Poštnina plačana v gotovini. LETO V. LJUBLJANA, 24. DECEM3RA 1927. STEV. 52. NAROČNIHA-ZAJVGOiLA- VnO-iETRTLETNODlHIS- CELOLETNO-DIH'60/Z A-INOZEMSTVOJE-DODAT1 POjTNlNO/OCLAJI-PO CENIKV/ POJAMEZNA JTEVILKA PO-DIN TSO. POŠT. {EK. R»t 13-188 i VREDNliTVO-IN-VPRAVA V-VČITELJlKI-TIJKARNl/ -ROKOPISI • SE - NE VR A-XA)0/AN0NlMNl-D0-. "PlSl • SE • NE • PRIOBČV - k ieio/po(tnina-pla- ^ XANA V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. »04. Zora vstaja dela se dan, ker Radion pere sam! Naša javnost je že pripravljena na dejstvo, da bo člen 44. finančnega zakona z vso težo zadel našo univerze. »Gromoglasni protesti našega celokupnega naroda, ki je v obrambo svoje narodne časti in svoje samobitne kulture vstal proti temu nekulturnemu nasilju kakor en mož« — tako smo naglašali na vsa usta — so se polegli, za viharjem je nastopila apatična in krotka tišina. Obe oblastni skupščini, vse korporacije, 1 organizacije- udruženja in čbčine so z obupno monotonijo odbrenčale svoje proteste iif naša javnost je sedla za peč, uverjena, da več ni mogja storiti in da je stvar sploh lepo' in uspešno opravila. Protesti še kapljajo od nekaterih zamudnikov in ko se bo člen 44. že izvajal nad našo univerzo, bo izšla lepa knjiga na stroške obeh slovenskih oblasti, kjer bodo krasno in razvidno razvršeni vsi protesti in resolucije naše javnosti zoper okrnitev ljubljanske univerze. Od vsega ogorčenja bo ostala samo ta knjiga protestov, ki bo zgovorno pričala vsem Samoslo vencem, da se s povdarjanjem sa-moslovenskega stališča ne da doseči nič. Akcija je bila že v naprej zgre-, šena, ker so se je udeležili tudi klerikalci. k o j i h poslanci so pripustili-da je sploh prišel v razpravo ta člen in ki bi bili javnosti in' univerzi že s prvega početka lahko prihranili vse razburjenje in vznemirjenje. Udeležba klerikalcev na protestni akciji je vzela tem protestom značaj in vrednost resnega početja. Izgubili smo vsako pravico do ogorčenja, ako se z nami vred razburja tudi krivec sam. Vsi protestni shodi so bili jalovi zato, ker smo grmeli proti nekemu anonimnemu krivcu, ki se imenuje vlada, izrecno, jasno in točno pa ni nihče povedal: Glejte hinavce — klerikalce! V Beogradu odgovorni činitelii delajo proti univerzi, v Ljubljani pa neodgovorni klerikalci po naročilu prirejajo umetno gonjo ogorčenja! , Naša naivna javnost te grobe igre ni opazila, ni po padla zla pri korenini, marveč je v bratski slogi s krivcem protestirala proti krivici. Vse naše ogorčenje ni moglo imeti nikakega uspeha- ker ni imelo niti moralnega, miti zakonitega, niti logičnega oslonca. F/l Razumna Mica uživa svoje življenje. Ne muči se z žehtanjem ali krtačenjem, za njo dela Radion. Radion sam? Jal Perite tako: »Raztopite Radion v mrzli vodi, denite poprej namočeno perilo v to raztopino, kuhajte 20 minut, nato pa izplahnite!« Perilo je čisto in snežno belo! Drgniti in krtačiti je nepotrebno, ker perilu in rokam samo škodi in — se postane mogoče lepši od tega? Radion, idealno pralno sredstvo varuje perilo! ■0 CK RAZUMNA MICA ^1 RADION pere sam Naša univerza je bila ustanovljena z vseučiliškitn zakonom in je početje Korošca in Vukičeviča nezakonito, ako ukinja zakon z neko obskurni! efemenno odredbo. To so priznali že davno naši pravniki, na ;o se je skliceval v skupščinski debati poslanec dr. Žerjav, naša javnost pa se ni postavila na stališče, da ie treba čuvati zakon. Druga gnila stran naših prore-stov je bila ta. da smo se na vso moč potegovali za slovensko univerzo, dasi je dr. Vidmar na unionskem zborovanju jasno povedal, da ne gre za okrnjenje slovenske- ampak jugoslovenske univerze. Vsa stilizacija naših resolucij pa je gdvorila o neki fiktivni slovenski univerzi', o’ samoslovenskem prestižu. o ognjišču samoslovenske kulture in o' podobnih, iz frazeologije naših separatistov zajetih stvareh! S tem smo se zopet postavili v nasprotje z zakonom, ki pozna samo univerzo Srbov, Hrvatov in Slovencev, obenem pa dali naši zahtevi ozko (Vbiležjp SamosloVcnstva in značaj gole kaprice dveh oblasti. Zapustili smo platformo občega državnega interesa, naša univerza je s tem postala neki zakotni institut čisto lokalnega pomena, obenem pa smo se naivno razburjali, da se onkraj Sotle in Kolpe nihče ne briga za vprašanje, ki smo mu mi sami nadeli ozkosrčni samoslovenski značaj! Naša javnost je. slepa in gluha, zvesto šla po poti, ki so ji jo začrtali klerikalci, zato se je reka ogorčenja izgubila v pesku, kamor so jo hote napeljali naši klerikalci. Nelogično in nezakonito je bilo naše početje, bilo je pa tudi iskreno, ker je v naši javnosti že davno dozorel napačni nazor, da Jugoslavija ne potrebuje treh popolnih univerz, češ, da se je bati hipertrofije inteligence. ki se bo vsled tega prole-tarizirala. Na vsem svetu se nobena država ne boji hipertrofije inteligence, samo mi se čutimo poklicane za to bojazen, mi, ki se dušimo od ogromnega odstotka nepismenih, mi, ki imamo na odličnih upravnih mestih ljudi z najprimitivnejšU izobrazbo, mi, ki smo zatočišče in pribežališče vseh tistih, ki ne morejo dobiti službe v Avstriji in drugih sosednih državah! Mi se bojimo hipertrofije