I K • V v-UU CINKARN AR (pasite Cinkacne Celje Leto VIII. Celje, 8. aprila 1961 štev. 2 Delavski svet Cinkarne je potrdil zaključni račun za leto 1960 POVEČANJE PROIZVODNJE IN RENTABILNOSTI POSLOVANJA JE REZULTAT PRIZADEVANJA KOLEKTIVA. DELITEV ČISTEGA DOHODKA JE DOKAZ ZRELOSTI DELOVNEGA KOLEKTIVA/ Delavski svet Cinkarne je dne 22. 2. 1961 sprejel zaključni račun za leto 1960. Ob tej priliki je analiziral dosežene poslovne rezultate, kritično obravnaval poslovne uspehe in neuspehe na vseh področjih procesa razširjene reprodukcije v primerjavi s planskimi zadolžitvami in v primerjavi z rezultati, kd so bili doseženi v letu 1959. Na podlagi analize so organi upravljanja sprejeli več sklepov in napotil, na podlagi (katerih bodo v letu 1961 storjeni določeni ukrepi, da bi se nekateri v letu 1960 ugotovljeni nedostaltiki odpravili. V naslednjih odstavkih podajamo izvleček iz analize poslovanja Cinkarne v lotu 1960 in primerjavo z rezultati, ki so bili doseženi v letu 1959. Celoten rezultait poslovanja podjetja se odraža: a) v višini ustvarjenega obsega poslovanja — celotnega dohodka, realizacije in proizvodnje ter b) v ustvarjeni rentahilnostni stopnji. To sta 'dva nedeljiva dela celotnega poslovnega rezultata podjetja. Iz teh se ugotavlja končni izid poslovanja, ker se vse (komponente in vsi faktorji poslovanja stikajo v ustvarjenem obsegu .in v ustvarjeni rentabilnosti kot končnima rezultatoma odnosno ciljema poslovanja. Zaradi tega si oglejmo najprej ustvarjen Ob seg poslovanja In 'ustvarjeno rentabilnost. 1. Celotni dohodek. V letu 1960 je porastel primerjavi s celotnim dohodkom, ki je bil dosežen v letu 1959, za 10,72% v primerjavi z predpreteklim letom pa za 19,61%. Porast celotnega dohodka temelji na zdravih osnovah, to se pravi, da je bil dosežen v glavnem s povečano realizacijo iz naslova povečanih količin, pri čemer so ostale cene izdelkov na domačem tržišču neizpremenjene. Prodaja naših izdelkov je por as tla v primerjavi z letom 1959; a) doma za 12,28 % foj v tujino 13,85 % Delavski svet je kritično obravnaval položaj tistih proizvodov, ki kažejo tendenco zastoja zaradi neodgovarjajoče cene ali kakovosti. Koeficient obračanja zalog gotovih izdelkov je bil znatno izboljšan, saj je visoko nad povprečjem barvne metalurgije. 2. Obseg proizvodnje, izračunan po stalnih statističnih cenah, je porastel v primerjavi z letom 1959 za 11,07 % v primerjavi z letom 1958 pa za 14,52 %. Porast blagovne proizvodnje je večji od porasta Skupne proizvodnje. Iz naslednje tabele je razvidno gibanje proizvodnje v letih 1959-1960: Proizvod Indeks 1959 = 100 Surovi cink - bruto proiizv. 108,68 Fini cink 127,30 Rafinirani cink 108,14 Cinikova pločevina, stneš. žica 122,89 Cinkografija 114,88 Cinkovo belilo 112,23 Žveplena kislina 100,67 Krumov galun 103,30 N a -hidrosulfit-m eta 1'it 119,89 Ret i 22o Realiziran višek produkta ifabitnosi uporabljenih sredstev = Uporabljena sredstva Indeks : 1956 * ioo \ 2i5 216,12 210 š L 2os / / 2oo / / 195 T / 190 / 185 - / / 180 / irs / 170 7 / 165 165,7 ~r / 160 155 Z' 150 145 157. S y 1iO / / 155 / / 150 / / 125 / S 120 1218, V s 118 122,12 \8d 11S / / 110 111. a 105 s' 1C 9,8 sfoo 95 90 1956 ■ 1357 19i Realiziran višeh Uporabljena ja 8 19i produkta edsfva '9 1960 Proizvod Indeks 1959 = 100 Na-sulfid 99,03 Ba-sulfid 108,24 Litopon 102,21 Ultramarin 106,53 Svinčeni oksidi 102,78 Superfosfat 106,52 Modra galica 103,12 Cimkov sulfat 186,91 Na-silikofluarid 170, Hiperfosfat — novi proizvod Pokrivno belilo — novi proizvod Iz pregleda je razvidno, da je v porastu proizvodnja vseh proizvodov z izjemo Na-sul-fida. Zaradi uvoza Na-sulfida po diumping cenah, ki so nižje od naših cen, je proizvodnja potekala zelo neenakomerno, dokler v novembru ni bila ustavljena- Zaradi uvoza «uperfosfaU je v vseh treh domačih tovarnah ipotekala proizvodnja eu-perfosfata s prekinitvami; kapacitete niso bile izkoriščene. Delavski svet je razpravljal o spremenjenem položaju na področju proizvodnje superfosfata, ki je nastal z ozirom na novo grajene kapacitete v državi, kii presegajo domače potrebe. Zaradi povišanih prevoznih stroškov su-perfos-fata ostaja Oinikarni področje, na katero bo lahko v normalnih razmerah iplasirala približno 20.000 bon superfosfata letno. Na tem področju pa obstajajo velike potrebe po mešanih gnojilih, katerih proizvodnjo Cinkarna pripravlja. Porast celotne proizvodnje je rezultat boljšega izkoristka proizvodnih kapacitet iz naslova povečanja učinkov in izboljšanja razpoložljivega fonda obratovnih odnosno pečnih dni. 3. Ekonomičnost proizvodnje. V primerjavi s preteklim letam je ekonomičnost proizvodnje porastla tako iz naslova prihrankov v izddavnem materialu, energije, kakor iz naslova znižanja fiksnih stroškov, kar je posledica boljšega izkoristka proizvodnih kapacitet. Struktura polne lastne cene kaže zdrave 'tendence razvoja. 4. Rentabilnost in finančna efektivnost poslovanja. Rentabilnost poslovanja je na vseh področjih procesa razširjenje reprodukcije v neprestanem in zdravem porastu. Finančni učinki znatno hitreje naraščajo kakor uporabljena in vložena sredstva. Rentanbilnost uporabljenih sredstev je v primerjavi z rentabilnostjo, ki smo jo na tem področju dosegli v letu 1959, porastla za 26,6 %. Rentabilnost vloženih sredstev pa je porastla za 19,5 % v primerjavi iz rentabilnostjo, vloženih sredstev, ki je bila dosežena v letu 1959. Grafikoni nazorno prikazujejo že omenjehi hitrejši porast učinkov od porasta uporabljenih in vloženih sredstev. 