*ttfirviu92& t, .
n« plalž^^T^goterini,— ....;	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO._Cona	posamemi	številki	Din	1	5&
__ icrat —._priV«j^
TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino, industrijo irt obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XII.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	23.	julija	1929.	Telefon	št.	2552.	ŠTEV.	85.
Za poglobitev trgovinskih
Skupina podjetnih Slovencev je ustanovila v Sao Paulo trgovinsko agenturo pod naslovom Yugo-Agen-cia Ltd. z namenom posredovati uvoz in izvoz ter v splošnem poglobiti trgovske zveze med Brazilijo in Jugoslavijo.
Ob ustanovitvi smo prejeli od agencije dopis, v katerem se nam med drugim piše:
»Koliko je jugoslovanskih proizvodov, ki imajo tukaj že svoj trg pod tujimi naslovi in firmami, ali ki bi še našli tu ugodno priliko za kon-sum.
Suhe gobe (jurčki), suho sadje kot slive, jabolka in hruške, istotako tudi sveže sadje, dobro sortirana zimska jabolka in hruške, kakor tudi izbran krompir, seveda vse dobro in okusno pakovano, ki bi moglo preno-siti transport tropičnega podnebja.
Dalje vino, in sicer le močna vina od 13 (trinajst) gradov naprej, ter pristna slivovka.
Marmelada, bohinjski sir, orehi itd.
odnošajev z Brazilijo.
Zlasti pa se hočemo pobrigati, da bi upeljali našo smreko na tukajšnji trg, ki je glavni proizvod Slovenije. Velika tukajšnja lesna podjetja so nam sporočila, da bi hotela uvažati naš les, le da nimajo zadostnih zvez. Dimenzije za smrekov les bi prišle v poštev sledeče: 3" X 9'' — 3" X 12'' in 12'' X 12” in sicer žagano samo prima blago. Blagovolite zainteresirati tamkajšnji lesni trg oziroma ia-vozničarje, da nam pošljejo kot vzorec brez vrednosti »Amostra sem va-lor« košček: smrekovega, jelovega, mecesnovega in borovega lesa ter cene in pogoje CIF Santos.
Nasprotno pa hočemo posredovali za tukajšnji izvoz kave »Santos«, direktno Vašim uvozničarjem.
Tudi za cement se zanimamo.«
Na vsebino gornjega dopisa in na novo agencijo samo, katere naslov je Yugo-Agencia Ltd., Caixa Postal 1723 — S, Paulo — Brazil, opozarjamo vse našo čitatelje.
R. Z.:
Nova uredba o državnih cestarjih in naše državne ceste.
V	»Uradnem listu« ljubljanske in mariborske oblasti je pod št. 271/64 ex 1929 izšla nova uredba o službenih razmerjih državnih cestarjev in njihovih prejemkih.
Po ti uredbi se odslej postavljajo cestarji kot začasni oziroma po enem letu kot stalni cestni delavci. Vsak cestar oskrbuje najmanje 25 in največ 8 oziroma povprečno 5 kilometrov ceste. Prejemki cestarjev znašajo v prvem letu začasne službe po 600 Din na mesec. Po zadovoljivem službovanju v prvem letu in opravljenem predpisanem izpitu se cestar postavi za stalnega cestnega delavca s plačo 700 Din na mesec, ki se po vsakih nadaljnih 5 letih zviša za 50 dinarjev, toda največ do 900 Din na mesec, ki jih doseže po 21. letu zadovoljivega službovanja. Poleg plače pritiče cestarju stanovanje v naravi, če tega nima, pa dodatek po 100 Din na mesec.
Vsi cestarji se morajo zavarovati po zakonu o zavarovanju delavcev, ter imajo po 30 letih cestarske službe pravico do dosmrtne podpore v iznosu 50% poslednje mesečne plače.
Važna je še prehodna določba, po j kateri se prevedejo po ti uredbi tudi [ vsi dosedanji pragmatični cestarji — j služitelji — ki na dan 3. junija 1929, j s katerim je stopila nova uredba v | veljavo, še niso imeli 10 let efektivne cestarske službe in tora j tudi še ne pridobljene pravice do pokojnine.
Ker so cestarji važen faktor pri
vzdrževanju državnih cest, ki so za naše gospodarstvo in z ozirom na vedno večji avtomobilski promet vrlo tehtnega pomena, je treba, da se ta uredba iz občega interesa kritično premotri.
