Celje - skladišče imm ititMu D-Per s V CELJU § Glasilo družbenega podjetja Steklarne »Boris Kidrič« in Steklarske šole iz Rogaške Slatine Leto 18, januar-februar 1990 V spomin sodelavcem Štiri mlada življenja je kruta usoda iztrgala iz naše sredine in jim preprečila vračanje k svojim domačim ognjiščem. Kakšno grozljivo naključje je moralo biti, da je navidezno nedolžno železje presekalo življenjske sanje ravno našim ljudem, ki so se ob začetku tedna odpravljali svojim vsakdanjim dolžnostim naproti. MIRKO PERNJEK rojen 13. 4. 1968 samski Žutnica 54, Krapina V Steklarni se je zaposlil 2. 7. 1986 kot odnašalec, 15. 5. 1987 je odšel v JLA in se ponovno zaposlil 18. 5. 1988 kot odnašalec. Ob takih tragedijah se vsak ri sebi zamisli ob spoznanju, ako krhko je pravzaprav življenje. Majhna nepremišljenost pa take nepopravljive napake. V torek, 6. 3. 1990 ob 16.00 uri smo v Steklarni »Boris Kidrič« sodelavci, znanci, prijatelji, poklonili spomin na sedem mladih življenj, ki so v krvnem davku ceste izgubili življenja. Zadnje slovo je bilo name- njeno štirim našim sodelavcem. EMA ZAVRŠKI, roj. NEŽMAH rojena 30. 4. 1965 poročena sin Dušan, roj. 2.11. 1986 Log 43, Rogatec V Steklarni se je zaposlila 1. 8. 1980 kot odnašalka, 1. 5. 1982 pa je bila premeščena na mesto brisalke stekla v Dodelavi. DARKO ŠAFRANKO rojen 20. 3. 1968 samski Prigorje 62, Djurmanec V Steklarni se je zaposlil 1. 19. 1987 kot stekobrusilec, 17. 3. 1988 je odšel v JLA in se vrnil 3. 4. 1989 in se po-novno zaposlil kot steklobru-silec. RATKO OVČARIČ rojen 3. 11. 1962 Doliče 122, Krapina V Steklarni se je zaposlil 2. Preberite! V olitve I990so pred vrati Splošne, neposredne volitve/ 2 p' premislek! Kratko razmišljanje o delovanju sindikata ) Predlog dela ukrepov vodstva podjetja 4 Investicijska vlaganja 5 Aktualno v zvezi s pričetkom nove proizvodnje v Kozjem 6 Nezadovoljni steklarski delavci v Kozjem 7 Prijavnica in razpis za letovanje 8 Poročilo o opravljeni merski analizi delovnih mest 9 Predvsem moramo biti strpni/ 10 Spremembe sindikata so nujne 11 Delo komisije za šport in rekreacijo v letu 1989 12 Kadrovske zanimivosti 14 Za razvedrilo 16 2. 1982 kot krogličar. 6. 1. 1983 je odšel v JLA in se vrnil 1. 3. 1984 in se ponovno zaposlil kot krogličar. 31. 5. 1985 je odšel v steklarno »BK« Pula. V steklarno »Boris Kidrič« se je ponovno vrnil 21. 11. 1987 in se zaposlil kot krogličar. Boleča praznina bo ostala in težko jo bo zapolniti, z njihovo veliko prerano smrtjo smo izgubili dobre in pridne sodelavce. Čeprav so večinoma delali le kratek čas v steklarni, pa je bilo dovolj, da so pokazali kako je potrebno delati, da postaneš zaželen in spoštovan sodelavec in prijatelj. Ne boste pozabljeni. Spomin na vaše vedre obraze in sotovarištvo vas bo ohranilo med živimi. Stari pregovor pravi, da je človek živ dokler živi v mislih bližnjih in prijateljev. Sindikat Steklarne »BK« Volitve 1990 so pred vrati 10. marca so bili izpeljani zadnji zbori volilcev in s tem se končuje druga faza predvolilnih aktivnosti - določanje kandidatov za delegate občinske in republiške skupščine. Na kandidatne liste, o katerih bomo odločali na volitvah aprila, bodo za volitve delegatov v zbore združenega dela in zbor krajevnih skupnosti uvrščeni vsi tisti kandidati, ki so na zborih volilcev v svoji volilni enoti (krajevni skupnosti ah podjetju) dobili vsaj 50 glasov podpore. Vsakdo, ki kandidira za delegata v Zboru združenega dela republiške skupščine, mora dobiti na zborih volilcev 100 glasov podpore. O njegovi kandidaturi odločajo zbori volilcev v podjetjih s tisto dejavnostjo, v kateri je kandidat zaposlen (npr. na zborih volilcev s področja industrije v občini se odloča tudi o kandidaturi Valterja Jordana, ki je predlagan za delegata za področje industrije v Zbor združenega dela republiške skupščine). Na zborih volilcev v krajevnih skupnostih pa so se volilci izjavljali tudi o podpori predlaganim kandidatom za predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije. Tako bomo na volitvah lahko glasovali za tiste kandidate za predsednika predsedstva, ki so na zborih volilcev v vsej Sloveniji dobili vsaj 5000 glasov podpore. Kandidiranje na zborih volilcev pa ni edini način določanja kandidatov. Možno je tudi kandidiranje s podpisovanjem (primer Ivan Kramberger). Tako mora nekdo, ki želi kandidirati za delegata v zboru združenega dela občinske skupščine v svoji volilni enoti (podjetju) zbrati vsaj 30 overovljenih podpisov. Kandidat za predsednika Predsedstva Slovenije mora zbrati v Sloveniji vsaj 500 podpisov (overovljenih na krajevnem uradu). Tretji način kandidiranja je določanje kandidatov in list kandidatov v političnih organizacijah za družbenopolitični zbor. Vsaka politična organizacija v Sloveniji, ki ima najmanj 500 članov, lahko v vsaki občini do 11. marca vloži listo kandidatov za družbenopolitični zbor. Tako se bomo volilci v občini lahko odločali za eno od najmanj štirih kandidatnih list političnih organizacij — strank. Sredstva iz proračuna, namenjena za delovanje političnih organizacij, bodo po volitvah dobile v takšnih deležih kot bo delež glasov posamezne stranke na volitvah. In kdaj bomo šli na volišča? 8. aprila bomo volili delegate v Zbor občin in Družbenopolitični zbor Skupščine Republike Slovenije ter predsednika in člane Predsedstva Republike Slovenije. 12. aprila bomo v podjetjih in organizacijah volili delegate v Zbor združenega dela ob- činske skupščine in Zbor združenega dela republiške skupščine. 22. aprila bodo splošne volitve delegatov v Zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor občinske skupščine, drugi krog volitev v Zbor občin Skupščine Republike Slovenije (če nobeden od kandidatov v prvem krogu ne bo dobil večine glasov), drugi krog volitev predsednika Predsedstva RS (če v prvem krogu kandidat za predsednika republike ne bo dobil večine glasov), volitve delegatov za zvezni zbor. Na prvi seji občinske skupščine v novem mandatu meseca maja pa bomo izvolili funkcionarja občinske skupščine in izvršnega sveta. Ko bo po volitvah 22. aprila znano, kateri delegati so bili izvoljeni, bodo lahko (najmanj osemčlanske) skupine novoizvoljenih delegatov občinske skupščine predlagale kandidate za predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta ter predsednike zborov občinske skupščine. Izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil večino glasov navzočih vseh zborov občinske skupščine. MILKA DOBRAVC Nekaj poudarkov o vsebini volitev Predsednik skupščine Republike Slovenije Miran Potrč je razpisal splošne, neposredne volitve predsednika in članov predsedstva republike. Ohranjene so volitve po večimenskem načelu, vendar le za zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti oz. zbor občin v družbenopolitični zbor pa bomo volili delegate (poslance) po proporcionalnem načelu. V nadaljevanju pa nekaj več o neposrednih in posrednih volitvah, večinskem in proporcionalnem načelu ter prednosti in pomanjkljivosti le teh. Model neposrednih volitev predstavlja razdelitev političnega prostora na samostojne politične subjekte (zveze ali stranke). Volitve delimo na neposredne (volilci sami brez po- srednika glasujejo za člane skupščinskih teles) in posredne (če volilci prve stopnje volijo volilce druge stopnje), na javne in tajne, na volitve ene osebe ali več oseb obenem — liste. Pri volitvah imajo pomembno vlogo volilni okoliši, ki ščitijo manjšino, saj so volilci posameznih zvez pogosto neenakomerno poräzdroblje-ni po republiki. Oglejmo si naslednji primer: Da ima skupščina (parlament) 100 delegatov (poslancev) v republiki glasuje en milijon volilcev, konkurirata pa dve zvezi in za ZKS glasuje 510.000, za Kmečko zvezo pa 490.000 volilcev. Ce je celotna republika en volilni okoliš in se glasuje za listo s 100 imeni, potem dobi prva ZK — brez veljave proporcionalnega sistema vseh 100 mandatov, skratka brez razdelitve republike na več volilnih okolišev, kjer bi