zavrča proti Ptuju. Ko je pripeljal v Spuhljo, kjer cesta poteka v blagem levem ovinku, je dohitel 38-letno kolesarko iz okolice Ptuja. Voznica kolesa se je razvrstila v levo, tik ob sredinsko prekinjeno ločilno črto, ki ločuje levo in desno smerno vozišče, in pričela s kolesom zavijati v levo, v smeri dovozne ceste k stanovanjski hiši. Voznik tovornega vozila pa je pričel prehitevati kolesarko. Zato je s sprednjim desnim vogalom tovornega vozila trčil v levo bočno stran kolesa. Po trčenju je s kolesom padla. V prometni nesreči se je hudo telesno poškodovala in je bila z reševalnim vozilom odpeljana v SB Ptuj.
Alkotest je pokazal preveč
9. oktobra ob 10.30 so policisti Policijske postaje Podlehnik v Markovcih ustavili 57-letnega kolesarja iz okolice Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,11 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
9.	oktobra ob 20.20 so policisti Policijske postaje Ptuj v Kajuhovi ulici na Ptuju ustavili 44-letnega voznika osebnega avtomobila iz Ptuja. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,13 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
13. oktobra ob 23.20 so policisti Policijske postaje Ormož v Središču ob Dravi ustavili 29-le-tnega kolesarja iz okolice Ormoža. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 0,98 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali.
Zasegli pištolo
10.	oktobra ob 21. uri so policisti in cariniki na mednarodnem mejnem prehodu Gruškovje na vstopu v Slovenijo kontrolirali 32-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Ob kontroli osebnega vozila znamke Mercedes 210 E so ugotovili, da je imel moški v njem skrito pištolo z laserskim merilnikom, dušilec poka, dva nosilca daljnogleda, stabilizator za puško in več nabojev. Policisti so orožje zasegli, zoper moškega pa podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Vlomi, tatvine
Med 11. in 12. oktobrom je neznani storilec vlomil v garažo v Zamarkovi. Iz notranjosti je odtujil kolo z motorjem in nafto iz parkiranega traktorja, izpred garaže pa kubični meter drv. Premoženjska škoda znaša okoli 1500 evrov.
V noči iz 6. na 7. 10. 2009 je neznani storilec v Spodnji Hajdini odtujil osebni avtomobil znamke Volkswagen touran 2.0 TDI, črne barve, letnik izdelave 1994, reg. štev. MB H3-65M, Premoženjska škoda znaša okrog 10000 evrov.
Zagorela hiša
9. oktobra okrog 2.20 je zagorela stanovanjska hiša v Krivem Vrhu (občina Sv. Jurij). Požar je nastal zaradi napake na električnem omrežju v mansardnem prostoru. Zgorelo je ostrešje in mansardno stanovanje hiše. Požar so pogasili gasilci PGD Benedikt, PGD Lenart, PGD Sv. Ana in PGD Sv. Jurij. Med gašenjem sta se poškodovala lastnika hiše. Premoženjska škoda znaša okoli 60000 evrov.