V	ta namen je treba znati, kako je bila državna cestarska služba v naši državi dosedaj urejena. V takozva-nem Preku so se ceste vzdrževale redno po pragmatično nastavljenih cestarjih, v kategoriji slug, za katere je veljal zakon o državnih uslužbencih iz leta 1923, tako glede njihovih prejemkov kakor pokojnine. Špecijel-no v Sloveniji je vsak cestar oskrboval povprečno po 4 km dolgo cestno progo in to že izza predvojne dobe. Ta preizkušena dolžina je bila do svetovne vojne za takratni promet primerna, toda po vojni, ko so postale ceste s stalno naraščajočim avtomobilskim prometom tako važen komunikacijski faktor, da posebno pri osebnem prometu že občutno konkurirajo železnicam, se je pokazala potreba, da bi se ta dolžina skrajšala na tri pa tudi še na manje kilometrov.
Nasprotno v Srbiji sploh niso poznali cestarjev v našem smislu. Imeli so pač deloma takozvane »čuvare pu-teva«, toda vzdrževanje samo so izvrševale posebne leteče kolone delavcev, ki so cesto popravile ter jo postavile v predpisano stanje, potem je pa ostala cesta prepuščena sama sebi, dokler ni v nekaj letih popolnoma propadla, nakar se je zopet popravila na navedeni način. Neprimernost tega sistema so pristojna mesta v Beogradu sedaj vendar enkrat uvidela ter so s predmetno uredbo za vso državo ustanovila stalne cestne delavce.
ZADNJI ROK ZA PRIJAVO TERJATEV PRI A. 0. POŠTNI HRANILNICI.
Pogodba, sklenjena med Avstrijo in nasledstvenimi državami bivše avstro-ogrske monarhije glede likvidacije terjatev državljanov nasledstvenih držav pri bivši avstro-ogrski Poštni hranilnici na Dunaju, je stopila te dni v veljavo. Generalna direkcija Poštne hranilnice bo te dni izdala odlok, s katerim bo še enkrat in zaključno podaljšan rok za prijavo terjatev, vlog in depozitov pri Poštni hranilnici na Dunaju. Rok bo podaljšan do največ 6 tednov. Oni, ld doslej svojih terjatev še niso prijavili, naj to store čimprej, ker bodo njihove terjatve sicer zapadle in bodo dobili izplačane svoje vloge in depozite v starih avstro-ogrskih kronah. Onim pa, ki so že vložili podpisane prijave, ni treba vlagati novih prijav in so tudi urgence brezpredmetne, ker bo rok za izplačilo določen dogovorno z dunajsko centralo avstrijske Poštne hranilnice. Prijave terjatev se lahko predajo pri vsakem poštnem uradu, ali pa pošljejo direktno na generalno direkcijo poštne hranilnice v Beograd.
Nakazila v Grško po Poštni hranilnici.
Poštna hranilnica s svojimi .podružnicami je uvedla direktno bančno zvezo z Grško za nakazila v to državo. Imetniki čekovnega računa lahko odrejajo izplačila v Grško pod istimi pogoji kot v ostale države. S posredovanjem teh kot tudi poprej navedenih zvez z inozemstvom lahko izvršuje Poštna hranilnica izplačila v države celega sveta. Podrobna pojasnila daje Poštna hranilnica in njene podružnice.
Kar se tiče deželnih pridelkov smo izvozili v prvem polletju 1.1. fižola samo za 111 milijona dinarjev. Češpelj smo izvozili za 12-8 milijona dinarjev napram 37-3 in 44-2 milijona dinarjev v prvem polletju 1928, odnosno 1927. Izvoz svežega sadja je znašal 5-5 milijona dinarjev napram 8-4 v prvem polletju 1928 leta. Značilen padec zaznamuje tudi izvoz hmelja, katerega smo izvozili samo za 20 milijonov dinarjev, dočim smo izvozili v istem razdobju 1928 leta 415 milijona dinarjev.
Ogromen kataster kupoval-cev na obroke na Dunaju.
Sleparji in neplačniki ne dobijo ne-benega blaga več.
Pisali smo že, kako si pomagajo trgovci glede plačnikov na obroke v Berlinu. Sedaj beremo o Dunaju nekaj podobnega.