bila v nekaterih okoliših manjšinska kmečka zveza v večini, le-ta izgubi vse mandate. Večinski sistem volitev vedno pripelje v skupščino samo zastopnike določenega dela volilcev. Absolutna ali relativna večina Pri neposrednih volitvah je vključeno vprašanje odnosa med večino in manjšino. Obstajata dva tipa večine: absolutna (če je za izvolitev po- trebno nad polovico oddanih glasov) in relativna (če je za izvolitev potrebno dobiti več glasov kot protikandidat). Poglejmo naslednji primer: oddanih je bilo en milijon glasov, absolutna večina je 500.001 glas, Zveze pa so dobile: — Kmečka zveza (KZ) 400.000 glasov — ZKS 350.000 glasov — socialdemokrati (SDZS) 250.000 glasov V kolikor velja absolutna večina ni izvoljen nihče in je potrebno volitve ponoviti. V drugem krogu SDZS odločajo z dodelitvijo glasov kmečki zvezi ali ZKS, kdo je izvoljen. Princip absolutne in relativne večine ima najmanj dve pomanjkljivosti: obstaja možnost, da dobi absolutna večina volitev manj zastopnikov kot manjšina ali pa so večje ali manjše manjšine izročene večini brez razlike ne glede na to ali je ta večina velika ali majhna. Načelu večine se poskušalo odpomoči z načelom hkratnega upoštevanja mnenja večine in manjšine, kjer poznamo omejeno in pomnoženo glasovanje. Danes je v svetu še najbolj v veljavi proporcionalni (sorazmerni) sistem. Proporcionalni sistem pa skoraj zagotavlja, da bo vsaka Zveza ali organizacija dobila nekaj mest v skupščini. Vendar če bi se v skupščini volilo zgolj po proporcionalnem sistemu, bi to v veliki meri blokiralo posamezne lokalne interese ter sililo volilce, ki se ne želijo opredeljevati za zveze, da se opredelijo za ta ali oni politični program, ali pa da sploh ne glasujejo. Nastop novih političnih organizacij! Največja novost tokratnih volitev bo družbenopolitični zbor. Za delegatska mesta v njih se bodo potegovale stare in nove politične organizacije. Zelo pomembno je evidentiranje kandidatov na zboru volitev. Kandidata lahko V premislek! Dolgo sem premišljevala, kakšna beseda bi najbolje označevala čas, v katerem živimo. Pravzaprav životarimo, trepetamo, zmedeno buljimo v TV ekrane, kolnemo in molimo hkrati. Ene same besede ni. Je pa to čas, ki ga človeška pamet enostavno ne zmore več nadzorovati. Nesramno se je priplazil v naše domove, pritihotapil se je skozi vse špranje in odprtine, napolnil naša srca, zamračil razum. Zaradi njega hodimo z nagubanim čelom in stisnjenimi zobmi. Naši pogovori so se silno poenotili, strnili v strogo črto, zajemajo eno samo temo. Besede in občutki pa so zopet: strah, jeza, skrbi in stiske. Vse manj je smeha, vse manj dobre volje. Prav grozljivo je dejstvo, da na račun obstoječih razmer ni vicev, ni šal, štosov ali norčevanja. Teh sicer tako tipičnih človeških reakcij, tako blagodejnih in zdravilnih, pa spet nujnih za ohranitev ljudske morale. Izginili so vici... »... izginilo je sonce za obzorji, oblaki temni so prekrili svet, le bol in jed se v srcu mi rojeva, oh kje je milih misli sled?« Ta pesnikov verz, s katerim sem končala prejšnji stavek, se mi zdi kot klic vpijočega v puščavi. Zares je treba spustiti žarke v naša srca, ogreti duše in vrniti pravo veljavo vrednotam, ki nas delajo boljše od zveri. Kajti po teoriji evolucije, nas od ostalih prebivalcev zemlje, ratmo razum uvršča med prve in najboljše. Ali res? IRENA JUTRIŠA Sindikalne novice spodbudi k soglasju s kandidaturo le konkretna organizacija predlagateljev. Če je kandidat zadovoljen z načinom in okoljem, v katerem je bil predlagan, z delegatsko funkcijo za katero so ga evidentirali, podpiše izjavo o soglasju s kandidaturo in se loti oblikovanja volilnega programa. Kandidat ima od podpisa soglasja s kandidaturo pravico in dolžnost komunicirati z javnostjo neposredno (zbor volilcev, sestanki itd.) in prek sredstev javnega obveščanja. Skratka, volitve bodo prav gotovo eden najbolj odločilnih dokazov naše volje, da v temeljih spremenimo sistem in družbena razmerja. V športu pravimo, da je pomembno sodelovati, v politiki ni dovolj samo sodelovati ampak tudi zmagati. Vemo pa da na odprtih listah z več kandidati ostajajo obvezno tudi poraženci. Poraz pa lahko kandidatom omilimo, če smo v celotnem volilnem postopku do njih korektni. BRADIČ MIROSLAV, prof. bo v Zaščita interesov delavcev sindikata, (foto Z. Novak) bodoče osnovna naloga Kratko razmišljanje o delovanju sindikata 0 sindikalni prenovi pišejo povsod veliko, zelo malo pa smo o tem zvedeli iz našega časopisa, tako da so delavci Steklarne slabo seznanjeni o nastajanju novih sindikatov in o poskusih dela sindikata po novih kolesnicah. Trdno smo odločeni, da temu naredimo konec in naše delo odpiramo javnosti oziroma delavcem Steklarne in s tem dokažemo, da sindikat že dela in deluje drugače. Treba se bo otresti nalog Nekateri še živijo v iluziji, da splošnega političnega meše- imajo še vedno samoupravlja-tarjenja in ribarjenja v kalnem nje in da lahko sami odločajo in na mesto tega nuditi kon- o svoji usodi. Ostale pa so jim kretno pomoč delavcem. le roke in znanje ter sposob- Ugotavljamo, da delavci, nost ustvarjanja. V tem pa je aktivisti in javnost sploh še ne tudi utemeljitev preobrazbe poznajo novega položaja sin- sindikta iz splošne politične dikata in načina njegova dela. organizacije v delavsko, ki bo z vsemi sredstvi branila pravico delavcev do dela oziroma socialne varnosti. Zato je potrebno kvalitemo izobraževanje čim več sindikalnih delavcev in obsežnejše in kvalitetnejše seznanjanje delavcev preko glasila STEKLAR. Tako danes odpiramo novo stran v glasilu STEKLAR, ki jo bomo imenovali »SINDIKALNE NOVICE«. No ime niti ni pomembno, pomembno je to da boste iz te strani izvedeli za vse aktivnosti sindikata v podjetju STEKLARNA »Boris Kidrič«. Pričakujemo tudi odziv delavcev na vse nepravilnosti, slabosti, napake, in tudi pohvale. Svoja mnenja lahko posredujete na naslov SINDIKAT STEKLARNE »Boris Kidrič«. Kratke sindikalne novice: • Programsko volilna seja konference sindikata steklar- ne je bila 17. 1. 1990. Na njej je bil izvoljen tudi nov izvršni odbor SINDIKATA PODJETJA STEKLARNE in delavci imate vso pravico od teh članov zahtevati informacije o delovanju SINDIKATA. Izvršni odbor sindikata sestavljajo naslednji člani po poslovnih enotah: iz PE Osnovna proizodnja: Jože Bedenik, Rudi Penko, Franc Galun, Vlado Štih, Franc Zupanec, Franc Zupanič; iz PE Dodelava: Rado Drenski, Milorad Kračun, Anton Škorc; iz PE Kristal: Ivan Bračun, Slavko Čoh, Leon Drimel, Stjepan Krklec, Vlado Ratej, Cvetko Sedminek, Alenka Vukovič _ iz PE Dekor Kozje: Franc Černelč, Jože Juhart iz PE Servisne dejavnosti: Edo Petek, Mirko Štih iz Delavske restavrac.: Anica Novak iz Strokovnih služb: Miran Gajšek, Marjana Kahrima-novič Predsednik in sekretar sindikata sta bila s tajnim glasovanjem izvoljena na prvi seji izvršnega odbora, ki je bila dne 26. 1. 1990, in sicer: predsednik sindikata: Albin Šrimpf, sekretar sindikata: Deminik Novak, blagajnik sindikata: Vera Kodelič • V okviru sindikata je bila imenovana komisija za družbeni standard, katera bo skrbela za nabavo in prodajo po sindikalnih cenah. V komisijo so bii imenovani naslednji člani, kateri bodo ob vsaki akciji pobirali naročila po po-slonih enotah: Zvonko Čana-ki, — koordinator, Jože Bedenik, Rado Drenski, Alenka Vukovič, Edo Petek, Vida Juhart • Podan je predlog sindikata, da se denar od solidar- nostne sobote 17.3. ki je namenjen za nakup počitniške hišice, nameni za nakup takšne hišice v toplicah. Konkreten _predlog je, da naj bo to v CATEŠKIH TOPLICAH, kajti s tem bi rešili pereči problem vedno večjega števila vlog za zdravljenje v toplicah. V poletnih mesecih bi bila namenjena za dopuste tistim delavcem, ki ne smejo ali ne želijo dopust preživljati na morju. e Delavcu Rudiju Gajšku smo dodelili finančno pomoč, ker sta mu v kratkem obdobju umrla oba starša. Sredstva v višini 3.000 din so nepovratna, namenjena za nakup nujnih življenjskih potrebščin. • Organizirana je bila majhna slovesnost za jubilante, ki so dopolnili v lanskem letu 20 in 30 let delovne dobe. Zbranim je spregovoril direktor podjetja, ki se je edini odzval vabilu. Kako do boljših poslovnih dosežkov? Predlog dela ukrepov vodstva podjetja Strokovni kolegij je obravnaval trenutni položaj v Steklarni s proizvodnega in finančnega vidika in s tem povezanega materialnega in socialnega položaja zaposlenih, ki je odvisen predvsem od ravni oziroma višine osebnih dohodkov. Ugotovitev, da že dalj časa zaostajamo za republiškim povprečjem je več kot točna, točna pa je tudi ugotovitev, da nam je debelino osebnega dohodka krojila država s svojo ekonomsko politiko, kar je bilo že neštetokrat poudarjeno. Velik vpliv na osebne dohodke pa imamo tudi sami. Trenutno sicer veljajo določeni omejevalni predpisi, ki limitirajo višino osebnih dohodkov. Ti predpisi bi naj prenehali veljati 30. 