TRGOVSKI LIST
■v
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.	Telelon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	Četrtek,	dne	3.	julija	1930.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	76.
Narodna banka in pritožbe radi razdelitve kreditov.
iGuvemer Narodne banke g. Ignjat Bajloni je objavil komunike o poslovanju Narodne banke, v katerem govori zlasti tudi o razdelitvi kreditov in s tem v zvezi o očitkih, ki se delajo Narodni banki, češ, da pri razdelitvi daje prednost srbskim krajem, dočim zanemarja prečanske. Komunike pravi glede tega med drugim:
V	tako zvanih prečanskih krajih vsakdo ve, da kreditne in gospodarske prilike niso bile niti od daleč tako nepo-voljne, kakor so v Srbiji, da o vojnih posledicah niti ne govorimo. Znano je, da datira v Sloveniji ustanavljanje denarnih zavodov tja v leto 1820, na Hr-vatskem in v Slavoniji pa v 1. d846. V dobi ustanavljanja denarnih zavodov v Srbiji se je v omenjenih krajih udejstvovalo za pospeševanje varčevanja in gospodarstvo podpiralo s krediti več ko 30 denarnih zavodov. Gospodarstvo teh krajev je razen tega bolj in bolj dobivalo tudi tujega kapitala v obliki udeležbe v podjetjih in preko posebej ustanovljenih tujih zavodov ali zavodov s pretežno tujim kapitalom, zato je tudi bilo glede kreditov skoro popolnoma oskrbljeno. Toda danes se ti kraji manj okoristujejo s kreditom emisijske ustanove nego pred vojno, a ne po krivdi Narodne banke, nego v glavnem zato, ker se več kreditov ne zahteva, to pa jasno kaže, da tem krajem ni bilo potrebno več kreditov Narodne banke, ker jih je gospodarstvo imelo na razpolago v izobilju pri svojih močnih lokalnih bankah, česar na žalost o srbijanskih krajih ne moremo trditi. Posebno važno pa je poudariti še en moment:
IV	krajih Srbije in Južne Srbije zelo cenijo podjetja kredite pri Narodni banki in jih zato, če le morejo izpolniti pogoje} zahtevajo. S tem si namreč dvignejo ugled in počene svoj skupni kredit. Ker pa je ta kredit omejen in v nobenem primeru ne zadošča za celokupne kredite potrebe, se mora podjetje za
Zagrebški dopisnik »N. Fr. Presse: poroča o tem sledeče: Pred kratkim so bili priobčeni uradni podatki o državnih dohodkih v proračunskem letu 1929/30 ter v tekočem novem proračunskem letu. Ti dohodki kažejo izdatno zvišanje napram prejšnjim letom Po letu 1925/26, ki je prineslo na državnih dohodkih relativno visoko svoto 12-06 milijard Din, so padli državni dohodki v sledečih dveh letih 1926/27 in 1927/28 na 116 in 113 milijard. V letu 1928/29 so znašali 11-9 in v proračunskem letu 1929/30 so se dvignili na 12-23 milijard Din. Prav direktni davki kažejo najmočnejši prirastek; narasli so od 1741 milijonov Din v letu 1928/29 na 2342 milijonov v letu 1929/30. Od 1. jan. 1929 dalje je v veljavi novi zakon o direktnih davkih, ki je postavil enotno davčno pravo na mesto mnogih prejšnjih, ki so obstojala v posameznih, pri nastanku države spojenih okrajih. Tej 'reformi in njeni učinkoviti izvedbi je pripisati zvišane dohodke. Napredujoči razvoj državnega upravnega aparata zahteva tudi večjih izdatkov, ki so naznačeni v Proračunu za 1. 1930/31 s 13.348 milijoni napram 12.464 milijonom v letu 1929/30. Podatki o razvoju dohodkov in izdatkov v tekočem budžetnem letu bodo priobčeni šele pozneje.
ostale potrebne kredite obračati na druge denarne zavode. S cenenim kreditom pri Narodni banki podjetje ublažuje znatno dražji kredit pri drugih bankah.
V	drugih krajih se podjetja le redko poslužujejo kredita pri več bankah. Skoro vsako podjetje ima svojo banko, ki ga v vseh poslih finansira. Ker je tu kredit znatno cenejši nego v Srbiji, ga stane ta kredit tudi brez kreditov Narodne banke povprečno toliko kot skupni kredit podjetij v Srbiji. Ker pa zahteva financiranje gotovo vezanost za vse posle, zato podjetje ni tako prosto pri najemanju kreditov od Narodne banke kakor v Srbiji. Če pa prosilec kredita izpolni pogoje pri Narodni banki, potem je brez dvoma preskrbljen s cenejšim kreditom, kakor odgovarjajoče podjetje v Srbiji.
Pritožbe so potemtakem neutemeljene, kajti ena prvih nalog Narodne banke je v tem, da izenačuje kreditne pogoje gospodarskega dela v vseh krajih države, kjer žal obstojajo še prevelike kreditne neenakomernosti.
Narodna banka kraljevine Jugoslavije je ravnala torej po svojih tradicijah in stavila zahtevane kredite vsem na razpolago.
Zavod je vedno pokazal najboljšo voljo, da podpre s svojim kreditom tako velike banke in podjetja kakor tudi srednja in naposled tudi mala, ki so prav tako važna za gospodarstvo. Podeljevala jim je kredite in je bila vedno pripravljena, da jih podpre direktno ali indirektno, kajpak vedno v mejah svojih možnosti. Tako bo ravnala tudi v bodoče, vedno pripravljena, da prilagodi svoje delo novim upravičenim željam in potrebam. Zato išče stikov in sporazuma, želi, da prenehajo nesporazumi ter da zavlada dober in koristen red in da deluje za vse brez razlike po potrebi 'in možnosti. Ako pazljivo in nepristano proučimo delo Narodne banke, vidimo, ga gre po tej poti ravno.
Glavno stremljenje državnega finančnega gospodarstva v tekočem poslovanju meri na dosego realnega proračunskega ravnovesja med dohodki in izdatki in na varčevanje; na drugi strani pa posveča državna finančna politika svojo pozornost državnim dolgovom in problemu velikega posojila. Urejeni so predvojni in vojni dolgovi Zedinjenim državam, Franciji in Angliji. Na temeljito izvršeno ureditev takozvanih visečih dolgov je finančno ministrstvo ope-tovano opozarjalo. V zvezi s problemom velikega posojila se bo rešilo vprašanje stabilizacije dinarja, ki je de facto stabiliziran že celo vrsto let. Rok za vse. to še ni določen in je seveda odvisen od raznih okolnosti.
JUGOSLAVIJA IN IZVOZ ŽIVINE IZ RUMiUNIJE.
»Temesvarer Volksblatt« poroča, da se bo več kot deset let trajajoče vprašanje izvoza živine iz Rumunije preko Jugoslavije po zatrdilu z merodajne jugoslovanske strani rešilo v kratkem v prilog Rumunije. Sedaj mora izvažati Rumunija preko Ogrske ali ■Češkoslovaške, kar ji povzroča ogromne stroške in dvanajstdnevni transport namesto tridnevnega.
Dober uspeh ekskurzije Grkov po Jugoslaviji.
Pot grških privrednikov po Jugoslaviji je rodila dobre uspehe. Novinarji, ki so se udeležili te ekskurzije, so po povratku v Grčijo priobčili niz člankov o razmerah v Jugoslaviji. Posebno važni so sestavki, ki jih je priobčil znani grški novinar Hamadopulos v listu »Elefteron Vi-ma«. Članki so opremljeni s posnetki naših mest in krajev in opisujejo naše gospodarske in kulturne razmere. Ugledni atenski novinar in narodni poslanec Nikola Zarifis je priobčil v istem listu dva članka, ki v njih razpravlja o gospodarskem delovanju med balkanskimi narodi. Glede na potovanje grških privrednikov po Jugoslaviji ugotavlja Zarifis, da teren za ustanovitev gospodarske balkanske zveze še ni dovolj pripravljen. Po njegovem mnenju se zlasti Bolgari še vedno niso otresli šovinizma v svojih zunanjih trgovskih poslih. Svoja opažanja završuje Zarifis z mnenjem, da je treba zbližanje med balkanskimi narodi izvesti postopoma, najprej potom zbližan ja med dvema narodoma. Prvp stopnjo naj bi .tvorilo gospodarsko in politično sodelovanje med Grčijo in Jugoslavijo.