Zmanjšana plačilna moč avstrijskega prebivalstva je imela posledico, da se je kupčija na obroke v zadnjih letih ogromno razvila. Moremo trditi, da kupuje danes najmanj 90 odstotkov vsega prebivalstva vse predmete, ki ne spadajo k vsakdanjim živi jenskim potrebam, na obror ke. Kupčija na obroke je postala na ta način naravnost eksistenčni temelj avstrijske trgovine, vsled česar so se tudi polagoma razvile različne skupine z izrečnim namenom, da se pečajo izključno le s trgovino na obroke. Umljivo je, da je veliki razvoj tega kupčij skega sistema rodil tudi one zlorabe, za katere nudi kupčija na obroke posebne možnosti. Tako si je na primer cela armada sleparjev ta sistem tako prikrojila, da proti majhnemu naplačilu— žalibog je pri sedanjih razmerah že prav malenkosten znesek za trgovca vabljiv — nakupijo v desetih do dvajsetih trgovinah najrazličnejše blago ter da ga takoj nato za polovico vrednosti ali pa še bolj poceni naprej prodajo. Za prodajalca je v takih slučajih izterjatev dolžnega zneska seveda neizvedljiva, in, ker tudi blaga ni več, utrpijo včasih pri enem samem kupcu milijonsko škodo. Za zlorabe, ki so se vgnez-dile kot posledica kupčije na obroke, je bila značilna sodna obravnava, ki se je pred kratkim vršila in pri kateri je sodnik ugotovil, da je zaradi goljufije k zagovoru klicani kupec v kritje svojih obročnih obveznosti zastavil svojo plačo do leta 2004. Ker je mož star sedaj 45 let, bi moral torej do 120. leta aktivno služiti, da plača na obroke kupljeno blago in bi moral do tedaj kriti vse druge potrebščine iz zakonito določenega eksistenčnega minimuma.
Na obročni kupčiji interesirano trgovstvo se pripravlja sedaj, da si ustvari proti takim zlorabam močno-zaščito. Začela je gremiju dunajskih trgovcev priključena Centralna zveza blagovnih hiš in detajlnih trgovin,
Naš izvoz v prvem polletju 1929.
Te dni je izdala generalna direkcija carin statistične podatke o našem izvozu v juniju t. 1. in nam je tako mogoče ustvariti si celotno sliko izvoza za prvo polletje 1929. Skupno smo v tem razdobju izvozili 2,196.400 ton blaga, t. j. za 148.000 ton več kakor v istem razdobju lani in za 41.500 ton več kakor predlanskim. Po vrednosti je znašal naš izvoz v I. polletju t. 1. 2.989-1 milijona Din ali za 302 milijona dinarjev več kakor lani. Če upoštevamo velikanske prometne ovire v prošli zimi, moramo priti do zaključka, da je uspeh izvoza v prvi polovici izredno ugoden. Še v prvih treh mesecih t. 1. smo imeli v primeru z lanskim letom primanjkljaj za 62 milijonov dinarjev, toda izvoz se je naglo tako izboljšal, da smo ta primanjkljaj že koncem aprila poravnali. Zboljšanje je sledilo tudi v maju in juniju t. 1. in je bila vrednost izvoza v teh dveh mesecih mnogo večja kot v istih mesecih prošlega leta.
Kar se tiče deželnih pridelkov smo izvozili v prvem polletju 5018 vagonov pšenice; koruze smo izvozili 1213 vagonov, medtem ko smo izvozili lanskega leta koruze komaj 262 vagonov.
Posebno razveseljiv je napredek pri izvozu lesa, ki se je v zadnjih letih neprestano dvigaj in je v prvem polletju t. 1. dosegel že 900 milijonov dinarjev. Relativno na j večji porast vidimo pri izdelkih od lesa, katerih smo letos izvozili že za skoro 60 milijonov dinarjev. Velik napredek kaže tudi izvoz gradbenega lesa. L. 1926 smo izvozili (v milijonih Din) 1. 1927 zopet 453-9, leta 1928 že 610-1 in leta 1929 celo 697-1. Celokupni izvoz lesa je v prvem polletju 1.1. dosegel 30-1 %
vsega našega izvoza napram 28 3% v istem razdobju 1927 in 13-9% v istem razdobju 1926.