inteligence, ki je nimamo niti za potrebo! Resnica je, da bodo sčasoma upravna mesta za filozofe in juriste popolnjeina, resnica pa je tudi, da se nam tega še ni bati takoj, dalje pa je tudi resnica, da življenje samo regulira to vprašanje in se bo radi tega število dijakov juristov in filozofov samo' po sebi zmanjšalo, ko se bo pokazalo, da smo v tem pogledu saturirani. Tako se godi povsod- pa se bo tudi pri nas stvar sama ob sebi avtomatične uredila, kadar bo pereča. Zanimivo pa je, da se hoče odpraviti baš tehniko in medicino, ki vzgajata ljudi svobodnih poklicev. Ti pa niso vezani na naše ozke meje, ampak je njih sposobnostim odprt ves širni svet, kajti povsod so bolni ljudje in povsod se grade ceste, mostovi, tovarne in železnice. Kadar doma ne bo več,posla zanje, česar se nam ni bati, dokler je naša kraljevina še neizrabljena, skoro deviška zemlja in ako se bo v p "id tehnikom izvajal zakon o zaposlitvi tujcev na ozemlju naše države. Bojazen hipertrofije je nespametna in hoče za vse veke uzakoniti pravilo, da moramo mi Jugo-sluveni izvažati samo surovo delavsko silo, samo žuljave roke, kakor da smo mi od pamtiveka določeni za težake v industrijah vseh narodov! Argument te namišljene hipertrofije je ptfsebno drag tistim, ki se boje, da bi jim konkurenca ne odvzela polovico dohodkov In bi morali potem delati po dvajset let, da se dokopljejo do blagostanja, kar se jim brez konkurence sedaj posreči že v desetih letih. Zato in samo zato kriče nekateri o hipertrofiji in proletarizaclji Inte-ligenčnih poklicev! K sklepu tega razglabljanja o ljubljanski univerzi moramo še dodati, da ie bil naš protest proti okrnitvi zato tako ves prežet z nekakim nadutim samos^Venstvom, ker so to želeli tudi profesorji univerze Vesele božične praznike želi vsem naročnikom in inserentom uredništvo in uprava. LISTEK. 1. E. R.: Starka in miška. (Božična bajka.) Starka (sedi na sveti večer sključena ob peči in prebira jagode na molku. Da bi se bolj ogrela, si je prinesla žerjavice v loncu in se grele. Nad loncem se žari iz tlečega oglja in vstaja lahen dim, da se delajo kolobarji polni čudnih svfetlih podob. Lučka- ki brli pri jaslicah v kotu. razsvetljuje kolobarje pod stropom, da se zdi, kakor da se razgrinjajo bojne vrste po planjavi. Starka se nehote zagleda vanje in razmišljeno šepeče tiho molitev. Spomni se na sina, ki je padel v vojni, sama ne ve kje. Toliko Ve, da je bil prostovoljec in da so ji svetovali, naj prosi za podporo, ker se sama več ne more preživljati. Napisala je prošnjo, plačala koleke in vse, kar ie bilo treba po zakonu in postavi. Župan je 'šča so s svojo judikaturo izvajala vedno nove in naprednejše zaključke iz mrtvih črk, sodišča so te črke razlagala v duhu vsakokratnih razmer. In s splošnim napredkom je napredoval tudi zakon, ki je ostal na videz sicer v stari koži- pa je še danes čil in svež. Vse novele so izšle iz zakona samega. Niso jih ustvarili ministri in poslanci, ustvarili so jt:h dobri, neodvisni sodniki, ki so s svojo judikaturo prisilili legislaturo. da je tudi formejno priznala za zakon to., kar je duhovito sodstvo že samo deduciralo iz zastarelih črk. Starka: Vsi so »rekli: Te bodo takoj uslišali. Zupan bo pcfclal na vlado, vlada v Beograd. Miška: Nekateri papirji so mnogo boljše vrste — kakor da je kdo vanje zavijal slanino. Starka: In sem čakala: prvi Božič. drugi Božič, tretji Božič. O. ti moj Bog. In niti, da bi odgovorili. Miška: Skoraj sem že sita tega papirja. Izplačalo se bo pogledati v gorenje nadstropje, če je kaj dobrega (»stalo gospodom. Starka: (se zamisli. V daljavi vidi veliko pisarno. V pisarni mize, okoli njih sede uradniki z zlatimi ovratniki. Vsi pridno delajo. Prošnje gredo od rok do rok. Prebirajo jih z velikim zanimanjem in se posvetujejo. Na zlatem stolu sedi minister. Tja mu nosijo kazat prošnje, ki so posebno važne. Zdaj je nekdo iz-pregovoril njeno ime. Vsi Sltajo, se čudijo, hitro nekaj pišejo in nesejo pokazat ministru. Minister se nasmehne in blagodušno prikima: »Seveda, treba je dati stari tnajki, saj imamo dovolj... Sam angel božji se spusti iz n'ebes, vzame prošnjo v svoje svetle roke in jo nese pod nebeškimi zvezdami starki za Bo- Zakaj omenjam to? Ker hočem dokazati, da sodnik ne sme biti suženj mrtve črke zakona, marveč mora biti profinjen, občutljiv in ljubezniv interpretator mrtve črke, ki postane živa in mlada, čim jo sprejme iin obdela gibljiv duh dobrega sodnika. Človeštva še ni in tudi ne bo ustvarilo zakona, ki bi dal jasne •odgovore na vse mogoče slučaje in položaje. Baš vsled tega je interpretacija zakona pogoj sodstva iin mora sodnik potom interpretacije ne le analizirati globji smisel zakona, marveč tudi izvajati iz črk in njih zmtisla vedno nove dedukcije, ustvarjati torej vedno nove pravne teze. Sodnik ie siicer ordije legisla-ture, mora pa biti tudi njen bič in inspirator. Kakšen mora biti sodnik, da lahko vrši svojo vzvišeno misijo? Ni dovolj, da je posten in plemerilt, da je dober mislec, mora biti tudi nacionalen v nacionalni državi, mora biti živ- čuteč član onega naroda, kateremu deli pravico. Ta dolžnost je važna zlasti v mladih