foštarina plaćcna u gotovom.
PREDNJA K
LIST JUGOSLOVENSKEGA SOKOLSKEGA PREDNJAŠTVA PRILOGA SOKOLSKEMU GLASNIKU
LETO II.	  —	------------ŠTEV. 7.
V Ljubljani, dne /. avgusta 1926.
Dr. Viktor Murnik:
Još nekoliko vežbi za pravilno držanje tela
U raspravi «Držite se uspravno»1 opisao sam nekoliko vežbi, koje su vrlo koristne za pravilno držanje tela, ili bolje rečeno za oču-v a n j e pravilnog držanja tela. Jer kod vežba samih već je se treba pravilno držati, vežbe pak okrepljuju one mišice, koje su potrebne za pravilno držanje i tako očuvaju i olahkočuju dobro držanje.
Sve u raspravi navedene vežbe su u vezi sa uzrucenjem, kojeg cesto krivo izvodenje mi je dalo povod za imenovanu raspravu. Kao što sam spomenuo več u toj raspravi, dakako da su još i druge vežbe u raznim strukama, kojima možemo pospešivati pravilno držanje tela.
I u prostim (slobodnim) vežbama nalazimo još i druge, kojima možemo postizati tu svrlni i bez veze sa uzručenjeni.
Takve vežbe su na primer pokreti podlakticom u vezi sa odruče-njem. Ovde nekoliko takvih vežbi:
I.
U o dr uče n ju, d lanovi nap red: saviti, podla k tiče gore (nad nadlaktice), i spojeno: mahnuti (u odručenje). Cešče iizastopce u e p r e k i d a n o.
Broji: je — dan — dva — i — je — dan — dva i t. d.
Na «je» p o č i n j i pomicati podlakticu odozdo gore držeči nepomično nadlakticu, tako da dode na «-dan» u okomiti položaj nad nad-Iakticu.'- Ovde se ali dakako ne zaustavljaj, več nastavi neprekidano pokret, tako da je na «dva» ruka potpuno savita: dlan napred, prsti za ušesima, ruke u zapešču sasvim izravnane, ni osovljene ni savite; naroiito pazi, da držiš glavu uspravno (bradu pritegni k vratu)3 i da je nt .lagibaš napred, nadalje da mirno držiš nadlakticu sasvim vodoravno i da ti lakat ne polazi napred iz čeone ravnine.
U potpunom savinuču (na «dva») se ne zaustavljaj, več počinji' od-mah pokret podlaktice natrag prema pruženom odručenju, tako da dode na «i» okomito gore te se na ponovni «je» izravna sa nadlak-ticom u pruženo odručenje.
U odručenju se opet ne zaustavljaj, več počinji odmah pokret podlaktice u suprotan smer, odzdo-gore, tako da dode na drugi «-dan»
1	Gledaj u ovogodišnjem III. broju «Jugoslovenskog SokoIa» priloži 10—11. broju cSokolskog Glasnika».
-	Da ispočetka laglje paziš na sve potankosti pravilne izvedbe, radi ovu i sledeče vežbe (izuzev poslednju) prvo nekoliko puta samo desnom podlakticom, zatim samo levom i nato tek obema najedanput.
:l Gledaj u raspravi »Držite se uspravno», str. 72.
podlaktica okomito gore, na «dva» u potpuno savinuće, gde se opet ne sme zaustavljati, na drugi «i» okomito gore, na treći «je» u pruženo odručenje, odakle se opet bez prekidanja počinje pomicati odozdo-gore, i t. d. češče uzastopce.
Dlan drži čitavo vreme napred, izravnan sa zapeščem. Vežbu pak radi i iz odručenja, dlan gore, i iz odručenja, dlan dole, te pazi, da među izvodenjem ne zasučeš ruke u kakav drugi položaj.
II.
Iz priručenja, d 1 a 11 o v i napred: odručiti i s p (o j e -
11	o): s a v i t i, p o d 1 a k t i c e gore, i sp: m a h n u t i (u odru-č e n j e) i sp: priručiti. Češče uzastopce n e p r e k i d a 11 o.
Broji kao kod prve vežbe:
1, je-: početi pokret
-dan: odručiti i sp:
2, dva: (potpuno) saviti i sp:
i: mahnuti (u udručenje) i sp:
1,	je-: priručiti i sp:
-dan: odručiti i sp:
‘2, dva: (potpuno) saviti i sp:
i: mahnuti (u odručenje) i sp: i t. d.
Nigde se ne zaustavljajte, ni u odručenju ni u potpunom savinuču ni u ponovnom odručenju, ni u sledečem 11111 priručenju! Na «-dan» ostaje nadlaktica u vodoravnom položaju, podlaktica pa bez postajanja sama nastavlja pokret odozdo-gore, nad nadlakticu. Pazi, da ruke ne počneš več pre savijati, no što je došla u vodoravni položaj. Brzinu pokreta je upravljati tako, da tačno na «-dari» ruka dode pr uže n a u odručenje. Isto tako pazi u drugom delu, pri povratku iz savinuča, da ne počinješ ruke povešati pre, nego je docela pražena. Tačno na «i» dostiže podlaktica taj položaj, našto se bez postanka pok reče napred i kod toga dosada mirnu nadlakticu povuće sa sobom, tako da na ponovni «je» čitava ruka dode u priručenje. I ovde se, kako rečeno, ne sme zaustavljati, več mora odtnah proči u pokret 11 suprotan smer, prema odručenju. Pokret ovde izgleda, kao da bi se ruka odbila od tela. Pri tome pak se samo dotakni stegna, a ne udari po njima.
Što se tiče držanja dlanova, glave i t. d. važi sve, što i za !. vežbu. I ovu vežbu radi iz priručenja, d lanovi u n ut ra, tako da imaš u odručenju dlanove dole i da u savinuču smeraju gore, i iz priručenja, dlanovi van (koliko moguče), tako da su 11 odručenju dlanovi gore i u savinuču smeraju prema ramenima.
III.
Iz odručenja, dlanovi napred: podlakti c o 111 k r u -go vi gore (sa nepomičnim nadlaktieama). Češče uzastopce ne-p r e k i d a n o.
Broji: je — dan — dva — i — je — dan — dva — i t. d., izvadaj kako sledi:
1, je-: početi podlakticom pokret gore
-dan: posaviti1 (odručno; podlaktiea okomito gore) i sp:
2, dva: saviti (odručno, podlaktiea potpuno savinuta nad nadlak-
ticoni) i sp:
i: pedlakticu zavrtjeti pod (nepomičnu) nadlakticu (hrbat napred) i sp:
X, je-: mahnuti (u odručenje) i sp: dlan zasukati napred i sp:
-dan: posaviti i t. d.
Nigde se ne zaustavljaj podlakticom! Nadlaktica nepomična u vodoravnem položaju, laktove ne povešuj i ne polazi njima napred iz čeone ravnine! Do «dva> se podlaktiea pokreće docela tako kao pri
I.	vežbi. Iz potpunog savinuča se nato bez postajanja počinje vrtjeti (povešati), tako da docle na «i» pod nadlakticu, čitavo vreme koliko moguče blizu nadlaktice (dakle ruka docela savinuta). Zapravo se ovde podlaktiea kreče pasivno, zasuče se samo nadlaktica (koja mora ali pri torne ostati u vodoravnom položaju), podlaktiea pak radi zasuka (izvijanja) nadlaktice sama po sebi dolazi pod nadlakticu, isto tako ruka sa hrbtom napred bez vlastitog zasuka. Pri torne nastoj, da ne osoviš ili svineš ruke u zapešču.