Kar se tiče izvoza živine, je predvsem izvoz svinj nazadoval in je letos v prvem polletju znašal komaj 114 milijonov dinarjev, medtem ko je znašal v istem razdobju lanskega leta še 176 5 in 1. 1927 celo 201 milijon dinarjev. Dvignil pa se je izvoz goveje živine in to napram prvem polletju lanskega leta od 138 na 141 milijonov dinarjev. Izvoz drobnice je znašal letos 12-9 milijona dinarjev, napram 26-3 milijona dinarjev lanskega leta in 307 milijona dinarjev predlanskim. Nazadoval je tudi izvoz perutnine od 22 5 milijona dinarjev v prvem polletju p. 1. na 17 9 milijona dinarjev v prvem polletju t. 1.
Dvignil se je izvoz mesa, ki je zadnja tri leta močno nazadoval, od 74-7 na 96-8 milijona dinarjev, dočim so izdelki iz mesa pri izvozu v letošnjem prvem polletju padli na 5-9 milijona dinarjev.
Znaten padec opazimo tudi pri izvozu jajc. Dočim smo v prvem polletju 1926 izvozili za 3869 milijona dinarjev, je izvoz v I. polletju t. 1. padel na 225-3 milijona dinarjev.
Pri izvozu industrijskih izdelkov opažamo porast pri izvozu cementa in to od 56.6 milijona dinarjev v prošlem polletju na 78’2 milijona dinarjev v prvem polletju t. 1. Povečal se je tudi izvoz bakra od 141-7 milijona dinarjev na 229 7 milijona dinarjev. Padel je pa izvoz kalcijevega karbida in cianamida od 64-8 na 52-2, kakor tudi ekstraktov za strojenje od 34-4 na
26-8 milijona dinarjev. Rud smo izvozili v prošlem polletju za 86-5 milijona dinarjev in se je izvoz povečal.
ki dajejo na kredit. Na občnem zboru, ki se je pred kratkim vršil, je zveza sklenila, da bo v svrho kontrole kupcev ustanovila lastno organizacijo. Ta organizacija, ki jo bodo v -obliki zadruge z imenom «evidenčni in izvestilni urad trgovine na delna j)lačila» v najkrajšem času aktivirali, bo morala rešiti sledeče naloge: registracijo in evidenco vseh prodaj na obroke, ki so jih izvedli zadru-.garji (zbrani material je članom zmeraj na razpolago); dobavo in oddajo izvestil o onih, ki hočejo kredit; opominjanje zamudnih dolžnikov in izterjatev zahtev po posebnem juri-dičnem oddelku, ki bo člane zadruge v zadevah, izhajajočih iz trgovine na -obroke, zastopal tudi pred sodiščem, v kolikor je to po obstoječih zakonih mogoče.
Ustanovitev te nove organizacije ne pomeni torej nič drugega, kot da so avstrijski kupci na obroke, torej večina prebivalstva, na poseben nov način registrirani. Kar se tiče natančnosti, ta novi kataster ne bo samo enak davčni in policijski evidenci, temveč jo bo skoraj gotovo še prekosil, ker bo «evidenčni in izvestilni urad* zbiral tako osebne podatke kot podatke o dohodninskih razmerah in izkustvih glede plačilne voljnosti ali nevoljnosti posameznika, dalje tudi podatke o dosedanjem življenju prosilca za kredit, o njegovih predkaz-nih itd. Kakor je v Berlinu «Schufa» (Schutzverband der Absatzfinanzie-rung) doslej samo iz berlinskega prebivalstva registrirala več kot en milijon ljudi, tako bo gotovo tudi dunajska «Evidenz- und Auskunfts-stelle» do konca leta registrirala skoraj en milijon Avstrijcev.
Nova zadruga bo pa nameravanemu namenu pridejala še drug cilj, ne manj važen. Hoče zgraditi temelj za kreditno zavarovanje v trgovini na obroke in hoče nuditi možnost za bančno financiranje kupčije na delna plačila. V ta namen se vršijo pogajanja z vodilnimi zavarovalnicami in (bančnimi zavodi, ki so že pred ugodnim zaključkom.
Kakor vidimo, je dobil berlinski vzgled hitro posnemalce. »Schufa« se je v Berlinu izborno obnesla in je obvarovala člane doslej že pred večmilijonskimi izgubami. Kakor hitro se oglasi v kakšni trgovini, ki je članica »Schufe«, kupec z željo na obro-ike, takoj se dotična trgovina obrne na zadrugo z vprašanjem, kdo je ta tkupec, kje ima že kakšne obveznosti, kakšna je njegova plačilna zmožnost, kakšen je njegov glas glede poštenosti in voljnosti do plačevanja itd. Odgovor je seveda takoj tukaj in prodajalna ve, kaj ima napraviti. Tako bo sedaj tudi na Dunaju, in tozadevni sleparji bodo imeli vedno težjo nalogo. Nehote se vprašamo: Ali bi ne bila mogoča taka evidenca tudi pri nas?