naciunalnih državah'- ki sotiastalfenai razvalinah bivše Avstro-Ogrske in preživljajo še sedaj' baš na polju zakonodaje pravo revolucijo. V teh državah si stojijo nasproti stari defetizem in pasivizem ter mlada, prekipevajoča, nacionalna aktivnost. V takih razmerah se dogajajo slučaji, ki so kaznjivi po črki zakona, pa sta jih narekovala čisti, 'idealni nacionalizem lin nujni interes nacionalne države. Par primerov! Sramota je, da naši ljudje še danes javno nemškutarijo ali pa govore italijanski. Noben zakon jim tega ne more prepovedati in vendar so taki državljani škodljivci nacionalne države, ker rušijo njen ugled. Kljub ponovnim, lepim in ostrim opominom vztrajajo na svojem višjem stališču- oni hočejo biti nekaj več kot preprosto ljudstvo in zasmehujejo one, ki jih opominjajo. Ko pa se najde človek, ki da takemu izziva-ču klofuto, padejo pO njem takoj vsi kulturonosci, psujejo ga kot surove-ža in sodišče ga obsodi najmanj radi žaljenja časti. Kaj izreka taka sodba? Ona ži-go’sa mladega idealista za kriminalni tip. ona ščiti iin izraža priznanje izzivalcu, ki škoduje ugledu države. Sum m um jus, sirnima injuria. Obsojeni idealist mi dal klofute radi svoje zabave oziroma da zadosti kakim osebnim ambicijam, on je storil to po črki zakona kaznjivo dejanje v obrambo nacionalne države, njenega ugleda in časti. Ali ni to silobran, ali ni to nujen položaj, ko je kratkomalo dolžnost vsakega državljana, da ščiti ugled in čast svoje nacije? In vendar ni sodnika, ki bi si upal porabiti odgovarjajočo določbo našega kazenskega zakotna tudi za take slučaje. Kaj bo rekla druga instanca? To je oni strah, ki žič ... Starka je zaspala in sanjala. V polspanju): »Slava Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji.« BORIS Z.: OB DESETLETNICI SMRTI POZABLJENEGA ČETNIŠKEGA VOJVODE. (10. XII. 1917. — 10. XII. 1927.) Na Kppaoniku pri cerkvi sv. Jovana se nahaja grob velikega jugO-slovenskega četnika-junaka. V sedanji dobi so svobodni pozabili na tega in vse one. ki sp brez pomišljanja in smeje šli v borbi v smrt za domOvino in svobodo. Nepravilne črke na priprostem spomeniku govore, da v tem grobu počiva Ko-sta Vojinpvič-Kosovac, četniški voj voda v toplički vstaji. Ali on, ki se ni nikdar bal bolečin, žrtve in smrti, ko je bilo treba braniti čast in svobodo našega naroda, res ni zaslužil nič večjega in nič lepšega; kar bi ovekovečilo njegov spomin med svobodnimi sinovi te zemlje? Bil je legendaren junak in zvest drug br- vojvode KOstc Pe-čanca. Mnogo smo o njem govorili ob desetletnici topliške vstaje, ko smo opisovali junaške čine in potek bdi neprestano pred očmi sodnikov. Naj reče kar hoče. Sodnik sodi po svoji vesti in išče zadoščenje le v tem, ne sme si pa šteti v zlo slučaje, ko višje instance niso potrdile njegovo naziranje. Eden bo> začel, drugi bodo nadaljevali in instance se bodo udale. Pojdimo naprej! Porota se je pedala v zadnjem času z dvema težkima zločinoma: z umorom dveh laških karabinjerjev in ropom v Prestraneku. V obeh slučajih sta bila obdolženca oproščena na uprav manifestanten način, ker so preprosti, večinoma kmetski pofotniki zavzeli stališče, da ima narod pravico samoobrambe in da je oni- ki to samoobrambo vrši iz zgolj idealnih nagibov, junak, ne pa lopov. Kako so se svetile oči od ponosa tem ljudskim sodnikom, kako je sijala iz teli oči zavest: Kot Jugosloveni smd sodili svojega brata, ki je zakrivil sicer popolnoma trezno in premišljeno zlo čin po črki zakona, toda le v interesu svojih bratov. Tudi naši sodniki so odobravali izrek porotnikov, poleg pa pripomnili, da bi oni kot sodniki tega ne smeli storiti. Po mrtvi črki zakona bi obsodili tudi na smrt nacionalnega borca, ki je izpostavil samega sebe smrtni nevarnosti za to, da pomaga svojim bratom. Lavabo manu!s meas! A nacionalni čut in ponos- kaj pravita ta dva? Nič, črka zakona jih ne navaja, torej jih v zakonu ni in jih sodnik ne sme upoštevati. Baš v zadnjem času je nastala afera z bivšo »Deutsches Haus« v Celju. Če izvzamem najhno notico v enem izmed dnevnikov, je ostal ta slučaj v našem »na višku stoječem« časopisju popolncjma neopažen. Po prevratu je prešla ta nemška »Trutzburg« v roke slovenskega društva, ki vodi še danes upravo te hiše. Siidmarka v Gra^c^i pa je vložila tožbo na izročitev tega neokusnega in zato tembolj izzivajočega Gesslerjevega klobuka. Trii instance so se pečale samo z vprašanjem, če je Siidmarka v Gradcu sploh upravičena za vložitev tožbe. Ko je bilo to vprašanje po našem najvišjem sodišču rešeno v prilog Sudmarke. je Okrožno sodišče v Celju pred par dnevi izdalo sodbo, da je Siidmarka v Gradcu lastnica te zgradbe in da mora preiti uprava zgradbe zopet v roke Sudmarke. Vse ostane mirno, nihče se ne zgrozi, nihče ne obravnava tega slučaja v javnosti, kamor spada. Nemški odvetnik si mane zadovoljen svoje roke, zadovoljnd je pa tudi naše sodišče, ki je sodilo po svoji vesti in vednosti, pozabilo pa pri tem, da so sodišča najvišji organ one nacije, ki živi sicer v lastni nacionalni državi, pa se mora kljub temu še danes braniti pred nesramnostjo štajerskih nemčurjev — janičarjev s slovenskimi imeni tu in