6. 1990, višina osebnega dohodka pa bi v bodoče naj bila odvisna od uspešnosti vsakega posameznega podjetja, kakor tudi od vsakega posameznega delavca. Vzpostavljanje trga blaga, kapitala in delovne sile bo dolgotrajen proces, ki bo zahteval odpravo marsikatere dogme, zahteval pa bo tudi spremembe v obnašanju slehernega posameznika in podjetij kot celote. Že dosedanje razmere kažejo, da so se mnoga še do včeraj uspešna podjetja našla pred stečajem ali pred drugimi nerešljivimi problemi, zlasti še v otežanem plasmaju svojih proizvodov. V steklarni ugotavljamo, da imamo zagotovljene osnovne pogoje za doseganje optimalnih rezultatov. Ti pogoji so v: — zagotovljenih surovinah in repromaterialu — obnovljenih in posodobljenih proizvodnih agregatih in — zagotovljenem plasmaju naših izdelkov. Naše aktivnosti v bodoče morajo biti usmerjene zlasti v dve smeri in sicer: — vplivati na ekonomsko politiko kjerkoli je to mogoče s ciljem zmanjševanja obre- naše proizvode na znosno menitev gospodarstva za stopnjo, splošno in skupno porabo in — povečati izkoriščenost znižanje prometnega davka za proizvodnega in delovnega časa, povečati donosnost izdelkov in zmanjšati poslovne stroške. Z a realizacijo zgoraj navedenih ciljev se predlaga delavskemu svetu, da sprejme nekatere konkretne sklepe in zadolžitve: 1. Zaradi boljše organizacije dela, izkoriščanja delovnih sredstev in smotrnejše izrabe delovnega časa se delovni čas prerazporedi tako, da traja: — 1. izmena: od 06.00 do 14.00 ure — 2. izmena: od 14.00 do 22.Ö0 ure — 3. izmena: od 22.00 do 06.00 ure. Delovni čas delavcev, ki delajo na štiri izmene traja polnih 8 ur s štafetno predajo dolžnosti kar pomeni, da delavec ne more zapustiti delov- nega mesta preden ne dobi zamenjave. Izmene se menjajo ob 06., 14.00 in 22.00 uri. Za oddelek komerciale se določi gibljivi delovni čas od 06. do 16. ure z obvezno prisotnostjo od 08. do 14.00 ure. Evidenca prisotnih se vodi pri vratarju. Gibljivi delovni čas velja tudi za direktorja podjetja, po potrebi pa tudi za direktorje sektorjev in poslovnih enot. 2. Delavcu, ki zamudi na delo, zapusti delo predčasno ali je neopravičeno odsoten z delovnega mesta med delovnim časom do 30 minut, se odpiše 1 ura. Ce traja zamuda ali odsotnost več kot 30 minut do 1 ure se mu odpišeta 2 uri, če pa zamudi ali je odsoten več kot 1 uro se mu odpiše 8 ur s tem, da se takš- nega delavca za ta dan odstrani z dela. Za izvajanje navedenih ukrepov so odgovorni direktor podjetja, direktorji sektorjev in poslovnih enot, poslovodje in vodje oddelkov ali služb. Če zgoraj navedeni delavci ugotovijo, da delavec, ki je sicer na delu, neustrezno koristi razpoložljivi delovni čas, takšnemu delavcu odpišejo 1 uro. Predlog lahko poda vsak delavec. 3. Osnova za bolniški sta-lež, ki gre v breme podjetja se zniža za 10%. 4. Preverijo in ažurirajo se normativi za vse izdelke. Odgovorni normirci, vodja priprave dela, direktorji PE in poslovodje 5. Preveriti pokritost oziroma donosnost po posameznih izdelkih in kupcih s ciljem povečanja proizvodnje in prodaje izdelkov z najvišjo stopnjo pokritja. Odgovorni direktor komerciale in vodja prodaje. 6. Povečati nadzor in zmanjšati porabo surovin, po-trošnega materiala, rezervnih delov in ostalega ter omejiti nabavo na najnujnejše stvari. Odgovorni direktor podjetja, direktorji sektorjev in poslovnih enot, vodja nabave, poslovodje in skladiščnik. 7. Izdelati stimulativni sistem nagrajevanja, ki mora biti enostaven in razumljiv. Odgovorni direktor podjetja, direktorji sektorjev in poslovnih enot. Ukrepi pod 1., 2. in 3. se pričnejo izvajati s 1. 4. E990, ostali ukrepi in naloge se pričnejo izvajati takoj in so stalne. Skrajni rok za izvršitev in poročanje na delavskem svetu pa je 30. 6. 1990. Novi paket Investicijska vlaganja Bralcem Steklarja predstavljamo paket investicijskih vlaganj, ki jih je kot idejni načrt delavski svet Steklarne že obravnaval s poudarkom na vrstnem redu, oziroma logično razmišljanje, kako smo do te ideje sploh prišli. kislinske polirnice že ob montaži sedanjega novega dela kislinske polirnice, ki se pravkar montira, ustrezale današnjim normativom. Pri čiščenju vod iz bursilnice pa gre za to, da ima voda, ki odteka iz usedalnikov še vedno preveč trdih delcev. V sklopu omenjenega investicijskega paketa bomo reševali tudi izgradnjo novega od- Starost in meritve dokazujejo precejšnjo dotrajanost obzidave na elektro peči, ter plinski Hornovi peči. Življenjska doba teh peči je ocenjena na leto dni, morda pri elektro peči nekoliko več. To pomeni, da se bomo morali v najkrajšem času odločiti za ustrezno tehnično rešitev. V poštev pride: — remont oziroma zamenjava obzidane peči — ali gradnja komplet novih peči s povečano kapaciteto, izboljšano ekologijo, ter manjšo porabo energije na enoto proizvoda. V nadaljevanju želimo enkrat za vselej urediti čiščenje odpadnih voda iz kislinske polirnice in usedalnih voda iz brusilnice na takšnem nivoju oziroma kvaliteti, da bodo ustrezale normativom Evropa 2000. Posebej moram poudariti, da bodo odpadne vode iz lagališča trdih odpadkov. Sedanja deponija Tuncovec bo v dveh letih polna. Proti njej se tudi vodi prava kampanja krajanov, češ da gre za strupene odpadke. Analiza, ki jo je izdelal inštitut Jožef Stefan v Ljubljani dokazuje, da v filtratu ni sledov težkih kovin. Od topnih komponent presega normativ za pitno vodo le topna komponenta kalcijevega sulfata, ki pa ni strupen. Evidentna problematika v Steklarni se pojavlja v dodelavi zaradi premalo prostora. Rešitev bomo iskali v smeri nabave produktivnejših strojev povezanih s transportnim trakom, s čimer bomo povečali tudi produktivnost. Alternativa temu predlogu bi pomenila prostorsko dograditi dodelavo, kar pa je nedvomno slabša stroškovna rešitev. Do tu smo navedli glavne cilje investicije. Dodati pa moram, da je v Steklarni še nekaj zelo aktualnih stvari, ki jih bomo skušali dodati k investicijskemu programu. To so skladišče olja in maziv, skladišče florovodične kisline, prestavitev modelne delavnice, izgradnja garderob in sanitarnega vozla v dodelavi, asfaltacija okolice itd. Cilji, ki smo si jih zadali s programom so sledeči: a) prihranek na energiji nad 10% po enoti proizvoda na obeh novo — zgrajenih investicijah b) povečanje produktivnosti, oziroma zmanjšati strošek delovne sile c) povečanje skupnega obsega proizvodnje 9% d) dokončno rešiti ekološko problematiko Šibka točka inveticijskega projekta so sredstva. Lastnih sredstev skorajda nimamo, saj smo kot izvozniki zmeraj udarjeni z podcenjenim kurzom oziroma premajhno izvozno stimulacijo. Na domačem trgu so naši izdelki obremenjeni z visoko stopnjo prometnega davka. Ker delništvo in ostale možnosti investiranja, ki se jih poslužuje Zapad v Jugoslaviji še niso zaživeli pride v poštev edino varianta z najemom tujega in domačega kredita. Konkretno smo pri tem programu planirali najem namenskih kreditov za reševanje ekoloških problemov. Zato so tudi cilji programa tako postavljeni. Vendar je težava z financiranjem investicije