A.	A.
DEWEY 0 GOSPODARSKEM RAZMAHU SLOVANSKIH DRŽAV.
Deweya poznamo kot ameriškega finančnega sosvetovalca pri poljski vladi. Na obisku v Beogradu je sprejel zastopnike domačega in inozemskega časopisja in je imel z njimi kratek razgovor
o	gospodarskih razmerah slovanskih držav v Srednji Evropi. Poudarjal je, da je slabi konzum vzrok gospodarske krize v Evropi. Občudoval je gospodarski razvoj slovanskih držav. — Slovanskim državam, ki so nastale po vojski ali ki so izšle iz vojske povečane, se je posrečilo, da so z razmeroma majhnim kapitalom dvignile svoje gospodarstvo na sedanjo višino. l}ewey je prepričan, da se bo zanimanje ameriškega kapitala za slovanske države zmeraj še bolj množilo. Ob svojem povratku v Ameriko bo delal De\vey na to, da bodo iskali ameriški koncerni priliko za naložbo svojega kapitala v slovanskih deželah Srednje Evrope.
GRADBA JADRANSKE ŽELEZNICE.
Dela v posameznih odsekih Jadranske železnice (Beograd—Kragujevac— Kraljevo—Kos. Mitroviča—Podgorica— Cetinje—Kotor) se intenzivno nadaljujejo. Proga do Kraljeva je bila pred kratkim izročena prometu, zadnja dela na progi do Raške se završujejo. Od Raške do Kosovske Mitroviče se vrši sedaj trasiranje, za progo Peč—Podgorica se izdelujejo načrti za gradbo predorov.
AVTONOMNE FINANCE V JUGOSLAVIJI.
V	^Ekonomistu« beremo, da so bili izdatki samoupravnih korporacij v Jugoslaviji sledeči: deželne občine I. 1925 588-5 milj. Din, 1. 1926 568-1, 1. 1927 557-1, ]. 1928 578-4; mesta 12311,1270-7, 1527-9, il682-.1; okraji in zastopstva 27-3, i 56"0, 64-0, 68'4; okrožni odbori v letih 1925 in 1926 ozir. distriktne uprave v, letih 1927 in 1928 83*6, 126-6, 185-2 in 514-8 miljonov dinarjev.
Kratek historijat gospodarskih zbornic v inozemstvu in pri nas.*
Ustanova trgovskih zbornic je francoskega izvora. Dasi so slične ustanove obstojale v raznih svetovnih pristaniščih že v 13. stoletju, na primer v Lucci, Pizi, Benetkah pod imenom »Consulatus maris«, Consols dei mercants ali Consolati del Mare«, dalje v angleških pristaniščih, pa tudi v Bruggesu, Anversu in han-zeatskih mestih, vendar se mora smatrati, da je zibel trgovskih zbornic Francija, in to mesto Marseille, kjer so se 1. 1599. združili tamošnji trgovci v svobodno organizacijo za varstva in pospeševanje svojih interesov. Tej svobodni organizaciji je bil pod kraljem Henrikom IV. priznan uradni značaj in podeljen naslov: Trgovinski svet (Conseil du Commerce«), Svet je imel nalogo, da daje mnenja o vseh odredbah in predpisih, ki so se nanašali na blagovni promet. Glaso-viti francoski finančni minister Colbert je ustanovil take trgovinske svete v sredi XVII. stoletja v vseh večjih mestih takratnega francoskega kraljestva. Za časa francoske revolucije so ti sveti prenehali in bili ukinjeni 1. 1791. Šele Napoleon I. je trgovinske svete vpostavil z dekretom z dne 23. novembra 1803 in jim dal naslov Chambres cosultatives des arts et des metiers et du com-marce<š. V tem dekretu je izrecno odrejeno, da so zbornice dolžne stav-1 jati vladi predloge glede pospeševanja gospodarstva in posebno trgovine, redno jo informirati o vseh težavah, na katere bi trgovina zadela in o sredstvih, s katerimi bi se dale težave odstraniti. Vidi se torej iz tega osnovnega dekreta, da je Napoleon želel vstvariti posvetovalne organizacije za centralno vlado in potom njih organizirati celokupno francosko trgovino v svrho gospodarske okrepitve in s tem tudi obrambne moči države z razširjenjem francoskega imperija na velik del evropskih držav. Prenesena je bila ustanova zbornic po francoskem sistemu najpreje v Nemčijo in od tu v Italijo, od koder jo je potom Lombardije prevzela tudi Avstrija. Marechel Marmont je osnoval take zbornice tudi v Dalmaciji in sicer v Zadru, v Splitu in v Dubrovniku, tako da so splitska in dubrovniška zbornica verjetno najstarejše v naši državi. Z zakonom z dne 3. oktobra 1848 je bila osnovana prva trgovska in obrtniška zbornica na Dunaju, a z novelo z dne 18. marca istega leta je bilo osnovanih nadaljnjih 23 zbornic v avstrijskih, 37 v hrvatsko ogrskih in -lombardsko-beneških pokrajinah. Na podlagi tega zakona so bile na bivšem področju Avstro-Ogrske monarhije, ki je flanes sestavni del kraljevine Jugoslavije, osnovane zbornice v Ljubljani, na Reki, v Zagrebu in v Osjeku, a reorganizirale so se zbornice v Dubrovniku, v Splitu in v Zagrebu. Le-ta 1868. so se preuredile te zbornice že po svoji državnopravni pripadnosti in sicer avstrijske (torej zbornice v Ljubljani, Splitu in Dubrovniku) po
* Iz poročila »naloge in značaj gospodarskih zbornic kraljevine Jugoslavije, katerega sta podala na zadnji konferenci zbornic gen. tajnik g. dr. Čuvaj iz Zagreba in tajnik g. Mohorič iz Ljubljane, priobčujemo kratek historijat gospodarskih zbornic, ki bo brez dvoma zanimal tudi širše gospodarske kroge. —. Uredništvo.
Državnofinančna vprašanja Jugoslavije.
Naša vina vzdrže konkurenco na tujih tržiščih.
avstrijskem zakonu z dno 29. junija 1868, odnosno ogrske in hrvatske zbornice (v Zagrebu, Osijeku in na Reki) po ogrskem zakonu 51. VI: 1868. Zadnji zakon je v teh krajih še danes v veljavi in na njegovi podlagi je bila ustanovljena 1. 1869 zbornica v Sisku in 1. 1876 zbornica v Senju. Obe ti zbornici so med tem likvidirane s priklopitvijo zagrebški zbornici. Zbornica v Sisku je prenehala poslovati 1. 1876, zbornica v Senju pa 1. 1924.
Po sedanjem stanju imamo v naši državi 13 gospodarskih zbornic: Trgovska komora v Beogradu, Industrijska komora v Beogradu, Zanat-ska komora v Beogradu, Komora (zbornica) za trgovino, obrt in industrijo: v Zagrebu, Osijeku in v Ljubljani), Trgovske in obrtniške komore: v Dubrovniku, Sarajevu in v Splitu, Trgovačko industrijska i za-natska komora: v Novem Sadu, v Velikem Bečkereku in v Podgorici, Trgovačko industrijska komora v Skoplju.
V Podgorici je obstojalo preje udruženje, ustanovljeno po predpisih in odredbah srbskega zakona o udru-ženju. V bistvu to ni bila zbornica v pravem pomenu besede, temveč samo zveza gotovega števila trgovskih udruženj iz Črne gore. Ker srbski zakon o obrtih preje ni bil razširjen na Črno goro, a bivša kraljevina Črna ni imela zakona o zbornicah, taka gospodarska ustanova do zadnjega časa tam ni obstojala.
S členom 45. zakona o proračunskih dvanajstinah za mesece april— juli 1925 se je veljavnost srbskega zakona o obrtih razširila tudi na področje Črne gore, in je dobil minister za trgovino in industrijo pooblastilo, da more v Podgorici za črno goro osnovati Trgovsko-industrij-sko in obrtniško zbornico, za katero naj analogno veljajo predpisi zakona o trgovsko-industrijski zbornici v Skoplju z dne 14. julija 1922.