Došavši pod nadlakticu se podlaktiea, ne da bi se zaustavila, po-kreče odmah napred pod nadlakticom (u čeonoj ravnini), odaljujući se od nje prema pruženom odručenju, koji postiže na ponovni «je-». Ujedno čim dode podlaktiea u pruženo odručenje brzo zasuči (izvini) dlan napred. Ruka se ovde dakako zasuče sama, ne, kao pre pri «i», radi kakvog zasuka nadlaktice,5 1 pri torne, kao uopšte nigde, ne osovljuješ ili svijaš ruke.
Pazi naročite na to, da ide podlaktiea do «dva», dakle do potpunog savinuča, sasvim nad nadlakticom, ne koso gore pred njom.
Te krugove radi i iz odručenja, d la no v i go r e, i iz odručenja d 1 a n o v i dole. U prvom primeru smeraju dlanovi medu izvada-njem prema nadlakticama, na ponovni «je» pa se zasuču (izvinu) brzo gore; u drugom primeru su hrpti okrenuti prema nadlakticama, a na «je» se zasuču gore.
IV.
Mesto samih krugova podlakticom gore možeš krugove podlakticom gore izmenjivati sa krugovima podlakticom dole: prvi krug gore, drugi krug dole, treči krug gore, četvrti krug dole i t. d. Na kraju krugova kod te vežbe ne s u č i t e r u k u!
Pri krugu podlakticom dole ide podlaktiea suprotan put kao pri krugu gore. Po dovršenom prvom krugu (gore) na «je-» prelazi pod-laktica bez zaustavljanja u pokret suprotnog smera (dole), dolazi na «-dan» okomito pod nadlakticu, na «dva> u potpuno saviuuče pod nadlakticu, nato se bez postajanja potpuno savinuta digne nad nadlakticu, kamo dolazi na «i», te se zatim bez zaustavljanja odaljuje od nadlaktice prema pruženom odručenju, koje postiže na «je».
* Posaviti znači saviti za 90°.
r> Zapravo se zasuče podlaktiea i s njom ruka; pri tome potegne sukajuča se podlaktiea i nadlakticu, da se zasuče natrag u položaj, kao Sto ga je imata u početku vežbe.
Iz priručenja, d 1 a n o v i unutra: odručiti, d 1 a n o v i nap red, i sp: podlakticom kr u go vi gore (na kraju kruga, u ponovnoni odručenju: dlanovi natrag) i sp: pr ir uči ti, d 1 a n o v i unutra. Češče uzastopce b e z prekida n j a.
Broji: i — je — dan — dva — i — je — dan — dva — i — i t. d. Izvodenje: i: početi pokret
1, je-: odručiti, dlanovi napred, i sp:
-dan: saviti odručno, podlaktica gore (nad nadlakticom, dlanovi napred) i sp: podlakticu zavrtjeti pod (nepomičnu) nadlakticu (hrpti napred) i sp:
2, dva: mahnuti (u odručenje, hrpti napred) i sp: i: priručiti, dlanovi unutra, i sp:
I, je-: odručiti... i t. d.
Nigde se ne zaustavljaj, ni u priručenju (na ponovni «i»). Za prelaz iz priručenja u ponovno odručenje važi slično, št o sam rekao pri
II. vežbi. Za pokret podlaktice od odručenja preko savinuča nad nadlakticom u savinuče pod podlakticom je ovde vremena samo od
je-» do «dan», dakle tri puta manje, nego pri III. vežbi, gde je za to vremena od «je-» do «i». Pokret podlaktice je treba zato izvesti brže, pazi pa pri tome, da ga ne «srozaš», to jest, da ne izostaviš savinuče nad nadlakticom, da dakle podlaktice ne pokrečeš koso gore pred nadlakticom ili dapače vodoravno pred njom u savinuče pod nadlakticom, več preko savinuča sasvim nad nadlakticom u savinuče pod nju. Ako izpočetka to neide dobro, broji laganije!
Mesto odručenja, dlanovi napred, niožeš raditi i odručenje, dlanovi gore, ili odručenje, dlanovi dole, i iz tih krugove podlakticom.
VI.
Broji kao pri V. vežbi i izvadaj:
od prvoga «i» do «dva»: kao pri V. vežbi, ruke stisnute u pest, i sp: «ix prste zasukati gore (vrlo brzo!) i sp: odručno dole skučiti (zgrčiti), podlaktica gore (nad nadlakticu, u čeonoj ravnini, prsti prema ramenima) i sp: podlakticu zavrtjeti dole (pod nadlakticu, u čeonoj ravnini, prsti prema pazduhu) i sp: sunuti dole (u priručenje, prsti unutra) i sp: «je»: odručiti... i t. d.
Za komplicirani pokret, naveden pri drugom «i», vremena je samo od «dva» do «i>. Zato ga je treba izvesti izvanredno brzo, ali i paziti, da se sve sastavine izvedu čisto. U početku broji laganije. Sve sasta-vine spajajte bez trganja, i pri sunku dole u priručenju ne zaustavljajte, več odmah bez prekida iznova počnite vežbom!
<Spojiti» reči če se kraj kakvog pokreta bez jkakvog, ni trenutnog zaustavljanja vezati sa početkom drugog pokreta. Pošto je početak pokreta, navedenog pri drugom «i», to jest zasuk prstiju gore, kratka sastavina, a treba ga je kraj toga vrlo brzo izvesti, pada čitava izvedba zasuka u jedno sa svršetkom pokreta, navedenog pri «dva» (odručenje), sa kojim treba spojiti zasuk prstiju gore. Taj zasuk se dakle izvede več na «dva». Jer na «dva» je treba svršiti odručenje i u j e d -
n o početi sledeči pokret. Taj je ali tako kratak i treba ga izvesti tako brzo, da ga takorekuč u istom trenutku počneš, a ujedno več i dovršiš. Pošto ga je na «dva» več početi, ga na «dva» dakle več i izvršiš. Dakako da se to mora uzeti cum grano salis. U zbilji medu početkom ' svršetkom zasuka još uvek i kod najbrže izvedbe proteče nešto vremena. Ali to vreme je tako kratko, da jedva opazimo njegov potek i čini nam se, kao da bi se zasuk izvršio već na «dva».
Vežba je vrlo teška. Isplača pa se, naučiti je, jer je vrlo izdašna. Več po nekoliko puta uzastopce izvedenoj vežbi osečaš to u rukama, ramenima i na ledima.
Još više je možeš učiniti teškom time, da zasuku prstiju gore pri-dodaš mali luk podlakticom: neznatan trenutak pre, nego se ruka pruži u odručenje (trenutak pre «dva»), dakle kad dode ruka nekako do odručnog ulučenja (podlaktica neznatno dole, hrbat napred) zaviješ podlakticom u malen luk u smeru napred i prema gore te je tačno na «dva» pružiš (nekako zamahneš) u odručenje. Izvodeči luk ujedno suči ruku tako, da dođu prsti docela u smer prema gore, čim postignee pruženo odručenje: sve to izvedi vrlo brzo, počinji jedva znatan trenutak pre «dva», tako da izgleda, kao da bi luk i zasuk počeo, a ujedno na «dva» več i svršio ujedno sa pružanjem u odručenje.
ležinu vežbe možeš još povečati, ako joj pridružiš primerne po-krete nogu. Na primer, kao što imam to u prvom taktu telovežbačkog plesa, sastavljenog na Beethovnovu «Tursku koračnicu*.
i: preneti težinu tela na desnu nogu i početi pokret sa levom, U je- (prva osminka takta): levom odnožiti niško i sp:
-dan: levom stav odnožno i sp:
2,	dva: levom odnožiti nekoliko više, nego pre, desnom uspon, i sp: i: levom prinožiti u spetni stav.