onstran državne meje. tega upora. Kdor je tedaj sledil tem našim opisom, ta ve kakšen človek je bil Kosta Kosovac. Mnogokrat se spominjam tega četniškega vojvode, ki mora biti vzor vsem onim, ki se pripravljajo na novo veliko borbo za svobodo neosv(Jbojenih in za Veliko Jugoslavijo. Težko mi je tedaj, ko pomislim, da oni, ki niso za našo svobodo doprinesli prav ničesar, ki so se borili za tujca proti svojim bratom, ki so bili kukavice in verižniki, ki so z raznimi kandelaberskimi govori navduševali množice za krvavo klanje in za bratomorni boj. da ti danes ži-vijt/ v časteh in slavi in so celo nekako ponosni na svoje delo. da ti krvavo žalijo in zasmehujejo žrtve onih borcev, ki so preživeli vso Golgoto jugoslovenskega naroda po albanskih gorah in planinah južne Srbije. Težko mi je, kO vidim vse to in ko se spominjam na vojvodo Vojinoviča, ki pozabljen spi pod zeleno rušo' na divjem Kopaoniku. A vendar je bolje njemu, ki kot vojvoda Vuk in vsi tisoči in tisoči naših najboljših po veliki borbi nevzdram-rio spi in ne vidi ničesar, kar se godi v tej ubo‘gi zemlji za katero je padel. Ne vidi, kako so hrabrost, ju- orientiran in da teži za edinstvom vseh Jugoslovenov. Torej popolni Orjunaš. Dalje je izjavil, da bj edin-stvo Jugoslavije mogla ustvariti le Orjuna s svojim programom, ki' pa da je odvisna od' režima SHS in je neprijateljsko razpoložena napram nekaterim jugoslovenskim plemenom. Nikdar* nismo bili pristaši niti enega vseh režimov, ki so se vrstili v tej naši zemlji. Dejstvo je, da so bili vsi režimi edini v enem: uničiti Orjuno in njeno delovanje. Borili smo se in se še borimo proti vsem režimom, ki znajo le izkoriščati žrtve padlih in onjh preostalih, ki so preko Albanije, Cera in Kajmakčala-na doživeli delno ujedinjenje jugoslovenskega naroda. Orjuna je organizacija čestitih Jugoslovenov in se ne zavzema samo za Srbe, samo za Slovence ali pa samo za Hrvate ali Bolgare. Kot taka ne more biti neprijateljsko razpoložena proti nobenemu od jugoslovenskih plemen. Pred nami lebdi svetli cilj, za katerega je padel Aleksander Stambolijski kot žrtev istih zapeljanih bratov, ki sedaj divjajo z bombami in revolverji po uaši jugoslovenski Makedoniji. Za ta <^lj so padli Princip, Endlicher, za ta cilj so padli mnogi čestiti Bolgari v krvavem letu 1923., ki so vedeli, da je naša bodočnost le v veliki Jugoslaviji, ki bo kot taka prva baza bodoče slovanske unije od Trsta do Vladivostoka. Strinjamo se z g. Gjuze-lovičem v tem, da je potreben »jak jugoslovenski fašizem«, ki bo pripeljal Jugoslovene do tega cilja. Za nas ne obstoja nikako makedonsko vprašanje, obstojajo pa za nas makedonstvujoči, ki v svojem delovanju iie zasledujejo interesov Makedoncev, temveč lastne. Ker s svojim delovanjem škodujejo interesom slovanstva, zato prejemajo plačilo onega, ki ni samo krvni neprija-telj Slovencev ali Hrvatov, temveč ima velik interes na tem, da onemogoča ustvarjenje močne jugoslovenske države na Balkanu. On ni nepri-jatelj samo poediinim slovanskim plemenom, temveč vsem Jugoslovenom in Slovanom v katerih vidi narod, kateremu bo slejikoprej moral polagati račun za vše krivice, ki jih je izvršil našemu narodu v robstvu. Za nas obstoja torej le vprašanje Velike Jugoslavije. Odgovor na to vprašanje moramo sestavljati z delom za njeno ustvaritev, rešeno pa bo tedaj, ko se bo od Jadranskega do Črnega morja razprostirala ena država z enim jugoslovenskim kraljem — Velika Jugoslavija. Kronika. NEZAPOSLENOST DOMAČIH INŽENIRJEV IN ARHITEKTOV. To vprašanje se je že večkrat javno obravnavalo ter je med drugimi tvorilo tudi predmet razpravam letošnje g/lavne skupščine Udružle-nja jugoslovenskih inženirjev in arhitektov. Na tej skupščini so se določile smernice, po katerih naj Uidru-ženje deluje pri reševanju predmetne stanovsko - socialne zadeve. Vzroka nezaposlenosti pa ni iskati morebiti v nadprodukc^ji absolventov tehniških fakultet, temveč v prvi vrsti v preobilici inozemcev, ki se naštvo in viteštvo postale »neaktualne« stvari in kako se ceni v tej zemlji samo še strahopetnost, lopovščina in izdaja, ki napolnjujejo današnji svet in omladino. Ne vidi, kako se gazijo svetinje našega naroda in kako spomin na njega in njegove drugove hranijo globoko v svojem srcu samo še njegovi soborci in oni, ki so v tej zemlji preganjani, ker edini resnično ljubijo narod in domovino. Njegova duša je pri njih. da jih vodi k novim podvigom, vrednim njega. Njegova duša bo šla pred njimi kot svetli žarek, kO se bodo idvi-gnili in kot plaz s snežnih planin, drli v plodno ravnino, da zmanejo krvnika onih Jugoslovenov, ki jim je usoda namenila trpljenje v robstvu potomca mogočne rimske volkulje. Ko bo to delo dovršeno in ko, bodo v tej zemlji zavladali svoboda, enakost in bratstvo, tedaj bo njegova nemirna duša našla mir in ob njegovem grobu se bodo zbrali na sestanek preostali četniki-borci, da pri njem praznujejo Gjurgjev dan svobode in slave jugoslovenskega naroda od Triglava do Soluna, da Naša sodišča in nacionalizem. Makedonski proces v Skoplju. Razprava proti obtoženim makedon- kriminalnim tipom s tem, da se skim dijakom v Skoplju je prinesla