Z odlokom ministrstva trgovine in industrije z dne 3. aprila 1928. se je ustanovila končno v Podgorici začasna zbornica z 12 člani z nalogo, da prevzame vse posle, ki spadajo v pristojnost zbornice po zakonu o obrtih.
Razen beograjskih zbornic in začasno tudi zbornice v Skoplju so vse ostale zbornice v državi sestavljene na temelju zastopstva interesov vseh gospodarskih panog v enotni korporaciji. Samo beograjske zbornice so razdeljene po gospodarskih panogah, katere zastopajo po zakonu o obrtih. Skopljanska zbornica je pa enotna samo za interese trgovcev in indu-strijcev, dočim spada zastopanje interesov obrtništva v kompetenco beograjske zanatske komore.
Trgovci in industrije!! Naročajte in podpirajte »TRGOVSKI LIST«!
[•MatŠSBBifol
REDILI n KAVA
priporoia svoje izvrstne izdelke
»Obzor« probčuje te dni dopis iz No-vega Sada, ki navaja, da so naša vina sposobna za konkurenco na tujih tržiščih. Dopis se glasi: V zadnjih letih je nazadoval naš izvoz vina v taki meri, da je vinogradništvo postalo pasivna panoga našega gospodarstva. Ob nazadovanju našega izvoza vina, v prvi vrsti v Avstrijo in na Čehoslovaško, j napredoval izvoz iz Italije, posebno pa iz Ogrske. Naša vlada se je zavedala, da mora izvoz forsirati z raznimi ugodnostmi, katere dajejo že od davna vlade konkurenčnih držav. S pričetkom leta 1929. je dovolila premijo Din 4000-— za en vagon, a letos je to premijo povišala na Din 10.000— za en vagon. Še leta 1929. so se ob izplačilu premij pojavljale razne administrativne težkoče, ki so sedaj odstranjene tako, da se premije redno izplačujejo. Radi dovoljenih
IZ AVSTRIJSKEGA GOSPODARSTVA.
Čeprav si je bila javnost že ob prisilni fuziji Bodenkreditanstalta z Kre-ditanstaltom na jasnem, kako se je vodil bivši Bodenkreditanstalt, eden največjih denarnih zavodov v Avstriji, je pa sedaj po objavi bilance delniške družbe Steyer za leto 1929, ki je bila v interesni sferi Bodenkreditanstalta, izključen prav vsak dvom o brezsmiselnem bančnem vodstvu.Od delniške glavnice d. d. Steyer je ostalo le še 1*5 milijonov šilingov, od rezerv, ki so znašale 10-8 milijonov šilingov, pa ničesar. Navzlic prenosu rezervnega fonda in drugih fondov na račun zgube in dobička, izkazuje bilanca še vedno 13-6 milijonov šilingov izgube, za kritje te izgube se porabi devet desetin delniške glavnice. V celoti se torej odpiše od premoženja nič manj nego 23-7 milijonov šilingov, a podjetje se vendar ni sanirano, kajti stanje kredi-torjev se je pomnožilo od 57-6 na okroglo 93 milijonov šilingov. Vprašanje je, ali bo podjetje s kapitalom 1-5 milijona Din zmoglo obrestovanje tako ogromne vsote. Brez dvoma bo podjetje svojo glavnico povišalo, vendar pa je značilno, da borza delnice nižje ocenjuje, kakor jih izkazuje bilanca, ki jih ocenjuje s 3 šilingi, še značilnejše pa je, da novo vodstvo podjetja, ki se resno trudi za preosnovo, ne najde razumevanja niti pri neposredno prizadetih. Vodstvo je delavcem predlagalo, da v interesu konkurenčnosti podjetja pri ne-izpremenjenih plačah intenzivnejše delajo, pa so delavci baje odgovorili, da pri intenzivnejšem delu in neizpreme-njenih mezdah raje reflektirajo na podpore radi brezposelnosti.
IZKAZ O GIBANJU TRGOV. STROK
V	LJUBLJANSKI OKOLICI v času od 1. januarja do 15. junija 1980.
Prijave:
Trgovina z mešanim blagom: 1. Ambrožič Alojzij, Črnuče 59; 2. Božič Marija, Sr. Gameljne; 3. Fatur Anton, Rožna dolina; 4. Ferjančič Julka, Dobrunje; 5. Gostinčar Karolina, Kleče; 6. Robežnik Edvard, Škofeljca; 7. Malavašič Marija, Vrhnika; 8. Lovše Jožefa, Sneberje; 9. Knez Pavla, Rožna dolina; 10. Goršič Anton, Zaloška cesta; 11. Laurič Marija, Skrilje; 12. Belič Amalija, Brest; 13. Tome Franja, Medvode; 14. Grom & Comp., Vrhnika; 15. Svetina Terezija, Rožna dolina; 16. Anko Alojzij, Novi Udmat; 17. Ambrož Ivan, Zg. Kašelj.
Trgovina z lesom in drvmi: 1. Mazi Vid, Jezero, Tomišelj; 2. Hren Ignac, Verd; 3. Završek Fran, Sap; 4. Cankar Blaž, Dvor 1; 5. Slamberger Ivan, Zelena jama; 6. Suhadolc Fran, Gaberje 3;
7.	Peklaj Anton Hrastenica.
Trgovina s sadjem, mlekom, živili:
1.	Peterca Marija, Sostro; 2. Rotar Franja, Rudnik; 3. Drganc Srečko, Glince; 4. Mahnič Marija, Brezovica.
Trgovina s kolesi, šivalnimi stroji:
1.	Šušteršič Fran, Vrhnika; 2. Čebulj Fran, Zg. šiška; 3. Kogoj Avgust, Vrhnika.
Razni: 1. Žitnik Ana, Hrastje (manufaktura) ; 2. Babnik Janez, Bizovik (dež. pridelki); 3. Merjasec Vinko, Glince (galanterija); 4. Ogrin Ana, Glince (pisar, papir in galant.); 5. Tomšič Ivana, Sp. Kašelj (polj. pridelki); 6. Lukežič Neža, Nadgorica (nabožne slike in knjige);
ugodnosti morejo producenti nuditi neobičajno nizke cene, pa se je zbog tega izvoz dvignil v izdatni meri. Iz banatskih krajev se je v zadnjem času izvozilo preko 100 vagonov belih vin, večinoma na Dunaj. Avstrijci kupujejo naša vina, posbno banaška, radi rezanja z ostalimi vrstami in z dalmatincem. V zadnjem času znaša cena za vagon vina iz Banata ali dalmatinca od Sušaka franko postavljen na Dunaj z vsemi stroški Din 46.800-—. Nasprotno stane ogrsko blago, dasi je prevoz cenejši, Din 58.200-—, italijansko ali grško Din 57.000-—, a špansko Din 63.000-—. Ker so inozemski uvozniki zaznali za dovoljene in povišane ugodnosti še le v zadnjem času, je verjetno, da se bo naš izvoz vina v doglednem času izdatno dvignil.
JABOLKA 1930.
Sadjerejci pravijo, da jablane v Jugoslaviji letos niso trpele ne po žuželkah in ne po boleznih v večji izmeri. Obstoja upanje na dober pridelek; to v splošnem namreč. Jabolka izvaža iz Jugoslavije tudi jug naše države, kar je manj znano. Peč, Djakovica An Tetovo eksportirajo vsako leto ca 150 vagonov jabolk v Solun; če bi jih bolje sortirali in ovili, bi se moglo to število dvigniti tudi na 250 do 300 vagonov. Jugoslovanska trgovska zbornica v Solunu o po-zarja, da zaboji, naloženi z jabolki, po teži in po zunanjosti niso enaki. Prva in druga vrsta imata zmeraj dobro blago, ostala jabolka so pa majhna in še včasih tudi pokvarjena. Za sortiranje, ovojnino itd. se naši eksporterji še veliko premalo brigajo in vendar je od tega toliko odvisno.