Početi je pokret tako, da prvo razmerno polagano preneseš težinu tela na desnu nogu i zatim digneš levu nogu prilično brzo, tako da dode tačno na «je-> u niško odnoženje. U tome pa je ne zaustavljaj («i sp»:!), več je odmah počinji povešati, tako da na «-dan» postigne odnožni stav. I ovde se ne zaustavljaj, nego tek što se noga prstima dotakne tla, počni opet pokret gore u nekoliko više odnoženje (tačno na «dva»), gde ali i opet ne zaustavljaj, več odmah počinji pokret u prinoženje, koje postižeš na drugi «i».
VII.
Na kraju neka navedem još vežbu, u kojoj su odručenje i iz njega krugovi podlakticom vezani sa uzručenjem uz primerne pokrete nogu (prva četiri takta poslednjeg dela cTurske koračnice»): i: početi pokret
I.	1, je- (prva osminka prvog takta): desnom ispad Strance — predručiti na desno, hrbti gore, i sp:
-dan: nogama izdržaj — preko uzručenja, hrbti natrag, i pred-ručenja na levo, hrbti gore, priručiti, hrbti napred, i sp:
2,	dva: nogama izdržaj — levom predručiti unutra, hrbat gore; desnom odručiti, hrbat gore, i sp: i: nogama izdržaj levom preko uzručenja, hrbat natrag, odručiti, hrbat gore; desnom zasukati hrbat natrag i sp j
10!)
saviti (odručno uz nepomičnu nadlakticu), podlaktica gore (nad nadlakticu, hrbat natrag) i sp: podlakticu zavrtjeti napred (pred nadlakticu, hrbat gore) i sp:
II.	1, je- (prva osminka drugog takta): usprav u odkoračan stav desnoni, obe noge u usponu — levom zasukati dlan gore i sp: uzručiti (brzo sa naglaskom), dlan unutra; desnom podlakticom zavrtjeti dole (pod nadlakticu, hrbat napred) i sp: mahnuti (u odručenje) i sp: zasukati dlan gore i sp: uzručiti (brzo sa naglaskom), dlan unutra, i sp:
-dan: nogama izdržaj — čeonim lukovima unutra predručiti unutra dole, leva nad desnoni, hrbti gore, i sp:
2,	dva: levom odgib — kroz priručenje, hrbti napred, odručiti, hrbti gore, i sp: i: nogama izdržaj — desnom izdržaj, levom zasukati hrbat natrag i sp: saviti (odručno, uz nepomičnu nadlakticu), podlakticu gore (nad nadlakticu, hrbat natrag) i sp: podlakticu zavrtjeti napred (pred nadlakticu, hrbat gore) i sp:
III. 1, je- (prva osminka trećeg takta): usprav u odkoračan stav
desnoni, obe noge u usponu — desnom zasukati dlan gore i sp: uzručiti (brzo, sa naglaskom) dlan unutra; levom: podlakticu zavrtjeti dole (pod nadlakticu, hrbat napred) i sp: mahnuti (u udručenje) i sp: zasukati dlan gore i sp: uzručiti (brzo, sa naglaskom), dlan unutra, i sp:
-dan: kao na <;-dan> u drugom taktu,
2,	dva:	desnom odgib	—	rukama kao na	«dva»	u drugom	taktu,
i: nogama izdržaj	—	levom izdržaj,	desnoni	zasukati	hrbat
natrag i sp: saviti (odručno uz nepomičnu nadlakticu), podlaktica gore (nad nadlakticu, hrbat natrag) i sp: podlakticu zavrtjeti napred (pred nadlakticu, hrbat gore) i sp:
IV. 1, je- (prva osminka četvrtog takta): kao na «je-»u drugom taktu,
-dan:	kao na «dan»	u	drugom taktu,
2,	dva:	kao na «dva»	u	drugom taktu,
i: kao na «i» u drugom taktu.
Za vežbu nato lahko ponavljaš pokrete, navedene spreda za treći i Četvrti takt, češće uzastopce i zaključi izvodenje (na je-») sa prelazom u spetni stav i priručenje. —	Preveo	as.
Dr. Viktor Murnik:
Še nekaj vaj za pravilno držanje telesa
V	razpravi «Držite se pokoncu !»l sem opisal nekaj vaj, ki so jako koristne . za pravilno držanje telesa, ali bolje rečeno za ohranitev pravilnega držanja telesa. Zakaj pri vajah samih že se je treba pravilno držati, vaje pa okrepljajo one mišice, ki jih je treba za pravilno držanje, in tako ohranjajo in olajšujejo dobro držanje.
Vse v razpravi navedene vaje so v zvezi z vzročenjem, ki mi je njegovo tako često napačno izvajanje dalo povod za imenovano razpravo. Kakor pa sem omenil že v tej razpravi, so sev(e še druge vaje v raznih strokah, ki moremo z njimi pospeševati pravilno držanje telesa. Tudi v prostih vajah
1	Glej v letošnji 5—6. številki «Prednjaka» in srbohrvatski prevod «Držite se uspravob v letošnji 111. številki '<Jugoslovenskega Sokola*.
dobimo še druge, ki z njimi moremo dosegati ta namen tudi brez zveze z vzročenjem.
Take vaje so na primer gibi podleliti v zvezi z odročenjem. Tu nekaj takih vaj:	j
V o d r o č e 11 j u, dlani spred: upogniti, p o d 1 e h t i gor (nad nadlehti), in spojeno: mahniti (v odročenje). Večkrat zapored neprekinjeno.
štej: e — na — dve — in — e — na — dve itd.
Na «e-» začni pomikati podleht navzgor ob nepremični nadlehti, tako da pride na «-na» v navpični položaj nad nadleht.- Tu pa se seve ne ustavljaj, ampak nadaljuj neprekinjeno gib, tako da je na «dve» leht popolnoma upognjena: dlan spred, prsti za ušesi, roki v zapestju docela izravnani, ni vzklop-Ijeni ni sklopljeni; zlasti pazi, da držiš glavo pokoncu (brado pritegni k vratu)3 in je ne nagibaš naprej, dalje da mirno držiš nadleht čisto vodoravno ter da ti komolec ne uhaja naprej iz čelne ravnine.
V popolnem upognjenju (na dve») se ne ustavljaj, temveč začni takoj gib podlehti nazaj proti iztegnjenemu odročenju, tako da pride na «in» navpično navzgor in se na zopetni «c-» izravna z nadlehtjo v iztegnjeno odročenje.
V odročenju se zopet ne ustavljaj, ampak začni takoj gib podlehti v nasprotno smer, navzgor, tako da pride na drugi «-na» podleht navpično navzgor, na «dve» v popolno upognjenje, kjer se zopet ne sme ustavljati, na drugi «in» navpično navzgor, na tretji «e-» v iztegnjeno odročenje, odkoder se zopet brez prekinjenja začne pomikati navzgor, itd. večkrat zapored.
Dlan drži ves čas naprej, izravnano z zapestjem. Vajo pa delaj tudi iz odročenja, dlan gor, in iz odročenja, dlan spod, ter pazi, da med izvajanjem ne zasukaš roke v kakšen drug položaj.
II.
Iz p r i r o č e n j a, dlani spred:	o d r o č i t i in s p(o j e n o):
u ]) o g n i t i, podleht gor, in sp: mahniti (v odročenje) in sp: p r i r o č i t i. Večkrat zapored neprekinjeno.