jiih postavlja na odgovorna mesta, mnogo zanimivosti. Upravne razme- Izjave obtožencev so to dovolj jas-re v Južni Srbiji se razkrivajo ved- no potrdile. Najbolj zanimiva pa je no bolj in danes že lahko mirno tr- izjava glavnega obtoženca Gjuzelo-dimo, da so tudi makedonskemu vica, kateremu moramo posvetiti pokretu vzrok v prvi vrsti koncesi- osobito pažnjo. je, ki jih dajejo partije raznim Izjavil je, da je jugoslovensko je iaja«4ene]še arefeu ter izvrtale m tiskmiika 4ela U Mjpripr*-itejiega #• Mjmtferaejiega. - Tiski Mike, mladinske, lepositvie li ► tuutieie kijige. Ilustrirale kajlfe v en*- ali ye£barmn tlaki. — Kraiare » aalik ia tudi ntjte-rat. v kakršnem še ni deloval. Samo v Ljubljani in okolici je nad 50 iino-zemskiih inženirjev, katere bi se pri redni volji podjetij in odločnosti centralnih oblastev vsaj polagoma lahko zamenjalo z domačini, ki zastonj trkajo 'na vrata. Statistika za mariborsko oblast še ni predelana, a utegne bitii še žalostnejša. kakor za ljubljansko oblast. V pravilniku o zaposlovanju inozemskih delavcev je predvideno, da se more izdati tako dovoljenje proti temu. da podjetje nastavi domačina, ki naj se priuči dotični stroki, 'nakar bi prenehala potreba po inozemski delavni moči. Statistika nam pa kaže. da se na take določbe podjetja ne ozirajo ter so dobivala ponovina dovoljenja tudi v slučajih, v katerih jim je bSla ukazana (istočasna zaposlitev domačina, pa tega ukaza enostavno niso Izvršila. Zahteva po zaposlovanju domačinov se izigrava povsod, kjer manjka volja, da se ugodi zakonitim določilom. Nič ni lažjega kot to, da podjetje, kii se hoče izogniti zakonu, postavi domačinu nemogoče in nestrokovne pogoje, kakor n. pr. znanje poljskega jezika, kot se je zgodilo. Da pri vsem tem 'izigravanju Igrajo veliko vlogo neki 'tajinstveni razlogi, je ob sebi umevno: N. pr. tajnost patenta, tajen recept, gospodarski in rodbinski interes itd. Pri vsem tem je pa povdariti, da ne gre samo za nezaposlene inženirje brez prakse, temveč tudi za takšr.*e, ki vzliic praksi ne morejo nikamor, ker so predvsem boljša mesta po čudni igri usode zasedena z inozemci. Pomisliti je, da v takem položaju tudi* zaposleni domači inženirje ne morejo napredovaiii. ker se je okrog boljših mesit ovila inozemska veriga, ki se po rodbinskih in prijateljskih zvezah vedno širi in potiska ob stran sposobne in sposobnejše domače ljudi. Ljubljanska sekcija podpisanega Udružetnja zasleduje to vprašanje predvsem s stanovsko-strokovnega stališča ter je ustanovila v svojem okrilju brezplačno borzo dela za nezaposlene Inženirje in arhitekte. Da pa bo ta ustanova ^mogla uspevati, je potrebno, da se je ne poslužujejo samo tisti, ki delo iščejo, temveč tudi interesirana podjetja, katerim naslavljamo predmetni poziv v nadi, da bodo opustila odpor proti nastavljanju domačinov in se priključila naši akciji, ki ne stremi za oškodovanjem njihovih interesov, temveč za tem, da jim z domačimi silami pripomoremo do napredka. praznujejo uresničenje onih idealov, za katere je padel v veliki borbi. Njegova in vseh padlih duše pa bodo prosile večnega Boga prava, pravde in istine, da čuva .nad to lepo zemljo in da čuva nad jugosloven-skim narodom, ki bo v slogi ih bratstvu užival ono, za česar uresničenje je bilo treba toliko boja in krvavih odkupnih žrtev. a M-BTENINE STO ZNAMKO SO NAJBOUI&E! Obenem se pozivljejto vsi (nezaposleni inženirje in arhitekti, ki tega še niso storili, da se nam takoj priglasijo1. Udruženje jugoslovenskih inženirjev in arhitektov — sekcija Ljubljana. Izvolite brati: Cenjene gospodinje. poizkusite, da je KOLINSKA res izvrsten pridatek za kavo, ki kot dobri domači izdelek zasluži, da se uporablja v vseh rodbinah. Ob koncu leta se našim spoštovanim odjemalcem za naklonjenost najtopleje zahvaljujemo in želimo vsem vesele božične praznike in srečno Novo leto! Kolinska. Železniška direkcija v Ljubljani nam je, najbrže v znak protesta, ker neprestano bičamo protežiranje tujcev v njenem območju, odpovedala naročilo Bista. Istočasno smo prejeli dopis »Udruženja jugoslovenskih inženjerjev«, ki ga danes priobčujemo in iz katerega je razvidno, da nismo prizadejali žetezniiški direkciji prav nobene krivice. Kakor pri privatnih podjetjih, ravno tako ima v državni službii tujec vedno večjo projekcijo kot domačin. Do-čim ugotavlja »Udruženje jugoslovenskih inženirjev« veliko nezaposlenost domačih strokovnjakov, imamo v državni službi še vedno polno tujcev, ki odjedajo kruh domačiinu. Mariboske občinske volitve so končane in vsak je zadovoljen z izidom. Zmaga je na vseh straneh in razmere ostanejo paš iste kot so bile doslej. V teh občinskih volitvah st. dviignili Nemci zopet enkrat zelo samozavestno svoje glave in šli samostojno v volildi boj. Pri agitaciji so se posluževali naravnost neverjetnih sredstev. V rokah imamo poziv nemške »Heimjisclte Wirtschafts Partei in Marburg«, ki je bil poslan znanemu zavednemu narodnjaku kot vabilo za volitev 6. skrinjice. Predrznost nemškutarjev meji že na višek nesramnosti in upamo, da jjLm bližnja bodočnost prinese pošteno iztreznenje. Dva dni pred volitvami je tropa razboritih nemških