Compagnie Ljonnaise da Madagascar
v Lyonu, ki ima tudi podružnico v Maf-seilleju, se peča z uvozom in izvozom vseh proizvodov, ki prihajajo iz Mada-gaskara, kakor z govejimi kožami, rafijo, gumo, kavo, ricinusom i. dr. Družba bi prevzela rada tudi zastopstvo za razpečavanje naših proizvodov.
Jugoslov. poslaništvo v Parizu je dalo pri francoski vladi pobudo, naj ae zakoljejo prašiči iz Jugoslavije pri prihodu v Bordeaux. Doslej se je moralo to vršiti v Modeni, kar je uvoz seveda zelo otežkočiilo. Interesenti bodo ob pravem času obveščeni, kakšen bo uspeh.
7. Kranpner Lucija, Kleče (kramarija);
8. Žagar Ivan, Preska (surove kože);
9. Kikelj Ivana, Rožna dolina (branjarija).
Odjave:
Trgovina z mešanim blagom: 1. Markič Fran, Novi Udmat; 2. Božič Marija, Sr. Gameljne; 3. Aljaž d. z o. z., Boštanj;
4	Varšek Stanislav, Preserje; 5. Sklaja Fran, Sp. Slivnica.
Trgovina z lesom in drvmi: 1. Stem-berger Marija, Zelena jama; 2. Turšič Ivan, Borovnica.
Trgovina s sadjem, slaščicami in mlekom: 1. Ogrin Filip, Vič-Glince;
2.	Žagar Marija, Preska; 3. Mravlje Marjana, Borovnica; 4, Zajc Marija, Zadobrova.
Sejmarstvo: 1. Kodrin Marija, Rožna dolina; 2. Bizjak Josip, Verd.
Branjarije: 1. Lipah Fran, Dobrunje:
2.	Kraupner Lucija, Dolsko; 3. Malavašič Fran, Vrhnika.
Trgovina s poljskimi pridelki: 1. Janežič Valentin, Podgorica.
Trgovina z živino: 1. Jurček Ivan, Borovnica.
Razno: 1. Žagar Marjana, Preska (prodaja kos, srpov in jermenov); 2. Bizjak Janez, Stožice (zelje in repa na debelo).
V	gornjem času je torej prijavilo na novo 40 obratov, dočim je bilo v istem času odjavljenih 20. Iz tega sledi, da je porast trgovin v ljubljanski okolici še vedno močan in da je pričakovati še nov dotok trgovin z ozirom na širjenje ljubljanskega predmestja, ki je po večini obljudeno iz vrst uradništva in delavstva.
Konvencija o delovnem času v premogovnikih, ki je bila nekako že določena s 7 in tri četrt dni, je bila v Ženevi slednjič odklonjena in je bila odločitev preložena na delovno konferenco leta 1931.
Dividenda Privil. Obrtne banke za preteklo leto 1929 znaša 9 dinarjev.
Trgovska in. industrijska banka v Beogradu je spremenila svojo elektro-trgovino v posebno delniško družbo, imenovano »Elektro-Mekiš« d. d. Sedež ji je Beograd, osnovna glavnica 5 mil. dinarjev, to je 1000 delnic po 5000 Din.
Opekarne vse Jugoslavije zborujejo te dni v Zagrebu. Gre za poenotenje produkcije opeke.
Za pospeševanje trgov živine v vsej Jugoslaviji je dovolilo poljedelsko ministrstvo izdatne kredite.
Prva Hrvaško-slavonska sladkorna industrija d. d. v Osijeku bo iz čistega dobička v znesku 6,617.000 Din izplačala na dividendah 4,928.000 Din ali 16 odstotkov glavnice v znesku 30,800.000 dinarjev.
Prva Hrvatska Štediona je otvorila podružnica v Rabu.
Produkcija tobaka v Jugoslaviji je dosegla lani 1,201.000 kg čez določeno kvoto. Monopolna uprava je naročila sedaj svojim organom, naj napravijo za tekoče leto natančen seznam tobačne produkcije v posameznih okrajih.
Na Poljsko bo odpotovala iz Jugoslavije v septembru večja skupina jugoslovanskih gospodarskih zastopnikov. Vlada bo to potovanje izdatno podprla.
Tujski promet ob Gornjem Jadranu se letos prav dobro razvija in odgovarja analognemu času lanskega leta.
činovnička banka d. d. v Beogradu je zvišala delniško glavnico od 5 na 10 mi-ljonov Din.
Nova tekstilna veletrgovina v Beogradu je bila registrirana. Imenuje so Cot-ton Yarns and Textiles Co Avramovitch Ltd. Osnovna glavnica 1 mil. Din.
Italijanske borze preživljajo težke dni. K drugim točkam pride tudi carinsko zvišanje Amerike; Amerika, ki je bila doslej za Nemčijo drugi prodajni trg Italije, je sedaj za Italijo takorekoč zgubljena.
Reparacijska komisija nima z Avstrijo nobenega opravka več; v svoji zadnji seji je vzela na znanje ratifikacijo Haa-škega dogovora po Avstriji, s čimer prenehajo njeni stiki z Avstrijo.
Izdajo zlatih novcev po 150 lir je sklenil italijanski ministrski svet; bodo naj dokaz stabilnosti italijanske valute.
Ameriški >bakreni kralj« Tompson je umrl; njegovo zapuščino cenijo na 600 milijonov dolarjev. To bi dalo na dan ca. 4,700.000 Din obresti, če računimo obrestovanje po 5 odstotkov! Pa izračunaj !
Alpine Montan ne bo izplačala letos nobene dividende, Občni zbor je bil zelo hrupen.
Cene tračnic je pustil Mednarodni kartel tračnic nespremenjene.
Mednarodni kartel žice je z veljavnostjo od 1. julija znižal cene za 75 pfenigov. Zadnje znižanje se je izvršilo v jeseni.
Gospodarska kriza na Ogrskem se ni omilila in traja še nadalje; položaj železne in strojne industrije se je nadalje poslabšal, stavbenost stagnira, dviganje pri tekstilni industriji se je ustavilo, itd.
Deficit v nemškem državnem gospodarstvu znaša 485 milijonov mark, ki ga bodo krili z večjim dohodninskim davkom pri višjih dohodkih, z odtegljajem v plačah višjih uradnikov, z davkom na samce in z odpisi v proračunu.
Fašistični sindikat poljedelskih tehnikov v Italiji je pozval provincialne sindikate k propagandi za nakup italijanskih poljedelskih strojev.
Cena aluminija v Ameriki je znižana za 1 cent pri 1 luntu na 23-3 cents. To je od decembra 1927 prva sprememba v ceni. Znižanje je v zvezi z novo carinsko tarifo, v kateri je carina na aluminij znižana od 5 na 4 centa. Izvozne možnosti iz Evrope v Ameriko se zato niso nič spremenile.
Reka bo dobila produktno borzo in je
bil na sklep italijanskega poljedelskega ministrstva podpisan tozadevni dekret.
*	* *
Položaj na zunanjih lesnih tržiščih.
Na avstrijskem tržišču se položaj presoja z večjim zaupanjem. Najetje inozemskega posojila bo državi omogočilo začeti z večjimi deli, za katera se bo rabilo veliko lesa. Dalje avstrijsko gospodarstvo z zadoščenjem pozdravlja, da je prevzel ministrstvo trgovine mož, ki bo po svojih izkušnjah na gospodarskem polju razumel pospeševati 'lesno industrijo, ki je najvažnejša avstrijska gospodarska panoga. Položaj na domačem tržišču ®e je v toliko izboljšal, da je povpraševanje po stavbenem lesu vedno večje, dasi je iponudba še vedno večja nego povpraševanje in se vsled tega cene ne morejo okrepiti. Izvoz rezanega lesa se giblje v jalko ozkih mejah.
V Nemčiji je položaj na lesnem trižšču še vedno kritičen. Industrija je še vedno slabo zaposlena in potreba lesa je še vedno malenkostna.
V Franciji se je položaj umiril. Zaloge bukovega, borovega in topolovega rezanega lesa so še izdatne, pa tudi smrekovega in jelkovega lesa imajo trgovci še velike množine. Vsled tega se je uvoz v Francijo v zadnjem času izdatno zmanjšal.