Štej kakor pri prvi vaji:
1,	e-: začeti gib
-na: odročiti in sp:
2, dve: (popolnoma) upogniti in sp:
in: mahniti (v odročenje) in sp:
1,	e-: priročiti in sp:
-na: odročiti in sp:
2, dve: (popolnoma) upogniti in sp:
in: mahniti (v odročenje) in sp:
itd.
Nikjer se ne ustavljati, niti v odročenju niti v popolnem upognjenju niti v zopetnem odročenju niti v sledečem mu priročenju! Na «-na» ostane nad-lehl v vodoravnem položaju, podleht pa brez postanka sama nadaljuje gib navzgor, nad nadleht. Pazi, da lehti ne začneš že prej upogibati, preden je prišla v vodoravni položaj. Hitrost gibanja je uravnati tako, da točno na «-na» leht pride iztegnjena v odročenje. Istotako pazi v drugem delu (pri povratku iz upognjenja), da ne začneš lehti povešati prej, nego je docela iztegnjena. Točno na Hn» doseže ta položaj podleht, nakar se brez postanka giblje naprej in pri tem doslej mirno nadleht potegne s seboj, tako da na
2	Da spočetka laže paziš na vse podrobnosti pravilne izvedbe, delaj to in naslednje vaje (izvzemši zadnjo) najprej nekolikokrat samo z desno lehtjo, potem samo z levo in nato šele z obema hkratu.
:l filej v razpravi Držite se pokoncu!», str. 72.
zopetni «e-» cela leht pride v priročenje. Tudi tu pa se, kakor rečeno, ne sme ustavljati, ampak mora takoj preiti v gib v nasprotno smer, proti odročenju. Gib se tu vidi kakor bi se leht odbila od telesa. Pri tem pa se samo dotakni stegen in ne udari po njih.
Glede držanja dlani, glave itd. velja vse, kar za I. vajo. Tudi to vajo delaj tudi iz priročenja, dlani not, tako da imaš v odročenju dlani spod in da v upognjenju smerita navzgor, in pa iz priroženja, dlani ven (kolikor mogoče), tako da sta v odročenju dlani gor in v upognjenju smerita proti ramama.
III.
Iz odročen j a, dlan spred: podlehtni krogi gor (ob nepremičnih' nadlehteh). Večkrat zapored neprekinjeno.
Štej: e — na — dve	— in — e —	na	—	dve —	itd.,	izvajaj pa takoVle:
1,	e-: začeti s podlehtjo gib navzgor
-na: napogniti (odročno; podleht navpično navzgor) in sp:
2, dve: upogniti (odročno, leht popolnoma upognjena nad nadlehtjo) in sp:
in: podleht zavrteti pod (nepremično) nadleht (hrbet spred) in sp:
1,	e-: mahniti (v odročenje) in sp: dlan zasukati naprej in sp:
-na: napogniti — itd.
Nikjer se ustavljati s podlehtjo! Nadleht nepremična v vodoravnem položaju, komolca ne povešati ali uhajati z njim naprej iz čelne ravnine! Do «dve» se podleht giblje docela tako kakor pri f. vaji. Iz popolnega upognjenja se nato brez postanka začne vrteti (povešati), tako da pride na «in» pod nadleht, ves čas kolikor mogoče blizu nadlehti (torej leht docela upognjena). Prav za prav se tu podleht giblje pasivno, zasuka se le nadleht (ki pa mora pri tem ostati v vodoravnem položaju), podleht pa zbog zasuka nadlehti saina po sebi pride pod nadleht in takisto roka s hrbtom spred brez lastnega zasuka. Pri tem glej, da ne vzklopiš ali sklopiš roke v zapestju.
Prišedši pod nadleht	se podleht, ne	da	bi	se	ustavila,	giblje takoj naprej
pod nadlehtjo (v čelni	ravnini), oddaljujoč	se	od	nje	proti iztegnjenemu
odročenju, ki ga doseže na zopetni «e-». Obenem ko pride podleht v iztegnjeno odročenje, brzo zasukaj dlan naprej. Roka se tu seve zasuka sama, ne kakor pri «in» zbog kakšnega zasuka nadlehti.4 Tudi pri tem, kakor sploh ne nikjer, ne vzklapljaj ali sklapljaj rok.
Pazi zlasti na to, da gre podleht do «lve», torej do popolnega upogijjenja, čisto nad nadlehtjo, ne poševno zgoraj pred njo.
Te kroge delaj tudi iz odročenja, dlani gor, in iz odročen ja, dlani spod. V prvem primeru smerita dlani med izvajanjem proti nadlehtema, na zopetni «:e-» pa se zasukata brzo navzgor; v drugem primeru sta hrbta obrnjena proti nadlehtema in se na «e-» zasukata navzgor.
IV.
Namesto samih podlehtnih krogov gor moreš podlehtne kroge gor izmenjavati s podlehtnimi krogi dol: prvi krog gor, drugi krog dol, tretji krog gor, Četrti krog dol itd. Ob koncu krogov pa n i zasukali rok!
Pri podlehtnem krogu dol gre podleht nasprotno pot kakor pri krogu gor. Po dovršenem prvem krogu (gor) na «e-» preide podleht brez ustavitve v gib v nasprotno smer (dol), pride na «na» navpično pod nadleht, na «dve» v popolno upognjenje pod nadlehtjo, se nato brez postanka popolnoma upognjena dvigne nad nadleht, kamor pride na «in», ter se potem brez ustavitve oddaljuje od nadlehti proti iztegnjenemu odročenju, ki ga doseže na «e-».
1 Prav za prav se zasuka podleht in z njo roka; pri tem potegne sukajoča se podleht tudi nadleht, da se zasuče nazaj v položaj, kakor ga je imela v začetku vaje.
Iz pr ir o c en j a, dlani not: o dr o či ti, dlani spred in sp: p o d 1 e h t n i krogi gor (na koncu kroga, v zopetnem odrocenju: dlani zad) in s p: p r i r o 5 i t i, dlani n o t. V ečkrat zaporedoma brez p r e -k i n j e n j a.
Štej: in — e — na — dve — in — e — na — dve r— in — itd. Izvedba: in: začeti gib
1,	e-: odročiti, dlani spred, in sp:
-na: upogniti odročno, podleht gor (nad nadlehtjo, dlani spred), in sp: podleht zavrteti pod (nepremično) nadleht (hrbta spred) in sp:
2, dve: mahniti (v odročenje, hrbta spred) in sp:
in: priročiti, dlani not, in sp:
1,	e-: odročiti — itd.
Nikjer se ustavljati, niti ne v priročenju (na zopetni «n»). Z a prehod iz piiročenja v zopetno odročenje velja nalično, kar sem povedal pri II. vaji. Za gib podlehti od odročenja preko upognjenja nad nadlehtjo v upognjenje pod nadlehtjo je tu časa samo od «e-» do «na», torej trikrat manj, nego pri
III.	vaji, kjer za to časa od «e-» do «in». Gib podlehti je treba zategadelj izvesti hitreje, pazi pa pri tem, da ga ne <pomečkaš», to je, da ne izpustiš upognjenje nad nadlehtjo, da torej podlehti ne giblješ poševno zgoraj pred nadlehtjo ali celo vodoravno pred njo v upognjenje pod nadlehtjo, ampak preko upognjenja čisto nad nadlehtjo v upognjenje pod njo. Ako spočetka to ne gre dobro, štej počasneje!
Namesto odročenja, dlani spred, moreš delati tudi odročenje, dlani gor, ali odročenje, dlani spod, in iz teh podlehtne kroge.
VI.
štej kakor pri V. vaji in izvajaj:
od prvega «in» do «dve»: kakor pri V. vaji, pa roki stisnjeni v pest, in sp: in: prste zasukati gor (jako hitro!) in sp: odročno dol skrčiti, podleht gor (nad nadleht, v čelni ravnini, prsti proti ramama) in sp: podleht zavrteti dol (pod nadleht, v čelni ravnini, prsti proti pazduhi) in sp: suniti dol (v priročenje, prsti not) in sp: e-: odročiti — itd.
Za komplicirani gib, naveden pri drugem «in», je časa samo od «dve» do «in». Treba je zategadelj izvesti ga izredno hitro, pa vendar paziti, da se vse sestavine izvedejo Čisto. Spočetka štej počasneje. Vse sestavine spajati brez trganja, tudi po sunku dol v priročenje ne postajati, temveč takoj brez pre-kinjenja iznova začeti vajo!
«Spojiti» se pravi konec kakšnega giba brez vsake, niti ne hipne ustavitve vezati z začetkom drugega giba. Ker je začetek giba, navedenega pri drugem «in», to je zasuk prstov gor, kratka sestavina in ga je razen tega treba jako hitro izvesti, pade cela izvedba zasuka v eno s koncem giba, navedenega pri «dve» (odročenja), s katerim treba spojiti zasuk prstov gor. Ta zasuk se potemtakem izvede že na «dve». Kajti na «dve» je končati odročenje in obenem začeti nadaljnji gib. Ta pa je tako kratek in ga je izvesti tako hitro, da ga tako rekoč v istem hipu začneš in že tudi dovršiš. Ker pa ga je na «dve» že začeti, ga torej na '<dve» tudi že dovršiš. Seveda je to vzeli cum grano salis. V resnici med začetkom in koncem zasuka še vedno tudi ob najhitrejši izvedbi preteče nekaj časa. Toda ta čas je tako kratek, da komaj opazimo njegov potek in se nam vidi, kakor bi se zasuk dovršil že na «dve».
Vaja je jako težka. Izplača pa se, naučiti se jo, ker je jako izdatna. Že po malokratni zaporedni izvedbi čutiš to v lehteh, ramah in na hrbtu.
Še bolj pa jo moreš otežiti s tem, da zasuku prstov gor prideneš mal lok podlehti: komaj znaten hip prej, nego se leht iztegne v odročenje (hip pred
<4ve»), torej ko pride leht nekako do odročnega uločenja (podlelil neznatno dol, hrbet spred) zaviješ s podlehtjo v nial lok v smeri naprej in navzgor ter jo tožno na «dve» iztegneš (nekako zavihtiš) v odročenje. Izvajajoč lok obenem sukaj roko tako, da pridejo prsti docela v smer navzgor, ko dosežeš iztegnjeno odročenje: vse to izvedi jako hitro, začni komaj znaten hip pred dve», tako da se vidi, kakor bi lok in zasuk začel in že tudi obenem dovršil na dve» obenem z iztegnitvijo v odročenje.
To oteženje vaje moreš še povečati s pridružitvijo primernih gibov nog. Na primer, kakor imam to v prvem taktu telovadnega plesa, zloženega na Beethovnovo Turško koračnico®:
in: prenesti težo telesa na desno nogo in začeti gib z levo,
1, e- (prva osminka takta): z levo odnožiti nizko in sp:
-na: z levo stoja odnožno in sp:
2, dve: z levo odnožiti nekoliko višje, nego prej, z desno vzpon, in sp:
in: z levo prinožiti v spetno stojo.
Začeti je gib tako, da najprej razmeroma počasi preneseš težo telesa na desno nogo in nato dvigneš levo nogo dokaj hitro, tako da pride točno na «e-» v nizko odnoženje. V tem pa je ne ustavljaj («in sp:»!), temveč jo takoj začni povešati, tako da na «-na» doseže stojo odnožno. Tudi tu pa se ni ustavljati, ampak, komaj da se je noga s prsti dotaknila tal, začeti zopet gib navzgor v nekoliko višje odnoženje (točno na «dve»), kjer se zopet ni ustavljati, temveč takoj začeti gib v prinoženje, ki ga je doseči na drugi in».
VII.
Naposed naj navedem še vajo, kjer so odročenje in podlehtni krogi iz njega zvezani z vzročenjem ob primernih gibih nog (prvi štirje takti zadnjega dela c Turške koračnice®): in: začeti gib
1.	1, e- (prva osminka prvega takta): z desno izpad v stran — predročiti na desno, hrbta gor, in sp:
-na: z nogama drža — skozi vzročenje, hrbta zad, in predročenje na levo, hrbta gor, priročiti, hrbta spred, in sp:
2,	dve: z nogama drža — z levo predročiti not, hrbet gor; z desno od-ročiti, hrbet gor, in sp: in: z nogama drža — z levo skozi vzročenje, hrbet zad, odročiti, lnbet gor; z desno zasukati hrbet zad in sp: upogniti (odročno, ob nepremični nadlehti), podleht gor (nad nadlelit, hrbet zad) in sp: podleht zavrteti naprej (pred nadleht, hrbet gor) in sp:
11.	1, e- (prva osminka drugega takta): vzravnava v odkoračno stojo z desno, obe nogi v vzponu — z levo zasukati dlan gor in sp: vzročiti (hitro, s poudarkom), dlan not; z desno podleht zavrteti dol (pod nadleht, hrbet spred) in sp: mahniti (v odročenje) in sp: zasukati dlan gor in sp: vzročiti (hitro, s poudarkom), dlan not, in sp:
-na: z nogama drža — z čelnimi loki not predročiti not dol, leva nad desno, hrbta gor, in sp:
2,	dve: z levo odgib — skozi priročenje, hrbta spred odročiti, hrbla gor, in sp:
in: z nogama drža — z desno drža, z levo zasukati hrbet zad in sp: upogniti (odročno, ob nepremični nadlehti), podleht gor (nad nadleht, hrbet zad) in sp: podleht zavrteti naprej (pred nadleht, hrbet gor) in sp:
III.	1, e- (prva osminka tretjega takta): vzravnava v odkoračno stojo z desno, obe nogi v vzponu — z desno zasukati dlan gor in sp: vzročiti (hitro, s poudarkom), dlan not; z levo podleht zavrteti dol (pod nadleht, hrbet spred) in sp: mahniti (v odročenje)
in sp: zasukati dlan gor in sp: vzročiti (hitro, s poudarkom), dlan not, in sp:
-na: kaor na na» v drugem taktu,
2,	dve: z desno odgib — z lehtema kakor na dve» v drugem taktu, in: z nogama drža — z levo drža, z desno zasukati hrbet zad in sp: upogniti (odročno, ob nepremični nadlehti), podleht gor (nad nadleht, hrbet zad) in sp: podleht zavrteti naprej (pred nadleht, hrbet gor) in sp:
iV. 1, e- (prva osminka četrtega takta): kakor na «e-» v drugem taktu, -na: kakor na <na» v drugem taktu,
2,	dve: kakor na «dve» v drugem taktu, in: kakor na «in» v drugem taktu.
Za vadbo nato lahko ponavljaš gibe, navedene zgoraj za tretji in četrti takt, večkrat zapored ter zaključi izvajanje (na <e-») s prehodom v spetno stojo in priročenje.
Gradivo za vadbo članov
Prosti prevod po „Tčlocviku“,* brata Frante Erbena. Srbohrvatski prevod brata Šulceja, slovenski prevod brata dr. Murnika.
IV.	ura.
A. Skupne vaje.
Igre.
1’ekmovanje v prenašanju kijev (po Čermaku).
IV.	sat.
A.	Skupne vježbe.
Igre.
Natjecanje u prenašanju čunjeva (po Čermaku).