s kreditom v tem, da obremeni podjetju bodoči prihodek. Vsekakor lahko rečem le to, da se na virih investiranja dela, o rešitvah pa boste sprotno obveščeni. Na koncu bi poudaril predvsem to, da je osnovni namen tega investicijskega paketa rešiti ekološke pomanjkljivosti steklarne v celoti. Ekološko gledano bi bilo idealno v kolikor bi dosegli popolno reciklažo odpadnih voda, plinov itd. To je zaenkrat še nemogoče, kajti rešitev zahteva prevelika denarna sredstva, pa tudi strokovno še ni dorečeno. To poudarjam predvsem zaradi tega, ker se bodo morali občani sprijazniti z dejstvom, da popolno ekološko čiste industrije ni. Še vedno se bodo pojavljali odpadki, katere bo potrebno deponirati. Odpadkov voziti drugam ne moreš, kar se je pokazalo tudi pri drugih takšnih primerih. Zato aperliram na naše delavce, kakor krajane, ki zahtevajo, da se Tuncovec čez noč zapre, da je to nemogoče. Saj pomeni isto kakor zapreti Steklarno. Vsekakor pa bo Steklarna že letos spomladi pristopila k sanaciji Tuncovca. Samo priprava (projekt, soglasja, nakup zemljišča) dokumentacija za novo deponijo traja najmanj dve leti, sama izvedba pa tudi pol leta. Za ta čas pa Steklarna potrebuje obstoječo deponijo. Realizacijo tega projekta bom osebno smatral za velik uspeh, saj bo projekt rešil večino zelo aktualne problematike v Steklarni. Že samo ocenjena vrednost med 8 in 10 milijoni DEM pove, da to ni majhna stvar. Prav gotovo pa zelo nujna, za kar se je bralec lahko prepričal že med izvajanjem. CIRIL MOČNIK Obrat embalaže »Estet« Kozje Aktualno v zvezi s pričetkom nove proizvodnje v Kozjem Dobili smo predlog imena in zaščitne znamke za proizvode bodoče embalaže v Kozjem. Ime sestavljajo pomenske črke E-embalaža, STE-steklo, T-zaključnica pojma »ESTET«. Avtor imena je Franc Černelč, ki je skukpaj z Ivom Mrvošem izdelal tudi predlog zaščitnega znaka. Vsekakor pa z imenom še niso rešeni vsi problemi, s katerimi se danes srečuje vodja obrata v ustanavljanju. Naj nanizam le nekaj točk iz aktivnosti, ki se izvajajo: — narediti celotno analizo stanja na področju embalaže v podjetju, — sistematizirati artikle za možne tipizacije, — opraviti tehnološko analizo zaradi postavitve strojev, — narediti primerjalno analizo med obstoječimi in potrebnimi orodji. — izdelati karakteristične vzorce z namenom unifikacije form, — koordinacija pri natečaju za izbor designa, — izbrati dobavitelja domače dodatne opreme, — pripraviti načrt usposabljanja začetnega osebja, — izdelati podrobne načrte in kalkulacije in še bi se dalo našteti dela, ki so potrebna, da bi se lahko pričela proizvodnja, v katero polagamo veliko upanja. Na razpis za »operaterja-strojnika« se je pri nas prijavi- lo ničmanj kot 43 kandidatov. Že tukaj se lahko zamislimo, kakšnega pomena je novo delovno mesto. Nezaposlenost je pred durmi, še zlasti na Kozjanskem. Plan, ki je pred nami, je zelo zahteven na večih področjih: — investicijskem, zaradi zaokrožitve nedokončanih del, — tehnološkem, zaradi uvajanja povsem nove proizvodnje, — kadrovskem, zaradi nujne specializacije, — tržno-ekonomskem, zaradi osvajanja dodatnega tržišča itd. Proizvodnja embalaže v Kozjem ni darilo, je pa izjemen napor, ki se pogojuje z nujnim znanjem na področ- ju grafike, designa, papirja in embalaže. Trenutne aktivnosti so usmerjene tako, da bi bil rok poskusne proizvodnje, ki se načrtuje za mesec maj, čim uspešnejši. Predvidevamo, da bo prva ekipa štirih bodočih operaterjev na lepilki in štanci opravila praktični tečaj v eni od tovarn s podobno opremo in sicer že v mesecu marcu. Hkrati s tem moramo v mesecu marcu zaključiti še ostala gradbena dela (zunanja ureditev) in del strojnih instalacij (preve-zava centralne in mostno dvigalo). Ker pa denarja ni nikoli dovolj, v tem času poteka tudi akcija za dodatno združevanje sredstev s sovlagatelji (FNP) JOŽE BOŽIČEK Načeti medsebojni odnosi Nezadovoljni steklarski delavci v Kozjem Čas in položaj našega kolektiva sta nas privedla do bolečega načetja odnosov v tem kolektivu. Pes pokaže zobe, če mu hočemo izmakniti kost iz njegovega krožnika. Nič manj živalskega ni v človeku, kadar gre za njegovo preživetje. In žal, prišlo je do tega, ni malo naših delavcev, ki ne le da se jezijo, ker v plači močno nazadujemo v primerjavi z naraščanjem življenjskih stroškov, ampak ne zmorjo več s tem denarjem zagotoviti sebi in svojim družinam osnovnih življenjskih pogojev. Sprašujemo se, kdo je krivec za tako stanje. Nekaj časa še potrpimo in delamo. Skušamo razumeti vso zapletenost in težo naših vsesplošnih kriz, nujnosti investiranja in spoštovanja pravil igre. Poklici v steklarstvu niso lahki, o posledicah težkega dela govore številni primeri invalidnosti, tudi ljudi v najlepših in najustvarjalnejših letih. Zabušanti so med nami črne ovce, kot izjema, ki potrjuje pravilo, in jih večina sama zavrne. Zato smo sklenili, da pokličemo v svojo sredino generalnega direktorja, saj sodimo, da imamo z njim premalo neposrednih stikov in da bi takšno srečanje lahko veliko prispevalo k normalizaciji stanja in vzdušja v PE Dekor. Na svojem zboru 20. 2. smo sprejeli 10 točk in jih posredovali vodstvu. Zahteve in pobude, zajete v 10. omenjenih točkah niso vse strogo sindikalistične, vendar kažejo našo pripravljenost, da prisluhnemo širši razlagi in analizi na vsak način zelo neugodnega položaja celotnega podjetja. Grožnja z ustanovitvijo stavkovnega odbora ni objavljena s ciljem izsiljevanja takojšnjega čudežnega povišanja plače ali z željo miniranja vodstva. To metodo smo izbrali le tako, da pokažemo resnično voljo po svojih močeh kot osnovnih organizaciji sindikata prispevati izboljšanju gmotnega položaja zlasti tistih naših delavcev, ki ne prejmejo niti predpisanega najmanjšega osebnega dohodka. Zahtevamo pa tudi takšno organizacijo in vodenje podjetja, da bo delo pošteno plačano. Zahteve bodo izoblikovane skupno! Ker tega žal ne dosegamo, je zbor delavcev Poslovne enote Dekor Kozje naslovil na vodstvu podjetja »zahteve« — tu navajam le nekatere, ostale so zajete v dokumentu, sprejetem na izvršnem odboru sindikata podjetja, kjer so upoštevane tudi pobude iz Kardeljeva. a) materialni položaj delavcev »Dekorja« in Steklarne »BK« je ogrožen. Ugotovitev mora sprožiti akcijo sindikata! b) od vodstva podjetja zahtevamo, da delo organizira tako, da bo poslovni rezultat omogočal: — steklarskemu delu primerno plačilo, to je najmanj povprečno slovensko plačo — formiranje skladov skupne porabe — normalno oskrbovanje s sredstvi za delo — obnovo ključnih osnovnih sredstev c) seznaniti moramo širšo družbeno skupnost s položajem podjetja in našega delavca. Ali naj molče opazujemo, kako se delitev izven gospodarstva bohoti? Ali bomo prisiljeni ustaviti stroje? V sredo, zadnjega februarja je bil izveden zbor delavcev PE Kozje (nekdaj tozd Dekor) na katerem je direktor podjetja steklarne ing. Jože Pelko odzivajoč se apelu sindikata poslovne enote podal analizo gospodarjenja in razvoj steklarne. Odgovarjal je na vprašanja, ki so se sprožila po njegovem poročanju. Na temo o slabem izkupičku pri sicer dokaj uspešnem nastopanju steklarne na tržišču je bila podana precej neohrabrujoča obrazložitev: na zelo pomembne stvari smo nemočni vplivati (devizna poliosiromašuje dobre izvoznike, visok davek, zaostajanje plač v neposredni proizvodnji na račun visokih prispevnih stopenj, štrajk prosvetnih delavcev itd). Brez ohrabrujočih zaključkov! Direktor podjetja je ocenil, da z zmanjšanjem odpadka (sedaj 10%) in povečanim številom izdelanih kosov po glavi zaposlenega upa napovedati ne glede na trenutno veljavne omejitve do 30% višjo plačo. To je bil tudi glavni odgovor, ki pa seveda prisotnih ni mogel zadovoljiti. Pripravljenost delavcev poslušati zahteve, naj na lastne rame zavihtijo še večje breme, je vse manjša. Vemo pa, da z izsiljevanjem in oportunizmom tudi ne moremo doseči ničesar. Prevzemamo svoj del obveznosti, od vodstva pa zahtevamo, da v mesecu marcu: 1. izdela plan za zmanjševanje režije (npr. za 15%) 2. Za potrebno 10% povečanje obsega proizvodnje naj direktorji poslovnih enot in drugi odgovorni vodje izdelajo podrobne načrte. Rezerve prav gotovo nekje še so — organizacijske spremembe, še boljše oskrbovanje s proizvodnimi in tehničnimi sredstvi, racionalizacije transportnih poti, inovacije itd. Ne pristajamo na najenostavnejšo rešitev: še večje fizično izčrpavanje brusilcev in drugih steklarskih delavcev. 3. Nadaljevati pritisk na pristojne organe za zmanjšanje davka na luksuz. Zbor ni dal nikakršnih ohrabrujočih zaključkov, nedvomno pa je pozitivno vplival na razpoloženje kozjanskega kolektiva, ki po izplačilu januarske plače beleži slabše proizvodne rezultate. Nedvomno je rešitev le v boljšem delu. Z zelo močnim poudarkom: vseh zaposlenih od čistilke do direktorja (Pardon)! Marsikomu pa še zveni v ušesih vprašanje, ki ga je postavila ena izmed delavk: »kako preživeti s »plačo« 1.700 din?« (staro milijardo-sedemsto) in odgovor: »težko, težko...« FRANC ČERNELČ Sindikat steklarne Boris Kidrič objavlja na podlagi 8. člena pravilnika o razdeljevanju in koriščenju počitniških zmogljivosti RAZPIS za letovanje v lastnih počitniških hišicah v letu 1990. Na razpis se laho prijavijo vsi delavci, ki združujejo delo v podjetju steklarne Boris Kidrič. Za koriščenje bo na razpolago 18 stanovanjskih enot, letna sezona pa se prične 20. 6. in traja do 8. 9. 1990. V času sezone je koriščenje počitniških hišic omejeno na 10 dni. Počitniške hišice se lahko koristijo tudi izven sezone, kjer čas uporabe ni omejen. Menjava izmen je podana v prijavi. Na osnovi sklepa iz seje izvršnega odbora sindikata z dne 26. 2. 1990 se določijo cene koriščenja počitniških kapacitet kot sledi: 1. za člane kolektiva (družina) 1.400,00 din 2. za zunanje člane 2.800,00 din 3. če letuje zraven koristnika PH še oče, mati, brat, sestra, sodelavec (upokojen ali zaposlen v steklarni) plača dnevno po osebi 32,00 din 4. če letuje zraven koristnika PH še oče, mati, brat, sestra in niso zaposleni v steklarni, plača vsak dnevno po osebi 77,00 din 5. če letuje zraven koristnika PH še znanec, prijatelj in ni zaposlen v steklarni, plača vsak dnevno po osebi 140,00 din Turistična taksa se predvideva za odrasle dnevno 6.00 din Način odplačila bo v 3 obrokih ob izplačilu osebnega dohodka (april, maj, junij) Kandidati, ki so zainteresirani za letovanje, morajo vložiti vlogo do vključno 28. 3. 1990, prepozno prispele vloge ne bomo upoštevali. Vloge sprejemajo člani komisije za družbeni standard. SINDIKAT PODJETJA STEKLARNE BORIS KIDRIČ SINDIKAT STEKLARNE »BORIS KIDRIČ« ROGAŠKA SLATINA KOMISIJA ZA LETOVANJE PRIJAVNICA Podpisani (priimek in ime) ___ zaposlen v poslovni enoti ____ dela in naloge, ki jih opravljam letovati želim v (na) - Pelegrinu - Dajli - Novigradu - Cresu - Pagu v času od I. 20. 6. do 30. 6. II. 30. 6. do 10. 7. III. 10. 7. do 20. 7. IV. 20. 7. do 30. 7. Z mano bodo letovali: priimek in ime leto rojstva V. 30. 7. do 9. 8. VI. 9. 8. do 19. 8. VII. 19. 8. do 29. 8. VIII. 29. 8. do 8. 9. sorodstvo zaposlen 1. _________________________________________________________________________________________________________________________- 2. _____________________________________________________________________________________________________________________— 3. --------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4. ___________________________________________________________________________________________________________________________ 5. ___________________________________________________________________________________________________________________________ V kolikor ne morem dobiti odobreno letovanje v navedenem terminu in kraju, se strinjam, da komisija izbere drug kraj in termin DA i Rogaška Slatina, dne.............1990 NE Podpis prijavljenca: Dr. Tihomir Ratkajec spec. med, dela, prometa in športa Poročilo o opravljeni merski analizi delovnih mest v poročilu so zajeta delovna mesta steklopihača, pomočnika in krogličarja. Študija delovnih operacij po metodi trenutnega opazovanja vsako tretjo minuto, je pokazala zelo dobro iskoriščenost delovnega časa. Od 456 minut opazovanja pri pomočniku je trajalo samo delo 387 minut ali 84,5% delovnega časa, pri krogljičarju 405 min. ali 89,4% delovnega časa. Analiza delovnih položajev po modificirani finski metodi O WAS je pokazala, da nastopajo naslednje obremitve pri pomočniku: 1. predklon in zasuk v ledveni hrbtenici, naklon glave v vratu, ki bodo zahtevali v doglednem času ukrepe; 2. ramenski obroč je obremenjen 82% delovnega časa, kar lahko povzroča bolezni mišic in mišičnih kit v ramenih in nadlahteh; 3. upogibanje v zapestju je zelo pogosto 78,7% delovnega časa; 4. stoja je 91,5%, hoje 8,5% delovnega časa. Pri krogljičarju nastopajo naslednje obremenitve: 1. ramenski obroč je obremenjen 77,7% delovnega časa; 2. upogibanje v zapestju je zelo pogosto 68,5% delovnega časa; 3. hoje je nekaj več kot pri pomočniku 26,4% delovnega časa. Za ugotavljanje poklicne okvare mišičnih kit, podlahti in palcev (škripec), hi bil potreben video posnetek, ali posnetek s kamero na vsake 2 do 3 sekunde, ker so gibi zelo hitri. obremenitve in ne samo od dela. Korigirana efektivna temperatura (KET) v delovnem okolju je tudi proti poldnevu naraščala. Proti koncu izmene je rektalna temperatura dosegla 37,7° C pri pomočniku, pri krogljičarju 37,3° C. Dopustna meja po Kuhlemeierju je 37,7° C, varna meja po Wenzelu 38,3° C. Na podlagi rektalne temperature ocenjujem, da je delo krogljičarja in pomočnika srednje težko. Korigirana efektivna temperatura je presegala večkrat dopustno mejo 29° C po enem avtorju ali 27,1° C po drugem avtorju. Zaključujem, da so fiziološke obremenitve kljub srednji energetski porabi in srednji teži dela zelo visoke. Porast korigirane efektivne temperature nad 27,1° C bi lahko bil kriterij za vročinski dodatek. Če bi ena ali več meritev korigirane efektivne temperature v posameznem dnevu presegala 27,1° C je opravičen na vročinski dodatek. Glede na dejstvo, da je porast rektalne temperature nad 37° nastopil v drugem delu delovnega časa, predlagam uvedbo enega odmora med 11.30 in 13. uro, ne glede na letni čas, s pogojem, da korigirana efektivna temperatura preseže 27,1° C. Trajanje odmora pri pomočniku: n. pr. če nabiranje traja 30 min. odmor je 19% Visoke fiziološke obremenitve Rektalna temperatura je najboljši pokazatelj pregrevanja telesa. Tudi je pokazatelj obremenitve delavca zaradi dela in infra rdečega sevanja v toplotnem okolju. Rektalna temperatura je naraščala proti poldnevu pri obeh delavcih in je rezultat večje toplotne Delo steklopihačev zahteva velike fiziološke obremenitve, (foto Z. Novak) operacije, pomeni 6 min., n. pr. pri oblikovanju in pihanju je odmor 12% operacije, pomeni 4 min. Trajanje odmora pri krogljičarju: če n. pr. izdelava kroglice traja 30 min., odmor je 30%, pomeni 10 min., n. pr. pri izdelavi k rogljiče in nabiranju je odmor 51% operacije, pomeni 15 min. Trajanje odmora je izračunano matematično in lahko nekaj odstopa od dejanske potrebe do odmora. Osnovna pripomba tem predlogom je, da so meritve opravljene le v poletnem času v vročem dnevu. Za pravilno oceno trajanja odmora bi bila potrebna še zimska meritev. 2000 do 2500 porabljenih kalorij Pri pomočniku se srednja frekvenca srca gibala od 77 do 115 utripov v minuti in je večinoma v teku dela presegala 30 utripov od začetne frekvence v mirovanju. Na podlagi povprečnih frekvenc sklepam, da je delo pomočnika lahko do srednje težko z porabo 5 kcal v min, kar po eni 300 kalorij v eni uri ali v teku dela 387 minut približno 2000 kcal. Pri krogljičarju se je frekvenca srca gibala od 100 do 119 utripov v minuti in je tudi v teku dela presegala 30 utripov od začetne frekvence. Delo ocenjujem za srednje težko z porabo 6 kcal v minuti, kar pomeni 360 kcal v eni uri ali v teku dela 405 minuti približno 2500 kcal. Vsekakor, da na oceno koliko posamezni steklopihač potrebuje kalorij za delo vpliva njegova telesna masa. Na povečanje frekvenca srca pri delu je predvsem vplivalo toplotno okolje celo do 45 utripov od začetnega pulza. Izločen znoj v teku dopoldanske imene v šestih urah je bil pri pomočniku in krogljičarju 5,7 1 ali na 1 uro 0,9 1. Takšno znojenje preseže dovoljene meje ISO standarda (Internacionalna organizacija za standardizacijo). Razlog za to je visoka dnevna temperatura opoldan 29° C. Če se z enim litrom znoja izgublja okrog 580 kcal, pomeni, da bi delavca potrebovala okrog 3300 kcal v dopol- danski izmeni. Izguba tekočine z znojenjem se mora nadoknaditi z pitjem tekočin in hrano. V času ugodnejše klime (jesen, spomlad, zima) bo energetska poraba in znojenje manjše. Zaradi tega planiramo opraviti kontrolna merjenja v zimskem ali vmesnem času. Razpored obrokov, njihova kalorijska vrednost in režim pitja tekočin bo predmet nove analize. Na podlagi posnetka delovnih položajev, izmerjene temperature sevalca, je izračunan toplotni tok, ki lahko okvari očesno lečo ali pripelje do opekline kože. Faktor tvega- Posebna »nadloga« tega poklica je močno toplotno sevanje, (foto Z. Novak) nja za nastanek opekline rože-nice ali okvare leče je majhen. 0,2. Izračunan toplotni tok je 0,17 mW/cm2 do 2 mW/cm2 (dovoljuje se do 10 mW/cm2). Nevarnost opekline kože je velika, ker izračunan toplotni tok preseže meje, ki se svetujejo kot varne. V cilju stalne skrbi za zdravje in preprečevanje bolezni in poklicnih bolezni je potrebno nadaljevati s preiskavami na delovnem mestu in nenehno spremljati uvedbo tehnoloških novosti. Zahvaljujem se delavcem na sodelovanju pri meritvah, vodstvenim delavcem pa na podpori. Pogovor z Avgustom Štancerjem Predvsem moramo biti strpni! S področja samoupravljalske prakse pod vod- - Kaj menite o tem, da bi se stvom prof. Miroslava Bradiča, sem bila zadolžena, Slovenija odcepila od SFRJ! da naredim intervju z borcem v KS Rogaška Sla- Avgust Štancer: »Ževusta-tina, o aktualnih dogodkih. Zelo vestno in resno vi SFRJ je določeno, da ima sem se lotila te naloge in jo opravila z upokojenim vsaka republika pravico do duhovnikom Avgustom Štancerjem v novembru ločitve, seveda s soglasjem jggg drugih republik. Po amand- majih nove slov. ustave, je zo-je trda volja Kosova po repu- Pet izrecno dodana pravica, bliki. Gotovo je tu vmes še do odcepitve. Res je, da želi-Albanija in Črna gora, pri mo biti enakopravni v sklopu Borčevo življenje »Ko je leta 41 okupator okupiral Jugoslavijo sem bil za kaplana v Trbovljah. Tam sem bil aretiran in odpeljan v Laško, v zapore. Okupator je najraje segel po izobražencih. Po naključju so me izpustili, nakar sem moral iti domov v Šmarje. Medtem ko je okupator začel izseljevati ljudi. V Ljubljani je bila že organizirana OF. V Šmarju sem se tudi jaz takoj vključil v delo OF. Ko sem postal sumljiv sem moral zbežati na Hrvaško. Tudi tam sem se vključil v delo LF in sicer v Veliki Gorici pri Zagrebu. Ko pa je bila Slovenija osvobojena pa sem se preselil v Rogaško Slatino.« — Kaj menite o dogodkih na Kosovu? Avgust Štancer: »Dogajanje na Kosovu je bolj vznemirljivo, kot si kdo misli in ima lahko neslutene posledice. Predolgo se že to vprašanje neučinkovito rešuje. Na eni strani so prekategorične zahteve Srbij», na drugi strani pa vseh pa prevroča kri.« SFRJ, toda ne pod vsakim po- Za težke steklarske poklice ustreznejše plačilo! (foto Z. Novak) gojem. Ne vem zakaj je bilo potrebno toliko hrupa okoli tega.« — Kako ocenjujete Markovičevo začrtano gospodarsko reformo? Avgust Štancer: »Markovič je sicer dobro štartal, kar se je videlo iz njegovega nastopnega govora. Veliko navdušenje je pa kmalu splahnelo. Res je, da ne moremo čez noč narediti čudežev. Upoštevati je treba kakšno dediščino je prezvel. Njegova vlada predlaga nove in nove zakone. Zakonov pa smo imeli že sedaj dovolj. Nobena država na svetu nima toliko zakonov kot naša in še ti se med seboj križajo in si nasprotujejo. Menda bo najbolje, da reformo napravimo najprej v lastnih glavah.« — Kaj pa menite o visoki inflaciji? Bo kdo našel recept za znižanje? Avgust Štancer: »Žarišča inflacije segajo več let nazaj. Jemali smo posojila, ki jih nismo uspešno uporabili. Ko pa se stvari preveč zapletejo jih je težko razvozlati. Tudi drugje po svetu se ubadajo s takšnimi problemi. Ne vem kdo bo iznašel recept za znižanje inflacije. Kličejo tuje specialiste.« — Mislite, da se bodo gospodarske razmere pri nas izboljšale in kaj lahko mladi pričakujemo? Avgust Štancer: »Nisem prerok, da bi lahko rekel kdaj in kako se bodo razmere pri-nas izboljšale. Mislim, da mladi, nimajo kaj dosti pričakovati. Imajo pa štipendije, česar včasih ni bilo. Ko sem jaz študiral sem jedel samo enkrat na dan in sploh pojma nisem imel, kaj štipendija je.« — Kaj mislite o pogledih mladih v politiki? Avgust Štancer: »Mladi imajo sicer mnogo drugačnih pogledov na svet in na razmere pri nas. Hočejo oblast. Toda lahko je delati lepe programe in se dokopati oblasti. S tem si hočejo pridobiti volil-ce in simpatizerje. Tako delajo vse razne zveze in alternative. Ko pa pridejo na oblast, sedejo v mehke fotelje, potem pa pozabijo na obljubljene lepe programe. Stolčki so pač ugodni in naredijo človeka komornega. — Kakšen je po vašem mnenju ugled Jugoslavije v svetu? Avgust Štancer: »Na dogodke pri nas gledajo tako, kakršni pač so. Ce tvoj sosed vidi pri tebi, da si slab gospodar, je v vsakem primeru nezaupljiv. Ne bo ti rad posojal, če pa bo posodil, bo zahtevel velike garancije. Naj si nihče ne misli, da bo dokaj podarjenega. Naši partnerji so do nas zelo nezaupljivi zaradi političnega položaja in zaradi gospodarskih razmer. — Kaj mislite o mitingih? Avgust Štancer: Mitingi so presneto dragi in dosedaj niso prinesli nič dobrega, ampak nasprotno. — Zakaj pred Titovo smrtjo ni bilo večjih konfliktov v SFRJ? Avgust Štancer: Tito je bil karizmatična osebnost. Bil je fenomen. Zato ne razumem, zakaj ga mladina napada. Bil je priznan vojskovodja in politik. To je priznaval tudi sovražnik. Priznati moramo, da je imela Jugoslavija v Titovem obdobju velik ugled. Tudi doma so bile razmere ugodnejše. Marsikdo si je želel z njim osebno srečati. Jaz sem imel to priložnost ob sprejemu v Beogradu. Njegov ugled je bil viden tudi ob njegovi smrti in na njegovem pogrebu. — Ali še lahko upamo v boljše čase, brez nemirov, ali bomo zopet začeti živeti kot so nekoč naši predniki? Avgust Štancer: Upajmo v boljše čase, pa ne tako hitro. Želim, da bo tisto, kar je slabo, boljše, kar pa je dobrega, naj postane še boljše. Predvsem pa moramo biti strpni. Če je kje dežela, kjer se cedita mleko in med, se lahko preselimo, a države brez vseh težav, mislim da ni nikjer. Gospodu Avgustu Štancerju se lepo zahvaljujem za razumevanje in prosti čas, ki ga je namenil meni. Želim mu še mnogo zdravih let. ZINKA KOBULA, 2. a Pogovor učenk Steklarske šole z Marjanom Čuješem Spremembe sindikata so nujne Pri samoupravljalski praksi sem opravila razgovor s tov. Marjanom Čuješem, podpredsednikom OOS na Steklarski šoli. Ker je tema pogovora aktualna, menim, da je zanimiva tudi širšemu krogu delovnih ljudi, zato sem se po posvetu z mentorjem tov. Miroslavom Bradičem odločila, da nalogo objavimo. Na nekaj vprašanj je tovariš Čuješ na kratko odgovoril. - Kaj je sindikat na Steklarski šoli in kako je opredeljen? Sindikat je eden od dveh DPO v Steklarski šoli, odkar ne poznamo več klasične organiziranosti ZSMS, ki je bila prej kot tretja DPO v Steklarski šoli. Tako je danes v DO poleg OO ZSS še druga DPO, to je OO ZK. — Kako deluje sindikat na Steklarski šoli? Delovanje sindikatov opredeljuje statut ZSS. Po nivojih organiziranosti poznamo: a) organiziranost delavcev v okviru sindikata na nivoju DO, podjetij in drugih asociacij združenega dela. b) Poznamo organiziranost sindikata na nivoju ZSS in ZSJ. Delo OOS v DO ali podjetju vodi izvršilni odbor sindikata, v