!Na Ogrskem se položaj ni izboljšal, v veliki krizi pa je lesna industrija na Če-hosiLovaškem. Kupčije doma so slabe in izvoz je nialenkosten, kakor ni bil že leta.
Na Holandskem se kupčije počasi izboljšujejo. Dovoz lesa je sicer izdaten, toda cene so take, da na izdatno izboljšanje kupčij za enkrat ni mogoče misliti.
Anglija je v Rusiji -nakupila večje količine lesa, ker je računala s tem, da dobi pri odjemu večjih količin primeren popust na ceni.
KONKURZI.
Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani objavlja naslednjo okrožnico o oborjenih in odpravljenih kon-kurzih, predkonkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 11. do 20. junija 1930.1
A. OT V OR JENI KONKURZI.
Dravska banovina: Fischer Avgust, Turška vas, Juritsch dr. Fric pok., Maribor, Dragan Bogomir, Velenje, Traun Pavla, Maribor.
Primorska banovina: Delfin Jelka, kavarna Astorija, Šibenitk, Hrvatska puč. blagajna, Zaostrog, Delfin Rihard, Šibenik.
Dr inska banovina: Finzi M. Lenka, Tuzla.
Zetska banovina: Seferovič S. Jovan, Podgorica.
Dunavska banovina: Djordjevič Čedo-mir, Vel. Gradište, Jakovljevič Djordje, Kamenica, Rerig Karl, 'Novi Vrbas, Vasic Aleksa, Popovič.
Moravska banovina: Vasic Dragiša i brat, Jagodina.
Vardarska banovina: Siniljevič Haci Petar, Carevo Selo.
Beograd, Zemun, Pančevo: Kovačevič Blagoj pok., solastnik bioskapa »Luksov«- j »Narkipo«, Beograd, Petrovič Klotilda, žena Vlade, Oraovac, sada Beograd, Kursulina ul. 32.
B.	RAZGLAŠENE PRISILNE PORAVNAVE IZVEN KONKURZA.8
Dravska banovina: Dobnik Ivan, Bistrica pri Rušah, Pilih Viktor, Žalec.
Savska banovina: Freudenfeld Aleksander, Brod na Savi, Morgenstem i sin in Morgenstem Julius i Žiga, Daruvar, Spiegel Franjo, Ogulin.
Primorska banovina: Per Jos., Split.
Drinska banovina: Kasumagič brača, Sarajevo.
Dunavska banovina: Bankovič Ačim, Palanka, Mirkovič G. Jovan, Ruma, Na-rodnja radnja u Indjiji ipo Gizeli i Štefaniji Hiršfeld u Indjiji, Perger Rudolf, Veliki Beckerek, iReti i drug, Subotica, Suhtar Albin, Novi Sad.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Ferad
Drago, Skoplje, sedaj Beograd, Studenčka ul. 9.
AMERIŠKI DRŽAVNI PRORAČUN PASIVEN.
Opetovani padci tečajev na newyor-ški borzi v zadnjih mesecih in s tem pogojeno poslabšanje konjunkture je imelo posledico, da bo morda ameriški državni proračun iprvič po vojski pasiven. Izdatki bodo, kakor vse kaže, vsled nepredvidenih postavk cenitev daleko prekosili; že samo podporne akcije za razne blagovne trge bodo povzročile državi velike izgube ali pa so jih že. Na drugi strani so v finančnem ministrstvu prepričani, da bodo dohodki izdatno zaostali za cenitvijo. Močni padec konjunkture bo povzročal brez dvoma veliko znižanje donosa iz dohodninskega davka. V dobro informiranih krogih v Washingtonu se zato govori, da se razpravlja v finačnem ministrstvu o načrtu, da bi se lani sklenjeno znižanje dohodninskega davka za en odstotek zopet preklicalo. Seveda je pa treba počakati, če bo imela ameriška vlada zares toliko poguma, da bi ukrenila to nepopularno odredbo. Zvišanje davka v sedanjem času gospodarske depresije bi uničilo zadnji ostanek zaupanja, ki ga stavijo še tu in tam v Hooverjev načrt glede poživljenja konjunkture. — Težkoče, s katerimi se mora boriti finančno ministrstvo so torej zelo resne narave, in to tembolj, ker pričakujejo kljub zvišanju carine ali pa ravno vsled zvišanja manjših carinskih doneskov. Po mnenju finančnega ministrstva bo povzročila nova carinska tarifa izdatno omejitev ameriškega blagovnega im-porta. — Tako ima tudi Amerika najresnejše gospodarske skrbi.
M?' Trgovci, oglašajte v »Trgovskem lista«!
C.	POTRJENE PRISILNE PORAVNAVE.
Dravska banovina: Cvikl Stanko, Dobrna, Handželič Jurij, Podgorci, Kern Justina, Maribor, Gosposka ulica št. 34, Kiihar Pavel, Maribor.
D. ODPRAVLJENI KONKURZI.*
Dravska banovina:	Gergar Janez,
Križevci št. 199, (Klemenčič Josipina, Rečica, Neckermamn Flora Lager, Celje, Leskovar Franc, pok., Leskovar M., Pragersko, Lozej Jožica, Maribor, Medved Ludovik, Jagenca, Trtnik Franc, Gozd pri Kranjski gori, Wutti Vincenc, Kočevje.
Primorska banovina: Srpska Zemljo-radnička zadruga, Dubočica.
Drinska banovina:	Lukovič Živko,
Valjevo, Stanič Obrad i Mihael, Užice, Vujadinovič Pante, Užice.
Dunavska banovina: Brayr Katarina, Sombor, Morganovič Savo, Požarevac, Petkovič A. Rado, Vršac, Stefanovič Mi-lorad, Gornji Milanovac.
Moravska banovina: Gajnič Milan, Ilič Sima, Svilajnac, Jovič V. Draguitin, Negotin, Markovič Božidar, Petrovac, Micič iBudislav, Niš, Milosavljevič Milan, Rataj, Milosavljevič Stojan, Negotin, Pacič B. Stojan, Negotin, Radosavljevič Zivojin, Trs teni k, Simonovič Milenko, Negotin, Stevanovič Radoš, Rataj, Vida-novič Mihajl, Negotin, Zdravkovič Milan, Batot.
Vardarska banovina: Drvarevič Marko, Prizren, Gavrilovič Milivoj, Skoplje.
Beograd, Zemun, Pančevo:	Petrič	i
Krstič, Beograd, Vučo Stevan D j., Beograd, Zlatkovič Djordje, Beograd.
D. ODPRAVLJENI PREDKONKURZI.3
Savska banovina: »Konzumc Aleks. Eisler, Karlovac, Weiss Adolf d sin, Zlatar-Bistrica.
*) Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo konkurz, kdo je konkurzni upravitelj, se izvedo v tajništvu društva.
s) Ostali podatki n. pr. kdaj je ugotovitveni narok, katero sodišče je razglasilo postopanje potom prisilne poravnave, kdo je upravitelj prisilne poravnave, koliko pre-zadolženec nudi in kako namerava obveznosti izpolniti, se izvedo v tajništvu društva.
| J) Vzrok, zakaj je bilo postopanje odprav-
i	ljeno, se izve v tajništvu društva.
Devizno tržišče.
Tudi v pretečenem tednu je bila večina tečajev v sicer manjšem, a zato stalnem padanju, izvzemši Curiha, ki je bil trgovan na dosedanji bazi 1095-90, iu pa Prage, ki je beležila na vseh borznih sestankih minulega tedna ne-izpremenjeno, t. j. 167-79, in deloma Bruslja, ker je v petek 27. m. m. notiral 7-8970, tedaj v primeri s ponedeljkovim tečajem (7=8932) nekoliko višje. Vse ostale na ljubljanski borzi notirane devize so dosegle na ponedeljkovem, oziroma na petkovem borznem sestanku sledeče tečaje:	Amsterdam	22-74	do
22"725, Berlin 13-495—13‘48, Budimpešta 9-8987—9-8932, Dunaj 7-9836 do 7-9809, London 374-91—<274-80, Newyork
56-475—56-435, Pariz 222-14—222'  in
končno Trst 296-28-^296-22.
iNotic ostalih deviz ni bilo.