petelinčkov napadla dva mirna pasanta ter jih pričela obdelavati s pestmi ter psovala z »Jugoslawischie Sch!weine«. Slučajno so prišli mimo trije naši člani, ki so takoj energično poseglii v »ju-načko borbo«, iz katere so odnesli memškutarski prenapeteži pošteno krvave glave. Vmes je posegla končno tudi pdlicija, ki pa je kot običajno pri vsaki takii priliki seveda nastopila v prvi vrsti proti Slovencem. Na policiji je sedaj ves dogodek zabeležen in pričakujemo, da nemški izziivači prejmejo poleg že dobljenih batin še tudi policijsko kazen. V slučaju, da se akt pri policiji v Mariboru izgubi, bomo poskrbeli, da se obravnava ta zadeva v Beogradu. Protekaija, ki jo imajo nemškutarji od klerikalnega režima sme biti tolika, da psujejo »čistokrvni marbur-gafji« klerikalce kolikor hočejo, ostali Jugosloveni pa si bomo zna'!ii poiskati zadoščenje sami, če nam ga ne bo nudilo pristojno mesto! Trojke. Mariborski klerikalci so preštudirali organizacijo Orjune do dna in poznajo že tudi naše tajne celice, v katerih so organizirane celo najvišje naše upravne glave, ki razpolagajo z življenjem in smrtjo, nastavitvijo in prestavitvijo državnega uradnika. In oni, ki so v zgodovini slovenskega naroda igrali naj-podlejšo ulogo, ki so s svojo igro med vojno preganjali jugoslovenske-ga nacionalista kot garjevega psa, se upajo očitati nam nacionalistom denuncijanstvo. Ko bomo reagirali na to z edinim sredstvom, ki nam preostaja, s! pasjim bičem, bodo tonzurirane glave zopet kričale o krvavem terorju. Kam plovemo. Edina državna inštitucija do katere smo imeli še zaupanje vsaj v prečanskih krajih je bilo sodišče. Slučaj, ki ga tukaj navajamo pa nam dokazuje, da se je ne-rednost iz drugih državnih uradov preselila že tudi v sedež Pravice. Da je pod takimi pogoji nemogoča vsaka trgovska zveza, da onemogočajo vsak trgovski razmah ni treba po-vdarjati. Priobčujemo dopis zastopnika tukajšne tvrdke v Šibeniku: Neka tvrdka nam je dolgovala znesek 2385 Din, ki je z raznimi stroški in obrestmi dosegel višiino 4393.90 Din. Razsodba mariborskega sodišča je bila pravomoena, na kar jo je predložil naš odvetnik katarskemu sudu v Šibeniku v izvršbo. Sodišče je obvestilo našega odvetnika, da je zarubljenih 10 zabojev rumenega mila, t. j. 600 kg v vrednosti 10.200 Din ter da se vrši prodaja 2. Vil. 1924. Ker pa po preteku tega termina ni bilo nobene rešitve, se je končno zvedelo, da se je dotični izvršilni akt zgubil. Vsled tega je naš odvetnik zaprosil za zopetno dovoljenje rubeži, kar se mu je tudi dovolilo. Med tem časom pa je naš dolžnik svojo trgovino prodal, a njegov naslednik napovedal konkurz. Pritožili smo se na okrožno sodišče v Šibeniku, ki pa nam je v svoji rešitvi javilo, da predsedništvo dotičnega akta ni moglo pregledati, ker se le ta nikakor ni mogel najti. Druga eksekucija po izgubitvi akta za prvo rešitev se ni mogla vršiti, ker ni bilo najti nič več zarubljivega. Razsodba tega sodišča sporoča, da se v prvič zarubljeno blago ni nahajalo med inventarjem konkurzne mase. Dečva. Vsemu našemu žensfivu v informacijo. »Dečva velika moda prihodnjega poletja. Preko vseh zaprek je sedaj za bodoče poletje upe-ijava »Dečve« končnoveljavno' sklenjena stvar. Realizacija te lepe in široko pomembne že pred Šestimi leti započete misli je zasigurana. Zahvala za to gre številnim izmed naših najodličnejših osebnosti. Njih požrtvovalnosti 'in globokemu razumevanju velepomembnosti in potrebe enotnega lepega, cenega ženskega narodnega poletnega oblačila. katero je kreirano iz častitljive naše narodne noše s pomočjo slovite Pariške velike mode stilskih oblek, katerih značaj služi oživo-tvorjenju naše »Dečve«. Prepričani smo, da bodo naše dame z vsem ženstvom Slovenije z veseljem pozdravile in sprejele »Dečvol«, dale s tem našim pokrajinam narodno značilno lice, Jugoslovenski Matici in »Dečjemu domu« pa mali gmotni prispevek. Vse dame, žene, matere, dekleta, vse ženske organizacije bode pozvala k polnemu odzivu. Akcija za propagando »Dečve«. Dobro znana Radio tvrdka Franc Bar je otvorila svoje ndve poslovne prostore na Mestnem trgu 5. na zelo dostojen in patriotičen način. Predvajala je z orjaškim zvočnikom na ulico razne jugoslovenske komade. kakor »Naprej zastava Slave«. »Triglav moj dom«, »Bože1 pravde« itd. Godba se je čula po celem Starem in Mestnem trgu. Kot nacionalisti pozdravljamo ta način reklame in želimo tvrdki Franc Bar i v nadalje obilo' uspeha. Ne v potu svojega obraza, ampak s pomočjo moderne znanosti peri svoje perilo! Peri perilo ne da pereš. »RADION« pere sam, pa radi tega še danes kupi en zavitek! Ne škodi perilu. Za mariborske volitve so posegli klerikalci precej globoko v svoje fonde, da so spravili v življenje za par dni »Mariborčana«. Ta volilna cunja je izpolnila vsa pričakovanja, ki smo jilh imeli. Iz preteklosti poznamo dovolj klerikalno moralo in prepričani smo bili, da se bodo tudi to pot zopet pošteno obregnil v Orju-no. Na dan je privlekel zopet že sto in stokrat ovržene laži in satanska obrekovanja jugoslovenskih nacionalistov. Vernim klerikalnim bralcem se je zopet serviral Viški »šraub-štok«, ki se je to pot