PRBMIK V EKSPORTU AVSTRIJE IN NEMČIJE.
Že več let je opažati v eksportu Avstrije premikanje glede namenilnih dežel. Avstrijska špecijalna industrija si ,prizadeva, da nadomesti izgubo v izvozni trgovini v nasledstvene države z zvišanim eksportom v zahodne in prekomorske dežele; in res so se že pokazali uspehi. Zanimivo je, da se vršijo podobne spremembe tudi v nemškem eks-iportu, samo da se obrača tendenca nemške trgovske in gospodarske politike v nasprotju z Avstrijo proti vzhodu in jugovzhodu Evrope. Nemška industrija naleti v zahodno-evropskih deželah, :kamox eksportira Avstrija v rastoči meti svoje šipecijalno blago, na konkurenco mogočne industrije teh držav (kot Franclje, Belgije, Anglije) in je spoznala, da njen veliki produkcijski previšek v teh industrijsko dobro razvitih deželah ne bo mogel dobiti velikih prodajnih trgov. Vzhod in jugovzhod Evrope je pa nasprotno v industriji še zelo zaostal in se je faktično doslej nemška industrija tam relativno malo udejstvovala. Pri tem bo seveda Avstrija precej trpela.
f Dr. Vane Radej.
V	pondeljek ob 11. uri dopoldne je v Splitu, kjer se je nahajal s svojo družino na pardnevnem dopustu, nenadoma preminul dr. Vane Radej, družabnik tvrdke čehostaklo iz Beograda. Pokojnik je doma iz Celja. Pravne študije je dovršil v Pragi. Po prevratu je služil nekaj časa v ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu. Nato je prakticiral tudi v Zbornici za TOI v Ljubljani, a se je kasneje osamosvojil ter bil v Ljubljani zastopnik raznih čeških tvrdk. Lanskega leta se je preselil iz Ljubljane v Beograd, kjer se je uspešno udejstvoval v svojem podjetju, pa tudi v javnem življenju. Bil je zlasti vnet zagovornik češkoslovaško-j ugo-slovenskega bratstva. Zapušča soprogo in nedoraslo hčerkico. Prerano umrlega ohranimo v častnem spominu !
NEMČIJA IN UVOZ ČEVLJEV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE.
V	maju je znašal ves uvoz usnjenih čevljev v Nemčijo 280.344 parov, izvoz iz Nemčije 218.584 parov; uvoz je bil za 28% večji kot izvoz. Izvozna vrednost je bila 2,412.000 mark, uvozna vrednost
2,774.000.	Vidimo da se cena para giblje okoli 10 mark. Izvoz v letošnjem maju je glede parov narasel proti izvozu v lanskem maju za 43'2%, proti letošnjemu aprilu je pa padel za 13-4%. Češkoslovaški delež v majnikovem uvozu v Nemčijo znaša 76-8 odstotkov, pri lahkih usnjenih čevljih pa celo 80'4 odstotkov.
*	* *
NEUGODNI ZAKLJUČKI PLOVBE PO
DONAVI.
Plovba po Donavi je prinesla vsem družbam občutno škodo. Glede Bavarskega Lloyda nimamo za lansko leto sicer še nobenih uradnih podatkov, a zasebne informacije govorijo o velikih zgubah. Skupno zgubo češkoslovaške donavske plovbe v zadnjih letih navajajo s 17 milijoni Kč. Vlada je uvedla veliko podporno akcijo. Ogrska rečna in pomorska družba uživa že od nekdaj državno udeležbo in podporo. Leta 1927 je dobila večji znesek pod naslovom valorizacije naknadno plačan. Hkratu je bil sklenjen nov subvencijski dogovor na 25 let, ki jamči družbi letno podporo 1-5 do 1'9 milj. pengS. Za leto 1928 tudi ta družba še ni objavila poročila, a neuradna poročila, ki jih v časopisju niso dementirali, govorijo o zgubi 4 milj. pengo. Tudi jugoslovansko državno podjetje ni objavilo nobenega obratnega računa, a poročila beograjskega časopisja in parlamentarnih razprav nam pravijo, da so se vsa zadnja leta zaključila z velikimi deficiti, ki jih je vlada interno krila. Podoben je položaj rumunske državne plovbe, za koje izpopolnitev izdeluje sedaj vlada večji investicijski program.