Višina na posameznih sestankih doseženega deviznega prometa se je gibala med 2 in 4-5 milijona dinarjev, do-čim je minuli teden zaključil s skupnim prometom od ca 18% milj. dinarjev, od česar je dala Narodna banka blizu šest milijonov in sicer največ Berlina, Dunaja in Prage, medtem ko je privatna ponudba omogočila groš zaključkov v Londonu, Curihu iu deloma v Italiji. S tem je dosežen v mesecu juniju (brez ultima) totalni promet od 75 milijonov dinarjev.
V pogledu velikosti prometa opravljenega tekom prošlega tedna v poedi-uih devizah je pa razvrstitev sledeča (vse v milijonih dinarjev): London 6-392, Curih 3-605, Trst 2-386, Praga 2-0447, Berlin 1"970, Dunaj 1"238, 'Newyork
0-707, Pariz 0-140, Amsterdam 0-182 in poleg tega še zaključek Budimpešte ter malenkost Bruslja.
Efektno tržišče.
Minuli teden je zaključil brez posebnega zanimanja in tudi brez zaključkov. Edino v efektni tečajnici od 24. m. an. dalje je zabeležena sprememba pri delnicah Ruse, ker notirajo 280 za denar in 300 za blago, papirji Vevče pa od 26. m. m. dalje Din 128'—, tudi za denar.
V Blairovih posojilih ni bilo nobenih zaključkov, notice pa so bile sledeče: 8% 96, dne 24., 26. in 27. m. m. 95'50, dne 25. m. m. 95-25 in 7% dne 23., 26. in 27. m. m. 85-50, dne 24. m. m. 84-50 ter 25. m. m. 84-75.
Tendenca neizpremenjeno mlačna.
Lesno tržišče.
Minuli teden je bilo zaključeno na ljubljanski borzi: 1 vagon letvic, 1 vagon hrastovih drv, 3 vagoni parjenih bukovih plohov, 3 vagoni naravnih bukovih plohov, 40 vagonov bukovih na-lavnih testonov (eksek.), 10 vagonov rezane jelovine (eksek.), 1 vagon hrastovih pragov in 1 vagon oglja.
Ponudbe.
2—3 vagone bukovih testonov od 12 do cm, 20 mm, 2-25 m, blago je suho za promptno oddajo. — Cena franko vagon Postojna.
Borovi madrieri v debelini 75 mm 20 in 22 cm eventuelno nekaj 25 cm, dolžina 3-20, 4'~’ 5‘—, S-— ni, prizmirano I., II., III. vrste monte popolnoma zdravo, nerazklano brez izpadajočih grč. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Ca. 30 vagonov bukovih drv, cena franko vagon nakladalna postaja.
Hrastove frize: Širina 4 cm: 25 cm 5200, 30 cm 6200, 35 cm 5164, 40 cm 3800, 45 cm 4400, 50 cm 3280 kom.; širina 5 cm: 25 cm 9300, 30 cm 8506, 35 cm 4700, 40 cm 9400, 45 cm 7000, 50 cm 6680 kom.; širina 6 cm: 25 cm 4690, 30 cm 6250, 35 cm 4300, 40 cm 8400, 45 cm 7200 kom.; širina 7 cm: 30 cm 5400, 35 cm 8100, 40 cm 15.500, 45. cm 7800, 50 cm 11.700 kom. — Cena franko vagon Postojna tranzit. — Blago je 60—70% prvovrstno, napol suho ter deloma popolnoma.
Ca. 50 m3 suhih bukovih testonov, popolnoma zdravih in ca 8 m’ hrastovih podnic, 265X43, za kompletacijo vagona bi se dolo-žile smrekove škurete ali deske, 20 mm, 4 m dolžine. — Cena franko vagon nakladalna postaja.
Povpraševanja.
Ca. 8	m’ parjene bukovine I., 80 mm;	ca.
20	m3	parjene	bukovine	II.,	38	mm;	ca.
10	m*	parjene	bukovine	I.,	27	mm;	ca.
25	m3	parjene	bukovine	II.,	60	mm;	od
2 m dolžine naprej, od 14 cm širine naprej, paralelno, ostrorobo, očeljeno. — Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Dobava takoj.
1 mali vagon javorjevih plohov kot sledi: 1 m5 30 mm; 1 m3 40 mm; 3 m3 50 mm;
3 m3 60 mm; 3 m3 70 mm; blago mora biti prvovrstno I., II., širina od 25 cm naprej, dolžina od 2 m naprej. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja.
Jelove »smezzole«: 250 kom., 4 m dolžine, 98/138; 50 kom., 8 m dolžine, 78/118; 340 kom., 6 m dolžine, 78/118; blago mora biti rezano na živ rob in lepe izdelave. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
Ca. 40 m* hrastovih kvadratov, od 3 m dolžine naprej in od 30X30 cm debeline naprej. Cena naj se stavi franko vagon Sušak pristanišče.
7 kom. hrastovih tesanih ali žaganih tramov 30/30 cm, 4 in dolžine, zdrava roba brez beljave. Cena franko vagon nakladalna postaja.
15 m* jelovih kvadratov 120/120 mm, dolžine od 10 do 12 m; 25 m3 jelovih kvadratov 300/50 mm, dolžine od 9 do 10 m; rezano mora biti na živ rob, zdravo in lepe kvalitete. Treba je navesti najkrajši dobavni rok in ceno franko vagon Sušak pristanišče.
35 m3 rezane obrobljene hrastovine, od
40 mm debeline, v širinah od 20 do ‘25 cm; 35 m3 rezane obrobljene hrastovine, od 50 milimetrov debeline, v širinah od 20 do 25 cm; 15 m3 rezane obrobljene hrastovine, od 70 111111 debeline, v širinah od 30 cm; dolžina samo 3 m, L, II., z navedbo cene franko vagon Sušak pristanišče.
36 komadov rezane hrastovine na živ rob, od 3-10 metra dolžine in od 30X30 cm debeline, za dobavo v roku 30 dni od dneva naročila. Cena franko vagon Postojna tranzit.
.lelove deske: 50 ni3, 36 mm debeline, dolžine 2, 3 in 4 m, širine od 10 do 16 cm, kvaliteta monte.
Ca. 100 m3 belega borovca (madrijeri), od
3—8 m dolžine (3, 3'33, 3’66, 4, 4'33, 4-66, 5, 5-33, 5-66, 6, 6-33, 6-66, 7, 7-33, 7-66, 8), največ 20% od 4 m, debeline 75X220 mm. Cena naj se glasi franko vagon Sušak pristanišče.
.Telove letvice, dolžina 2, 2'50, 3 in 3-50 m, od katerih 10 ni’ od dolžine 3-50, debelina 12/24 mm. Cena naj se glasi franko vagon meja via Djevdjelije tranzit.
Ca. 100 m3 hrastovine tesane, bodisi mer-kantilno ali ostrorobo, v debelinah od 25/25 do 35/35 cm, v dolžini od 6 do 7 m. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Ca. 130 m3 brstovine, tesane, merkantilne ali ostrorobe, v debelinah od 35/35 do 45/45 centimetrov, v dolžinah od 6 do 8 m. Cena franko vagon nakladalna postaja.
7000 komadov hrastovih desk v sledečih dimenzijah: 2'60 m dolžine, 29 cm širine in
41 mm debeline, vse fiksne dimenzije. Deske morajo biti najmanj 2 mm nadmere. Blago mora biti popolnoma zdravo, ostrorobo, paralelno, velike grče so nedopustne, ker se bodo iste pozneje strugale. — Dobava bi se vršila v 4 mesecih. Cena franko vagon nakladalna postaja.
Se potrebuje ca. 4-500 m3 jamskega lesa mesečno in sicer: smrekov, jelov, mecesnov in borov, kateri mora biti popolnoma zdrav, raven, obeljen in suh. Debeline od 10 cm na srednje debeline, dolžine pa od 3 do 7 m. Blago po možnosti dolenjske provenijence.
1 vagon »smezzole« v debelini 78X180 mm, sledeče dolžine: 3'50, 4'—, 5-—, 5-50, 6-—, dobavilo bi se 7 m3 od vsake dolžine. Cena naj se glasi franko vagon meja Postojna tranzit.
