o belo-Crni kritiki
Tov. Kl. od Ljudske pravice. Sprva smo se postavili na stališče, da spričo neznatnega prostora, ki nam je odmerjen v našem časopisku, na kritike po dnevnikih ne bomo odgovarjali; tako izzvana (LP 18. jan. 1956) pa. Vam vsekakor dolgu jem pojasnilo.
Marsikakšnega iz trte izvitega očitka sem bila v javnosti že deležna, namigovanja, nejasnosti in neodkritosti pa do danes še ne. Preberite omenjeni stavek, ki mislite, da Vas zadeva, še enkrat, pa boste spoznali, da ugotavlja klavrno stanje naše strokovne kritike na splošno in nikakor ne more meriti na eno samo poročilo. Vsakdo, ki se čuti pri tem prizadetega, naj bo rniren, da pride, če količkaj tehta kot tip, prej ali slej čisto jasno in odkrito na vrsto, kot bo pač dopuščal prostor in čas. — Za zdaj naj se mimogrede ustavim pri tistih, ki »delu niso sposobni prisoditi mesta, ki mu po pravici gre«, ker so premalo plastični in ga presojajo bodisi samo z bele, bodisi samo s črne plati. Ni nujno, da delajo to samo iz površnosti ali iz pomanjkljive strokovne usposobljenosti, često jih k temu zavaja svetovnonazorska ali politična intole-ranca, subjektivna prizadetost, časovna stiska ali kaj drugega. Vsa naša preteklost pa dokazuje, kako je naše talente enako kvarila kritika, ki jih je pretirano devala v nič, kakor kritika, ki jih je pretirano povzdigovala. Prve je preobtežila z manjvrednostnimi kompleksi, druge z nadutostjo. To našo obojo prebridko bolezen pa je že čas, da pričnemo zdraviti. Kako? Marsikdo se potrudi, da bi odmerjal plačilo in zasluge, kolikor jih komu gre, koliko pa je takih, ki bi jih odklanjali, če jim jih kdo odmeri preveč? Vzgojiti ljudi do tolikšne stopnje ponosa in zrelosti bi pomenilo doseči raj na zemlji. Ker se pa želimo v to smer vsaj razvijati, pričakujemo izboljšanja vsaj v vedni medsebojni korekturi —• več oči več vidi. — V svojih poročilih ste zanihali od črnega pogleda na nas k belemu. Oglejte si nas tudi plastično, pa nam boste resnično koristili. Boršnik
224