spremenil v klešče. .Trboveljski dogodki, ki so jih pripravili s svojim demagogi-zmom največ klerikalci so se zopet pogrevali in ‘klerikalno glasilo se ni sramovalo napisati največje lopovščine v polni zavesti, da bo radi njih .pred sodiščem moralo zopet obžalovati svoje pisanje. Jezuit ostane jezuit in obrekovanje bo vedno njegovo orožje. Gospod Vukičevlč se baje prostovoljno umakne s svojega mesta, če .mu bo zagotovljeno predsedništvo lovskega saveza, za katerega se je na polju lovstva tekom svojega ministrovanja pridobil nevenljive zasluge. Naročajte „Pobedo“! Morilec br. Spasoja Hadži-Popo-viča obsojen na smrt. Pred sodiščem v Bitolju se je te dni končala razprava proti morilcem bpk. br. Hadži-Popoviča in je bil glavni krivec obsojen na smrt. Zanimivo je dejstvo, da so se za zagovarjanje morilcev javili 4 odvetniki, dočim vdova ubitega ni mogla najti zagovornika. Tako je pač posmrtno plačilo možu, ki je imel le eno geslo: »Biti patriot znači biti človek!« Naši narodni guslarji v Nemčiji. Preko Prage sta nedavno odpotovala v Berlin naša najboljša guslarja Andrija Luburič in Tanasije Vukič. Overjeni smo, da bodo pesmi našega naroda, ki izražajo v sebi vso borbo za svobodo in za čast, mnogo pripomogle k temu, da bodo Nemci in druid veliki narodi spoznaj! fiziologijo našega naroda in z še večjo simpatijo spremljali naša prizadevanja za ostvaritev Velike Jugoslavije. NaS pokrek. Skupščina Orjune v Malem lžu. V četrtek 8. t. m. se je vršila letna skupščina Orjune v Malem lžu na istoimenem otoku v neposredni bližini Zadra. Odziv prebivalstva je bil nad vsem pričakovanjem in je pokazal, da je i tam misel in ideja Orjune prodrla v najširše mase naroda. Glavna skupščina Orjune v Šibeniku. V Šibeniku se je vršila 11. t. m. glavna skupščina mestne Orjune. Na skupščini, ki je pokazala, da naše dalmatinske Orjune še vedno stoje trdno kot čuvarice svobodnega morja je bil zopet soglasno izvaljen predsednikom br. Cedomil Medini, podpredsednikom br. Franjo Ogrizek, I. tajnikom br. Vekoslav Maček, II. tajnikom br. Jakov Dunkič, blagajnikom pa br. Petar Kasun. Javni zbor Orjune v Krapaniu. V torek 27. t. m. se vrši v Krapanju javni zbor Orjune na katerem bosta govorila br. dr. Čedomil Medini in br. Vekoslav Maček. Reorganizacija sarajevske Orjune je bila dovršena 19, novembra, ko je bil izbran začasni mestni odbor, ki ima pripraviti vse potrebno za glavno skupščino. V ta odbor so prišli vsi znani nacionalni borci div-ne Bosne bb. Gamulin, Baldazar, Mi-lidrag in Staničevič. Ti bratje jamčijo, da bodo bosanske Orjune z novimi silami pričele delo za uspeh jugoslovenske ideje. Letna skupščina Orjune v Primo-štenu se vrši 6. jan. 1928. Ob tej priliki se vrši tudi svečana ^komemoracija v spomin bpk. Val. Žica. Spominsko proslavo junaške smrti br. Val. Žica bo 2. januarja 1928. priredila šibenska Orjuna v Sokolskem domu in bo na njo povabljeno vse šibensko nacionalno meščanstvo. Nacionalisti! KOLEDAR jugoslovenskih nacionalistov je izšel in se dobi pri upravi »Orjune«. Bratje, naročite si ga ta- koi, ker Je za vsakega jugosloven-skega nacionalista neobhodno potreben! ' Naročilnica. Upravi »ORJUNE« v LJUBLJANI. Pošljite mi ...... izvod(ov) koledarja jugoslov. nacionalistov. Ime (razločno):............................................ 1 Kraj, pošta: ......................... —...................v ~ Tuinl glasi. V nedeljo, dne 12. decembra se je na pompozen način otvoril novi otroški vrtec »Lege Nazionale« v Trnovem, a'li Rakar se sedaj (imenuje po združitvi z Ilirsko Bistrico, Villa del Nevosa. Vrtec je bil postavljen po posebni zaslugi princa Schonburg Waldenburga. kateremu so poslali itudi ob otvoritvi pozdrav. Pozdravno brzojavko so poslali še drugemu princu, Inamiteč Gabrijelu D’Annunziju, ki nosi kakor znano sedaj naslov principe del Monte Ne-voso. Pri otvoritvi so morali biti »prostovoljno« prisotne vse domače ličnosti, tudi slovenske. Vpisanih je baje že 70 otrok. Mi bi rekli rajši, toliiko so jih sami vpisali. Še o spremembah priimkov. Kakor znano ima pokrajinski prefekt imenovati posebno komisijo, ki naj mu gre na roko' pri sestavi seznama imenika priimkov, ki naj se poitalijančijo in sploh z nasveti pni tem vse prej nego kulturnem delu. Sedaj je ta komisija za tržaško pokrajino sklenila, da ustanovi s svoje strani posebno tajništvo, ki je začelo danes poslovati in bo poslovalo odslej vsak četrtek v prostorih tržaškega fašja. kjer bo 'dajal vsem zainteresirancem potrebna navodila. V tozadevnem obvestilu v italijan-šklh listih ne manjka seveda grozilna pripomba, da se bodo sicer ne-italiijanski priimki uradno in prisilno spremenili. In še sprememba v obsegu občin. Sedaj so prišle na vrsto občine go-riške pokrajine. S kr. ukazom od 14. novembra 1927 sta se združili občini Šmartno in Steverjan v Brdih v eno samo občino pod imenom San Martino-Oui-sca. Z ukazom od istega dne sta bili ‘ tudi združeni občini So vodni e m Mii-ren v eno samo občino pod imenom Miren. Aretacija. V soboto zvečer pa so varnostni organi aretirali v Trstu pred kavarno »Stazione« zasebnega uradnika Stanka Čoka. kli biva sedaj na Sušaku, baje radi tega. ker