5 m8 moralov (smreka) debeline 10X12, dolžine 7-50 m, 3 m3 moralov (smreka) debeline 10X12, dolžine 3-85 m; 3 m3 mora-lov (smreka) debeline 10X12, dolž. 325 m; 7 m’ letev (smreka) debeline 4X6, dolžine 3 90 do 4_m; 11 m3 letev (smreka) debeline 4X6, dolž. 3-75 do 4 m. Cena franko vagon meja Postojna. Dobava v 10—15 dneh po pogodbi.
Rezan hrast na živ rob: kom. No 40, debeline 40 mm, dolžine 1-05, od 30 cm naprej; kom. No 40, debeline 40 mm, dolžine 120, od 30 cm naprej; kom. No 50, debeline 50 mm, dolžine 1'35, od 30 cm naprej; kom. No 30 debeline 60 mm, dolžine 1-60, od 30 cm naprej; kom. No 10, debeline 70 mm, dolžine 1-90, od 35 cm naprej; kom. No 20, debeline 70 mm, dolžine 1'90, od 20 cm naprej; kom. No 4, debeline 70 mm, dolžine 2-70, od 20 cm naprej; blago merkantilno, zdravo, brez gnilih grč. Cena franko vagon Sušak pristanišče.
Hrastovi plohi I. z malo II., od 30 do 88 mm, navesti je treba, kedaj je bilo blago rezano t^r koliko percentualnosti II se nahaja.
Hrastove frize I., večjo množino z navedbo cene franko vagon meja via Postojna.
Orehovi plohi: od 30 do 100 mm, blago mera biti samo iz prvih hlodov, suhota najmanj 1 leto. Cena franko vagon meja Postojna tranzit.	1
Bukov prah: več vagonov. Cena franko vagon meja Postojna.
Remeljni: 58/58 mm, dolžina 6 m, 4300 komadov. Cena franko vagon meja Postojna. Navesti je treba najkrajši rok dobave.
Ca. 8 m* parjene bukovine I., 80 mm; ca. 20 m’ parjene bukovine II., 38 mm; ca. 10
kub. metrov parjene bukovine I., 27 mm; ca. ‘25 m3 parjene bukovine II., 60 mm; od 2 m dolžine naprej, od 14 cm širine naprej, paralelno, ostrorobo, očeljeno. Cena naj se glasi franko vagon nakladalna postaja. Dobava takoj.
žitno tržišče.
Tendenca za pšenico je v poslednjem ■tednu postala čvrstejša in promet postaja živahnejši. Izredno nizke cene naše pšenice, ki bo kvalitativno prvovrstna, so povzročile boljši promet in bo po končani mlačvi interes za vso našo pšenico tudi od strani inozemstva.
Kupčija s koruzo je tudi oživela. V inozemstvu je poseben interes za našo florentinsko koruzo, ki je kvalitativno prvovrstna in cenejša od argentinske koruze.
V	splošnem se pričakuje v teku 14 dni, ko bo mlačva pšenice v splošnem končana, več živahnosti v žitni trgovini in se ne izključuje možnost, da bodo cene, radi čvrste situacije inozemskih Bitnih tržišč, tudi pri nas izboljšane, ker so sedanje cene pšenice nižje od predvojne cene.
Na ljubljanski borzi je bilo pretečeni teden zaključeno: 1 vagon pšenice in 1 vagon koruze.
Cene so bile sledeče:
Kafka pšenica: 80 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh Din 255—257'50.
Bačka pšenica: 79 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh Din 247-50—250’—.
Bačka pšenica: 77 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh Din 240—242-50.
Nova bačka pšenica: uzančno blago brez doplačila, dobava meseca julija, plačilo v 30 dneh Din 205’—.
Nova bačka pšenica: uzančno blago brez doplačila, dobava meseca avgusta, plačilo v 30 dneh Din 210-—.
Rž'A 72/73 kg 2% prim. mlevska voznina slov. postaja, dobava promtna, plačilo v 30 dneh Din 197’—.
Pšenična moka 0/(j: franko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga Din 405—410-—.
Koruza popolnoma suha: dobava meseca julija, plačilo v 30 dneh Din 150—152-50.
Ječmen bački ozimni: 66/67 kg Din 167-50 do 170'—.
Ječmen bački ozimni: 62/63 kg Din 162-50 do 165'—.
Oves bački: navadna voznina Din 195 do 200--.
Tečaj 2. julija 1930.	Ho»pro- Sevanje Din	Ponudba Din
MVIZ1:		
i>—1 im 1 h. foU. i >	—•—	22-73
fitvUn 1 M	13-465	13-495
BraMdj 1 bed«« ...<•>	7-87	7-90
Bvdimpait* 1 pragi > •	—•		9-8943
Varili 100 Ir. ... .> i ■	1094-40	1097-40
	7-9086	7-9986
London 1 funt .»•••■•	—•—	27480
Mewyork 1 dolar , . « > ■	—•—	66-425
Paril 100 tr	i ■	—•—	222-31
Praga 100 kron . . . . ,	167-28	168 08
Trat 100 Ur •>•■■•>■		296-20
m mr •»••■»»«	—	evu
Trjtu poročila
MARIBORSKO SEJMSKO POROČILO.
Na svinjski sejem dne ‘27. junija 1930 je bilo pripeljanih 170 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari, komad ‘200—225 Din, 7—9 tednov 270—300, 3—4 mesece 350—400, 5 do 7 mesecev 480—560, 8—10 mesecev 650 do 850, 1 leto 1100—^1200, 1 kg žive teže 11—13, 1 kg mrtve teže 16—18-50. Prodanih je bilo 147 svinj.
Baisse na trgu masti in olja. Neugod-ue gospodarske razmere v Ameriki so vplivale tudi na trg olja dn raznih vrst masti. Povpraševanje je slabo, ponudba velika. Cene so za skoraj vse vrste zelo močno padle in so povzročile na evropskih trgdh pravcato baisse. V glavnem evropskem trgovskem pristanišču Rotterdamu je padlo palmovo olje za 11 funtov, kokosovo za 3 in pol, goveji loj za 10, orientalsko soja-olje za 4 itd.
Padec delnic družbe Trepča. — O tej angleški družbi, ki izkorišča v največji izmeri južno srbske svinčene rudnike, smo že večkrat pisali. Sedaj beremo, da so njene delnice na borzi v Londonu močno padle. Ministrstvo za gozde in rude v Beogradu je dalo svojemu komisarju pri družbi nalog, maj išče, kje so vzroki tečajnega padca. Zlasti naj ne pride do spremembe v posesti delniške večine.
Sir kačkavali za armado. Odposlanstvo trgovcev s tovrstnim sirom iz Pirota se je zglasilo pri vojnem ministrstvu s prošnjo, naj se uporabi ta sir kot živilo v armadi. Bolgarija in Turčija sta to že napravili in tako produkcijo kačkavalija močno pospešili. Jugoslovanski producenti preživljajo krizo,
—	in sicer vsled poostrene konkurence ruskih, rumunskih in bolgarskih producentov.
Borza dela v Mariboru potrebuje nujno: 2 žagarja za venečijanko^l steklarja, 1 usnjarja, 1 mlinarja, 1 kovača, 1 kolarja (mojstra), 1 .mizarja, 10 elek-tromehanikov, 4 elektromonterje, 1 vrtnarja, 2 perfektni hotelski kuharici, 2 hotelski sobarici, 2 natakarici, 6 kuharic, 15 dekel za na deželo, 1 šiviljo,
3	poljske delavke in 10 služkinj.
Rotterdam — največje pristanišče kontinentalne Evrope. Pristanišča Ant-werp, Rotterdam in Hamburg se neprestano kosajo, katero bo v kontinentalni Evropi vodilno, kar se tiče pristaniškega prometa. Enkrat je to pristanišče prvo, drugič drugo. Lani je bil z 21*3 milj. ton ladijske prostornine Rotterdam prvi; sledil mu je Hamburg z 20'7 milj. ton, takoj za njim je bil Antwerp z 216 milj. ton. Pri prometu teh treh pristanišč moramo upoštevati dejstvo, •da Antwerp ni samo belgijsko pristanišče, temveč v morda še večjem obsegu francosko, in da prav tako Rotterdam ni v prvi vrsti holandsko pristanišče, temveč nemško. Francija in pa Nemčija se poslužujeta teh dveh pristanišč kot izhodnih točk za svojo inozemsko trgovino. Hamburg je pa po večini nemško pristanišče in le v manjši ni eri tudi čehoslovaško.