5. Vpliv faktorja dela na dosežene rezultate. a) Tehnična proizvodnost dela je porastla v primerjavi z letom 1959 za 5,96 %. b) Proizvodnost dela na zaposlenega je porastla v primerjavi z letam 1959 za 8,94 %. Ker je bil izkoristek časovnega fonda v primerjavi z letom 1959 izboljšan, je porast proizvodnosti dela na zaposlenega večji od po-raistka tehnične proizvodnje dela. Povečanje proizvodnosti dela ni rezultat novih modernejših delovnih priprav. Nabavna vrednost delovnih priprav je porastla le za 0,63 %, porast proizvodnje pa znaša 11,07 %■ Uporabna vrednost delovnih priprav znaša le še 29,01 %. Na podlagi ugotovljenih odnosov doseženega dohodka je DS ugotovil, da je -bil čisti dohodek dosežen s povečanjem proizvodnje ob znižanju stroškov s smotemejšim vlaganjem sredstev kakor v preteklem letu, rezultat pn- zadevanja kolektiva. Delitev dohodka Doseženi dohodek podjetja Prispevek iz dohodka 1,707,363.201 695,901.263 Čisti dohodek 811,461.938 Povečanje s posebno udeležbo 27,488.548 ir. za .izvozne premije 5,737.642 Ves čisti dohodek za razdelitev 844,688.128 Razdelitev čistega dohodka: Za osebne dohodke 691,691.348 Ostanek čistega dohodka v: Obvezni prispevek v rez. sklad 14,068.510 Sklad, obrat. sred. iz rez. sklada 12,123.710 Skupni rezervni sklad GO 5,267.093 Nerazporejena sredstva 121,537,467 152,996.780 Vsega čisti dohodek 844,688.128 Razdelibev čistega dohodka temelji na od-d voj it vi dela, namenjenega za osebne dohodke delavcev v višini 39,6 % od dohodka podjetja. Sistem formiranja osebnih dohodkov na podlagi 39,6 % je povzročil v letošnjem letu nesorazmerje v 'odnosih med osebnimi dohodki in skladi podjetja v korist prvih. To nesorazmerje nastaja zaradi progresivne obdavčitve dohodka podjetja na eni strani, medtem ko se na drugi strani vrši formiranje osebnih dohodkov po proporoialni stopnji od 39,6 % na doseženi dohodek. Ker so skladi za finansiranje najnujnejših potreb podjetja nezadostni, bo potrebno zmanjšati formirane osebne dohodke za 41,016.000 dinarjev in jih prenesti po pregledu zaključnega računa v sklade podjetja. ken 200 Skupna realizirana akumulacija tabilnost vloženih sredstev - — Vložena sredstva Indeks : i956 • iOO 495 . 490 485 'iSo -trs 4To m sp / 16S / 16o — 7 / 455 / 450 —/ / 415 S* '4*7,39 410 455 43t,C4 450 ^ 425 - 420 445 410 / 44 m / / 400 ^<2 o,tt 35 ^ 90 •" 5i5t 85 - 80 1356 1957 /958 /959 19€o Skupna realizirana akumulacija — Vložena sredstva PRIPOJITEV PODJETIJ! zaradi tega tudi imeti posebne organe upravljanja, svoje knjigovodstvo in tekoči račun, sami ugotavljajo celotni dohodek in sami izpolnjujejo svoje 'obveznosti do družbe. Teh pravic jim matično podjetje ne sme in ne more kratiti. Lahko postanejo tudi samostojno podjetje, to je, 'da se ponovno osamosvojijo. Vsaka obratna enota ima zaradi tega svoj delavski svet in upravni odbor, 'ki delujeta popolnoma samostojno in samostojno tudi upravljata s podjetjem. Le o nekaterih važnejših stvareh kat so: proizvodni, finančni in perspektivni plan, zaključni račun, delitev dohodka, predvsem pa o delitvi čistega dohodka in delitvi osebnih dohodkov 'odločajo delavski sveti obratnih enot v soglasju z delavskim svetom podjetja. Glede vseh ostalih vprašanj KAJ JE S CUPRABLAU? Med kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin imamo mnogo bakrenih pripravkov. Eden od teh je modra galica, ki jo že dolgo vrsto let uvrščamo med naše proizvode. V zadnjem času pa se pogosteje pojavlja vprašanje, če se baker ne bi mogel še koristneje uporabiti. Kot odgovor na to vprašanje smo dobili v zadnjih letih že precejšnje število bakrenih pripravkov, ki so pa po večini uvoženi. Doma nam še ni uspelo pripraviti sredstva, ki bo po kvaliteti lahko konkuriralo inozemskim. Cuprablau je proizvod švicarske Krme »Gupra«, to je bakreni pripravek z izredno ugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi. Prvič simo ga uporabili pri nas v letu 1960 in smo z rezultatom povsem zadovoljni. Letos bodo škropljene že večje površine, toda še vedno z uvoženim sredstvom. V letu 1962 pa bo na trgu že domač pripravek pod istim imenom in to bo novi proizvod Cinkarne, 'ki ga bomo izdelovali po švicarski licenci. Na osnovi lanskoletnih poskusov lahko Oklepamo, da bo Cuprablau sredstvo, po katerem bodo naši kmetovalci radi segali. Uporabljamo ga lahko na zelo širokem območju. Savinjski hmeljarji ga že dobro poznajo in so ga uvrstili med najboljša sredstva za škropljenje hmelja proti penonospori. Tudi peronosporo vinske trte zatiramo s Cuprablauom, zato so ga vinogradniki zelo veseli, saj so se vedno pritoževali pa so organi upravljanja po obratnih enotah popolnoma safniostojni. Upravno je na čelu obratne enote poslovodja, ki ga imenuje UO obratne enote. Poslovodja je za svoje delo odgovoren DS in UO obratne enote in direktorju podjetja. Vse 'medsebojne usluge med podjetjem in obratnima enotama se zaračunavajo na podlagi stvarnih stroškov. Taka organizacija je v sedanji fazi razvoja podjetja nujna in edino primerna. Do tesnejše povezave, pri čem pa bi morala ostati decentralizacija upravljanja nedotaknjena in se bo lahko združilo le vodenje podjetja, je v sedanji fazi razvoja vseh treh podjetij nujna, se pa bo z nadaljnjim perspektivnim razvojem skoraj gotovo spremenila. nad komplicirano pripravo bordojske brozge in modre galice. Velike možnosti ima Cupra-blau za uporabo v varstvu sladkorne pese im krompirja. To so poljščine, ki jih v naš> državi gojimo na velikih površinah in so močno izpostavljene napadom raznih bolezni, zato bo potrebno večino več bakrenih sredstev, če bomo hoteli obdržati pridelke zdrave. Cuprablau smo preizkušali ob uporabi različnih naprav za škropljenje in smo se pri tem prepričali o dobrih fizikalnih lastnostih 'tega pripravka Zelo rado se namreč zgodi, da se pri škropljenju mašijo Šobe na škropilnicah, kar zelo ovira delo in