Janez Pucelj:
Otroški brevir.
>No, Tone Grahut. kako si kaj oni mesec posnemal svetnike?« je Čeferinova Marjančka pičila Grahuta.
>Svetnika poenemati ni tako lahka reč,< se umak-ne Grahut.
»Jaz sem posneniala sveto Terezijo. Ko je bila ie otrok, sta šla z bratcem, da bi mohamedancem ozna-jajala sveio vero in umrla mučenilke — —<
»Marjančka Čeferinova, za mučeoištTO pa je So premalo korajže v tebi.<
>Saj ne mislim tako! Le za misijone sem dajala. Ko so mi daii doma, da bi si kupila žemljico za ma-lico v šoli, pa sem rajši dala za mdsijone, čeprav 8em bila malo lačna.c
>Jaz sem pa Janeza Kancijana, da se luseni od takrat nobenkrat zlagal,< se pohvali Štefenakov Tiače.
»Nobenkrat zlagati se — to .ni tako lahkolc
»Enkrat bi se bil kmatu. Vprašali bo me, zakaj me ni tako dolgo iz šole. Kako, če sem bil pa zaprtl
36
2e sem imel laž na jeziku, da so nas župnik poklicali, da hi jim jabolka obirali, ko semi ne morejo na ja-blano — pa kar bo, bo, sem si mislil, in povedal po pravici: zaprt sem bil. Potlej je pa Še doma padalo. Zlagal se pa niseml<
»Tone Grahut jih pa ni niČ posnemal,< pikoe fipet MaijanČka.
Tone GraKut hoče že povedati, kako je slednji dan dajal malico Andrejčkovemu Jožku, ki so doma tako revni, čeprav tudi Grahutovi niso bogati; kako se tndi on nJ nobenkrat ztagal in je moral klečati, ko je nekoč po pravici povedal, ko bi bil lahko utajil; kako si je ves mesec prizadeval, da bi zvečer zbrano molil rožni venec, ko veadar nihče ne more refti, da bi bil rožni venec tako kratkočasna molitev — pa zmisli se, da so bili svetniki ponižni ter zapre že od-prta usta in molči.
Lisiopad — november.
1.   Vsi  svetniki. Videl sem  veliko
množico, ki je nihče ni mogel presteti, iz vseh oarodov in ro-dov in Ijudstev in jezikoT; stali so pred preatolom in Jagnje-tom, oblečeni v bela oblaČila in s palmami t rokab. In klicali so z moČnim glasom: »Zveličauje našemu Bogu, ki sedi na pre-stolu, in JagnjetuU {Raz. 7; 9, 10.)
Kraljica vseh svetnikov, prosi za nas!
Vei svetniki in svetnice božje, proeite za nas!
2.  Verne   duše.
Sil peklenskih
resi, Gospod, njih duše!
Naj poči-vajo v mitu!
Aznenl
37
4. Sv. Karol Boro-m e j ,    milanski   nadekof, nas uči:  Vse eedanje živ-ljenje je sola, kjer se mo-rarao samo tega učiti, ka-ko bi srečno umrli. Kako uaj   srečno   ujnro  tisti,  ki se tega nikdar niso učilit Bodite pripravljeni; zakaj ob uri, ko ne mislite, bo prišel Sin človekov. (Luk.  12; 40.)
10.   Sv.  Andrej  Ave-1 i n s k i    je   bil   doktor   Sv. pisma in svetnega prava. Šest iu dvajset Iet star se da po-sveiiti   v mašnika.  Ko  nekoč pri cerkveni pravdi brani ne-kega prijatelja, se mu spolz-ne med zagovorom iz ust laž. Zvečer pride domov, vzanieSv. pismo  m  bere:   Usta,  ki  go-
vore laž, umore dušo. Ta beseda ga tolikanj prevzame,* da se uad tem malim grehom razjoka in takoj odložil siužbo pravduika.                                    .               ^
Dokler je sapa v meni in dihanje od Bo«a v mojih nosnicah, ne bodo govorila moja usta krivice in moj jezik ne bo zmiŠljeval laži, (Job. 27; 3, 4.)
11.  Sv. škof Mattio je bil sin poganskega po-veljnika. Tako je bil tudi sam v mladih letii vojak. Že takrat se je pripravljal na sv. krst. Ko je nekega mrzlega zimskega jutra jaJial s tovariši na sprebod, zagleda pri mestnih vratih beraca, napol nagega, ki prosi vbogajme v imeau Jezusovero. Mariin nima de-uarja. Kaj stori? Meč potegne in si razpolovi vojaski plasč:   polovico ga  da beraču,   z  drugo  polovico  se ogrne sam. Nekateri tovariši se mu posmehujejo, drugi ga obČudujejo.   Ponoči  pa  se mu V  spanju  prikaže Kristus,   ogrnjen   s   polovico   Martinovega  plasČa,  in reče angelom,  ki  so ga spremljali:   »S tem  plaščem me je odel Še nekrščenec Martin.< Nag 8em bil in sto me oblekli. (Mat. 25; 36.)