Indeks cen v Avstriji raste. V direktnem nasprotju z razvojem cen na svetovnih trgih je v Avstriji v mesecu juniju narasel tako veletržni indeks kot indeks cen za življenjske potrebščine.
S	tem je prekinjena skoraj eno leto trajajoča padajoča tendenca indeksovih cen. Veletržni indeks je narasel od 118 na 121, in sicer v zvezi z zvišanjem cen za domačo in importirano pšenico dn rž, za govedino in teletino; v industrijskem blagu so narasle cene za volno,
usnje, petrolej, baker in nikelj. Obratno so se pa nekatere druge vrste industrijskega blaga bistveno pocenile, zlasti kavčuk in stavbni les. V indeksu cen življenskih potrebščin je pa nastal dvig vsled višjih cen zgodnjega krompirja, ki je pognal ves skupni indeks navzgor.
Znižanje debet-obrestne mere na Čc-hoslovaškcm. Cehoslovaške banke znižajo debet-obrestno mero za tekoče račune od dne 1. julija t 1. dalje -za 'A %. Poslovne menice se že od dne ‘25. junija t. 1. eskontirajo z nižjo obrestno mero. Obrestna mera za lombardne račune ostane neizpremenjena. Cehoslovaške banke so s tern upoštevale gospodarski položaj in svojo nalogo, da z znižanjem obrestovanja pospešujejo gospodarsko podjetnost.
Trgovska pogodba Cehoslovaške z Romunijo. Pogajanja za trgovsko pogodbo med Čehoslovaško in Romunijo so se pred kratkim zaključila. Gibala so se v prijateljski uslužnosti in se temu primerno hitro v najboljšem sporazumu zaključila. Pogodbo so zastopniki obeh držav podpisali na kongresu Male antante v Štrbskem Plesu.
Krah v Ameriki se v tujskem prometu Evrope močno pozna; naročenih in kupljenih je veliko manj voznih listkov za potovanje v Evropo kot je bilo to v preteklih par letih. Opaža se tudi manjše zanimanje za Francijo in večje zanimanje za ostale evropske države, med katerimi so zlasti podonavske, torej tudi Jugoslavija.
V	Avstraliji pričakujejo rekordni pšenični pridelek; s pšenico obdelana zemlja je merila lani 14-67 mil. aerov, letos jih meri 17 milijonov.
Uvoz surovega masla v Nemčijo je narasel od 98.000 ton v letu 1928 na 134.000 ton v letu 1929; iz Danske ga je prišlo lani 44.000 ton, iz Holandije 33 tisoč,iz Latvije 11.400,iz Švedske 11.200, iz Poljske 10.200, iz drugih dežel 24 tisoč ton.
Trgovska in plovbna pogodba med Poljsko in Rumunijo je bila podpisana 23. junija. Stopila je na mesto pogodbe iz leta 1921.	•*>
Grška hoče konvertirati svoja posojila, ki jih je najela proti visokim obrestim v zadnjih letih in kojih skupni znesek znaša 212-5 mil. dol., v veliko državno posojilo z nižjo obrestno mero.
Youngovo posojilo je povečini že podpisano; podpisovanje se zaključi 10. julija.
jRa^faueio^dmi
Nizozemski velesemen| v Utrechtu
se vrši od 9. do 18. septembra 1930.
V. Mednarodni semenj v Solunu se
vrši od 14. do 30. sept. 1930.
Mednarodni semenj v Pragi se vrši od 7. do 14. sept. 1930.
NOVA ORGANIZACIJA BANK
V	ZETSKI BANOVINI.
Na ustanovni glavni skupščini, ki se je vršila pretekli teden na Cetinju, se je osnovalo novo udruženje jugoslovanskih bank v zetski banovini. Za predsednika upravnega odbora je bil izvoljen Vuko
Vuletič, predsednik Črnogorske banke, za podpredsednika Jovan Martinovič, ravnatelj uradniške hranilnice. Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen advokat Milan Buj. V upravnem in nadzornem odboru je poleg tega po svojih pooblaščenih delegatih zastopanih dvajset denarnih zavodov na področju Crne gore, Metohije, Sandžaka, Boke Kotorske in Bosne ter Hercegovine. Namen udruženja je, da pospešuje in varuje interese bank in hranilnic v zetski banovini. Sedež in tajništvo udruženja se nahaja na Cetinju, sedežu zetske banovine.
DRUŽBA FINANCIRANJA ZA REPA-RACIJSKE KUPČIJE.
V	Berlinu se je z imenom Internationale Handels- und Industrie A. G. in z glavnico 100.000 mark ustanovila družba, koje glavni namen bo financiranje reparacijskih kupčij. Med ustanovitelji je poleg več nemških osebnosti tudi Parižan Duc de la Chatre. Nova družba bo lahko pomembna tudi za Jugoslavijo.
*	*
AKCIJA ZA OPORO AMRIŠKEGA BOMBAŽA.
Na iniciativo ameriškega Federal Re-serve Boarda (urada) ustanovljena Cot-ton Stabilisations Corporation hoče po potrebi vzeti s trga 1 do 3 in pol milj. bal ameriškega bombaža, da doseže boljše cene. Zaloge ameriškega bombaža v pristaniščih U. S. A. znašajo sedaj
1-71 milj. bal, vidne svetovne zaloge pa 3'72 milj. bal. Zadržanje 1 do 3 in pol milj. bal bi moglo torej na trg vplivati, a doslej se učinek te akcije še ni javil.
Dobave. Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 10. julija t. 1. ponudbe glede dobave gumijevih obročev; do 21. julija t. 1. pa glede dobave 1000 m armiranega svinčenega kablja, rezanega železa, kovinskih vijakov, jekla, smirkovih plošč, vodnih zasunkov, prehodnih pip, flanš, cevi ter glede dobave moških koles. Direkcija drž. rudarskih podjetij v Sarajevu sprejema do 16. julija t. 1. ponudbe glede dobave naprave za čiščenje vode. Direkcija drž. rudnika Zenica sprejema do 17. julija t. 1. ponudbe glede dobave gradla za rolete. Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave materijala za transformatorje. Direkcija drž. rudnika Sen jsl« rudnik sprejema do 18. julija t. 1. ponudbe glede dobave elektromotorja; do 19. julija t. 1. pa glede dobave 1 aparata za kopiranje načrtov. Dne 10. julija t. 1. se bo vršila pri Upravi L oddelka artilerijsko tehničnega zavoda v Sarajevu licitacija glede dobave 300 metrov platna. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled). Dne 22. julija tl. se bo vrišla pri računsko-ekonomskem oddelku Ministrstva za zgradbe v Beogradu ofertalna licitacija glede dobave telefonskega materijala. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri istem oddelku).
r
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
»GRITZNER* m ,ADLER*
pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUBIED*
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2913.
TISKARNA
MERKIIK
-	LJUBLJANA -GREGORČIČEVA 23
I. se priporoča za naro-I čila vseh trgovskih j 1 in uradnih tiskovin' ■ Tiska časopise, knji-ge, brošure, cenike, štatute, tabele i.t.d.
t LASTNA 0 KNJIGOVEZNICA
POZIV!
V	vsakem kraju se uredi podružnica. Za to se išče zanesljiva oseba (poklic poljuben) za
poslovodjo (vodlnjo)
Mesečni dohodek 150—200 dolarjev. Dopisovanje nemško ali francosko. Ponudbe z označbo »Novelty 133-A« odpravlja oglasni zavod Interroklam d. d., Zagreb, Marovska ulica 28.
rš
UVE RT A
DRU&JBA S O. K.
Tvornita kuvert In konfekcija paplria
LJUBLJANA ▼o—mrtfM P9» t Karlovtko c. »
TRGOVSKI LIST
■ Časopis za tboovino, industrijo in obrt
se priporoča p. n. frgoucem, Industrijcem In obrtnikom za naročanje in inseriranje
Uro ja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MICHALEK, Ljubljana.