slabša kvaliteto škropljenja. To je reden pojav pri bakrenih sredstvih, ki jih izdelujejo naše domače tovarne, zaito teh sredstev ne moremo uporabljati za delo z občutljivejšimi napravami. Cuprablau je tudi v tem pogledu dobro prestal preizkušnjo. Ne samo za občutljive motorne škropilnice in pršilnice, tudi za uspešno avijonska škropljenje ima vse potrebne lastnosti. Aviran-sko škropljenje si vedno bolj utira pat v moderno agrotehniko, zato bo pri izbiri sredstev primernost za aviomsko uporabo vedno večjega pomena. V dveh letih preizkušenj dn širše uporabe se bodo naši kmebijci na novi pripravek gotovo 'toliko privadili, da bo naš domači proizvod te vrste že sprejet kot dobro znano sredstvo. S sklepi delavskega sveta in potrditvijo občinskega ljudskega odbora sta se k našemu podjetju 'pripojili: Tovarna organskih barvil Celje in pa Kemična industrija Mozirje Obe podjetji sta po svoji gospodarski moči manjši od našega, kljub temu pa se je naše podjetje s temi .pripojitvami okrepilo. Tovarna organskih barvil zaposluje cca. 170 oseb in ustvarja cca. 1 milijardo celotnega dohodka. Podjetje izdeluje organska barvila, organske polproizvode ter stranske proizvode na industrijski način. Kemična industrija Mozirje Ima zaposlenih ca. 75 oseb in ustvarja letno 180 milijonov celotnega dohodka. Izdeluje barve, predelava nemetale in eksploatira nemetaie. Novo združeno podjetje bo ustvarjalo preko 7,5 milijard celotnega dohodka in bo imelo predvidoma zaposlenih preko 1650 oseb- Pred organe upravljanja je bila postavljena težka naloga — organizacija novega podjetja. Ker sta billi pripojeni podjetji samostojni, tekom letošnjega leta pa nameravamo preiti na ekonomske enote, bi bilo za načelnii razvoj decentralizacije upravljanja škodljivo ti dve podjetji enostavno pripojiti, 'ker 'bi se s tem odpovedali mnogim pokazateljem, na podlagi katerih lahiko solidno decentraliziramo upravljanje podjetja. To je bil splošni razlog, da nameravamo ustanoviti samostojne obratne enote namesto dosedanjih pripojenih podjetij. O tem predlogu je že sklepal upravni odbor, o njem se bo razpravljalo še na delovnih kolektivih vseh treh podjetij. Kaj so pravzaprav obratne enote? Ustanovijo se lahko po različnih obratih, ki imajo samostojno gospodarsko dejavnost in moraijo Hiperfosfat - Naše novo gnojilo Od fosfornih gnojil sta pri nas -najbolj znana superfosfait in Thomasova žlindra, hi-perfosfata pa do nedavna sikoro nismo poznali, čeprav ga v inozemstvu že več let s pridam uporabljajo in je povpraševanje po njem vedno večje. Hiperfosfat je gnojilo, ki deluje najbolje na kislih tleh in v območjih z izdatnimi padavinami. Glede na količimo padavin ga lahko uporabljamo v vsej Sloveniji, kislih tal pa je pri nas 'tudi vsepovsod dovolj. Prav na kislih tleh ismo dosedaj najraje uporabljali Thomasov© žlindro, zaradi apna, -ki ga vsebuje do 50 %. Pri hipprfosfatu je ta odstotek enako visok, zaito bo to 'gnojilo primerno dopolnilo superfasfaltu. Ob prenehanju uvoza Thoma-sove žlindre je nastala na našem itržišču prava vrzel v izbiri fosfornih gnojil z lastnostmi, kakršne ima hiperfosfat, zato je proizvodnja takega gnojila upravičena in potrebna. Gnojilo, ki naglo osvaja evropsko tržišče, se bo gotovo kmalu udomačilo tudi pri nas. Cinkarna ga je prva začela proizvajati v večjih 'količinah. Hiperfosfat 'izdelujemo iz surovih fosfatov, ki morajo biti čim bolje zmleti, da je dosežena optimalna velikost zme. Od surovine je odvisen tudi kemičen sestav gnojila, predvsem je tu važna vsebina fosfora. Celokupna količina fosfora v hiporfosfatu doseže 31 %, važnejši pa je podatek, 'ki pove, da vsebuje to gnojilo okrog 20 % lahfcotopne fosforne kisline. Ta odstotek je pri ostalih fosfornih 'gnojilih dosti nižji, predvsem pri Thomasov! žlindri, kjer se giblje okrog 16 %. Poleg fosfora in kalija vsebuje hiperfosfat še mnogo primesi, (ki predstavljajo majhne količine, a so za razvoj rastlin neobhodno potrebne, to ®o tako imenovani mikroelementi, ki jih vedno poudarjamo, kadar naštevamo dobre lastnosti Thomasove žlindre. Pred uporabo hiperfosfaita, zemlje ne ap-namo ker vsebuje gnojilo toliko apna, da dosežemo s samim gnojilom zadovoljiv uspeh. Istočasno s hiperfosfatom trosimo ostala umetna, najbolje fiziološka KISLA GNOJILA, kot so amonsulfat in kalijeva sod. V takšni' kombinaciji se fosforna kislina v hiperfc»faitu najbolje izkoristi. Uredniški odbor je naslovil na nekatere obratovodje naslednja vprašanja: 1. Zanima nas, kdaj ste dosegli v vašem obratu letni proizvodni načrt v preteklem letu, 6e je bil presežen, za koliko je bil procenitu-alno presežen, in če ni bil presežen, kje je iskati vzroke, da ni bil dosežen. Razen tega bi bralce zanimala procentuaiina primerjava dosežene proizvodnje v zadnjih petih letih. 2. Kakšne načrte imate glede izpolnitve letnega načrta v vašem obratu za leto 1961 vi osebno in aild je o teh načrtih že razpravljal kolektiv vašega obrata? 3. Ker prav gotovo tudi v vašem obratu obsitojii ozko grlo v proizvodnji, bi nas zanimalo, v čem Obstoja to ozko grio in kako bi ga po vašem mnenju lahko odpravili? 4. Ali bi nam lahko povedali vaše misli glede 'izobraževanja delavcev na delovnem mestu? 5. Ali bi nam lahko povedali vaše mnenje o obstoječem načinu nagrajevanja po interes^ nih skupinah v splošnem v Cinkarni, posebej pa še za vaš obrat, kako deluje ta sistem na dvig proizvodnje in znižanje stroškov. Kakšni problemi se pojavljajo pri uveljavljanju tega sistema? Do zaključka redakcije smo doslej sprejeli samo odgovor 'tov. Franja ing. Klingerja, obratovodje praižairne, aglomeracije, žjveplene kisline in cinikovega 'belila. Ce bomo sprejeli odgovore ostalih, jih bomo objavili v naslednjih številkah. Ad. 1. V obratu pražame in aglomeracije je 'bil letni proizvodni plan dosežen že 25. 11. 1960. Plan proizvodnje je bil postavljen na podlagi osnovnega plana proizvodnje surovega cinka in je bil dosežen s 111,70 %. Letni proizvodni plan je bil znatno prekoračen, predvsem zaradi postavitve tretjega aglomeraci jakega 'traku, ld je pričel obratovati že 1. 3. 1960- Tako je v preteklem letu začasno odpadal problem pomanjkanja aglomerata dn je lahko topilnica vse leto nemoteno obratovala. Proizvodnja aglomerata v zadnjih petih letih (za leto 1956 je upoštevan indeks 100): 1956 100 1957 116,32 1958 109,33 1959 113,95 1960 127,73 V obratu žveplene kisline je bil letni proizvodni plan izpolnjen 28. 12. 1960. Plan 'proizvodnje je bil dosežen s 100,90 ?«, Proizvodnja H2SO4 je v zadnjih letih prilično ustaljena in pri obstoječih pražilnih kapacitetah ni 'pričakovati večjega porasta proizvodnje. Proizvodnja v zadnjih petih -letih (za leto 1956 je upoštevan indeks 100): 1956 100 1957 117,05 1958 118,10 1959 117,13 1960 117,92 Naši obratovodje odgovarjajo Ing. Kliinger Franjo takole odgovarja: V obratu cinikovega belila je bil letali plan proizvodnje izpolnjen že 29. 10. 1960. Proizvodnja v preteklem letu je bila zelo visoka kar pa je razumljivo z ozirom na večje število razpoložljivih obratnih dni. Letni proizvodni plan je bil dosežen s 126,13 %. Proizvodnja cinko-vega belila močno zavist od potreb na tržišču in zaradi itega je 'tudi nihanje proizvedene količine cinikovega belila v zadnjih petih letih občutno, (za leto 1956 je upoštevan indeks 100): 1956 100 1957 166,60 1958 135,49 1959 187,57 1960 210,46 visno 'delo v novi pražarni in v še večji meri se bo to odražalo v delu topilnice surovega cinka. Ad. 4- Izobraževanje delavcev na delovnem mestu je koristno tako za posamezne delavce kot za podjetje in zato je pravilno, da v podjetju nadaljujemo z že pričetim delom. Tudi v naših obratih bo potrebno čimpreje pričeti z izobraževanjem delavcev na delovnem mestu. Zlasti bo to potrebno za delavce, ki bodo zaposleni v novih obratih, ki so sedaj že v gradnji. Ad. 5. Ad. 2. Potrebno bo vložiti precej truda, da bo mogoče proizvodni letni plan pravočasno izpolniti. Način nagrajevanja po interesnih skupinah v podjetju je vsekakor pozitiven. Ta način nagrajevanja pa bo seveda potrebno razvijati naprej in ga še izpopolnjevati. Ad. 3. Ozko grlo je obrat predpražame, ki je istočasno ozko grlo celotnega metalurškega dela podjetja. NB peči za praženje Zn-koncentra-tov so zastarele, storilnost je mala in praženje je slabo. S (postavitvijo nove pražanne, ki je že v gradnji, se bo.stanje bistveno izboljšalo dn problem pomanjkanja aglomerata bo v bližnji bodočnosti v glavnem odstranjen. Seveda bo s tem omogočeno enakomerno in nemoteno delo v topilnici. Nujno potrebno pa bi bilo rešiti istočano z novo pražarno tudi problem Skladišča Zn-koncentratov. Skladišče je popolnoma neprikladno in seveda tudi mnogo premajhno za obdelavo večjega števila različnih Zn-koncentratov, kot je to pri nas slučaj. Od rešitve tega problema bo v znatni meri od- Vse interesne skupine v podjetju danes niso v enakopravnem položaju. To velja zlasti za obrate, kjer 'proizvodnje pod sedanjimi pogoji ni več mogoče dvigniti, kot je to slučaj zlasti v topilnici surovega cinka in v aglomeraciji. Tu je delavcem torej praktično onemogočeno povečati svoje zaslužke, ker njihovo delo ni odvisno le od vloženega truda, ampak od stanja kapacitete industrijskih naprav. Prav tako pa tudi nagrajevanje po interesnih skupinah znatno izenačuje razlilke, ki jih je postavila analitska ocena delovnih mest v posameznih obratih oz. delovnih mestih. Delovna mesta s težkimi delovnimi pogoji ne odstopajo več v takšni meri kot je bil to prmer pred uvedbo tega načina nagrajevanja. Ob ukinitvi varstvenega obroka Brezplačno dajanje mleka delavcem, ki delajo pri visoki temperaturi ali z zdravju škodljivimi snovmi ali pa v ozračju, nasičenim s škodljivimi parami in plini, se je uveljavilo, ko je bivšo Zvezno ministerstvo za delo 1. avgusta 1946 izdalo tozadevno priporočilo. Mleko, kot visoko-kalonična hrana, bogata na beljakovinah, povečuje odpornost organizma pred škodljivimi vplivi omenjenih snovi. Ministrstvo za delo j e v svojem priporočilu sicer ugotavljalo, da mleko ne deluje kot protistrup, da je pa vendar koristno kot dodatek ik hrani, s katerim se krepi organizem. Po tem priporočilu je Cinkarna sicer uvedla dajanje mleka na nekaterih delovnih mestih, v glavnem pa so prejemali delavai na najbolj izpostavljenih mestih po 20 dkg slanine kot varstveni obrok. Na podlagi, (istega priporočila smo uvedli tudi delitev črne kave in vitaminskega čaja namesto gazirane vode vsem, ki delajo pri visoki temperaturi. Od leta 1950 smo zaščitni obrok poenotili ter dajali po pol litra mleka vsem delavcem, kd so delali v zdravju škodljivem okolju. To dajanje mldka pa ni dalo zaželjenih učinkov an ni moglo postati popularno iz razumljivega vzroka, ker mnogi ljudje mleka ne prenašajo. Delavci so mleko v veliki večini odklanjali, nekateri so ga nosili domov, ali pa so ga celo neodgovorno razlivali. Na priporočilo zdravstvenih forumov smo v začetku leta 1958 v glavnem ukinili brezplačno dajanje mleka ter pričeli deliti po 12 dkg mesmiih klobas in četrt kilograma kruha ne le kot nadomestilo za mleko, ampak po mnenju zdravstvenih strokovnjakov kot mnogo ustreznejše zaščitno sredstvo. Beljakovin živalskega izvora dokaj primanjkuje v prehrani naših delavcev. To je posledica zastarelih prehrambenih navad. Ne glede na zdravju koristno učinkovanje beljakovin samih je pomenil mesni obrok potrebno dopolnilo k redni prehrani. Tak