38
13. Sv. Stanislav Kostka, poljski svetnik in knkor sv. Alojzij zgled mladini, je bil že v ot^oskih letih tako sramežljiv, da ga je kar rdečica oblila ali je celo omedlel, kadar je le slisal kakšno nespodobno besedo. Zato je oče, plemič, večkrat rekel gostom, če je hoiel kateri kakšno bolj prostaŠko reči: »Tiho o tem, sicer se bo Stanko tako zamaknil, da ga bomo morali od tal vzdigniti.« To svojo sramežljivost je ohranil Stanislav vse žive dni in ni omadeževal krstne nedolžnosti z uobenim grehom. Ko je ležal na srortni postelji, ga vprašajo sobratje, ali je pripravljen mnreti. Ves vesel odgovori z besedami psalmistovimi: >Pripravl]eno je moje srce, o Bog, pripravljeno je moje STce.t Osenmajst let star je kot novinec Jezu-sove družbe izdihnil svojo Čisto dušo, izgovarjajoČ sladki imeni: Jezus in Marija. O kako lep je čist rod v svetlobi svoje Čednosfi, zakaj njegov spomin je ve-čeu, ker je v časti pri Bogu in pri ljudeh. (Modr. 4; 1.)
19. Sv. EHzabeta, zavetnica revežev in si-romakov, je nekoč nesla pod plaŠčera kruha, me-sa, jajc in drugega ži-veža, da bi ga razdelila ubožcem. Kar stopi pred njo njen mož, deželni grof, Ludvik: »Pokaži, kaj neseš!« Elizabeta odgrne ptasč in glej, grof vidi same bele in rdece rože, da tako Ie-pih Še nikdar videl ni. — Nekoč drugič, ko je bil grof zdoma, vzajne Elizabeta v grad gobavega decka, ki ga je bil zapustil ves svet, ga skoplje, pomazili z oljem ter položi v svojo posteljo. Ko se grof vrne, ga njegova mati, ki Elizabeti ni bila preveč naklonjena, brž vede v spal-nico in zbadljivo rece: »Pojdi, boš videl čudeŽ svoje
39
Elizabete!« Ludvik stopi k postelji, jo odgrne, pa na-
mesto gobavca zagleda podobo — križanega Zveličarja,
Lomi IaČnemu svoj kruli in vodi ubožce in poti-
kavce v svojo hišo; ko vkliš nagega, ga obleci!  (Iz.
58; 7.)
22.   Sv. devica   in   muče-nica C e c i 1 i j a   je rekla bi-ričem:    »Za   Kristusa  umreti, se ne pravi, pokoncati svojo mladost, temveč jo prenoviti, dati   malo   prahu   in   prejeti zanj zJato, tesno in nizko sta-[ novanje zamenjati za palačo, | dati  minlji-vost  in  dobiti  za-njo neminljivoat.«
Kdor hoče svoje življe-nje rešiti^ ga bo izgubil. Kdor pa svoje življenje za-stran iaene izgubi, ga bo našel  (Mat.  16; 25.)
24.  Sv. Janez od KriŽa, ki je preobilo trpel v žiTljenju, je klečal nekoč pred razpelom. Kar za-sliši gtas: »Jaaez, kakšno placilo hočeš za vse delo, ki ai ga stotil zame?<  Janez ne odgovori. Ko pa zasliši iate besede še vdiugič in ^tietjič, apozna, da je glas od Boga, in reče:  »Gospod, zate trpeti in biti zani-čevan!« Če s Kristusom trpimo, bomo z njim tadi po-veličani. (Rim. 8; 17.)
25.  Ko je bila sv. devica ia mucenica Katarina se poganka, zagleda nekoč v sanjah sila lepo kraljico b prelepim detetom v naročju. Kraljica pokaže Kata-lino in vpraša  dete:   »Kako ti  je  všeč ta   deklica?< Dete se obrne vstran in reče:   »Ni lepa,   ker   še   ni-krsčena-c Ta prikazen od sile prevzame Kaiarino: dai 3e poučiti v sv. veri in prejme sr. krst. V noči po krstol se ji epet prikaže lepa gospa z Jetetom. Zdaj se detel samo skloni h Katarini, se ji Ljubo nasmehlja ter ji| natakne dragocen prstan na roko.
Kdor bo veroval in bo krščen, bo zveličan; kdo^ pa ne bo veroval, bo pogubljen. (Maik. 16; 16.)
40
30. Poganski sodnik je obsodi
sv.Andreja, apostola, Petroveg brata, na križ. Ko 80 ga pripelja* nu raorisče ter je zagledal križ, j. siegnil nposto! roke in že od daleč klical:  »O dobri križ, ki imaš vso lepoto od udov Gospoda našega Je zusa  Kristusa, kako dolgo že hn penim po tebi, te srčno Ijubim, seni te brez prenehanja iskal in te sled-njič   s   hrepeneČo    dušo   le   našel; sprejmi me od Ijudi in me vrni mo-jemu Učeniku, da me po tebi sprej-tne, ki me je po tebi odrešil.«  Po teb   besedah  Andrej  poljubi  križ, se sleče ia se da privezati nanj.
O sveti križ, življenja lufi, o sveti križ, nebeŠki ključ, ponižno te častimo, zveatobo obljubimot