Iz naših organizacij.
NOV POSTOPEK ZA OCARINJENJE POŠTNIH PAKETOV.
S 1. avgustom t. 1. stopijo v veljavo nova določila glede postopka za ocarinjenje poštnih paketov, iz katerih posnemamo sledeče, važne izpremembe: Carinjalna pošta bo najpreje dostavila strankam duplikate deklaracij v pregled, če so tarifne postavke za ocarinje-nje pravilne. Stranka bo morala na deklaraciji podati izjavo, da so postavke pravilne, nakar se ji bodo šele dostavili paketi, katere mora potem brezpogojno prevzeti. Ako bi pa stranka smatrala carinske postavke kot nepravilne, ima to na deklaraciji pripomniti in navesti carinske postavke, katere smatra kot pravilne. Taki paketi se bodo potem vzeli v ponovno ocarinjenje in ako se izkaže, da je bilo prvotno carinjenje pravilno, bo imela stranka plačati za vsak slučaj 300 Din denarne globe za neopravičeno zavrnitev pošiljke brez ozira na to, če pakete potem prevzam,e ali jih vrne dobavitelju.— Trgovski gre-mij v Mariboru.
Iz mednarodne konference dela.
(Konec.)
Hočem se še jasneje izraziti: Brezposelnost temelji na neenakosti na razpolago stoječih delovnih sil z dano potrebščino. Delovna sila mora biti dovolj mobilna, da se more prilagoditi stanju delovnega trga. Vsi vemo in razni govorniki so na tem mestu omenili, da je ta mobilnost trpela vsled raznih zakonov proti vseljevanju. Trpela je tudi vsled velike razlike med mezdami kmetijskih delavcev in industrijskih delavcev. Pa tudi iz drugih vzrokov. Brezposelnost nastaja zlasti tudi, če ni zvišanje delovnih sil v enakem razmerju z zvišanjem drugih produkcijskih faktorjev. Eden najvažnejši teh faktorjev je kapital, t. j. zvišanje narodnega kapitala, ki omogoču j e zvišanje delavnosti podjetij in ustvarja tako nove možnosti zaposlen j a. če pa uvajate zavarovanje brezposelnih, odtegujete znatne vsote narodnemu kapitalu, ki bi se mogle sicer porabiti za produktivno in ustvarjajočo delavnost, ki bi nudila nove možnosti zaposlevanja in zmanjšujete torej te možnosti. Z drugimi besedami, ustvarja se brezposelnost. Zavarovanje brezposelnih ima torej isti učinek kakor čezmerno ali nezadostno obdačevanje.
Mogel bi navesti še druge vzglede, ki dokazujejo, da je urad preveč ljubosumen na svojo formelno kompetenco, na škodo svoji kompetenci na gospodarskem polju. To velja seveda tudi za konferenco in njene odbore.
Gospodarske prilike in produkcijski stroški tvorijo temelj vseh naših problemov. Če torej urad že pro-učava mezde, bi bilo treba v zvezi z Društvom narodov proučevati tudi druge elemente produkcijskih stroškov in različne prilike dežel. Da se bo mogoče uspešno boriti, je treba vse storiti v svrho znižanja teh produkcijskih stroškov. Eno sredstvo, vsakemu dostopno, je racionalizacija, za katero hi treba velikega kapitala. Upamo, da bomo tembolj mogli uporabljati nasvete in direktive instituta za znanstveno vodstvo obratovanja. Rad bi vedel, kako bo mogel ta institut kaj koristnega storiti, če vsled pomanjkanja sredstev niti ne more poslati svojih uradnikov v tovarne in druga racionalizirana podjetja, da bi tam praktično študirali napredke znanstvenih organizacij. Ljubo bi mi bilo, da bi bilo v poročilu povedano, na kakšen način in s kakimi finančnimi sredstvi nameravata Mednarodni urad dela in Društvo narodov zasigurati racionalnejšo delavnost tega instituta za racionalizacijo, ko bo nekoč izostala ameriška pomoč. Ali čakamo morda na to, da se ponovi, kar se pripoveduje o nekem amerikanskem milijonarju, ki se je v smrtni uri obrnil na pastorja, rekoč: «Mislite, da bo moja duša rešena, če podarim pre-sbiterijanski cerkvi 25.000 dolarjev?* Dušni pastir mu odgovori: »Ne morem jamčiti za to, vendar mislim, da poizkusite.«