3 korake
O
O
O
OJ
w
o
3
7T
o
<
*	*	*	*
*	*	*	*
*	*	*	*
Krožki pred črto označujejo postavitev kijev, zvezdice za črto pa postavitev igralcev. Igralci stoje v zastopu v razdalji koraka. Tekmujejo vedno štirje telovadci, ki na povelje stopijo k cilju, naznačenemu s črto. Ob večjem številu telovadcev se postavi pet ali še več vrst kijev. Igra obstoji v prenašanju kijev na cilj. Na znamenje
Kružnice pred crtom prikazuju po-stavu čunjeva, a zvjezdice iza črte po-stavu igrača. Ovi stoje u zastupu u udaljenosti koraka. Natječu se uvijek po četvorica vježbača, koji na zapo-vijed pristupaju k meti, koja je označena crtom. Pri vedem broju vježbača postavlja se pet ili i više redova čunjeva. Igra se sastoji u prenašanju
Iz spisa «Tčlocvičn<5 hodiny» v I. letniku <Telocvika» (1921,—1922.).
stečejo igralci. Zmaga, kdor prvi prinese kije na cilj, jih postavi v vrsto drugega poleg drugega, sam pa se postavi za njimi v «pozor». Telovadci smejo teči vedno le po en kij, pri čemer jim je na voljo začeti z najbližjim ali z najoddaljenejšim ali tudi s srednjim. Vaditelj določi, ali je treba telovadcem postaviti kije takoj ali pa jih morejo najprej prinesti in potem postaviti, ali pa si morejo izbrati način.
V	drugem primeru bodi prepovedano kije metati na cilj ali polagati pred cilj.
Ista igra za prvenstvo. Zmagovalci nastopijo ob strani; ko so se vsi igralci izmenjali, tekmujejo zmagovalci, dokler naposled ne ostane en sam, ]) r v a k.
Drug način te igre obstoji v razpostavljanju kijev s cilja, kjer so trije kiji. Na povelje zgrabijo telovadci po en kij in ga postavijo na poljuben izmed treh drugih (označenih) ciljev. Potem se vrnejo po drugi kij in naposled po tretji kij. Postavivši zadnji kij na pristojno mesto, se vrne telovadec za cilj. Zmaga, kdor prvi, izpolni vsi vse pogoje, zavzame na cilju postavo *-pozor». Tudi na ta način se igra za prvenstvo.
Oba ta načina je mogoče združiti v tekmo vrst. Začne se n. pr. s prenašanjem kijev na cilj. Tri korake za tem ciljem na drugem cilju, označenem s črto, se nahaja vedno sledeči igralec z eno roko v predročenju. Prvi igralec teče, ko je spolnil svojo nalogo, k drugemu cilju in udari sledečega igralca na dlan, na kar ta kije razstavlja na zgoraj navedeni način. Igralci, ki so spolnili svojo nalogo, se vodno posta • vijo za zadnjim v zastopu. Tako sen igra nadaljuje do zadnjega igralca. Zmaga vrsta, ki se zadnji njen igralec — potem ko je izpolnil svojo dolžnost — prvi postavi za prvim ciljem v «pozor».
Vsi ti načini «Prenašanja» so še zanimivejši in se obenem znatno oteže, alto med vrste kijev postavimo eno,
čunjeva na metu. Na dani znak vježbačt otrče. Koji od njih prvi prenese ču-njeve i postavi ih u redu jednog pokraj drugoga, te se i sam postavi iza njih u postav «pozora», taj pobjeduje. Vjež-bači smiju trčati samo s jednim čunjem, no dozvoljava im se, da počnu s najbližim ili najdaljim ili srednjim. Prednjak ustanovljuje, da li su vježbači dužni odmah postavljati čunjeve ili če ih najprije prenijeti, a onda ih postavljati, ili mogu izabrati način. U drugam slučaju ne smije se dozvoliti, da čunjevi budu bacani na metu ili nametani pred metu.
Ista igra o prvenstvo. Pobjed-nici nastupe postrance. Kada se svi igrači izmjene, poduzimlju pobjednici novo natjecanje tako, da na koncu ostane samo jedan, a to je p o b j e d n i k.
Drugi način ove igre sastoji se u raznašanju čunjeva sa mete, na kojoj se nalaze tri čunja. Na izdanu zapo-vijed prednjaka uhvate vježbači po jedan čunj i postave ga povolji na bilo koju od označenih meta. Poslije toga se vračaju na metu po drugi i konačno po treči čunj. Nakon postave po-sljednjeg čunja na odgovarajuče mjesto vrača se vježbač u postav iza mete. Ko prvi — ispunivši sve uvjete — za-uzme na meti postav «pozora», taj je pobjednik. Taj način isto se igra o prvenstvo.
Oba načina mogu se spojiti u natjecanje o d j e 1 e n j a. Počne se, n. pr., sa prenašanjem čunjeva na metu, iza koje se — u udaljenosti od triju koračaja — na drugoj meti, crtom označenoj, nalazi uvijek naredni vježbač sa jednom rukom u predručenju. Prvi vježbač, nakon što je izvršio svoju zadaču, trči k drugoj meti i udari dla-nom o dlan narednog vježbača, na što ovaj postavlja čunjeve gore rečenim načinom. Igrači, koji su izvršili svoju zadaču, postave se uvijek iza posljed-njeg vježbača u zastupu. Tako se igrom nastavlja sve do posljednjeg vježbača. Pobjeduje odjelenje, čiji se igrač, udovoljivši svojoj dužnosti, prvi postavi u «pozoo iza prve mete.
Sve ove vrsti «Prenašanja» biti če mnogo zanimljivije i znatno teže, postavimo li izmedu redova čunjeva
tl 6
dve ali naposled tudi tri zapreke, n. pr. koze, konje, gredi itd. Zapreke smeš prelesti, preskočiti, zlesti pod njimi, toda zabranjeno je iti okoli njih (n. pr. okoli konja); po tem, kakor je odrejeno.
B.	Vadba vrst.
I. skupi n a.
Do skočni krogi v miru. Izmene vese z izvinkom — naupori iz proste vese: vzklopno, s kolebom — meti: prevrati, premeti.
Konj na šir z ročajema. Meti odbočno naprej in nazaj: kolo; meti odnožno naprej in nazaj: premah.
Skok v višino z zaletom z deske. Skoki skrčno naprej.
1.	del: Doskučni krogi v miru.
Osnova: Izmene vese z izvinkom — naupori iz proste vese: vzklopno, s ko-leboni — meti: prevrati, premeti.
Iz koleba v vesi spredaj:
1.	V zakolebu izvinek naprej v veso vznosno — naupor vzklopno — smik naprej v veso spredaj — s predkole-bom prevrat nazaj v stojo na tleh.
Opomba. V zakolebu izvinek naprej v ve so v z 11 o s n o, zanj glej da dobiš pred vsem, kar najmočnejši koleb. Dospevši ob napetih 1 e h t e h v zakoleb, se zganemo (sklopimo) kar najbolj ter se, roke sukajoč s palci not, prevrnemo gladko z izvinkom v veso vznosno zadaj. Ako se ne vzmahneš vse do položaja vese vznosno zadaj in dosežeš le veso zadaj, išči vzroka ali v slabem kolebu ali v pritegnitvi v zgibo v trenutku izvinka ali v premalo hitri zganitvi (sklopitvi) telesa. Potem je seve neposredna pripojitev naupora vzklopno izključena.