mesni varstveni obrok so sprva prejemali vsi delavci, ki so prej brezplačno dobivali mleko ter so plačevali po 25 din za vsak obrok. Od 1. marca 1959 smo število upravičencev do varstvenega obroka zmanjšali in ga preostalim upravičencem delili brezplačno. Dajanje mleka smo popolnoma ukinili. V letu 1959 smo vsebino varstvenega obroka razširili še na salame In sir po izbini koristnikov in priznali pravico do tega obroka tudi pakovalcem suparfosfata. Ob koncu leta je prejemalo varstveni obrok dnevno povprečno 380 delavcev na 21 delovnih mestih. Izdatki za varstveni obrok ®o znašali leta 1958 10,846.810 din, leta 1959 8,225.463 din in leta 1960 10,807.897 din. Po obstoječih predpisih je možno stroške za zaščitno hrano, ki jo navaja že omenjeno poročilo (bivšega ministrstva za delo, to je za mleko in gazirano vodo, kontirati v breme materialnih stroškov podjetja. Ker so zdravstveni forumi priporočili beljakovinsko hrano živalskega izvora to je meso kot mnogo učinkovitejše zaščitno sredstvo, smo tudi z izdatki za ta obrok bremenili materialne stroške. Da bi zadostili zahtevi finančnega nadzornega organa, smo v decembru lani zaprosili Sekretariat Izvršnega sveta za delo LRS v Ljubljani, da uradno predpiše, da ima ta obrok značaj varstvenega obroka in da se izdatki za ta obrok štejejo kot izdatki za varstvena sredstva, ki se priznajo za materialne stroške gospodarskih organizacij. Prepričani smo bili, da gre le za formalnost in da bo prošnji ugodeno. Sekretariat nam je sporočil, da o tej zadevi ni pristojen, da to problematiko že rešuje Zvezni sekretariat za delo ter da je po že citiranem priporočilu dopustno bremeniti kto materialnih stroškov le z vrednostjo do 1 lfiitra mleka dnevno in za gazirano vodo. O tern je razpravljal DS dne 30. decembra 1960, vzel na znanje odgovor Sekretariata za delo ter zadolžil komisijo za družbeni standard, da v najkrajšem času prouči celotno zadevo ter konkreten predlog, kako in na kakšen način se bo v letu 1961 reševalo to vprašanje. Komisija se je sestala večkrat. Soglasno je ugotovila, da je nujno ukiniti varstveni ob-obrok v taki obliki, ki gre v breme osebnih dohodkov kolektiva, čimprej, da pa je potrebno dati delavcem ekvivalent s tem, da se istočasno uvede kuhanje IV. obroka hrane. Čeravno je bil predlog za ustanovitev kuhinje IV. obroka in ureditev problema varstvenega obroka že izdelan na kadrovskem sektorju, ni bilo mogoče o zadevi odločati dokončno, dokler ni 'bilo znano, kako je z dgraditvijo centralne menze v Gaberjih, ki bo med drugim izdajala tudi IV. obrok. Treba je bilo odločiti o vprašanju ali je umestno investirati v lastno kuhinjo? Sele po sestanku predstavnikov podjetij v zvezi -z gradnjo centralne menze je bilo jasno, da zaradi pomanjkanja iinvestic^sikiih sredstev ni pričakovati, da bo začela ta menza z obratovanjem v letu 1961. Koliki pomen je bil dan pravilni rešitvi tega vprašanja in kako izčrpno je bil obravnavan, lahko sklepamo po tem, da je o zadevi razpravljal celotni politični aktiv podjetja na plenumu dne 27. januarja, Izvršni odbor sindikalne podružnice na razširjeni seji dne 4. februarja, komisija za družbeni standard na 3 sejah, HTZ komisija na dveh sejah, komisija za finančna vprašanja na 2 sejah in dvakrat DS. Rešitev problema je bila toliko bolj pereča, ker bodo znašali celokupni stroški za 102.602 v letu 1960 izdanih varstvenih obrokov, če se bodo morali knjižiti v breme os. dohodkov, 16,627.949 din ali za 1 obrok 162 din. V tem primeru moramo namreč za dejanske izdatke za varstveni obrok odvesti prispevek v višini 53,58 %■ Enotno stališče vseh posvetovanj in tudi DS sveta na zasedanju dne 22. februarja je bilo, da se varstveni obrok takoj ukine ter da se uvede razdeljevanje IV. toplega obroka za vse delavce pod enakimi pogoji. Varstveni obrok smo ukinili 28. februarja. Do pričetka obratovanja kuhinje IV. obroka, ki bo 1. aprila letos, pa se je omogočilo vsem delavcem, ki so prej (prejemali varstveni obrok dnevno prejemanje 10 dkg mesnih klobas dn četrt kg kruha, kot postopno uvajanje četrtega obroka. Koristniki plačujejo polovico vrednosti obroka to je 36 din, ki se jim odtegne pri mesečnem odplačilu osebnega dohodka, dočim se jim bo ostanek do polne vrednosti obroka odtegnil od letnega izplačila presežka osebnih dohodkov. K ukinitvi varstvenega obroka naj navedem še naslednje načelno stališče, ki je bilo izraženo v vseh dosedanjih razpravah o tem problemu: zaščita delavcev pred škodljivimi vplivu na delovnem mestu se mora izvajati predvsem s higienskimi in tehničnimi varstvenimi ukrepi pri delu, z vzdrževanjem snage, pravilno razsvetljavo, s temperiranjem dn z ventilacijo delovnih prostorov ter z drugimi tehničnimi dn osebnimi zaščitnimi sredstvi. Nujna je pravilna prehrana delavcev, ki mora vsebovati zadostno količino beljakovin, da se povečuje odpornost organizma pred škodljivimi vplivi. Taka okrepitev prehrane je bil tudi namen, zaradi katerega se je delavcem dodeljevalo kot dodatni obrok mleko tedaj, ko je vladalo še splošno pomanjkanje hrane živalskega izvora. Odkar je balo izdano omenjeno priporočilo bivšega ministrstva za delo, se je preskrba s temi živili izboljšala, v osebnih dohodkih delavcev so nastale pozitivne spremembe. Osebni dohodki slone na analitski oceni delovnih mest, ki med drugimi osnovami upošteva tudi zdravju škodljive vplive okolja. Cim močnejši so kvarni vplivi, tem večji je delež delavca .pri razdelitvi dohodka. V določenem pogledu je s tem rešen tudi problem močnejše prehrane delavcev na delovnih mestih, na katerih to zahtevajo posebni pogoji dela. Glede na to se je tudi spremenila situacija glede dajanja brezplačnega varstvenega obroka delavcem