katerem so zastopani preko svojih delegatov vsi deli DO. c) Poznamo organiziranost sindikata na področju posa- meznih panog gospodarstva. — Kako vpliva sindikat na Steklarsko šolo na delavce in kako so delavci s tem zadovoljni? Delavci so vedno bolj nezadovoljni z delom sindikata tako pri nas kot tudi drugje, kar pričajo kolektivni in posamični izstopi iz vrst ZSS. Razlogi nezadovoljstva so predvsem v tem: — sindikat vedno ne zastopa avtentičnih interesov delavcev — v teh prizadevanjih je velikokrat nemočen — v številnih okoljih je prišel pod vpliv vodilnih in vodstvenih delavcev, to je poslovodnih struktur ali pa samega direktorja. — Kakšne so spremembe sindikata in kako bi te dosegli? Spremembe bi naj spodbujale sindikat, da postane samostojna in neodvisna organizacija delavcev, ki se ne odpovedujejo svojemu vplivu na politični sistem socialističnega samoupravljanja. Teze o prenovi sindikalne organizacije, ki mora postati resnična de- lavska, samostojna, neodvisna in sposobna hkrati uveljaviti upravičene zahteve svojega članstva, se nanašajo predvsem na: - nadaljni razvoj samoupravljanja - razvojno preobrazbo družbe, ki bo uveljavljala gospodarsko neodvisnost delovanja človeka - razvijanje demokracije kot temelja za uveljavljanje in spoštovanje civilizacijskih pridobitev in širjenje ustvarjalnosti svobode in dostojanstva delovnega človeka in občana. - razširjanje sodobne pravne države - gmotna in socialna varnost tehnoloških presežkov - skrb za delovne in življenjske razmere delavcev - socialna in gmotna varnost vseh delavcev - zaščita stavkajočih delavcev. Te usmeritve bomo dosegli z uresničitvijo ciljev lastne prenove. V to naj bi bili vključeni delavci, ki se prostovoljno vključujejo v sindikat ter delavcem pomagajo pri uresničevanju pravic iz dela in delovnega razmerja, razvijanje demokracije v sindikatu, samostojno in neodvisno delovanje ter zastopanje interesov članov sindikata v institucijah sistema. Pripravili za objavo: RENATA OSTRC, 2. a IVANČIČA PAVLINIČ, 2. a Poročilo Delo komisije za šport in rekreacijo v letu 1989 Komisija za šport in rekreacijo Steklarne je bila v preteklem letu zelo aktivna. To poročilo zajema osnovne dejavnosti in je le strnjen prikaz. Ker smo bili organizirani po tozdih so interna rekreativna srečanja potekala v okviru tozdov, razen nastopa za Steklarno v okviru srečanj z drugimi podjetji. Na področju aktivne rekreacije smo uvedli rekreativno pavzo v tozdu Dodelava in na tistih delovnih mestih za katera smo ocenili, da je to potrebno. Rekreacija izven delovnega časa je bila zelo razgibana in vsestranska. Tako smo imeli: — kegljanje med brusilni-cami — kegljanje med pečmi — letno ligo malega nogometa, kjer je tekmovalo 9 ekip — ribiško tekmovanje ekipno in posamezno — zimska liga v malem nogometu v telovadnici — posamezno prvenstvo Steklarne v šahu — ekipno in posamezno prvenstvo v kegljanju za moške in ženske Športne ekipe naše steklarne so imeli številne nastope v okviru srečanj z drugimi podjetji, ali so nastopale ob jubilejnih praznikih ali na nastopih za občinsko reprezentanco. Tako smo nastopili oz. organizirali: — malonogometni turnir pobratenih občin Ptuj 1989 — že tradicionalni prvomajski hitropotezni turnir v šahu — športno srečanje ŽTO Celje — sodelovali na Steklarskih igrah Jugoslavije — športno srečanje z Dekorjem Kozje — športno srečanje s steklarno Hrastnik — zastopali občino na srečanju bratskih občin Slovenije in Hrvaške — sodelovali na republiškem šahovskem prvenstvu — nabavili karte za kopanje v letnem kopališču v Rogaški Slatini — organizirali nabavo kart za kopanje v bazenih v Atomskih Toplicah — omogočili kopanje v bazenu hotela »Donat« Razen tega je organizirana tedenska rekreacija v telovadnicah ali na igriščih, kakor tudi v kegljišču v Rogaški Slatini. Zelo uspešno smo organizirali strokovni izlet v steklarno AJKA na Madžarskem. (Pomagali pri nabavi ozimnice ter pralnih sredstev, in še nekatere stvari, ki jih nismo naredili a bile so v načrtu.) Nismo pa sodelovali na DŠI občine Šmarje pri Jelšah, ker jih sindikalni svet ni organiziral. Nismo izvedli srečanje kolektiva na Boču, ki je bilo planirano za 22. julij, ker ni bilo finančnih sredstev in prav tako nismo uspeli organizirati strokovnega izleta v ČSR, zaradi carinskih omejitev. Mogoče ste zasledili, da nikjer ne omenjam prvake ali zmagovalce pri raznih športnih panogah, saj je v rekreaciji važno sodelovali ne pa zmagati. Šah Naša ekipa v šahu je nastopila na republiškem sindikalnem prvenstvu za posameznike. Za odlično dosežene rezultate jih lahko samo pohvalimo in čestitamo. Vsi tekmovalci so bili razdeljeni v dve jakostni skupini. V prvi jakostni skupini od 40 udeležencev je Damir Šulc zasedel odlično 7 mesto, Jože Goručan pa 29. V drugi skupini med 46 udeleženci je Alojz Kubale zasedel 10 mesto, Branko Podhraški pa 27. Za odličen uspeh čestitamo. Na posameznem prvenstvu steklarne v šahu, ki je bilo 17. 12. 1989 je zmagal Alojz Kubale, drugo mesto je zasedla Šulc Gordana, tretje Jože Goručan in 4. Branko Podhraški. Kegljanje Na prvenstvu steklarne v ekipnem in posameznem tekmovanju so bili doseženi sledeči rezultati: 1. TOZD -1-231 podrtih kegljev 2. TOZD -3-176 podrtih kegljev 3. TOZD -2-171 podrtih kegljev 4. TOZD -5-146 podrtih keljev 5. DSSS ni imel svoje ekipe Na posameznem je vrstni red sledeči: 1. Žgajner Miklan 421 podrtih kegljev 2. Bračun Franc 389 podrtih kegljev 3. Dimeč Cveto 377 podrtih keljev 4. Vodušek Zvonko 364 podrtih kegljev 5. Trunke!j Marko 360 podrtih kegljev 6. Lampre Franc 355 podrtih kegljev 7. Stanišič Velimir 354 podrtih kegljev 8. Gajšek Borut 321 podrtih keljev To je tudi ekipa, ki nas bo zastopala na sledečih igrah steklarjev Jugoslavije in na ostalih reprezentančnih srečanjih. Med ženskami je vrstni red sledeči: 1. Kahrimanovič Marjana 160 podrtih kegljev 2. Kos Marica 159 podrtih kegljev 3. Žgajner Tilčka 84 podrtih kegljev ZVONKO ČANAK1 December 1989, januar in februar 1990 Kadrovske zanimivosti Stanje, dne 31. 12. 1989 po tozdih TOZD Osnovna izdelava 634 TOZD Dodelava 185 TOZD Kristal 700 TOZD Dekor Kozje 230 TOZD Servisne dejanosti 100 TOZD Delavska restav. 35 TOZD Dalmacijakristal 133 TOZD Tehnokristal 104 DSSS 243 Skupaj steklarna »BK« 2.364 Prišli so: TOZD Osnovna izdelava za določen čas enega leta Damir Boršič, Ivica Hrženjak, Nenad Andrlon, Darko Brumen, Stjepan Lovrenčič, Damir Vukmanič, Danjel Lež, Silvo Šprajc, Goran Halužan in Antun Tepeš vsi odnašalci; iz JLA so se vrnili Stojan Lesar, Andrej Križanec, Robert Martinčič, Tomo Špiljak, Rafael Kopše, Rudolf Berdnik, Aleš Bele, Ivan Zučko, Stjepan Bubnjar in Marjan Gajšek vsi krogličarji; odnašalci Josip Hrček, Darko Petek, Dražen Grilec, Dragutin Grilce, Marjan Kolarec, Damir Tepeš, Dušan Gajšek Branko Bračun, Marjan Vnuk, Franjo Horvat, Josip Drenški, Ivan Kajba in Ignacij Kropeč, vrnil se je tudi pomočnik Srečko Plavčak. V TOZD Dodelava se je iz JLA vrnil brusilec II. v grobi Jožef Šolman. V TOZD Kristal so se iz JLA vrnili Robert Galun brusilec L, Franc Bek pomočnik II. in Marko Plavčak brusilec II., za določen čas 6 mesecev Antonija Vreš in Blanka Maj-cenič obe brisalki stekla. V TOZD Dekor Kozje se je iz JLA vrnil Franz Mazej brusilec I. d. k. V TOZD Servisne dejavnosti se je iz JLA vrnil Zdenko Polšak ključavničar II. V DSS se je iz JLA vrnil Tonček Sajko skladiščni delavec. Odšli so: Iz TOZD Osnovna izdelava v JLA krogličarja Mladen Bosnar in Zlatko Goleč, odnašalci: Mladen Bosnak, Goran Tumaršič, Davor-Milan Vešligaj, Ivan Vnučes, Ivan Miklaužič, Darko Mužar, Mario Grilec in Dejan Drofenik; izključeni so bili odnašal-ca Miroslav Čauvžič in Danko Kralj, Željko Halužan ma-nip. delavec in Zvonimir Go-vedič delavec v zmesarni. Iz TOZD Dodelava se je upokojila Ivanka Ernejc zata- ljevalka robov, v JLA pa je odšel Ivan Cvetko brusilec II. v grobi. Iz TOZD Kristal so odšli v JLA Ivan Krklec in Stanislav Šuc oba brusilca I. in Jože Mikša brusilec II., odpoved pa sta dala Danijela Lapan brisalka stekla in Slavica Pavič pomočnik II. Iz TOZD Dekor Kozje so odšli v JLA brusilci L delovne kategorije Jožef Kajba, Danilo Rožič, Iztok Zupan in brusilca II. delovne kategorije Karel Gorjup ter Jože Zajc; odpoved pa je dal Drago Dvoršak brusilec I. delovne kategorije. Stanje, dne 31. 