—	Za končno prvino sestave, p r e -vrat nazaj v stojo na 11 eh, je takisto treba močnega koleba. Kroge izpustimo, zlasti spočetka, še le ko smo dospeli do položaja vese vznosno. Obenem ko izpustimo kroge, energično uleknemo križ in z lehtema zamahnemo naprej. Vaditelj (varovalec, asistent) nastavi pri varovanju lelit pod prsa telovadca, če pa bi bilo treba, pa naj zgrabi telovadca za leht.
jednu, dvije ili tri zapreke, n. pr. ko-zliča, konja, brvno i sl. Zapreke 1110-žemo da podidemo, preskočimo ili se preko njih proveremo, no ne smijemo iči oko njih (n. pr. oko konja), nego prema tome, kako ie naređeno.
li. Vježbo odjolcnjii.
I.	skupina.
Doskočne karike, u miru. Izmjene visa iskretom — upori visom prostim: usklopce, zamahom — metanja: prekopiti, premeti.
Konj u šir s a h v a t a 1 j k a m a. Metanja odbočna napred i nazad: kolo; metanja odnožna napred i nazad: premah.
Skok u visinu sa zaletom, s mostiča. Skokovi skučeni napred.
1.	čest: Doskočne karike, u miru.
Osnova: Izmjene visa iskretom — upori visom prostim: usklopce, zamahom — metanja: prekopiti, premeti.
Iz zamaha u višku prednjem:
1.	U zanjihu iskret napred u visak okomiti — upor usklopce — spad napred u visak prednji — prednjihom prekopit nazad.
Opaska. U zanjihu iskret napred u visak okomiti iz-vodimo valjanom uporabom zamaha, koji ima biti čim jači. U trenu, kako prispjesmo napetim rukama u zanjih, izbočimo se i time sastavimo trup i noge. Istodobnim okretom ruku, palcima prama unutra, glatko ćemo se prevrniti iskretom u visak okomiti stražnji. Nije li tijelo iskretom za-mahnulo sve do položaja viška oko-mitog stražnjeg, nego je došlo tek u visak stražnji, znak je, da je pogrješka u tome, što smo uzeli preslabi zamah ili smo se pritegnuli u zgib u trenu is-kreta ili najzad, jer sa iskretom nije
i	tijelo dosta brzo sastavljeno u visak okomiti. Uslijed toga iskliučeiia je izravna i lijepo spojena izvedba sa na-rednim uporom usklopce. Počelo na završetku sastava: prekopit na-z a d takođe iziskuje snažan zamah. Karike napuštamo, naročito isprva, istom onda, kada dodoSmo u položaj viška okomitog. Istodobno, kako ruke napuštaju karike, energično čemo uviti križa i rukama zamahnuti napred.
2.	V zakolebu izvi nek naprej v veso vznosno in izvinek nazaj v veso spredaj — naupor vzklopno — smik naprej v veso spredaj — s predkolebom premet nazaj v stojo na tleh.
Opomba. Za izvinek naprej v veso.vznosno in izvinek nazaj v veso spredaj je treba silnega koleba ob docela napetih lehteh. Izvajajoč izvinek naprej, se hitro in kar najbolj zganemo, da se z izvinkom na mah prevrnemo do takega položaja vese vznosno, v katerem sta nogi vodoravni s tlemi. Nižji položaj izključuje neposredno in gladko pripojitev izvinka nazaj. Če se pritegneš v višji položaj, ,se izgubita lepota in presenečenje, ki izvira iz naglega protismera obeh gibov. Vaja učinkuje le tedaj, ako telo mahoma preleti v veso vznosno in se v istem hipu, komaj da sta se lehti izvinili naprej, vrne po isti poti. Pri prvem izvinku glava sklonjena k prsoin, pri drugem vzklonjena! — Konec sestave, lo je premet nazaj se izvede na naslednji način: pri siniku naprej v veso spredaj treba dobiti čim močnejši zakoleb ter se s kolikor mogoče močnim predkolebom ob uleknjenem križu vrniti naprej. Ko dospeš do položaja nekoliko višje od razovke spredaj, povečaj s še večjim uleknjenjem križa prevratno moč giba, izpusti kroge in se-skoči s premetom nazaj. Potem ko izpustiš kroge, je treba, da mahneš krepko z lehtema v smeri giba naprej.
Pri učenju premeta nazaj ravnamo tako, da najprej delamo prevrat nazaj, prehajajoč s kolebom do vese vznosno, s katere, uleknivši križ in izpustivši kroge, seskalcujemo. Postopno potem čim dalje manj in manj zgibamo trup in čim dalje prej in prej z rokama izpuščamo kroge, dokler ne dosežemo zgoraj opisane izvedbe, ki je najbolj učinkovita.
Napake, ki se najpogosteje pojavljajo pri vadbi, so: priteg z lehtema v
Prednjak če za pružanja zaštite nastaviti ruke ispod grudiju vježbača ili če ga eventualno uhvatiti za ruke.
2.	U zanjihu iskret napred u visak okomiti i iskret nazad u visak prednji
—	upor usklopce — spad napred u visak prednji — prednjihom premet nazad.
O paska. U zanjihu iskret napred u visak okomiti i iskret nazad u visak iziskuje silan zamah posve napetim rukama. Pri izvodenju iskreta napred valja u zanjihu trup izbočiti, t. j. trup i noge brzo i čim više gore sastaviti tako, da se iskretom u tren prevrnemo u takav položaj viška okomitog, u lcojem če biti noge vodoravno sa tlom. Niži položaj isključuje izravnan, vezan i gladak spoj sa iskretom nazad. Naknadno pritezanje u viši položaj biti če na uštrb ljepoti i frapantnosti, koja do-lazi baš iz naglog protusmjera obiju gibanja. Vježba biti če samo onda od naročitog utiska, bude li tijelo pre-letjelo u tren oka u visak okomiti. Iz ovoga pak, u isti mah. kako smo ruke iskrenuli u jednome smjeru, vrača se več i tijelo istim smjerom. Kod prvog iskreta glavu nakloniti, kod drugog uspraviti! — Završetak sestava: premet nazad, izvodi se tako: Spadom napred iza upora usklopce u visak prednji treba zadobiti čim jači zamah, da tijelo ode u višku čim dalje prama nazad sa uvitim križima. Odovud ide napred i došavši u nešto viši položaj od vage, povišujemo rotacionu snagu gibanja jakim uvinučem križa i napušta-mo karike sa premetom nazad. Nakon napuštanja karika treba rukama živo zamahnuti u smjeru gibanja prama napred.
Pri učenju premeta nazad najprije izvodimo prekopit nazad sa prelazom zamaha sve do viška okomitog, iz kojega čemo izvesti saskok sa uvinučem u križima i istodobnim spuštu-njem ruku. Dalje čemo, postepeno, sve manje i manje izbočiva ti trup, pa i prije i prije napuštati karike sve dotle, dok ne dodjemo do gore opi-sanog izvodenja, koje se snažno do-jimlje.
Griješke, s kojima se najčešče su-srečemo pri uvježbavanju premeta na-
zgibo ali razročenje pred izpustitvijo krogov. Druga napaka ima posledico, da telovadec izvede namesto premeta se-skok z i z v i n k o m nazaj Pri tem se telovadec ne zaveda, da je izvedel popolnoma drugo vajo, nego je nameraval. Baš zato posebno opozarjamo na to napako.
Kdor varuje telovadca (bolje je, če varujeta dva), naj spočetka zgrabi telovadca za lehti prej, nego izpusti kroge. Pozneje, ko se varovalec prepriča, da ne preti nevarnost prerane izpustitve krogov, nastavlja leht pod prsa telovadca, loda tako, da ne zadene ob lehli telovadca.