Gospod Jouhaux je v svojih zanimivih izvajanjih o poročilu direktorja opozoril na nevarnost, ki je obstojala leta 1919 in ki je napravila iz tigrov ovčice. Jaz nagibam bolj k naziranju nekega rojaka gospoda Jouhauxa in mislim, da je v očigled nevarnosti najpametnejše pogum. Ne udajam pa se iluzijam o človeštvu in vem prav dobro, da je bolj radodarno, kadar obstoja nevarnost, nego kadar je ni. To vse je bilo leta 1919. Danes je nevarnost svoje lice izpre-menila. Kar je bilo bogastva v Evropi, je šlo odslej v Zedinjene države. Na mesto nevarnosti iz leta 1919, ki je ogrožala le en razred, je stopila druga znatna nevarnost, ki jo je že gospod Olivetti omenil in ki ogroža nas vse v Evropi. Po popolnoma neoporečnih številkah ne morejo evropske države s svojim izvozom niti Zedinjenim državam plačati svojega uvoza. Da ne govorim o dolgovih, ki jih imajo plačati. Razen tega si dado Zedinjene države plačevati za
kredite in posojila, ki jih dovoljujejo Evropi, obresti, popolnoma različne od onih, ki si jih dado plačevati v državi sami ali od drugih delov sveta. Novi severno-ameriški zakon, ki predvideva še višjo carinsko tarifo, določa med drugim, da more vsaka vlada preprečiti uvoz produktov, ki bi mogli škodovati kaki ameriški produkcijski panogi. Nadalje dobiva kmetijstvo Zedinjenih držav državno subvencijo, da more svoje produkte poceni izvažati.
Če vemo vse to, se vprašamo, ali je optimizem poročila, ki ne opozarja niti na poljedelsko krizo v Evropi, upravičen. Brez dvoma je, da je stopila na mesto nevarnosti iz leta 1919 veliko večja nevarnost, ki zahteva složno Evropo, odločnega partnerja, ki more z drugimi partnerji enakovredno razpravljati. Pod temi okolnostmi se človek vpraša, kako da še niso delodajalci in delavci pojmih duha časa, ki jim veleva zapustiti temna pota sumničenj in iskati zbližanja. Niste li razumeli, da slabi vsako razdvojen je, vsako nesporazumi j en je med Evropejci, brez ozira na razrede in države, našo fronto na škodo naših velikih skupnih interesov. Obračam se pri tem ne le na eno ali drugo skupino naše organizacije, temveč na vsakega Evropejca.
Konečno bi omenil mal dogodek, ki sem da doživel v Londonu in ki je za nas vse, ki radi malih prepirov pozabljamo velike ivzroke, zelo poučen.
V	Picadilly-ju sem se izprehajal s svojim prijateljem Smithom. Srečala sva gospoda Johnesa, ki je Smitha komaj pozdravil, dasiravno je njegov prijatelj. Ko sem Smitha vprašal, kaj je temu vzrok, mi je pravil, da je pretekli teden izbruhnil požar v hiši, kjer je stanoval g. Johnes. G. Johnes ni mogel uteči preko stopnic, ki so bile v plamenu. G. Smithu, ki stanuje baš nasproti, se je posrečilo najti na sosednjem stavbišču desko, ki jo je prislonil na okno, da je mogel g. Johnes po deski zdrčati na cesto. Ko je videl g. Smith, da ga ne razumem, je pristavil: »Kaj hočete, ne more mi odpustiti, da je bil v deski, ki sem mu jo pristavil za njegovo rešitev, žebelj.«
O sovjetski industriji.