1. 1990 po poslovnih entah P E Osnovna izdelava 621 P E Dodelava 185 PE Kristal 700 PE Dekor Kozje 227 PE Servisne dejavnosti 99 P E Delavska restairracija 35 PE Dalmacijakristal 133 PE Tehnokristal 105 Strokovne službe 243 Skupaj steklarna »BK« 2.348 Prišli so: V PE Osnovna izdelava za določen čas enega leta Davor Lugarič odnašalec. V PE Kristal sta se iz JLA vrnila brusilca I. Josip Petek in Ivan Stojnšek. V Strokovne službe direktor ekonomsko-finančnega sektorja Davorin Škrinjarič. V PE Tehnokristal Sretan Stipčič. V PE Dalmacijakristal ste-klobrusilka Sofija Govorko. Odšli so: Iz PE Osnovna izdelava v JLA odnašalci Jožef Tepeš, Peter Petauer, Boris Kocijan, Slavko Drofenik in Vinko Bukšek, krogličarji Milan Ži-vičnjak, Dražen Koprivnjak, Jože Kolar, Rudi Krivec in Franc Fišer, izključena sta bila Nenad Vdovič odnašalec in Branko Miklaužič nabiralec dna upokojil se je mojster Ivan Očko. Iz PE Kristal odpoved je dala Marija Hribar pomočnik I., invalidsko pa se je upokojila Sofija Žerjav brisalka stekla. Iz PE Dekor Kozje so odšli v JLA brusilec I. d. k. Andrej Zakošek, brusilca II. d. k. Silvo Kukovičič in Zdenko Resnik. Iz PE Servisne dejavnosti je odšel v JLA kovinostrugar I. Vladek Vnučec. Iz Strokovnih služb je bil invalidsko upokojen skladiščni delavec Alojz Božak. Iz PE DalmacijakristalMa-rica Bebek steklobrusilka. Samo strogi kriteriji kvalitete nas bodo obdržali na zahtevnih tržiščih, (foto Z. Novak) Upokojil se je Jurij Jedvaj Pred kratkim se je upokojil naš dolgoletni sodelavec Jurij Jedvaj. Rodil se je leta 1937 v vasi Brdo pi Krapini, kjer je tudi končal osnovno šolo. Po končani šoli je prišel v Rogaško Slatino v Steklarsko šolo. Tu se je izučil za steklopihalca. Po končani steklarski šoli se je tudi takoj zaposlil v Steklarni. Začel je kot krogličar, pozneje pa je napredoval za nabiralca dna in to delo je opravljal vse do upokojitve. dobrega delavca, ki je bil vedno pripravljen resne trenutke začiniti z njemu svojstvenim humorjem. Tudi ko sem ga obiskal doma je povedal, da si hiše ni zgradil ker ni imel časa, poskušal pa bo sedaj ko bo v pokoju. Sicer je pa skromno izjavil, da posebno dobrih lastnosti tako nima. Našemu sodelavcu želimo, da bi še mnogo let užival zaslužno pokojnino. IVAN KAMENŠEK Stanje, dne 28. 2. 1990 po poslovnih enotah PE Osnovna izdelava 618 PE Dodelava 184 PE Kristal 699 PE Dekor Kozje 230 PE Servisne dejavnosti 99 P E Delavska restavracija 3 S PE Dalmacija kristal 133 PETehnokristal 107 Strokovne službe 243 Skupaj Steklarna »BK« 2.348 Prišli so: V PE Osnovna izdelava so se vrnili iz JLA odnašalec Stje-pan Kolar in krogličarja Martin Korez ter Maksimiljan Za-kclšck. V PE Kristal je prišel iz JLA brusilec I. Robert Podhraški. V PE Dekor Kozje umivalki stekla Marija Koštomaj in Jožica Modrin ter delovodja Ivo Mrvoš. V PE Tehnokristal steklo-brusilca Mario Rončevič in Hrvatin Bantič. V Strokovne službe pripravnik i. st. za določen čas 9 mesecev Darko Zupanič in mat. knjigovodja za določen čas 4 mesece Maja Jankovič. Odšli so: Iz PE Osnovna izdelava invalidsko se je upokojil Martin Cmeršek, krogličar, predčasno sta se upokojila Franc Sajko izpraznjevalec stek. in Jožef Zobec izlagalec stekla. Redno sta se upokojila Jurij Jedvaj, nabiralec dna in An-tun Bračun, pomočnik, odpoved je dal Darko Rupin, strojnik na stiskalnici Walter. Iz PE Dodelava se je predčasno upokojila vezalka stekla Jožefa Galun. Iz PE Kristal je samovoljno prenehala delavno razmerje Ljubica Cerovski, pomočnik I., delovno razmerje za določen čas je poteklo pripr. IV. st. Jožici Pažon. Iz Strokovnih služb sta se na delavka Lidvina Krneza in prevzemni kontrolor I. Jožefa Čoki. Rodili so se: Goran Jernejšek sin Helene, Marija Kučiš hči Antonije, Marko Golub sin Nadice, Mitja Gorišek sin Vesne, Maja Žerak hči Franca, Kevin Kos sin Karoline, Nuša Artič hči Samec Leonide, Simon Lah sin Simone, Tina Faller hči Marjance, Andrej Pavič sin Ane, Nikolina Ljubič sin Durde, Karl Kunšek sin Seni-čar Ladislave, Marko Bačič sin Južice, Danijel Toplišek sin Šopek Vlaste, Matej Esih sin Antona, Dario Drofenik sin Ivana. Mamicam in njihovim malčkom čestitamo in jim želimo obilo zdravja! Poročile so se: Jasna Drofenik por. Plemenitaš, Dubravka Kolarec por. Colnarič, Snježana Flegar por. Komerički, Barbara Bračun por. Špoljar, Angela Cmerešek por. Sajko, Jožica Pažon por. Cerovski, Brigita Petek por. Posilovič. Veliko sreče na novi življenjski poti vam želijo vsi sodelavci! METKA STIPLOVŠEK ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina, brata, svaka in strica DARKA ŠAFRANKA iz Prigorja pri Krapini se najiskreneje zahvaljujemo celotnemu kolektivu Steklarne Rogaška Slatina, vsem njegovim sodelavcem za izražena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, denarno pomoč in poslovilni govor. Vsem in vsakomur posebej iskrena hvala. Žalujoča družina Šafranko Za razvedrilo Nagradna križanka št. 160 Med reševalce nagradne križanke št. 160 bomo razdelili za 73,00 dinarjev nagrad. Pravilne rešitve nagradne križanke pošljite na naslov uredništva Steklar, Steklarna »Boris Kidrič«, 63250 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, ali pa jih oddajte v skrinjico za časopis Steklar pri vhodu v steklarno. Pri tem ne pozabite pripisati na pisemsko ovojnico z rešeno križanko: ZA NAGRADNO KRIŽANKO ŠT. 160. Rok za oddajo rešitve je 16. april 1990. Žreb je razdelil nagrade takole: 1. nagrado 30,00 dinarjev prejme Aleksander Žekar, drugo nagrado 24,00 dinarjev prejme Melita Filipič in tretjo nagrado 19,00 dinarjev prejme Drago Mlinar. Nagrajencem čestitamo! Rešitev nagradne križanke št. 159, vodoravno: tipka, notrina, mikron, agresor, ilovka, tesnost, Lena, mnenje, ni, enakonočje, sik, ideja, srce, garnizija, opal, drajna, pare, Anja, kontekst, Nin, Leopold, VU, skicirka, ajvar, kakovost, sekta. UREDNIŠTVO AVTOR VINKO K0RENT BULA, TUR VODNA ŽIVAL ZAČIMBNA IN ZDRAVILNA RASTLINA PRISTAŠ IDEAL- LIZMA ŠUMENJE KOMIK MI0DRAG PETROVIČ NARODO- SLOVEC \ ARIJA ARGON SLOV. PISATEU (FRAN, TROJKA) NAZIV MESTO V ZAHODNI BACKI VRSTA ŽENSKE FRIZURE KRAJ PRI ROGAŠKI SLATINI SUROV pohotnež; MUČITELJ GLOBEL ODMOR ŠPANSKO ŽIME (VANA) IZRA- ŽANJE LJUBEZNI Z ROKAMI USTNOST NOČI TENIŠKI LOPAR UPORAB- LJANJE ZNAME- NITI PARIŠKI MUZEJ BRANKA JURCA TEGA MESECA OPRAVILO ELEMENT MATERIAL ZA OGREVANJE KRATICA NAŠE ARMADE ANGL PEVEC JOHN SLONOVI ČEKANI PREBI- VALEC A0NUE IZBA PRIPRAVA ZA LIKANJE PRAŠIČ, SVINJA NEKD.SL SMUČARSKI SKAKALEC (JANEZ) SLGLED. IN FILM. REŽISER (J0ZE) LETALO SREDIŠČE LIVANJ- SKEGA POLJA BOŽJI LES, BODIKA ENOTA ZA ČISTOST ZUTA RAJKO RANFL TONE PAVČEK DEL ROKE T0MSILAV NEHA LIC REBRI- ČASTA VOLNENA TKANINA PRIPADNIK ITA-LIK0V KIS POGAN DETE TILEN, EGIDU BAJESLOVNO BITJE, TUDI LEPA HIŠA PROSTOR ZA VALJENJE PIŠČANCEV TRSKA tone JUREČIČ PISATELJ FLISAR PELT0N0-VA VODNA TURBINA POGOSTA PTICA UJEDA STABIL- NOST, URAVNO- VEŠENOST Glasilo »Steklar« ureja uredniški odbor: Boris Firer, Anton Jošt, Magda Jurjec, Zlatko Novak, Zvezdana Strašek in Franc Županič. Predsednik izdajateljskega sveta Alojz Juhart. Predsednik uredniškega odbora Boris Firer. Glavni in odgovorni urednik Zlatko N'ot'ak. Tajnica uredništva t ida Juhart — Tehnično urejanje Igor Glavan - Uredništvo »Steklarja«: Steklarna »Boris Kidrič«, 6J2S0 Rogaška Slatina, Ulica talcev 1, telefon (06}) 811-6H - Glasilo izdajala Steklarna »Boris Kidrič» in Steklarska šola - Rokopisov in fotografij uredništvo ne vrača - Naklada 2S00 izvodov - Tiska ČGP »Delo», TOZD Tisk časopisov in revij, Ljubljana. ——ET'iTwaa33M—etn—Bana BcumuranH g&KJBe-lmagnnrvzttt&am?7*! ••»; .itamacasap————