8. V zakolebu izvinek naprej v veso vznosno — z zakolebom naupor — spad nazaj v veso vznosno in prevrat nazaj.
4. V zakolebu izvinek naprej v veso vznosno — naupor vsklopno — smik naprej v veso spredaj — v zakolebu naupor — spad nazaj v veso strmoglavo in premet nazaj.
Opomba. Za naupor v zakolebu je treba po vzklopnem na-uporu s smikoni naprej (ob napetih, pa voljnih lehteh) dobiti silen zakoleb, i/. katerega se z močnim uklenjenjem križa in s pritrzajem lehli vznesemo v vzporo. To je najvažnejši trenutek za uspeli izvedbe. Pri prehodu v vzporo ne smemo nog povesiti, ampak treba je, da, sukajoč roke s hrbtoma nazaj, krepko silimo prsa naprej in s tem preidemo razovno v vzporo. — P r e -m e t nazaj po s p a d u n a z a j v veso strmoglavo izvedemo tako, da se ob uleknjenem križu pervrnemo v veso strmoglavo, iz katere se s kar najmočnejšim uleknjenjem križa, spu-stivši kroge, prevržemo v stojo na tleh.
5. V zakolebu izvinek naprej v veso vznosno — z zakolebom naupor — spad nazaj v veso vznosno — izvinek nazaj v veso spredaj — prevrat nazaj.
C.	V zakolebu izvinek naprej v veso vznosno — naupor vzklopno — smik naprej v veso spredaj — v zakolebu naupor — spad nazaj v veso vznosno — izvinek nazaj v veso spred — premet nazaj.
zad, jesu: priteg rukama u zgib ili razručivanje prije napuštanja karika. Potonja mana donosi sa sobom pro-vedbu s a skok a is k reto ni na-z a d, umjesto premeta. Pri tome si vježbač nije svijestan, da je izveo sa-sma drugu vježbu, nego je mislio, da če je izvesti. Upravo zato upozoravamo napose na tu zabludu.
Onaj, koji štiti vježbača (najbolje dvojica), neka ispočetka ulivati vježbača za ruku prije, nego napušta ka-rike. Poslije, kad je tvrdo uvjeren, da ne prijeti opasnost suviše ranog napuštanja karika, podmetnut će vjež-baču ruke ispod prsiju, no tako, da se ne sukobe sa rukama vježbačs
3. U zanjihu iskret napred u visak okomiti — zanjihom upor — spad na-zad u visak okomiti i prekopit nazad.
4. U zanjihu iskret napred u visak okomiti — upor usklopce — spad napred u visak prednji — u zanjihu upor
—	spad nazad u visak strmoglavi i premet nazad.
O p a s k a. Za upor u zanjihu Ireba dobiti valjan zamah spadom napred iza upora usklopce. Kuke sasma napete. TJ potpor dolazimo snažnim uvinučem u križima u zanjihu i pri-tegom rukft. To je najvažniji tren za uspjeh vježbe. Treba paziti, da pri-godom dolaska u potpor noge ne klonu napred, pa mjesto toga, okrečuči roke sa hrptima nazad, moramo težiti za dolaskom u polpor silnim isprsivanjem prema napred. — Premet n a z a d po spadu nazad u visak strmoglavi izvedemo tako, da se u sam visak prevrnemo uvitim križima, iz kojega se — pomoću čiin jačeg uvinuča u križima i spustivši ruke — premel-nemo.
5. U zanjihu iskret napred u visak okomiti — u zanjihu upor — spad nazad u visak okomiti — iskret nazad u visak prednji — prekopit nazad.
6. U zanjihu iskret napred u visak okomiti — upor usklopce — spad napred u visak prednji — u zanjihu upor
—	spad nazad u visak okomiti — iskret nazad u visak prednji — premet nazad.
2.	del : Konj na šir z ročajema.
Meti odbočno naprej in nazaj: kolo, meti odnožno naprej in nazaj: premah.
iz stoje čelno, oprijem za ročaja, naskokoma :
1. Kolo odbočno v levo naprej — premah odnožno z levo naprej not — premah odnožno z desno naprej v vzpo-ro zadaj — odbočka v levo nazaj.
Opomba. Redko kedaj vidimo mete na konju začenjati naskokoma. Tako smo se navadili na premah odnožno zunaj, da drugačen način začetka, n. pr. naskokoma, dela težkoče tudi dobrim telovadcem. To je treba popraviti. Zategadelj se učimo metati tudi iz naskoka. Ta način je, rekel bi, borbenejši in učinkuje z vtiskom večje pripravljenosti. — Ako hočemo izvesti zadnjo prvino, odbočko v levo nazaj, kakor treba, t. j. brez oprijema leve roke na sprednji ročaj in z doskokom na pristojno oddaljenost za sredo sedla, moramo v ta namen uporabiti predhodni premah odnožno z desno naprej. Za to treba preprijeti na zadnji ročaj, brž ko je desna noga prešla preko njega in spojivši silo maha te noge z odrivom leve noge od trupa konja, moremo iz vesti odbočko tako, kakor smo zgoraj opisali. Zategadelj je treba paziti na to, da ne padeš po premahu odnožno z desno naprej v vzporo zadaj, sicer bo odbočka vedno revna in komaj jo izvedeš tako, da pred doskokom ne oprimeš iznova ročajev.
2. Nasprotno.
3. Kolo odbočno v levo naprej — premah odnožno z levo naprej not — premah odnožno z desno naprej ven v v vzporo jezdno nad zadnjim ročajem
—	premah odnožno z levo nazaj — premah odnožno z desno nazaj v vzporo spredaj — odbočka v levo naprej.
4. Nasprotno.
(Dalje prihodnjič.)
2.	čest: Konj u šir sa hvataljkania.
Metanja odboona napred i nazad: kolo, metanja odnožna napred i nazad : premah.
Iz postava čelnog, dohvat na hva-taljke iz naskoka.
1. Kolo odbočno lijevo napred — premah odnožni lijevom napred unutra
— premah odnožni desnom napred u potpor stražnji — odbočka lijevo nazad.
Opaska. Rijetko kada vidamo po-činjati metanja iz naskoka. Tako smo se privikli premahu odnožnom van, da ini početak, n. pr. iz naskoka, zadaje poteškoča i naprednijim vježbačima. Stoga treba da se učimo metati takođe iz naskoka, koji je način — rekao bih
— nekako od veče vrijednosti po kva-lifikaciju vježbača, jer čini veči utisak gledom na njegovu spremu. — Da po-sljednje počelo — odbočka lijevo nazad — bude izvedeno, kako treba, t. j. b e z dohvata lijevom rukom na prednju hvataljku i sa doskokom do stoja na tlu u o d -govarućoj udaljenosti iza sredine sedla, morati čemo upo-trebiti prethodni premah odnožni desnom napred. U tu svrliu ima se izvesti prehvat na stražnju hvataljku odmah, kako je desna noga prošla preko iste hvataljke i spojivši sada zamah iste noge sa odrazom lijeve od trupa konja, moči čemo provesti odbočku gore opisanim načinom. Klonemo li po pre-mahu odnožnom desne napred u potpor stražnji, dobit čemo odbočku jadnog izgleda i jedva čemo je provesti tako, da nečemo morati prije doskoka ponovno uhvatiti hvataljku.
2. Obrnuto.
3. Kolo odbočno lijevo napred — premah odnožni lijevom napred unutra
— premah odnožni desnom napred van u potpor jašeči nad stražnjom hvatalj-kom — premah odnožni lijevom nazad
— premah odnožni desnom nazad u potpor prednji — odbočka lijevo napred.
4. Obrnuto.
, (Nast.avitčese.)