na določenih delovnih mestih Četrti obrok, ki ga bomo uvedli proti dednemu prispevku delavcev v višini 50 % stvarnih stroškov, bo imel kalorično vrednost 600 kalorij ter ne bo imel skoraj nič manjše beljakovinske vrednosti, kakor prejšnji varstveni obrok. Pozitivna stran četrtega obroka pa bo predvsem ta, da bo dosegljiv vsem članom delovnega kolektiva. Kako je s četrtim obrokom hrane Ko je DeOiavsk i svet dne 22. februarja sklenil, naj se uvede ■četrti obrdk ali, kakor pravimo, topli obrok ter določil 2 milijona dinarjev za ureditev kuhinje, je bil postavljen pomemben mejnik v prizadevanjih našega delovnega kolektiva za izboljšanje delovnih pogojev. Potrebe po izdatni topli malici med polurnim odmorom so tako močne, da nihče ni vpraševal po razllogih in koristnosti četrtega obroka. Prevladovala je le zahteva, naj bi kuhinja pričela poslovati čimprej, najkasneje s koncem meseca marca letos. Uvedba četrtega obrcka je tako važen dogodek, da mu moramo posvetiti v »Cinkar-narju« pomembno mesto, da obširneje povemo kako potekajo priprave. Naša želja po četrtem obroku je že stara in praiv gotovo bi bila že davno izpolnjena, če ne bi podjetje vedno naletelo na razne ovire. Že 'leta 1957. smo brez uspeha zaprosili občinski ljudski odbor, naj nam v ta namen prepusti gostišče »Svetel« na Mariborski cesti. Ko smo spomladi 1958 pričeli skupno z mnogimi drugimi podjetji iz Gaberja s pripravami za gradnje centralnega obrata delavske prehrane, smo opustili 'načrte za ustanovitev lastne kuhinje. Verjeli smo, da bo program uresničen in da se bomo najpozneje do spomladi 1959 dokopali do cenene zdrave prehrane in tudi do četrtega obroka. Se dobro se spominjam, kako sem bil užaljen, ko me je v maju 1958, ko sem zbiral v podjetju prijave abonentov za bodočo menzo, vprašala neka tovarišica, če ne bo s to menzo le ena »noetova barka« več v Celju. Danes se le še čudim tolikšni bistroumnosti in jasnovidnosti. No, neko zidovje pa le že stoji tam kjer bo nekoč menza — naš delovni kolektiv je lani datiral zanjo 12 milijonov in jih bo letos še šest, pa jih bo še dal, da ne bo treba našim samcem izbirati med milostjo celjskih restavracij, oderuštvom .privatnih kuhinj, lastnim kuhanjem fižola, makaronov in krompirja od »petka do Svetka« ali pa med tlako pri okoliških kmetih »za krepko hrano«, lonec jabolčnika in ležišče na svislih. K temu bo pripomogel tu(di samski blok, ki ga bomo zgradili drugo leto. Ustanovitev lastne kuhinje četrtega obroka v tovarni naj bi bila le začasna rešitev, da bo ugodeno vedno bolj nujnim zahtevam velike večine delovnega kolektiva. V anketi, ki jo je izvedel v decembru kadrovski sektor, se je prijavilo za četrti obrdk 813 delavcev. Potrebno je dati ustrezno nadomestilo za varstveni Obrok hrane, ki ga je prejamalo 380 delavcev in ki ga je moral. Delavski svet ukiniti ob koncu februarja letos. Začasna kuhinja, ki bo urejena v prostoru, kjer se je doslej kuhal varstveni obrdk, tudi ne bo zmogla kuhati več kot 700 obrokov v eni izmeni zaradi pomanjkanja prostora ter zadovoljiti večjih potreb, ki so nastale s pripojitvijo Tovarne organskih barvil Takoj ko bo pričela poslovati centralna menza, bomo našo kuhinjo ukinili, saj upravičeno pričakujemo, da bo centralna menza ob svoji veliki kapaciteti zmogla dajati četrti obrok po nižji cenii, kot bo naša lastna cena. Pri ukinitvi ne bomo izgubili mnogo, ker bomo uporabljali potem našo začasno kuhinjo za centralno razdeljevatnico in pomivalnico .posode. Tudi naprave za ■ogrevanje hrane, porcije, pladnje ter zaboje za prevoz hrane v obratne obednice bomo potrebovali ter bi morali te investicije izvršiti v vsakem primeru. Kuhinja bo poslovala v vseh treh izmenah. Dopoldne bo izdajala približno 720 obrokov, popoldne 170 in ponoči 110 obrokov- Hrano bomo v dopoldanski izmeni dostavili z akumulatorskim vozičkom v obratne obednice ali pa na druga razdelilna mesta v pokritih emajliranih porcijah, ki bodo zložene v posebnih zabojih po 75 iporoij v vsakem zaboju. Delavci iz topilnice, pražame in kemičnih obratov bodo prejemali obrok v centralni obednici. Interesenti bodo vsak mesec dvignili pari ekonomu kuhinje blok z 31 illsti, ki iso izdelani tako, da ima vsak list tiri kupone, iki so označeni z da- tumom im številko bloka. Prvi kupon — naročilnico — bodo zjutraj oddali v svojem obratu. Z drugim kuponom — dobavnico — pa bodo dvignili hrano- v odmoru na razdelilnem mestu. Ob koncu vsakega meseca bodo oddali bloke zaradi obračunov hrane na podlagi izkoriščanih kuponov. Kbkšno hrano bomo kuhali? Prehranbena vrednost tega obroka bo 600 kalorij. Za vsak obrok bomo redno porabili 6 dkg raznih mesnin, 1 dkg masti, drugo pa odpade na sočivje, povrtnine in močnate izdelke. K vsakemu obroku bomo delili še po 10 dkg kruha. Jedilnik bo v glavnem tale: — golaž z raznimi datfci, kakor so žličniki, testenine, polenta in pražen -krompir, nato segedinSki golaž, srbski pasulj, jota, dušeno zelje s krompirjem in prekajenim mesom, telečji papriikaš s testeninami, goveji zrezek ali pa svinjska jetra v omaki s testeninami, makaronovo meso, vampi >s krompirjem ali testeninami, pljučka s krompirjem in slične enolončnice. Po takem jedilniku smo izdelali .predračun Straškov. Stvarna bruto cena za en obrok bo 72 dim. Abonenti bodo plačevali polovico to je 36 din. Druga polovica stroškov pa bo bremenila sklade podjetja Povprečna cena surove hrane za en Obrdk bo 48 din. Kalkulacija skupnih stroškov za en obrok je talka: — -izdatki za živila v breme abonentov 36 din — izdaitki za živila v breme Sklada osebnih dohodkov 12 din — .družbeni prispevek 53,85 % na 12 din v breme sklada osebnih dohodkov 6,5 din — osebni izdatki z družbenim