ni imel potnih listin v redu. 12. t. m. se je sestalo vodstvo koprskega fašja pod predsedstvom pro-slulega odvetnika Petrisa. kjer so med drugim tudi razpravljali o podeželskih hranilnicah in zadrugah. Sklenili so, da skličejo v kratkem sestanek vseh fašistov, organizacij, ki so kompetentne pri takih vprašanjih, da bi jim poverili nalogo, da prouči jo to vprašanje, da se tako pafašistijo vse posojilnice in zadruge. Božična in novoletna darila v največji izbiri priporoča tvrdka M. TIČAR Uubllana Šalanburgova ulic«. Vesele Božične praznike Seli vaem svojim cenj. gostom, prijateljem in znancem Radio žarnice Tungsram Philips kupite najcenejle pri tvrdki IG RINHD TnmiflVFr BMtilnifar io posestnik. KetteUBrasva 3. Sl llfO Hill Ufi eiektratibBilBu mriletii, L|BliljBiU0oajfot!tli22. Ali ste že naročili koledar jugo-slovenskih nacionalistov?! m H pri „11111“ 21 Božič! Mamice, ne zamudite ugodne prilike, da si ogledate veliko izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov, igračnih vozičkov, stolec, holendarjev, malih dvokoles in triciklov, šivalnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shranjujejo tudi preko zime. TRIBUNA, F. B. L. tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovskd cesta 4. CENIK FRANKO! RADIO FRANC BAR PISALNI STROJI SE JE PRESELIL NA MESTNI TRG Božičnih praznikov se veseli otrok, ker prejme darilo, dijak, 'ker ima 14 dni prosto m vlada, ker ji parlamentarne počitnice podaljšajo življenje. Poravnajte naročnino! f Za božična darila 1 si dovoljuje cenj. občinstvo vljudno opozoriti tt. □ 1» I F. M. SCHMITT j na veliko zalogo galanterijskega blaga, j igrač, vozičkov, /. ročnih torbic, listnic, aklovk, šatulj, ) okvirjev, ogledal, termus-steklenic, na- f: stavkov, pisalnih in kadilnih garnitur, 1 jedilnega orodja, f. telovadnih, snežnih in domačih / čevljev, galoš, pletenin, robcev, kravat, perila, rokavic, nogavic, vezenine, vložkov, vseh predmetov za krojače in šivilje, toaletnih potrebščin, mnogovrstnih parfumov, mila, kolinske in ustne vode i. t d. Nizke cene! Solidno blago! Postrežba točna I to je tovarniški znak tovarne PLOČEVINASTE EMBALAŽE ,URANU? d. z o. z. LJUBLJANA * TEL. ‘2622 Vesele Božične praznike želi vsem svojim cenjenim odjemalcem A. & E. Skaberne, Ljubljana Mestni trg štev. 10. Račun pošt. bran. št. 10.771 Telefon Internrban št. 2933 USTANOVLJENO LETA 1861 L M. EU Sl LJUBLJANA Slomškova ulica št. 4 Stavbno, galanterijsko in ornamentno kleparstvo. — Izvrševanje lesno cementnih streh. — Pokrivanje s strešno lepenko, naprave strelovodov. Oblastveno koncesijonirana vodovodna instalacija. Zasnove sanitetnih in kopalnih naprav in oddelek za centralno kurjavo. Vesele božične praznike! 5 Srečen Božič! želita vsem c. gostom prijateljem in znancem PAVLA in JAN FIALA Kavarna in bar „EMONA“ Ljubljana. Pomaranče, mandarine, limone ter vse drugo južno in domače sadje, zelenjave in deželni pridelki se dobe najceneje pri tvrdki M. STELE & I. PIELICK LJUBLJANA, Šolski drevored (Semenišče) Telefon int. 2547. Zahtevajte cenik! SvtaHk* turov, kole II UGODNOST! I plačamo: svinjske koie hrvaških prašičev po Din 6*- za kg prvovrstne (brez zarez in lukenj) „ * 18*- » » druge vrste domače kože „ „ 10*- „ „ Sprejemajo se v našem centralnem skladišču na Dunajski c. 23 pri Pollaku. Tam se tudi prodajajo za Božič najboljši in najtrpežnejši čevlji, usnje In drugo po tovarniških cenah. Tovarna usnia in ievllev Carl Pollak o. d. Ljubljana « I I Damske galoše 70 Din. Možke galoše 75 Din. I Anton Krisper, Ljubljana Mestni trg Stev. 26. I II umu obut priporoča svoje veliko skladišče VSEH VRST ČEVLJEV. UUIUUv. Petra usta hh.il „D I S KOBOLOS” Specljalna trgovina športnih potrebščin Ljubljana, Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 Tovarna: Sv. Petra cesta Stev. 75. Smuči, sanke, stremena, krpljice, palice vseh vrst. — Rokavice, smučarski čevlji in pribor. Montaža stremen. NaiboljSa maža „SKIMAX“. GRADBENO PODJETJE ING. DUKIČ IN DRUG LJUBLJANA Bohoričeva ulica St. 24 sr ^ 11 ,V < I ’ > - &AL NlS^ inger šivalni stroji ? so znani po vsem svetu kot najboljši. Podružnice: Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 3. Novo mesto, Kranj, Kočevje, Brežice, Maribor, Celje, Žalec, Slovenjgradec, Ptuj, Murska Sobota. ■ S 99 SAVA Ih sl ■Ul opče osiguravajuče dioni-čarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslovenskih denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Hrvatska eskomptna banka in Srpska banka d. d. u Zagrebu, Jadran-sko-Podunavska banka d. d., in Zemljaska banka d. d. v Beogradu, ter Zemljaska banka za Bosnu i Hercegovinu v Sarajevu je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja obče zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu. Lastni družbeni jamstveni fondi brez garancij bank-ustanovi-teljic okroglo 30 miljonov dinarjev. Generalno zastopstvo za Slovenijo v Ljubljani, Sv. Petra C. 2 posluje v vseh zavarovalnih strokah. onie oCHrypaBajyhe ahohh-qapcKo flpyuiTBO y 3arpe6y 5 Za konzorcij lista »Orjune« odgovarja Rado Prosenc. Tisk Učiteljske tiskarne: zanjo odgovarja France Štrukelj. Ureja in odgovarja Jož® §pa»: