,XaA da« ra* n ^ uM¡ in praíBíkov. j U daily lauarfai* Suod4y> ..id U«lid«y«. PROSVETA ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Kulcrrd «M »•'•>>itm nt>.,^». miiUvi t lie Act of Cunvrwa of Marci« ». 1N7». CHICAGO. ILL., PETEK, 12. MAJA (MAY 12), 193» tSuWrfcpUon »«.00 Yearly Acci-pUiM* for mailing ut »pccial rat« of postage provided for in Mttka 1103, Act uf Oct 8. 1017, authorised on Jun« 14, 101S. ATEV.—NUMMER 93 / rvats k i avtonomisti predlagajo ¡delitev jugoslovanske države Zaupnik dr. Mačka pojasnil težnje Hrvatov pritožbe proti belgradakemu režimu. Policija zatrla demonatracije hrvatakih študentov v Zagrebu. Regent Pavle, njegova žena ¡n zunanji miniater Cincar-Markovič goatje italijanskega kralja v Rimu. Utrditev prijateljstva med Jugoalavijo in Italijo gftb, 11. maja. — Voditelji Ukih avtonomistov so pri- da so za razkosanje Jugo- na dve neodvisni državi, naj bi tvorili Srbi, drugo pa t je. mnenji' je izrazil dr. Milan tic, ki je poleg dr. Mačka linejša osebnost in vodilna gibanju za avtonomijo tske. Oba, Maček in Ko-trdita, da so bila pogajan-belgradsko vlado, ki so se pred petimi tedni, defini-pretrgana. Vprašanje av-nije Hrvatske še ni rešeno, ta se knez Pavle, jugoslo-regent, in armadni štab Igradu uprla sporazumu, ki .sklenila premier Cvetko-dr. Maček v Zagrebu zad-en. utič je pojasnil pritožbe tov, ki go se nakopičile v za-dvajsetih letih. Obdolžil be, da se niso držali dogo-ki ho ga sklenili, s Hrvati fci 1.191?, ko je bilo jasno. avstro-ogrsko cesarstvc lo. Dogovor je določal U-vitev nove države na fede-podlagi in popolni enakosti Srbov, Hrvatov in Slo-' Namesto da bi Srbi na proti Hrvatom in Sloven-kot tovarišem z enakim 1 ami v novi državi, so j*Tf rasli u podložnike Velik« "Tak položaj nismo m odobravali in ga tudi ne je dejul Kosutič. "Jurija mora postati federa-država, ker Velika Srbiji >re biti. S priključitvijo V smo pokazali, da hočerrn kupaj « svojimi slovanski-ti, da raje sodelujemo 7 kakor pa z Nemci in Ma V starem avstro-ogrskenr ■stvu smo imeli deželno zbor-v Zagrebu in kontrolo v no i zadevah. To nam je bi (to, ko je Jugoslavija posta-*ut centralizirana država tje nimajo skoro nobene be v vodstvu vlade. Srbi jim »upajo in gledajo sumljive početja Hrvatov. Vse * državne službe so v njiho-rokah. Armada na prime» TC generala in samo dvs u?rni »t« Hrvata in o&a ima-«J*i iX'zitiji. Stališče Sr-k. da so Hrvatje dobri le z* anje davkov in nič druge MJaček j« izrekel obžalova-j*(r Ji IJelgrad zavrgel spo-^ Ka jt sklonil s premi-i f'vetkovičem. Ta je meo ,rn vključeval provizijo, di lUdobij, ' avtonomijo in ve-\ belgradski vladi J'" dejal, da je bil m m zaradi opo-iplutokratov « • bala, da bo f*] iti bogastvo. (l1 poudaril, da bodo Hr na nojem stališ-■v "»rlii ,a avtonomijo, nt W «toltirali, ker nočejo. a |K)stala druge J* um rlv «. civilne vojne "io Hrvatje izognili zagrebške univer-nacionalisti, so demonstrirali v '*di. V akcijo policija in je "n*t racije. V tkivih demon več o*eb ranje-"> morali odpe ~ Italijanski jujroalovan-'nt*i izmenjala ateljstvu in iz-'«boljšanjo od-li°> Jugoslavijo Jmd fkrmrn vnámánik .ggflf vñrazveljavljenju po- riakotru r>unnik!iruui>uru irilflti* . ... . M'IIJ v no Nogavičarska unija dobila podporo Borba proti odloku federalnega aodiača Washington, D. C. — (FP) — John Brophy, direktor Kongresa industrijskih organizacij, je naznanil ustanovitev odbora, ki bo podpiral Ameriško federacijo nogavičarskih delavcev v prizi-vu proti odloku federalnega sodišča, ki je obsodil unijo noga-vičarjev v Philadelphiji v plači-tev odškodnine $700,000 Apex Hosiery Co. Sodnik je upošteval argumente odvetnikov družbe, ki so trdili, da je utrpela ve-rko škodo, ko so Člani unije o-klicali sedečo stavko v njeni tovarni pred dvema letoma. Za člane odbora so bili izbrani John L. Lewis, -predsednik CIO; James B. Carey, tajnik CIO; Emil Rieve, direktor or-ianizatoričnega odbora tekstilnih delavcev; R. J. Thomas, predsednik avtne unije; Iiey- riškega časnikarskega gildu; Reid Robinson, predsednik unije livarskih delavcev; Bruce Hannon, tajnik mornarske unije na zapadu; Sherman H. Dal-rymple, predsednik kavčukar-tr-len, ne bo nobena unija varna pred odškodninskimi tožbumi," je rekel Brophy. "Delavcem bo vzeta pravica do stavke in unije bodo pognane v bankrot. Zloraba je, ker je Shermanov zakon, ici je bil sprejet, da prepreči roparsko oblast mogočnih industrijskih korporacij, postal sred-itvo v slučaju Apex Hosiery Co. za razbijanje unij." Naznanjeno je bilo, da bo Kongres industrijskih organiza-:ij skušal mobilizirati vse delavske organizacije za boj in pridobiti javno mnenje za amen-iiranje Shermanovega zakona ako, da ga nc bo mogel nihče »reč zlorabljati kot sredstvo za .azbijanje unij. Svet industrijskih unij v Pennsylvaniji, ki reprezentira H)0,000 organiziranih delavcev, je ie sprejel resolucijo s pozi-/om na vse ameriške unije, naj podpirajo nogavičarje v kampanji za razveljavljenje odloka federalnega sodišča. Delavski odbor odbija obdolžitve Proti reviziji Wagner jevega zakona Washington, D. C. — Federalni delavski odbor je odločno zanikal obdolžitve o pristranosti napram katerikoli uniji ali delodajalcu in se izrekel proti taki reviziji Wagner jevega zakona, ki garantira delavcem pravico organiziranja in kolektivnega pogajanja, ki bi ga razmrcva-rila. Obdolžitve zavrača v dolgem poročilu delavskemu odseku nižje kongresne zbornice. V tem tudi pobija sugestije voditeljev A-meriške delavske federacije glede temeljite revizije zakona, katere so podprli nekateri kon-gresniki in tudi reprezentantje Zveze ameriških tovarnarjev. Štirje predlogi, ki po mnenju delavskega odbora zaslužijo u-poštevanje, so omenjeni v poročilu. Ti^o: Dèfedajalci naj dobijo pravico peticije glede razpisa volitev, ki naj bi odloČile, katera unija predstavlja delavce pri kolektivnih pogajanjih. Kongresna definicija postopanja odbora v razsodbah, katera grupa je najbolj sposobna in upravičena zastopati delavce pri kolektivnih pogajanjih. Omejitev oblaati godb rtied unijo in delodajalcem. Provizija, da se zaslišanje glede pritožb prične po desetih ali petnajstih dneh po vložitvi namesto po petih dnevih. Odbor je analiziral sedem osnutkov glede revizije Wagner-jevega zakona, ki so bili predloženi v kongresu. V analizi navaja razsodbe sodišč in številke kot dokaz, da trditve voditeljev Ameriške delavske federacije, da je odbor prežet s predsodki proti unijam ADF, nimajo nobene podluge. Odbor dalje trdi, da je poravnal 42'/ spornih slučajev brez formalnega zasliševanja v prilog prizadetih strank in da je federalno vrhovno sodišče potrdilo 78 odstotkov vseh razglašenih odlokov. S takim rekordom se ne more ponašati nobena druga federalna ustanova. n sosednimi državami v intere-«u evropskega miru. To se je «godilo na banketu, katerega je kralj priredil v počast regentu in njegovi ženi Olgi v svoji palači. Z njima je dospel v Rim tudi zunanji miniater Aleksander Cincar-Markovič. Slednji je nedavno konferiral z italijanskim zunanjih ministrom Cisnom v Renetksh in zdaj bosta obnovila razgovore. Nekateri krogi na-pov*dujejo. da ae bo Jugoslavija pridružila prot¡komunističnemu paktu, v katerem so že Italija. Nemčija. Jsponsks. Ogrska, Španija in Mandžurija, ki je tesno povezan t osjo Rim-fferlin. Prekomorski letalski promet 20. maja Washington, D. C., 11. maja.— Panameriška letalska družba začne z rednim poštnim in potniškim prometom po zraku med Združenimi državami in Evropo 20. maja, če bodo vse inšpekcijske formalnosti v redu do tegs dne. Družba ima priprsvljens tri velika letala za prekoocean-ske polete, ki se bodo vršili poleti ln pozimi ne glede ua vreme. Poleti pojdejo letala preko Nove Fundlsndije in severni del Atlantika na Angleško, pozimi pa južno preko Azorskih otokov na Portugalsko. Računajo, da bodo poleti trajali en dan. Poštnina za pisma v Evropo po zraku bo 30 centov in , posebne znamke v ta namen ae že pripravljajo. Zadnje vesti WASHINGTON,.D. C.—Dva senatorja, Reynolds (demokrat) in Borah (repubfkanec), sls včeraj silovito nspa*ila Rooseveltovo zunanjo pollUko. NEAPEU, ITALIJA. —M us solini je včeraj osebno pokazal knezu Pavlu, jugoslovanskemu regentu, italijansko bojno mornarico, ki je v jpiktem številu plula mimo njega. Danes obišče knez Pavle papeia v Vatikanu. GDANSK. — Tukajšnji nacij-ski organ Danalger Voiposten ostro svari Poljako, da nacijaka Nemčija lahko vpak' Čas udari bliskovito čim jo mine potrpežljivost. MOSKVA. — Sovjetska vlada predlaga četverodrfavni pakt, v katerega naj otopijo Anglija, Francija, Poljaka ln Rusija v obrambo svojih meja In vse vzhodne Evrope. Istočasno uradni list lavestja ostro krltlalra Anglijo in Francijo, da hotfta nekaj zastonj. PARIZ.—Premier Duladier je izjavil v radiu, da bo Francija prisiljena povedati svojo armado, če onišče Rim-Berlin ne preneha z mobilizacijo. Policijski napad na stavkarje Everett, Maas, — Cez tride-set oseb je bilo rsnjenih, ko je policijska sila 200 mol. mobili* urana v sosednih mestih )n poslana sem. napadla mornarje, ki «o piketirali tukajšnji pomol Standard Oil CO. Thomas Mr-Gowan. vodja stavkarjev. je dejal. da j« kompanija import i rata več atavkokaaov pod policijsko zaščito, da razbije stavko. Ameriška pomoč nemškemu letalstvu Odkritje izzvalo aenzacijo v VVaahingtonu Washington, D. C., 11, maja. Nemčija si mora v prvi vrsti zahvaliti Ameriki, da je njena o-borožena sila v zraku najmogočnejša na svetu. Tfe odkritje je povzročilo senzaciji ko ga je naznanil kongresni odsek, kateri vodi preiskavo monopolov. Nemčija dobiva iz Amerike Mberyllium", kovino, ki je naj-važnejši material pri izdelovanju bojnih letal. Zlitina, sestoječa iz te kovine in bakra, tvori material, ki je trdnejši od jekla. Zlitino so najprej razvili "nemški znanstveniki, toda patent so potem dobile ameriške korporacije, ker je v Ameriki glavna zaloga "berylliuma." Kongresni odsek je ugotovil, da Nemčija sploh nc bi mogls izdelovati tako trpežnih bojnih letal, če ni bi dobivala te kovine iz Amerike. To ugotovitev so zdaj podprli tudi ameriški letalski krogi in vojaški letalci. Letalski napad na kitajsko luko Bombe ubile več tiaoč ljudi ftanghaj. 11. maja. — Cuan-čov, pristaniščno mesto v južni Kitajski, je bilo včeraj tarča ns-psda Iz zraka. Jsponskl vojsški letalci ao vrgli na mesto več sto bomb. ki so ubile in ranile več tisoč civilnih prebivalcev. Bombe so zanetile tudi požare, ki so uničili veliko število poslopij-Poročila naglašajo, da je v o-gnju izgubilo življenje veliko število ljudi. Vest is Cungkiiiga, začasnega glavnega kitajskega mests, pravi, ds je genersl Cisng Kaišek. vrhovni poveljnik kitajske oborožene sile, odredil evskusdjo prebivalstva po japonskih letsl-skih napadih Vladni uradi so bili že premeščeni v drugi krsj. ZASEDANJESVETA LIGE NARODOV V ŽENEVI Angleška in francoska zagotovila Poljski IZGON NACIJEV IZ POLJSKEGA DISTRIKTA Pariz, 11. maja. — Francija in Velika Britanija sta obljubili Poljski, da seja sveta Lige narodov ni bila sklicana z namenom, da prisili Varšavo v sprejetje Hitlerjevih zahtev glede Gdanska in poljskega koridorja. Seja se prične 15. maja v Ženevi. Poljska je namignila, da ne bo poslala svojih reprezentsntov v Ženevo, ko je dobila informacije, da nameravata Anglija in Francija skleniti novo kupčijo na njen račun. Od Londona in Pariza je potem aahtevala garancijo, da vprašanje Gdanska in koridorja ne bo prišlo na dnevni red na seji v Ženevi in to garancijo je zdaj dobila. Iz zanesljivega vira je prišla vest, da bo seji sveta Lige narodov predsedoval Vladimir Po-temkin, ruski podkomisar za zunanje zadeve. Seje se bosta udeležila Halifax in Bonnet, zunanja ministra Anglije in Francije. Halifax bo prišel prihodnjo soboto v Pariz, kjer bo konferiral s premierjem Daladlerjem in zunanjim ministrom Bonnetom. Berlin, U. maja. — Naciji so zagnali velikanski krik proti Poljski zaradi izgona 180 Nem-cev iz poljskega districts Neuto-mlschela, ki leži med Ne»čtyo In mestom Poznanom. Naciji trdijo, da je bik) čez 500 Nemcov izgnanih iz tega distrlkta v zadnjih dneh. , Senator Wlosner, vodja nemš-kih grup na Poljskem, Je naslovil oster protest Varšavi proti izgonu Nemcev. On pravi, da poljska drhal uničuje tudt lastnino Nemcev in da se naiilia proti Nemcem nadaljujejo i odo. bravanjem poljskih avtoritet. Berlin skrbno zasleduje tudi pogsjsnjs med poljskim zunanjim ministrom Bockom in Vladimirom Potemkinom, sovjetskim zunanjim podkomisarjem, ki Je prišel zadnji torek v Varšavo. Naciji vidijo v pogajanjih možnost sklenitve militaristične ive ze med Poljsko in Rusijo. Nemiki pastor izgnan iz Brazilije < Rio de Jineiru. Brszilijs, U. ms js. — Rev. Rolsnd Mieler. nemški protestsntovski pastor, je bil obveščen o departaciji. Avtoritete m ga ol*dolžl!e, da se ni pokoril zakonom in odredile izgon. Mieler je bil aktiven kot Hitlerjev agent med Nemci v provinci Katarini, kjer je širil nacijsko propagando. . Nov ruski poslanik v Washingtonu Oumanaki dobil pozicijo Moskva, 11. maja. — Ruska časopisna agentura Tasa poroča, da je bil Konštantin Oumanski imenovan za novega poalanlka v Washingtonu. Aleksander Tro-janovski, ki je bil pozvan domov, se ne bo vrnil v Washlngtou. Oumsnski je po odhodu Trojs-novskega opravljal poslanlške I »osle v Washjngtonu. Oumsnski Je bil prej dopisnik ursdne ruske časopisne agentu-re in kot tsk je mnogo potovsl po Evropi in Aziji. Od I. .10.10 do I. HM je bil načelnik publi-cijskega biroja komlsarijata za zunanje zadeve. Star Je 37 let in je najmlajši poslanik v zunanjem diplomatičnem zboru v Wa-shingtonu. Domače vesti Odiel v Callfornijo Barberton, O. — Jos. F. Va-lenčič, ki je bil več let upoalen kot avtni mehanik v Akronu, O., je odpotoval v Callfornijo, kjer ae namerava izuriti za mehanika pri letalih. Mladi Jože je član društva 48 SNPJ, ki ga bo pogrešalo, ker je bil zelo aktiven; prav tako ga bodo pogrešali njegovi starši in vsa naselbina, ki mu želi obilo uspeha v zapadnem svetu. Njegova roditelja sta baš nekaj dni pred njegovim odhodom obhajala '¿5-letnlco svojega zakonskega življenja. Nov grob v Montanl Abaarokee, Mont. — Na farmah je pred dnevi umrl plonli Matt Fox (menda Fuks), star 83 let in rojen v Mozirju na Spodnjem Štajerskem. Tu zapušč« sina, v starem kraju pa ženo in dva sinova. Minneaotske novice Eveleth, Minn. — Zadnje dni je tu umri Anton Zidar, star 78 let In doma od Velikih Lašč na Dolenjskem. — Dalje je tu umrlv Mary Virant, stara 75 let in ro-jena na Visokem pri Igu. Nov grob v New Yorku Cooperatown, N. Y. — Tu je ssdnje dni umrl John Kodrlč, sta 79 let, ki je prej bival v Braddocku, Pa. Clevelandske vesti Clevelsnd. — Dne 8. maja je v bolnišnici umrla Mary Dolly (Delisimunovlč), roj. Glavič. Slovenka is Verbuca pri Kočevju, ki je bila omožena s Hrvatom. Poleg moža zspušča sedem linov in štiri hčere. — fttlrllet-ns Msrlena Mihellč je te dni rešila svojo mater gotove smrti, ko je s svojim obupnim jokom privabila soseds Johna Oblaka, ki jo potem našel otrokovo mater, 28-letno Mamie Mihellč, one-•veščeno od plina v kleti. Plin je uhajal iz pokvarjene pečice za ogrevanje vode. Ženska Jo bila rešena. Calumetske vaatl Calumet, Mich. Oni dan Je avto povozil Martina Copa. Odvedli so gs v bolnišnico, tods hudih posledic ne bo. — Jos. Weiss, bivši alovenski mestni blagajnik, je odprl gostilno v prostorih, kjer se je prej nahajala Antonija Sute, to Ju v bližini postaje. Francoski list v Moskvi prenehal izhajati Moskva, U. maja. — Journal de Moncou, list pissn v francoskem jeziku, ki je svetu vačkrst pojaanjeval sovjetsko zunanjo politiko, je včeraj prenehal izhajati. Nekateri krogi spravljajo to zvezo z odstranitvijo Lit-vinova kot zunanjega komisar- Sodnik prepovedal piketiranje Družba obtožena krienja Wagner-jevega zakona Ksnsss City, Mo, — (FP) — Po bizarni obravnavi,-ki js trs-jala pet tednov, je federalni sodnik Andrew Miller izdsl In-junkcijo proti oblačilni uniji lil-I ternational Lddi**' Garment Workers, ki prepovsduj« piketiranje in bojkotirsnje Donnelly Gsrmtfht Co. Odlok Je po mnenju odvetnikov unije Is zsčssno ustavil dolgo borbo unije, ki a« je odločila, da organizira delavce v tovarni te družbe. Predaed-nies družbe Js Nell Donnelly Krnd, soproga bivšega zveznega senatorja Jamesa A. Reeda. On js bil eden izmed odvetnikov, ki ao zaatopali družbo na obravnavi. . Hodnik Miller, zagrizen republikanec, je v svojem odloku o-plazil tudi demokratsko administracijo v Kansas Cityju in policijske svtoritete, ksr niso hotele dati kompanijl zadostne pro-tekclje. Rekel je tudi, da oblačilna unija ograža mir. Pokazal Je film, ki kaže člane unije v delavnicah dveh družb, kjer ao o-klicali sedečo stavko. Dslje je rekel; ds je policija pokazala svojo nesposobnost, ker ni mogls izgnsti 40 delsvk Iz tovsrne Donnelly Gsrment Ca., v ksterl obaedele", CHAMBERLA1N SPET REVIDIRAL SVOJE STALIŠČE Ne navdušuje se več za vojaško zvezo z Rusijo VA2NA POSVETO-VANJA V LONDONU London, 11. maja. — Predsednik vlado Chamberlaln je včeraj pojasnjeval v parlamentu vzroke zavlačevanja pogajanj glede sklenitve militaristične iveze s iovjetsko Rusijo. Člani opozicije so ga bombardirali s vpraša-nji glede uradnega nainaniln, ki jo bilo objavljeno v Moskvi. Na-enanilo omenja glavne točke angleškega odgovora na ruaki pre-llog formiranja militaristične tveae med Sovjetsko unijo, Veliko Britanijo in Francijo. Mo-«kva namiguje na motnost, da istane osamljena v slučaju izbruha vojne, če bi dala garancije državam izhodni Evropi, katerim preti nevarnost fašistične agresije. Clement R. Atlee, vodja labo-ritske opozicijo v parlamentu, je ¿ahteval jasno lijavo od Cham-berlaina, kaj miali o sovjetskem ursdnem naznanilu, toda premier ni hotel dati direktnega odgovora. . Trdil Je lo, da je bilo nasnanllo posledica neaporaiu-ma. Njegova vlada ne misli, ds bi motala samo Ruiija braniti Poljsko In Rumunljo proti agresiji, temveč tudf Anglija in Francija, ki sta tema državama te prej obljubili pomoč, če boata napadeni. Chamberlaln Je končno priznal, da Jo ruski načrt glede sklenitve vojaške tvosa bolj razumljiv nogo njegov, toda odklanja ga is razloga, kar bi po-vsročll novo komplikacije s Nemčijo, Italijo, Japonsko, Spsiiijo in Portugslsko. Poročila, ki prihajajo v London, napovedujejo nov razvoj v evropski situaciji, Vsa so v zvali z važnimi posvetovanji, ki so vršijo v Londonu. Ivan Majski, ruski poslsnlk v Angliji, Je včeraj konferiral z zunanjim ministrom Halifazom. Slednji Jo potem sprejel v svojem uradu Italijanskega poslanika Grsndljs in Leona Hlums, voditelja francoskih socisllstov In blvšogs promierjs. Blum — trdijo pou* čenl krogi — Je prišel v London i namenom, ds pridobi Isborite /.a podpiranje Chamberlalnovega načrta splošno vojaške obvemo-ali. La boriti pobijajo ta načrt in predložili ao drugega, ki določa konskripcljo bogastva v slu. čaju, da se Anglija zaplete v vojno. Odvetniki unije so argumentirali, da vprašanje sedečih stavk v drugih tovarnah ne spada pred sodiAče, ker se ne na- Eksplozija ubila 8 oseb v Chicagu Chicago, 11. maja. — Kksplozl-Js prahu v žitnici Rosenboum le Co„ Htodruga ulica In reka Ca-lumei v South Chicagu, js danes ubila K oseli, ki so bile nameš-čene v elevetorju. Skoda maša štiri milijone dolarjev. Zltnies (olevator), v kateri Js bilo 800,- 000 bušljev pšenice in ovsa, Je 1 k) rs za tre I bi pričela goreti in vsi oddelki požsrne brsmbe v južnem delu masts so tskoj «Hihitali ns Ikf mests. nsšs ns ta slučaj, toda sodnik Je odbil argumsnte. Družba Je sklenila pogodl>o z unijo Donnelly Garment Workers, ki jo Je »sms us ta no vala in katero tudi kontrolira. Krajev-na untjs International lotrebuJe relitve in korenitega tsboljžanja! Večina ljudi misli, da so metulji nežni bi a kratkim življenjem in da morejo leteti le J ko razmeroma (majhne površine.. V resnici! kakinih 290 vrst večinoma navadnih med po nekoliko mesecev in preletijo tisoče kd trov. Ena izmed metuljih vrat Združenih m se seli jeseni v velikih tropih proti jugu. lil ge teh metuljev zanese na morje in nekd dospejo pod vplivom ugodnih vetrov oek Angleško. Izvrsten letalec je tudi mali, m metulj terias lisa, ki se je na Bermudih p stoma pojavil V množicah. Priletel je ii 8« ne Amerike. Najbližja točka Združenih dr je oddaljena od Bermudov 600 milj. Drug, zelo pogost metulj potuje »pet v tn vzdolž severno afriške obale. Leti pota Sredozemsko morje, preko Evrope in do približno v juniju na Angleško. Poedisi metuljev dospejo celo do Islandije. L. 1924 so v Kaliforniji opazovali oblik metuljev, ki je bil lirok najmanj 40 milj k je potoval mimo tri dni s povprečno brz» km na uro. t ( * J Metulji so tudi vse prej nego miroljub« vali, za kakršne jih običajno smstramo.» samci ai prilastijo neko določeno površina jo potem branijo pred vsemi vsiljivci. D* dnevom čepijoina kakšnem listu ali deblu,» terega nenadno odletijo, da pregledijoi ozemlje. Ce si drzne neveden tujec v ti stor, nastane kratka, toda živa borba. Ko i tulj tujca premaga, prične svoje patrulj« znova. Neredko se spravi celo na majhne? ki so se neprevidno upale v njegovo oai Kegljanje druAtev SNPJ Cleveland, Ohio.—Ko sem prenehal z dopoldanskim delom ob pol enajsti uri v soboto, 6. maja, sem se takoj domislil na naše kegljarje angleško poslujočlh društev SNPJ, ki so kegljali le par postaj od remize, tako sva-ne Car Bams, in sem jih obiskal kar v moji uniformi. Nekateri ao me takoj spoznali, drugi so pa začudeno gledali, kaj ima ta opravka na kegljišču, ki je bilo oddano sa dva dneva kegljarjem iz Milaaukeeja, VVaukegana, Detroita. Chicaga in Clevelanda. da pronajdejo, kdo je prvovrsten kegljač v vrstah SNPJ. Srečal sem seva tikoj Donal-da Lotricha. Croaerja. F. Vidra in Trances Vider in še nekaj drugih, kakor tudi Nežko in mra. Arko is Chicaga. Anno Lo-karjevo ir Aurore. UL, Culkarja s «oprogo. m las Suhodolnik in le neko drugo dekle iz Johnstowna, Pa. Culkar mi je tudi poslal po-zdrave od Andrejca Vidricha. podpredsednika SNPJ, ki hoče, da vztrajam v trdnjavi, kjer me ol)kna H« najsvetejših. Sporo- <1*1* ae S. itrMU Naciji se je jo burjo Vudatvo mednarodne unije transportnih delavcev poroča, da se med delavci v nacijakl Nemčiji m nože in širijo industrijske bolezni zaradi fizične napetosti, ki jo trpe delavci valed dolgega delovnika. Nacijaka diktatura je vrgla delavce nazaj v temne čaae, ko so delavci garali 10 do 12 ur na dan ob največjem priganja-Itvu. To pomeni, da ae delavstvo v Nemčiji danes nahaja v razmerah, kakršne ao bile pred ato leti. ko je bil še na splošno v veljavi dvanajst-umik. Dolgo let težkega boja je vaelo, predno so organizirani delavci skrčili delovnlk na 10, na uaem ur. dočim se dane» vrli boj za lest urnik ali 30-urni teden. In ves u boj se je vrlil s stališča sdravja, kajti dolgotrajno delo ob maanl produkciji, ko ae delavec neprenehoma giblje kot^avtomat, ubija ž t vre. Nacijaka diktatura ae n« briga aa adravje delavcev — In sato bo kmalu žela posledice, la-premen i la bo delavoe v armado bolnikov in pohabljencev In sama v aebi uatvsrja — moita-truma Krmikenstalna, ki jo prej ali slej rtstr-iUslje « asdaji koW> j Milka kale del eeett, p» kateri dobiva Kitajska muairijn la deac bujai material It l.a»fcia. Ilari sjovice starega i kraja Slovenije vn prodano I Kočevje, 24. aprila. Po^li smo te o prodaji prjj Unia kočevskega mesta, ki o ^ J. valiti na javni dražbi 'imela 1 letos Štiri dni w g. februarja letos, ou J oa je okrajno sodišče v 1 , g svojim sklepom usta- zaradi odločbe kr. Tprave v Ljubljani. Me-kočevska je bila na- m mrrie od"dražbe vložek večji del vse dražb* V svoji vlogi se je kočevsko mestno gospodarstvo. Zapleteno likvidacijo hranilnice vodi prof. Fr. Uršič. Te dni se bo vrnila pred novomeškim o-krožaim sodiščem ponovna razprava, ki bo gotovo doprineaia k vprašanju krivde pri polomu mestnega gospodarstva. Ve« kompleks mestnega gospodarstva je spravil zadnja leta na dan zapletena pravna vprašanja, pri katerih se sklicujejo celo na dejstva iz 17. stoletja, na patente Marije Terezije in na avstrijsko zakonodajo preteklega in tekočega stoletja. * ' Izid dražbe morda tega ali o nega ni čisto zadovoljil, vendar ¡Ti Ä dTpripad- faino»«. podtrtati dejatvo. da Savila na - , t tega premoženja ni podaiw. llaurava je odloči k, da Kočevje" ni identično z Jtno občino kočevsko, temveč ,, posebno, od nje ločeno te-Glede premoženja iz omen- \e veliko mestno premoženje vsaj I zaenkrat v slovenskih rokah. To pozdravljamo vsi z željo, da bi tudi še nadalje ostalo! nega \ ložka Pa f® jnrm i v luicä. xo. n« m je o*»** I »Mnj«i. * -- «— —«- dvoumno stališče m je uopu letni dnimr Ignac Jesih iz Pore. „^n ge je smrtno ponesrečil 64- paden je ženi pomagal na noge. Oba sts kmalu zatem ugotovila, da jima je neznanec v času njune odsotnosti ukradel ves njun prihranek, ki sta ga imela spravljenega v omari. Kakor sta izpovedala orožnikom, jima je tat odnesel nekaj čez tisoč dinarjev. de istega dne so se na prijavo podali na kraj dogodka orožniki ter ugotovili dejanski stan. Njih sum, da je pri tej tatvini treba iskati človeka is najbližje soseščine, kateremu so bile do potankosti znane domače razmere pri starih zakoncih, je povsem u-pravičen. Aretirali so več oseb. Prebivalstvo iz Slovenske vasi, ki je zaradi tega drznega napade na onemogla stara človeka vznemirjeno, želi, da bi bila preiskava orataikov uspešna in da bi tat prejel zasluženo kazen. DROBI2 IZ PRIMORJA Reka. — Pri Ilirski Bistrici se je iztiril električni vlak. Zaradi popravil je železniški promet zakasnil za nekoliko ur. Slap pri Vipavi/—- Pri delu v skladišču je zaradi slabe izolacije električni tok ubil 20-let-nega Alojza Pelicona. Oblasti preiskujejo, kdo je kriv nesreče. Štanjel. — Pri padcu po stop- ftlimrnaka NaroiUiq ftoftporna flfftnota 2SÄ7-&» S«. Uwndals Ave. Chicago. Illinoia ti LAVNI O I) HO K IXVRSKVAI.M onsKSi _ ....................MIT S. |.awndala At»., I kl««««. llllnala ,...............MIT S. I.a»i«d.l» An., (Mcaaa. Illtnat* Uj..... ............ MIT t.a»n.................. Krank Salu. »faSaarlnlk. K rad Malial .......«... MIlan MaSvaaliak ...... euaoTNi onsKSi .................,,,.,,..«11 W. IIa» H».. HarlnifUltl, III. ..................MUI Haakttka Ava., (la v aland. Okla ..t..,,..., ....,.ii.,•>>«>• •• «S»« ÍT. Arma. Sanaa» ...........................Sil ?;r.tv SI.. I.ntarna, l»a. .....................,.,.»,.,,•«•» »IT. Hlrahan«, l»a. NAIIKOSNI OISMMi ................Sli H. LavwUW Ava.. I kl.a««, llllnala ..........................M WaalrU» Ava.. K»ra. llllnala ......................I «Ml Aroaéa Ava., davalan«. Okla Prizor iz filma Juarez, ki ga Je produeirala firma Warner »ros. V prepiru ga je ustrelil €elje, 24. aprila. V torek 18. aprila se je spri 32- u—.....- J . i ustni dninar Ignac Jesih iz Pore-, (I DV JV DHI.VIIV f""»1"------ ila možnost, da„mu/fW8\,"f dja pri Humu ob SotR s posest- letni Josip Semenič. Z glavo je e»tna občina. Zaradi te oaioc- nll(om Makgom Ivičem iz Zaloga zadel ob rob stopnjiee in si preje okrajno sodiSče v Kočevju tivilo dražbo, _ in oddal na Jesiha dva strela. Za Glasovi iz naselbin kako drugo sredstvo, da bi dobili | (dohodke, tako da na priredbah i naj bi se samo pilo in ne trlo ka-Iskupaj držati, kadar vidimo so- kor sedaj? Enkrat se bomo mo-vražnika prihajati, ki hoče streti ra 1 i nekaj izmisliti ali iznajti, da Uni ja CIO zmagala pri volitvah pri Humu ob Sotli. V razburje- bil lobanjo. Kmalu zatem je ne nosti je pograbil Ivič samokres srečnež umrl. našo moč, kolikor jo Še imamo, ne bo mladina preveč kadila in Naša narodna dvorana na St. I pijančevala, ker to bi bilo nn Clair A ve. in East 64th st. je Uplošno vsem v korist, precelj velika—največja sloven- Kakor je bilo še poročano, je I čil je, da mi bo on prišel na po-|8ka dvorana v Ameriki. Ali za naš unajboljšlM koncilman nekoč niju ^ivarnkih deluvcev Je izvo-moč, če bi mislil podleči in pro- ta večer je bila premajhna! In I predložil resolucijo, da bi mnlr- j jt»vsilM veliko zmago pri volitvah dati trdnjavo svobodomiselnosti.!tako sem se domislil tistega Ri-|žavljani ne smeli delati pri VVPA. Lf|Hcie reprezeiitaeije pri kolek- (Nsd«U«vsaje s z. itraal.) Kampanja po radiu uspešna Ansonla, Omn. — (FP)^ U- u pritožila na ^^^ davi podlegel poškodbam. Iviča ljal je in 2rai. Ä ar€tjri>li in i2ročili 80dišču- P W ^ h^™ «*'Pri uspešna _ razpisana na dan aprila 9. uri pri okrajnem sodišču (očevju. Z omenjenim tolma- ftmrten padec s kozolca Celje, 24. aprila. Ko je &2-letni brezposelni pek Seveda brez Kumarjev ,nillrišnica za Kibenčane, Riben-Uupan noče podpisati, Kakšni I unija Ameriške delavske fede-.„ , u . . .Tudi oni in še par fletnih deklet čan: Saj menda res, ker za davkoplačevalci naj bi bili delež- racije, ki je zahtevala volitve, padu si je prebila lobanjo in P«I greia, u Harmarvilla, Pa., Ljubljančane bi bila premajhna! ni dela pri WPA, tega ne pove. čsprav Je vedela, da ne pred-" " ' ~ " kakor tudi iz Girarda, Ohio, Yo- ln tudi naši delničarji SND niso Seveda, kateri ima najmanj stavlja večine delavcev, pa 641) bila v I računali, da bo tukaj na 6. in 7. | vrednosti, mora plačati največ) glasov. davkov od svojih dohodkov, zm- eni uri je izdihnila. Trat. — Umrli so: Žagar vd.tjj^^ ¡¡TČantona, Volitve so sledile intenzivni ________________________^ _ ..................__________. ______ ___________ ki je .... kr. banske uprave se ni Avgust"2erjav s Teharja pri Ce- Ukmar Marija 85. Cok Antoni- bli4jni BVt,je sorodnice Tillie I maja 1M9 kegljarHka tekma dru- -------------------------- voljila mestna občina kočev- L, prenočeval v noči od nedelje j a 69. Rudež vd. Ložar Marija U.ne |f Euclidll, 0hio. Brez štev SNPJ in so jiostavlli pre-1 pak. kakor je razvidno, bi tint I kampanji, v kuteri se Je unij« se je pritožila na notra- JJ ponedeUek na nekem kozolcu Frančiška 72. Bole vd. Pipan 72. Travnikov iz Detroita ne sme majhno dvorano. | ne prišli v poštev, marveč le ožJi|C10 iioslutevsla časopisja In njo- »-^uu Miri irrflnp 7«. Zlvic Krl_ 1 biti; srečali smo ga, kakor tudi| - ministrstvo. Pretekli torek vw«v«jv , ..»»« v^ -------* Seznanil bi -e bil r.d » kom l«|pol|llk»ll In njih prlJ.UlJI, fc- a f^ÄL^T^Ü.« pravi ljudski dl na radlopostajah. Višek kampanjo je bil masni shod v mest- morejo razumeti zapletenega zgodaj vlomljeno pri posestniku ,eg na )adj, ne\,ohko premaknil Benedicti Peter mI je obljubil, nja, s katerim si celo juristi|Knausu Francu. Na domačiji žl-| w ^ bUo v notranjosti pre-L.^o. v Itetroit, dobim Almira ka- s katerim si celo junsu Rnausu Francu. Na aomaciji zi- da b||o y notranjMti pre- kadar ridem v I)etro|t, ubijajo glave Njihovo vita ostarela zakonca. Ki imaza obtežen0< I ključ od "kevdra" v Alm icaranje je prišlo do izraza | otroke v Ameriki. Obema je že H na ulici, kjer so se rte debate. Na svojem _______ #_________ nju ko ne ponovno z resoluci-1 Franc Knaus vstal ter se odpra-|njelu obrnili tam in je nismo srečali. V nedeljo dopoldne sem jih zopet pose t i) na kegljišču. Popol- govcev kupoval, mora pa okrog| njih prosjačiti, ker skromni re-lif pač ne zadostuje. Tako sol tudi mali trgovci z obeh strani skem mestu. V svojem govoru Je naglašul, da bo on vedno podpiral delavce v borbi za pravico kolektivnega pogajanja, American Hrass Co. je podruž- vršile I T7'flÄ Uf~ Q+. nr^ci nakluš-1 Trst. — V Rojanu je umrl 87- varni, katere je on solastnik, dne HVa pa ft|a „ Hj„om Frankom izkoriščani:: na eni strani morujo Amftrican WPaM uo-|po mestin, «er nima fvah premoženja Masonlclratl, ker se Jim narod smili.i jf ^ dva tj^ deiavotv. Drugo peto uro. Farmar ravno tako vse leto dela. tovarnu |ma v Waterburyju, v ............... se ne bo- Ako Je slaba letina, nima nič, sa- ka(eri je uh|ju 010 preteklo leto ,mo mogli udeležiti banketa, ki mo zastonj mora delati, ako PMI izvojevala priznanje s podpisom Zvečer he bu oznanjen, da bo ob treh Me dobra letina, mora pa pri dav* pogodbi, Ko pa pridemo tja ob I kih plačevati, da se njegov pri- Kompaiilja je držala roke proč .......— - . - pg strada I ^ volitev, v katerih Je zmagala denarja ne unija GlO; tekma je bila med to dalje kot protizakonit I«ifTz^ I"'^s ^ "¿Z^Z]^ u bl - l^«niz,,iJo In unijo Ameriške rzaradi tega, ker mestneWoi^ogabni posel je «<> ^'vo^iS in ga- ^eje, nekdanjim oderskim igral- L, rt0 ¿a m,nj dovolili Knoženjuke uprave niso vodi- izkoristil ugodno priliko, ko je t®1,.n*.K1"f"c«m v metroix>li Frankom Ces- raklit.jra| kot govornik, uim».™, «- 7 -77"---^tf^/; J» zakonu voljeni zastopniki I ukojlx> m^vemodhodu odšla I »J^L? ^.tlnhS^h 1Imela sva le kratek raz- }Kim KlaVni odbornik 60 l«t.|sem videl nekaj treznih in nekaj\Rud ar/l odklomll košjih reberc za obiranje in po- po * da, Ua Ul Sl asivry.ii ko so s« meni dovolili, da sem I Zadnjič sem šel v neko plvnl-1 delavske federacije, In ako co, da se iiskollko odžejem. Tam pčanov, temveč imenovani ge-nti. ki ko imeli pravice do raz-ukrepr. J. H Kteelman, na-sti na boljem. Mislil sem sl: ali tilnik spravnega odbora federal-bi ji dal dajm ali kvoder, da bl nega delavskega depart menta, kl mmi.n, 8 turbino in vodno Ltrah, ko je opazila, da si nežna- v ¿1+ rj°; kopališče in dru- nec z eno roko zakriva obraz, da ja. -- ^'»i1!«1 i# malenkosti. Ob 9. se je zbra- bi ga ne prepoznala, z drugo pa | nov teroristične «ganm^ije,je p» okrajnem Hodišču polns so- ji grozi. bilo včersj ubitih v bitki z ru- interesentov, domačih in t*i-M«1 njimi so bili 81oven-[,n ^emci, ki „o poslali kar cel ^J voditeljMki At«b. Dražba se W enotah, ki jih je bi [«. tak«, da je trajala do sre-P* 1^'ldncva. Posamezne eno-•0 kupili različni interesenti. * J* pa na koncu vršila dral--not kot ( flote, je ostal f" Ponudnik Mestna hranilni-^Ijanak», ki jo je zastopal K- Kran Majcen. Vse premoženje je kupila ■ *merno ceno 3,286,000 terjatvi so pred dra-* različni upniki. "r,mi i' cela vrata raz-^kjtivnih mestnih hranil-dra*bo ni prišlo poalop- m ^ Mahaia KimnM ; "vajoča siranka pa je «'lit mestno vodarno in i •s,f»rjeni d« ae še naknad- Ko ji drzni tat zapustil hišo munskim vojaštvom, gristi tir «i izgubil za vaškimi vrtovi, «o zašli v past. ki ^ I fikričanji gospodinje prite- stavilo vojaštvo v bližini bolgar- ^i na lioulično. Bom pa zopet odklonil in mislil, da bl raje njej na HJu mehkega premoga v I. . ' ' - . . . |ZSJ Mtt poumno. p«»' 1« I |..........., Amm „J^r» I Hn.l IW I U Hi «Ml I mu 11 1 I Je dopis vseboval lepo slovnico. (Jru|||£ kaj poročal. Kadar smo skupaj, si ložje raz- jn pH |)0prMV«k: Ko sem uu!- tolmačimo, da se dobe ljudje še |M)ro^a| 0 fsderacijskem I ui ji oai ..«jm ».« .... .......... p» ""'/T'V'"-..; ^^ posedujejo tudi IJK7 a|,rlla mi je prišlo na misel, ako „ (lan, naj SÄU . ^Iikom^snom J^^^^rtončan dejal, da Ä 11. ma-1 drugje, ki obvasbo in vedno eden in isti, in tako I jj8 Ko4an<,| je na kel v sotoo njen mož. Ves pre- *ke meje. .wJlofltaM tudi najin in naš sodrutno-naprsdni »kij. Ali po ■M, da »ml moramo Frank liarbič. 5S. MfirnjHtUkf rutvic« Cleveland. -Revno «Inoči | nedeljo) pozno zvečer «mo zaključili kegljanje HNPJ v Cleve-landu. V soboto zvečer je bilo denar, bo ona mislila, da ga mo-|strlnJ« s Hteelmanovo «ugestljo. r« dati cerkvi za srečke. Vprašam jo, če bl pila sislavico. Z minalni dobi, ali kaj vzrok tej (v I veseljem je pritrdil«. Videl «em, ljudaki dakadenci. Narodu nI kako je «teklenico z veseljem z mogoče do|s>vsdati» «« IhmIo v olsfma rokama prijela In «lastno vojni in revoluciji »»obiti le rev-arkala, prav kot bi jo prvič v živ- ni sloji, ne i>a tisti, ki vse to Milo se mi Je storilo, ko|ustvarjajo. Hcdiij nI skoraj drugega v ka- tfbeno ¿po videti nsbito dvor.no »Nl> VM* ^Vslmltui uko 2? SV ( tt7r' ^ iVri n^t^ ai, pa ie mo-1p|t«listlčn«m tisku kakor t...... dlne iz v«eh vetrov ^^^ ^ ^^ kr,t, da drugI lahko ima ta «t. t« driava toliko in to. drobnosti .m« l»om pisal o tem, to^J™» L „|<( Mrma(k)| toliko Mnih bodo ž., drugi storili Ami^ M^^k ^ okrog, vidi. h» letal in drugih vojnih priprav, samo nekaj bom omenil, kar ts- pomsnj- Vssks državs je tako oborožena, p, vse kulturne in Npj j1 U<« (ff)Vor( 0 voJnj )„ „v0. L, M. nikogar ne »siji, in to ««mo ustanove in «fMlatdjrta to M»J • f uma zato, da .i nekako krakov obva. je, ker moramo vrnuk«. prme U, da vaakdo rad neka) ,ua «j.. Večlns je-----------------mmmS Tf #1 in govori tisto, ksr je od «voje ruj«* «vnjo obla«! in «voje proil- yere nahujskana. te, katere izprašajo iz ulsigega ki Ijudaiva. T«*«la nobena država Str« I «'ru "O tudi ie "rak ^sin»ko poslopje! |n^ iratbo je bil stor-korak k likvidaciji in,lmce kočevske, ka-1 i* «pravil na tla vse (tränke sli Tako slišiš tega «II onega. ■ • *T '7TH-1ZÍ-H7U Inr.vl- Ako bi lil/ lig« lil tega nim« ohiiinil«- proti l«ko-v^ za pije za kori.t orgsntaije. | P«^ ¿ ^ , L MVOJ<.,H sevn^ in Izkorlščs- nožem rezsl In to slišiš iz ust, n«*g« Ijislstvs, kstengs je v v«s l,odÍKÍ cerkve nja ks «II komuni-1 ki državi dovolj. 'IVga narodu ki se |e v Ne« Yorks.<4a pnUsetira pn*\ Mižssja dr- žavaih afropriacij sa ftelatve. kar « U*m «e «troški krijsjo. Pri !ii»m srm sam priz*d#t, ker kadim kot tovarniški dimnik in nsšr*m «* g« tsko, d« ae mor«m potem postelje držsti« ds mi ne uld* ns Kllsjsko, drugi d«n pa Itolim /s ik-v«t mrlo «»v. k«ko dski storiti, ds bl vpeljaliJ»iti. sli živimo nin fsšl«ts sli nacista. r§pibll-|noherie drŽava drugače nr posns kaiica ali d^mokraU. V«l g«v,o-|kot le tskrst, ko g« Pot«*buje v rijo enako Človek prt vojni, kjrr ae mors biti in kleti »drsvl i is met i ksr ne more rssu- z« prokkti, |H»šre*nl Mpltil. v nsjvečji kri- I KRALJ ALKOHOL ROMAN Spuml JACK LONDON It angleUint prevedel JOS. t'OlJANKC Denar ni vttf imel vrednoati. Tovarištvo je bilo nekaj vredno, "Ilova pila ¿e enega?" nem vprašal. In pila ava vnak ie kozarec in jaz aem plačal pijačo. NelaoA je kot veWi pivec dejal toča ju: "Meni mali kozarec, Johnny." Johnny je prikimal In mu natočil kozarec, ki je dr ta I eamo tretjino tega kot kozarci, iz katerih ava bila donlej pila. Vendar je* bila cena iata — |n»t centov. Ob tem čanu me je obšlo prijetno veselje, zavoljo tega me taka |*itrata ni doati bolela. Poleg tega nem ne učil. V tem plačevanju pijače je bilo v*e več kot aamu količina. Dodobra nem doumei vao reč. Tukaj pivo aploh ni priilo do veljave, ampak duh tovarištva, ker ava «kupuj pila! In, ha — Ae nekaj! Tudi jaz aem lahko naročil majhen kozarec in za dve tretjini zmanjšal zoprno breme, h katerim je tovarištvo obteievalo človeka. "Moral aem na barko po denar," aem pripomnil kar tako, ko nva pila, v nadi, da bo Nel-Mon razumel, zakaj aem ga pustil plačati šestkrat zapored. "E, ni bilo prav nič treba", je odgovoril. "Johnny?" — "Gotovo", je pritrdil Johnny in ae nasmehnil. "Koliko pa ie znaša moj račun ?" je vprašal Nelson. Johnny je vzel knjigo izza točilnice, poiskal Nelaonovo stran in seštel ves račun, ki je znašal več dolarjev. Mahoma me je obšlo hrepenenje, da bi zavzemal kako stran v tisti knjižici. To »e mi je zdelo, da je končni znak moiatoetl. ■ Ko sva pila še nekoliko kozarcev, za katere aem hotel jaz plačati,,se je Neiaon odločil za odhod. l>očila sva se resnično tovarftko in jaz nem jo mahnil po nabrežju proti svoji barki. Spider je pravkar netil ogenj za večerjo. "Kje ai ne ga pa nalezel?" se mi je zarežal skozi odprto kajuto. "E, bil sem z Nelsonom", sem odvrnil malomarno in skušal prikriti svoj ponos. Tedaj mi je šinilu neka mittel v glavo. Tukaj jc bil tydi eden izmed tistih. Sedaj, ko ho se mi bile oči odprle, sem se lahko temeljito izobrazil.0 "Ilajd", sem rekel, "pojdiva k Johnnyju na kozarec!" Ko sva stopala po nabrežju, sva srečalu dama. Ciam je bii Nelsonov družabnik. Bil je krasen, pogumen, zal, brkat možak tridesetih let. "Pojdi z nama," sem mu dejal, "bomo pili kozarec, dva." In šel je z nama. Ko smo zavili k "Zadnji priložnosti", je baš prihajal iz krčme Kraljičin brat, Pat. "Kam se ti tako mudi?" sem ga pozdravil. "Gremo na kozarček. Pojdi z nami." — "Pravkar sem pil," je ugovarjal. "Kaj zato? — mi bomo pa sedaj," sem odvrnil. In Pat ae nam je pridružil in jaz sem se mu z nekoliko kozarci piva prikupil. Ej, marsikaj sem tisto popoldne spoznal o kralju Alkoholu. V njem je bilo vse kaj več kot slabi okus, ki si ga |N#užil. Tukaj se je za abotno ceno desetih centov čemeren, neprijazen človek, ki mi je grozil postati sovražnik, ispremenil v dobrega prijatelja. Se ogrel se je, njegovi |>ogledi ao bili prijazni in najini glasovi nune v dobri volji skupno omehčali, ko sva prerešetavala govorice .z nabrežja in z ostrižišč. "Meni mali kozarec, Johnny," sem dejal, ko ho ostali naročili največje. Resnica, in te besede sem izrekel kot izkušen pivec malomarno, kar tako, kot misel, ki mi je bila pravkar sama «nI sel** prišla v glavo. Ko se oziram nazaj, nem prepričan, da je bil med vsemi edini krčmar Johnny Heinhold, ki je vedel, da sem bil začetnik v pitju pri točilnici. "Kje se ga je pa nalezel?" sem slučajno slišal Spiderja, ki je zaupno vprašal krčmarja. "Kj, vse ^poldne je tukaj popival z Nelsonom", se je glasil krčmarjev odgovor. Ja/. nisem nikdar pokatal, da sem slišal te liesede, n navdal me je silen ponos. Resnica, celo krčmar mi je dajal priznanje, da sem možak. "Vse |H»|»oldtte je pil z Nelsonom." Caroline besede! Potrdilo vlteštva, ki mi ga je dal krtniar h kozarcem piva! S|sminil sem se, da je bil French Frank tisti dan, ko sem kupil barko od iijega, gostil tudi krčmarja. Kozarci ho bili natočeni in mi smo bili pripravljeni, da pijemo. "Vzemi še tj kaj, Johnny." sem dejal, kakor da bi bil nameraval ty ves čut reči, a sen« zanemaril to radi zanimivega razgovora, ki sem ga bil Imel s Clamom in Patom. Krčmar me je bistroumno |NigUnlal; *|xunul je, prepričali sem, veliko napredovanje v moji vzgoji m st 11 h t • k* 11 fcganja iz rfVoje zasebne ste-kli niee. To je /.a hip neprijetno dirnilo mojo \aruioftt. Vzel je t»ijačo, ki je valjala deset cen- tov, dočim smo mi pili pijačo (m> j>et centov ! Toda užaljenje je trajalo samo trenutek. Otrc-sel nem se ga kol nekaj nrapiotnega, ne «pomnil svojega «poznanja in niaem pokazal «vojih misli. "Tole kolo mi, prosim, kar nupiši v knjižico," «em rekel, ko «mo izpili. In