prispevkom v breme Sklada oseb. dohodkov 8,9 din — kurjava in prevozi v breme Sklada skupne porabe z 20 % družbenim prispevkom 5,6 din -— potni stroški, voda, električni tok in redno vzdrževanje v breme materialnih stroškov 3 din Skupni stroški: 72 din Kalkulacija je izdelana za 1.000 abonentov ali 312.000 obrokov letno ter bodo sikupni stroški kuhinje, 22 milijonov 464 tisoč dinarjev. Pri kuhinji četrtega obroka bo treba ustanoviti -svet abonentov v- katerem naj bi bili zastopniki vseh sindikalnih pododborov. Svet bo zastopal koristi abonentov, skrbel da bodo s hrano zadovoljni, sodeloval bo. pri sestavi jedilnikov, skrbel za higiensko razdeljevanje hrane ter za čim ekanomičneje poslovanje kuhinje. Ta članek ne bi bil popoln ako ne bi navedli vsaj najvažnejših razlogov za uvedbo četrtega obroka. Izven -ožjega območja tovarne v oddaljenosti nad 5 -km stanuje 587 delavcev. Med njimi je 267 delavcev, ki prihajajo na delo iz oddaljenosti nad 15 'km. Mnogi od teh odhajajo z 'doma celo več kot tri ure pred pričetkom delovnega časa in so dnevno z doma do 14 ur ter so ves ta čas brez tople hrane. Ze na delo prihajajo utrujeni. Tem delavcem bo pomenili topli obrok skoraj kakor kosilo .in v veliki meri nadomestili nesorazmerno količino energije, ki jo izgube na poti. Tepli obrok bo pomemben zlasti v dopoldanski izmeni. Pogoji dela v naš,i tovarni so težki in delavci, ki odhajajo z doma v zgodnjih jutranjih urah največkrat nimajo za zajtrk krepke hrane. Znano je, da mnogi delavci, ki žive v samslkih barakah in tisti, ki žive ločeno od svojih družin, kuhajo sami največkrat le po en obrok hrane dnevno ter uživajo pretežno le suho hrano. Mnogim od teh delavcev bo četrti obrok hrane pomenil edini vmesni topel obrok hrane, Odnosno edino spremembo v enolični hrani. Pri sistematskih zdravniških pregledih, ki jih je 'izvršila obratna ambulanta je bilo ugotovljeno, da je zdravstvena in delovna kondicija onih, ki so sprejemali varstveni Obrok ugodnejša. Pričakujemo tudi, da bo četrti obrok, ki bo vseboval blizu 10 gramov živalskih beljakovin, vplival ugodno na boljše splošno zdravstveno stanje delavcev ter na boljšo obnovo telesnih moči med polurnim odmorom ter bo zmanjšano število obratnih nezgod, ki se jih sedaj pripeti največ v prvi uri po odmoru. Nalogo za pripravo ustanovitve kuhinje je prevzel referent za družbeni standard tov. KAURlC. Poznamo ga, zato vemo, da bo opravil 'Svojo dolžnost do neka, to je 'do 1. aprila, če le ne bo naletel na zapreke pri dobaviteljih in izsledovaloih vseh potrebnih kuhinjskih naprav. Pregled dela LMS v Cinkarni NEKAJ MISLI O LETNI KONFERENCI LMS Organizacija ljudske mladine stopa z novim delovnim obdobjem v drugo desetletje krepitve sistema naše neposredne socialistične demokracije; stojimo na pragu perspektivnega plana za prvo polovico te poti, ki bo odprl naši organizaciji nove možnosti za splošno družbeno afirmacijo, katero pa bomo izkoristili le v primeru, če se borno še bolj vključili v mehanizem delovanja jugoslovanske socialistične prakse in se pojavljali povsod, kjerkoli bo mogoče v vlogi aktivnega pospeševalca. Zato pa maramo temelje našega programiranja čimbolj makrontzirati z objektivno pogojnimi, družbeno-dkonomskimi procesi. Izhodišče mora biti postavljeno na takšno osnovo, ki bo v največji meri upoštevala interese in potrebe vsakega posameznika, kajti le na ta način bomo lahko uspešno sproščali danes mogoče še neslutene ustvarjalne sile pri mladih ljudeh. In dalje, naši programi — kdorkoli in na katerem kol področju jih izdeluje, mora gledati na to, da se bo sicer njihov neposredni učinek Zlasti občutil v tabu 1961, da pa bodo ti programi imeli tudi svoj posredni vpliv za delo naše organizacije v letih perspektivnega razvoja Vsak mladinec našega kolektiva bi se moral prvo seznaniti z zgoraj omenjenimi besedami, potem pa vključiti diskusijo, ki je bila na mladinski letni konferenci dokaj skromna. Mladinska konferenca, ki je bila dne 7. 12 1960 v sindikalni dvorani, je bila organizacijsko zadovoljivo pripravljena. Bilo pa je opaziti, da nekateri diskutanti niso postavljal: konkretnih primerov, ki so aktualni za naše probleme. Poročilo, ki ga je podal tov. predsednik, se je nanašalo v glavnem na probleme, na katere je naletela mladina v preteklem letu. Iz vseh debat in razprav je razvidno, da se je vzporedno z razvojem delavskega samoupravljanja postopoma večalo tudi število mladincev v DS in v upravnih organih. Nadalje je govoril predsednik o slabi aktivnosti mladine v našem podjetju in omenil, da je temu vzrok to, da se mladina vozi iz bližnje in daljnje okcilice Celja. Največji problem je stanovanje in velika flukbuaoija, kljub temu da je kolektiv Vložil ogromna sredstva za rešitev stanovanjske krize. Pojavljajo se važna vprašanja o zgraditvi samskega doma, kjer bi ti ljudje dobili svoja primerna samska stanovanja, da jiirn ne bi Ibifio treba po končanem delu v tovarni delati še popoldne na kmečkih posestvih za slabo sobo na podstrešju. Po drugi strani pa je tcv. predsednik poudaril, da se je mladina aktivno udeleževala na vseh področjih športne dejavnosti. Saj smo ob Dnevu mladosti zasedli v obč. merilu 4. mesto. Nadalje je omenil, da krivda za neuspešno delo mladine ni samo v vodstvu mladine, ampak tiudi v osnovni organizaciji ZK. Drugi vzrok pa je v tem, da sami člani mladinskega vodstva nimajo dovclj čuta odgovornosti in se ne zavedajo, da zastopajo mladino našega pod jetija. V svojem poročilu je omenil, da so predpogoji za odstranitev problemov naslednji: 1. Ureditev obratnih aktivov, postaviti na pnesta predsednikov sposobne ljudi, ki imajo voljo do ddla v mladinski organizaciji. 2. Sam komite mora imeti več stika oziro-:na povezave z ostalimi organizacijami. 3. Zainteresirati mladino za samo dalo in to z raznimi krožki, klubi, kulturnimi prireditvami, športnimi tekmovanji in podobno. Diiskutant — predsednik okrajnega komiteja LMS tov. KNAFELC Franc je omenil, da je letos 15-letnica osvoboditve in 10-letnica US. Med tem časom smo dosegli lepe uspehe. Primerjava mladine med drugimi kolektivi po aktivnosti, bi ugodno vplivala na mladince našega kolektiva. Izjavil je, da je vodstvo 'imelo premalo posluha, da bi ugodilo željam mladine. Vsi nadaljnji diskutanti so se dotaknili problemov naše mladine in omenili, da je torkih in petkih s pričetkom ob 17. uri. vzrok za neuspešno delo velika fluiktuacija, stanovanje in delovni pogoji, ki so pri nas zelo težki. V našem nadaljnjem delu ne smemo prezreti dosedanjih nalog, ki jih nismo v celoti izpolnili in pa nalog, ko so še pred nami, katere pa doisedaj nismo poizkušali reševati. Nov komite, ki je bil izvoljen na konferenci, bo imel odločilno besedo pri tem izvajanju. Pri volitvah so bili izvoljeni v tovarniški komite LMS naslednji mladinci: 1. PEČNIK Maks 2. GRASOVNIK Marija 3. VESELKO Stefan 4. Ing- CUKROV Jeriislav 5. TOMAZlC Franc 6. ANDREJAŠ Martin 7. MARČEN Majda 8. FLEŠAR Nuša 9. GORŠEK Stanko 10. KOMPAN Ljubo 11. KOGOVŠEK Marijan Novemu komiteju želimo pri nadaljnjem delu z našo mladino veliko uspehov. ŠAH«ŠAH•ŠAH•ŠAH ŽELEZARA SISAK : CINKARNA CELJE Dne 11. decembra 1960 je bila odiigrana v Celju povratna tolkma s šabisti železarne iz Siska. Tudi to tekmo je naše moštvo odločilo v svojo korist z rezultatom 7:3. Posamezni ‘izidi partij so bili naslednji: CINKARNA — ŽELEZARNA 1. inž Vrhovec — Jafcolič 1—0 2. Šnajder — Vodanovič 0—1 3. iinž. Pipuš — Bljaizavič 1 — 0 4. Arh — Vujaraič 1 — 0 5. inž. Stegenšek — Djurič 0 — 1 6. Počivalšeik — Sivič 1 — 0 7. Mraz — Tadič 1 — 0 8. Jančič — Božalo 1—0 9. inž. Marjanovič — Zec 1 — 0 10. Persolja — Purgar 0 — 1 Tekma, kakor tudi poznejši družabni sestanek je potekel v naj,bolj prijateljskem vzdušju. Pred tekmo sta s>i zastopnika obeh moštev izmenjala spominska darila. Brzoturnirji Na kvalifikacijskem turnirju sta si prvo in drugo mesta razdelila Počivalšek in Mraz s 4 točkami. Sledijo: inž. Marjanovič, Persolja, Ženko in Kckllč. Braoturnirja v mesecu decembru se je udeležilo pet igralcev. Zmagal je stoodstotno ing. Pipuš. Sledijo: Mraz, Jančič, ing. Marjanovič in Zorko V mesecu januarju so bili odigrani trije brzoturnirji z naslednjimi izidi. Na prvem je zmagal Počivalšek, ki je nabral 5 točk. Sledijo: dng. Pipuš, Mraz in Persolja. Na drugem je ing. Pipuš ponovno premagal vse svoje nasprotnike, drugi je bil ing. Marjanovič. Sledijo: Počivalšek, Mraz, Persolja in Zorko. Na tretjem sta si prvo in drugo mesto delila Persolja in Mraz. Sledili so: ing. Pipuš, Počivalšek, Zorko. Z brzotuirininjem v mesecu decembru je bila zaključena šahovska sezona za leto 1960. Ker je bila naša sekcija v minulem letu žejo aktivna pa tudi uspešna je prav, da v nekaj vrsticah osvežimo spomin na minule dogodke. Med najvažnejše ‘interne prireditve spadajo predvsem turnir za prvenstvo sekcije in mesečni brzoturnirji. Na prvenstvu Cinkarne, ki je bilo kot vedno deljeno v kvalifikacijski in finalni turnir je sodelovalo 14 igralcev. Prvenstvo je prepričevalno osvojil ing. Vrhovec, saj je premagal vse svoje nasprotnike. Odigrani so bili vsi redni in mesečni torzo-tumirji in en izredni fonsa turnir. Povprečna udeležba na teh turnirjih je bilo sedem igralcev. Največ zmag je osvojil Snajder ‘in sicer 5 pred ing. Piipušem 4 itd. Naše moštvo je tudi v letu 1960 osvojilo sindikalno prvenstvo Celja. Posebno aktivnost je pokazala naša sekcija z cdlgranjem prijateljskih tekem. Saj ie na teh dosegla lepe uspehe pa tudi navezala veliko prija,teljiskih stikov s soigralci. Prepričani smo, da bo našim igralcem ostala v leipem spominu udeležba na veličastnem festivalu v Opatiji. Zelo pomembno je tudi naše srečanje s šabisti kolektiva železarne v Sisku, ^aj je 'to prvo prijateljsko srečanje navezalo med člani obeh kolektivov res prisrčne stike. K temu naj še dodamo že tradicionalno srečanje s šabisti »Delamarisa« v Izoli. listo kot za tekmovanje z žeHezanji iz Siska velja ‘tudi naše srečanje z rudarji v Mežici, kjer se je naš kolektiv pomeril tudi v drugih športnih panogah, kar se je pokazailo kot popolnoma pravilno ker najlboij pripomore k širšemu medsebojnemu spoznavanju in to smo videli prav v Mežici. Naše moštvo je odigralo 14 rtekem, na katerih je doseglo 143 in pol točk, izgubilo pa 90 in pol točk. Največ točk za moštvo je priboril ing. Pipuš in sicer 23. Sledijo: ing. Vrhovec 21, Snajder 15, Arh 14 in pol, ing. Klinger 11, Dečko in Počivalšek 8 in pol, Jančič 8, Mraz in ing. Stegenšek 7 in pol, riitd. Za uspehe, ki jih 'je dosegla naša sekcija, se moramo zahvaliti Izredni požrtvovalnosti naših igralcev 'kakor 'tudi predsedniku sekcije tov ing, Marjanoviču. Sahlsti Cinkarne v Sisku Foto ing. Vrhovec Vsekakor posebna hvala gre naši sindikalni podružnici, ki je vedno pripravljena omogočiti izvedbo našega programa. PRVENSTVO CINKARNE Meseca januarja se je pričel finalni turnir za prvenstvo Cinkarne v letu 1961. Tekmovanja se udeležuje deset igralcev, ki so se pri žrebu takole uvrstili v turnirsko tabelo: 1. Jančič Jože, 2. ing. Pipuš Iskren, 3., Persolja Vinko, 4. ing. Marjanovič Slavko, 5. Počivalšek Ciril, 6. Mraz Rudi, 7. Dečko Franc, 8. ing. Vrhovec Slavko, 9- Zorko Ivan, 10. Krašovec Franc. Prvenstvo igrajo v Šahovskem domu ob torkih in petkih ob 17. uri. Izdaja Cinkarna Celje — Urejuje uredniški odbor — Za odbor odgovoren Janko Stadler — Izhaja mesečno — Tiska < >' »Celjski tisk«. Celje