jaz «em imel to zadoščenje, da «em bil priča, kako je mojemu imenu posvetil novo atran in zapi«al « Hvinčnikom «vojo terjatev za eno kolo pijače v znesittf"trideset centov. In kakor «kozi zlato meglico «em videl pred aeboj prihodnjoat, ko bö tinta atran zelo popi«ana, prečrtana in zopet popiaana. Plačal «em še enkrat, nato pa ae je v ailno moje začudenje Johnny odkupil za tiato pijačo, ki je veljala de«et centov. Pogostil nas je izza točilnice in jaz «em dejal aam pri aebi, da je bil natančno in prav lepo zravnal naš račun. "Pojdimo v krčmo St. Loui«," je »prožil Spider, ko «mo bili zunaj. Pat, ki je vea dan z lopato metal premog, je odšel domov. Clam pa «e je jxidal na avojo barko, da bi «kuhal večerjo. * * Tako ava «ama « Spiderjem šla v St. Loui« — šel «em prvikrat tja — ogromno krčmo, kjer je bilo zbranih morda petdeaet možakov, iz-večine priataniških težakov. Tam aem «e v drugič aešel a Ho upom Kennedyjem in Billom Kel-leyem. Priromal je tudi Smith z barke "Annie" — tiati, ki je imel aamokreae za paaom. Tudi Nelson «e je prikazal. Našel «em še več drugih, med temi brata Vigy, ki »ta krčmari-la tam, predv»em pa Joe-a Gooae-a, ki je imel zloče»te oči, po»trani noa in rožaat telovnik in je igral na harmoniko kakor kak zavržen angel in je «pravljal vaae take atrahovite množine pijače, kakršnih celo oakland«ko nabrežje ni moglo doumeti in ga je vae občudovalo. Ko »em plačal pijačo — drugi ao tudi plačevali — mi je šinila v glavo miael, da Mammy Jennie pač ne bo dobila mnogo pouojila povrnjenega od za«lužka z mojo barko tiati teden. "Pa kaj zato?" «em ai mialil ali pravzaprav kralj Alkohol je mialil zame. "Sedaj ai možak in ae «eznanjaš z možaki. Mammy Jennie gotovo ne |)otrebuje denarja tako točno kot vae- te" zadeve. Saj ne gladuje. Dobro veš. V banki ima še drugega denarja. Naj počaka; vrni ji polagoma!" Na ta način «e je zgodilo, da «em «poznal še drugo značilno potezo kralja Alkohola. On ovira nravnost. Malopridno ravnanje, ki ga je trezen človek nezmožen, je docela izlahka človeku, kadar ni trezen. Pravzaprav je to edino, kar more kdo atoriti, kajti ovira kralja Alkohola ne vzdigne kakor ntena med neponred-nimi željami človeka in davno »poznano nravnostjo. Otre«el «em «e mi«li na «voj dolg pri Mammy Jennie in «e še nadalje «eznanjal z možaki zu malenkostne atroške, za nekoliko malenkostnega denarja in pa pijano«ti, ki je po«tajala neprijetna. Sam ne vem, kdo me je ti«to noč pripeljal na krov in apravil v posteljo, mislim pa, da jc bil najbrž Spider,. DEVETO POGLAVJE In tako «em al pridobil priznanje «voje možatosti. Moj položaj ob obali in med gu«urji-orttrigarji je na mah zra«tel. Imeli «o me za dobrega tovariša, ne za prihuljenca. In tuko «e je kar na lepem zgodilo, da «e nisem od ti-Mtega dne dalje, ko «em «edei na kolu na nabrežju oakland«kega mesta in prišel do onega «poznanja, nikdar doati zmenil za denar. Nikdo me ni več imel za skopuha, dočim je moja malomarnost glede denarja vir skrbi in trpljenja nekaterim, ki me poznajo. Tako dodobra «em se odločil od «voje varčne pretekloHti, da nem pisal domov materi, naj skliče fante iz mmeščine in jim razda vse moje zbirke. Nikdar «e ni«em pobrignl, da bi bil zvedel, kateri fantje ho jih dobili in katere zbirke. Sedaj «em bil možak in «e popolnoma otresel vsega, kar me je vezalo na moja deška leta. Moj ugled je rantel. Ko se je po obali raz-vedela zgodba, kako me je bil French Frank poHkusil h svojo ladjo (Hitopiti in kako sem jaz z napeto dvocevko v roki stal na palubi nvoje "Kazzlc Dazzle", krmaril z nogami in držal barko v njenem teku ter ga primorul, da je zasu-kal krmilo in se umaknil, je obala razsodila, da je vzlic moji mladosti nekaj v meni. In jaz aem jim še nadalje kazal, kaj je bilo v meni. (Dalje prihodnjič.) Kako se obvarujemo revmatizma? Po statističnih (»odatkih je v ¡ Jugoslaviji nnjtrč primerov akutnega vnetja sklepov v februarju in, marcu. Dotim je na Francoakrm najteč lx»lnik«»\ od mala do jullla. na Angle*krrtr \ juliju in avgu»tu. je v Jugimla viji v vojaki naiv+č Imlnikov od januarja do mana (43 na I0> 000.) Prav telr mesece m> \m> ¿rtov pojavljaj» primeri "rev mat ia, ma' , to jr akutnega vnetja *ki«\ i*>v. Nm «dnu ae po preboleli an j gini začno poj«vlj«ti bolečine v kolenih, členkih, v lakti, ramenih, za|*atjih in prsih. Sklepi navadno otečejo, pordele in po-stanejo silno občutljivi, posebno pri gibanju. Obolenje se začne » pov isano temiieraturo, ki utegne doslči M do 31» stopinj, redkeje tudi do 40 stopinj. Bolnik je bled in se poti. Po petih do srstih dneh. včasih tudi po I« do 15 dneh, Met ine |>očm«! popu A-a jo in temiarattira pojema. A-kutno vnetje sklepov ¡m utegne trajati tudi dalje, po cele tedne ■n tudi cele mesece . Najtelja posledica akutnega vnetja »kle|>oc je obolenje srca. Vnet Jr notranje erčne opne In atrauskih prekatov pusti najpo- gosteje, posebno če se jih o pra-%em času ne zdravi kakor Je tre- ba, trajne srčne motnje. Čeprav je v naših krajih šte- vilo rev matikov dosti manjše kakor na primer na Angleškem ali v Skandinavskih deželah, ao vendar posledice, ki jih pušča ta t>o-leten tako nevarne, da je treba najširše ljudske sloje seznaniti s tem. kako se revmatizma obvar-jent». Najprej je treba vedeti, zaradi česa in kako nastane pra- vi revmatizem, to se pravi akut? no vnetje sklepov. Mi navadno imenujemo vsako bofrčino v mišičevju ali v sklepih, revmatizem. Vendar * pa bolečine v mišičevju aaradi vnetja (od prepiha ali „prehlada). :»¿o prvi, -dobršen del revmatizmom bi zobe in bezgavk,-. pre.1 revmatizmom. bnJÍ P« v tem. da jdiruJ?*1* ¿ M I*"* klic, da ne'¡^J cije organizma v obliki! tizma. * Parniki in vlačilne ladje na reki St. Louia po stavki, priataniških delavcev. katero sta oklicali uniji mornarskih bolečine v nogi zaradi vnetja velikega živca (išia«), bolečine v kakšnem sklepu, na primer v kolenu ali ramenih kot po«ledice kakšne nesreče, niso pravi revmatizem. Pod besedo "revmatizem" razumemo akutno vnetje v«eh «klepov, z bolečinami, oteklino in rdečico in zvišano temperaturo vred. V približno 80 od«totkih primerov je akutno vnetje posledica vnetja bezgavk, to «e pravi posledica angine. Akutno vnetje sklepov je nalezljiva bolezen in ima v«e znake infekcije. Kljub temu pa ni nevarno za infekcijo. V medicinski literaturi je omenjenih samo nekaj primerov inficiranja. V večini primerov akutno vnetje «klepov ni nalezljivo. Povzročitelj revmatičnega o-bolenja pa ni znan. Nekateri mi-alijo, da more ob«tajati poseben «trup, ki povzroča obolenje, drugi pa menijo, da ista klica, ki povzroči angino, izzove tudi akutno vnetje sklepov. Pred nekaj leti je dunajski zdravnik Le-vvenstein trdil, da je «koraj v v»eh primerih «klepnega revmatizma dokazal tuberkulozni bacil. Pozneje drugi zdravniki niso mogli potrditi Levvensteino-vlh rezultatov; mnogi od njih menijo, da Kochov bacil, povzročitelj tuberkuloze, četudi so ga našli pri revmatičnem bolniku, ne predstavlja povzročitelja revmatizma, temveč je bil v bolnikovem telesu le «lučajno, Zadnji ča« «o ugotovili, da je obolenje «klepov le reakcija organizma, njegove preobčutljivosti naspjrpti nekaterim «trupom. V revmatično bolnem organizmu «o zdravniki našli neke čire, ki jih je opisal nemški znanstvenik Aschov; sestoje baje iz majhnih celic in so raztreseni po vsem organizmu. Ti čiri «o v jetrih, vranicah, mišicah in celo v srčni mišici. Do pred kratkim so mislili, da ti čiri predstavljajo specifične spremembe pri revmatizmu. "fcdaj so pa ugotovili, da nekatere «novi, ki zadržujejo beljakovine, povzročajo tvorjenje teh čirov, če jih vbrizgajo v zdrav živalski organizem. Zato te «premembe, ki jih je opisal Aschov, ni«o nič drugega, kakor reakcija organizma. Ce je torej revmatično obolenje, ki «e javlja kot obolenje «klepov, izraz preobčutljivosti organizma za neke »trupe, je treba ugotoviti, kateri »o ti »trupi in odkod izvirajo. Imamo pa zanesljive dokaze, da toksini (»trupi), ki povzročijo reakcijo organizma v obliki revmatizma, izvirajo najpogosteje od klic v nezdravih zobeh, v obolelih brezgavkah in v obolelem srednjem ušesu ali v slepiču. Kljub temu je pa treba priznati, da je veliko ljudi z bolnimi zobmi in brezgavkami, ki niso nikoli imeli revmatizma. Za revmatično obolenje sklepov je treba nekaj pogojev, in sicer: I. obolel organ, ki iz njega izvirajo strupene »novi (zobje, bezgavke itd.); 2. neposredni povzročitelj, to je slaba odpornost organizma (nfavadno prehlad, vlaga, utrujenost, slaba prehrana, skrbi itd.) in 3. preobčutljivost organizma in njegova reakcija v obliki revmatičnega obole nja sklepov. Du bi se revmatično obolenje sklepov preprečilo, strokovnjaki zadnji čas zahtevajo, da matere pred nosečnostjo, posebno pa med nosečnostjo, posebno pazijo na «voje zobe, bezgavke, na način življenja in prehrano. Nezdravi zobje in obbiele bezgavke pri materi lahko povzroče nagnjenost k revmatičnemu obolenju pri otroku. Od tretjega leta dalje mora otrok hoditi k zobozdravniku, da mu sproti zdravi zobe. Otrokova prehrana in način njegovega življenja sta prav tako odločilne važnosti za njegovo nagnjenost k revmatizmu. V šolski dobi mora biti otrok stalno pod nadzorstvom ne samo domačega in šolskega zdravnika, temveč tudi strokovnjaka za bolezni ušes, grla in nosa. Pogosti in dolgotrajni katari v dihalnih organih (nosu, grlu) utegnejo še povečati otrokovo nagnjenost k revmatizmu. Stutistika dokazuje, da je 30 odstotkov več revmatičnih bolnikov iz revnih kakor iz premožnih slojev. Zivjenjski pogoji in način življenja torej veliko vplivajo na nastanek revmatizmu. Stanovanje, prehrana, delovni pogoji, klima in zračne prilike »o činitelji, ki povečajo nagnjenje ali odpornost organizma nasproti revmatičnemu obolenju »klepov. ^ Povoljne splošne higienske razmere, zadostna in dobra prehrana, suho in sončno stanovanje, zadovoljivi delovni pogoji in dobre klimatske prilike pome- Problemi priseljenca Dokaz o zakonitosti pr,^ priselitev žene ¡„ Vprašanji : N..,, državljan, rad „a I,j ^ svojo ženo in otroke ki kor pravijo - uživajo pJ v kvoti kot družina Zlk(! pripuščenega priseljenca i naj dokažem konzulu v stii kraju, da sem bil zakonite? puščen v Združene države' Odgovor: V to svrho 8iuii »ebna tiskovina (Form 575, služi prav v to svrho. lrw tiskovino in pošljite jo prä niški oblasti v onem pristani kjer ste prišli, ako ste prišli, dnem 1. julija 1924. Ako p» prišli kasneje, oziroma akoi dobili povraten permit, # pošljite tiskovino na Coni aioner of Immigration and turalization, Washington D -FLIS. V- Nova* VELIKA I KUHARICA i.i. * i ■ -. Po dolgoletnih izkušnjah in preizkušnjah je Felicita Kalinsek svojo veliko Kuharico vnovič spopolnila in predelala. Ta izdaja je sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere vec kakor še tako gostobesedna reklama. '..... Na vet kakor 7N straneh je atrntia eilltna In primana avterin vea etara la najnovejia dopmaja kahlnjske ometneati. Krm j* obdelana nad vae pregledno, liblrn receptov Je Irirpna. TO JE NAJPOPOLNEJŠE DELO, KI GA IMAMO NA TEM PODROČJI' Oprema knjlfe je raskoftna. Nešteto Je slik v beofdllu, 14 po je novih barvanlh tabel, ki Jih Je naslikal Dragotln Humek..... VsaJca gospodinja, ki se zaveda svoje odgovornosti » zdravo in pravilno prehrano družine, si mora to knjigo omisliti. Vsaka gospodinja se mora namreč priučiti umetnosti, kako bo »vojim domačim nudila zdravo lir«-no v potrebni izbiri in menjavi. Vsaka gospodinj« Ihj hotela tudi svoje goste iznenaditi n posebno izbranimi jedili. Za vse to ji bo najboljša vodnica in uciteljiea t« SLOVENSKA KUHARICA fetndl je oaml natlak knjige v vaeh povedih ne aanio »*fbin»U. aa-pak tudi tehnifno popolnejil od viieh dosedanjih izdaj, je wna knjitf tedaj znižana. *>»»-i' vr Velja samo Nnroe.ite pni KNJIGARNI: SLOVENK PIMISHIM 216 West 18th Street ' New York,jU> «OBPOniNJE IN DEKLETA, TO JE KNJIGA ZA VAS! 1'red»tednik Ko«Me*ell govori oh nivorilvl »vetovne ra**tave v New Yorku. ■.. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVEIO P« oklep« 11. redne konvencijo a« lahko aarotl ae list P""** prišteje eden, dva. tri, štiri aU pet ilaaov Is eae droline k tm nini. List Proaveta atane aa vae eaako, sa ilaao ali neilaa« H J ■ eno letno naročnino. Ker po ¿laal še plavajo pri aseaiaesta IU»" tednik, ee jim to prišteje k naročnini. Torej eedej al vrtek«. rrfi ■ Je liat predrag sa ¿lane SNI*J. List Proa«eta |e tala '' * " gotovo Je v vsaki druiini nekdo, ki M rad iital Uet tsak liatu Prosveta Je: Za Cicero ia Chicag« J» 1 lednik in.......... 2 tednika ia......... S tednike in......... 4 tednike In......... I tednikov la........ .........».H 17* U m i« m Za Zdrui. države In Kanado.H.OS 1 tednik In.............. 4.S0 2 tednika in....'........ .VSO 3 tednike in............ 2.4« 4 tednike In............ 1.20 5 tednikov in.......... alé Za Evropo je.. II M' e^l IviM.lnit* spodnji kupon, prllolite potrebno vsoto Hensrl« •» Ordrr v pismu in ai naroélte Proevcto. list. ki Jo vaáa toatataa ^ J'oJasnilo:—Vaelej kakor hitro kateri teh élanov preneh« ki ^ SNPJ, eli te se preseli pro* od droiine In be ^ «m »n obenem* dopleJati dotiéno vsoto listu Prosveta. Ako t*c< tedaj mora upravnlitvo sniiati datum sa to vsoto naročnik« tednik naročena . Ixxk. ■na da moral tiati «lan is dotiéne druiine. ki je dnevnik Proaveto, to takoj nasnaniti oprsrnt« ... _______t. áWn t#ft * PROSVETA. SNPJ, 2*57 So. Uwadsle Ave. Chirote. I"1 Priloirnn pošiljam naročnino sa list Proaveto vsote .......... D I-.*.................................................. i '■'■'al ibñy, esas .».** Waaler............................................»•• Lata vile tednü ia ga pripišite k mo|i •orrfaiai od mole druiine: »>.........................................ft. dr.*" »>.........................................fc .............1 4).........................................Ö. dro*" *....... »)..........................................Cid«*" * — ¿0M *•■«•............................... Driave....."—..... j Nov aa rota Ik..............7.Mar «aro**................