Prizadevanja sovjetske vlade, da dvigne produkcijsko zmožnost nacionalizirane industrije, nimajo zmeraj pričakovanega uspeha. Produkcijski program v oktobru lanskega leta pri-čenše se petletne dobe temelji na tem, da se cena izdelkov močno zniža, s čimer se seveda dvigne ugled in moč vlade. Zato je sovjetska vlada izdelala načrt, po katerem bi bili morali produkcijski stroški v prvem polletju pasti za 7 odstotkov. V resnici so pa padli samo za 2i/2%- To napoti celo uradna «Izvestja» do izjave, da se javlja v tem slabost ruske industrije. Kot vzroke neuspeha navajajo «Izvestja» dejstvo, da obrati za reformo produkcije niso bili izbrani s potrebno strokovno izvedenostjo — manj dobro delujoče nacionalizirane tovarne je sovjetska vlada kratkomalo zaprla — da so bila naročila razdeljena na preveliko število delavnic, da so voditelji obratov imeli pred očmi lokalne koristi, ne pa državnih, da domači delavci z inozemskimi tehniškimi pripomočki niso znali delati itd. Iz inozemstva so bili importirani najboljši tehniški pripomočki, pišejo «Izvestja», «a mi smo obenem zelo malomarni pri izbiri delovnih moči, ki naj s temi stroji delajo.* Zaključek te malomarnosti je ta, da se prvič ne doseže poln efekt, kljub izbornosti strojev, drugič pa, da se celo stroji poškodujejo. To je grenka resnica, ki je ni mogoče utajiti. «Izvestja» se tudi pritožujejo, da trpi produkcija vsled slabe discipline delavcev v nacionaliziranih tovarnah ter da hočejo številni vodje tovarn od vlade pričakovani rezultat doseči z goljufijo, s tem, da dosegajo nižjo nabavno ceno na stroške kvalitete. —
O	petletnem načrtu bomo priobčili daljši informativen članek.
PO SVETU.
Položaj češkoslovaške papirne industrije je bil v lanskem letu zelo ugoden. Kljub dvigu kapacitete so bila podjetja polno zaposlena. Produkcija papirja se je dvignila od 220.000 ton v letu 1927 na
234.000	v 1. 1928, produkcija celuloze pa od 200.000 na 249.000 ton. Posebno je narasla domača poraba.
Cevi za Rumunijo hočejo izdelovati sami doma in sicer za popolno kritje potrebe. Ker so inozemske tovarne cene zvišale, so rumunski konsumenti skleni-
li	zvezo v gornji namen.
Od leta 18B8 obstoječa budimpeška tvrdka pletenin Jos. Schncider je zašla v plačilne težkoče. Pasiva znašajo 220.000 pengo, aktiva ca 90.000.
Poljski sindikat za eksport lesa bodo ustanovili v Varšavi, in sicer ob vodilni udeležbi poljske uprave državnih gozdov. Uprava bo imela v sindikatu 51%, neka londonska tvrdka 30, Poljska Poljedelska banka 10% itd.
Na Japonskem so s 1. januarjem 1928 vpeljali metrski sistem, poleg katerega pa veljajo zaenkrat še domače mere. Od julija 11)34 bo pa metrski sistem za vso državo obvezen in ne bo veljala nobena druga mera več. Prim. Turčijo in Rusijo.
Skupni stroški za tobak znašajo v Nemčiji na leto okoli 1500 milijonov mark, na osebo skoraj 23 mark.
Standard Oil o! New York je zvišala lani čisti dobiček od 11-41 na 39-65 mil. dolarjev. Na dividendah so izplačali
27-58 mil. dolarjev.
U. S. Steel Corporation je imela leta 1925 obrat 1.406 mil. dolarjev, leto nato 1.508 mil., leta 1927 1.310 mil. in lani
1.324 mil. dolarjev. Cisti dobiček je znašal 109 mil., 135, 105 in 126 mil. dolarjev. Kakor vidimo, je bilo leto 1926 v vsakem oziru rekordno.
100 milijonov dolarjev inozemskih ponudb za izgradbo ruskih mest je prispelo v Rusijo; med ponudniki so ameriške, nemške, francoske, švedske, norveške, avstrijske itd. tvrdke. Ponudbe se tičejo transportstva, elektrarn, plinarn, vodovodov, kanalizacije, klavnic, kopalnic, cest, stanovanjskih gradb.
Železniška družba Canadian Pacific je imela lani 229 mil. dolarjev obratnih dohodkov in 177 mil. dolarjev obratnih stroškov. Čisti dobiček je dvignila družba od 36 na 49 mil. dolarjev.
Chade (Compania Hispano-Americane de Elektricidad) je dosegla lani 50 8 mil. peset prebitka proti 43*2 v letu prej, torej lani 17 79% več. Čisti dobiček dovoljuje 15-odstotno dividendo proti 14-odstotni v obeh prejšnjih letih. Delniška glavnica znaša 61 mil. peset. Družba je mogla zgraditi v Buenos Aires najpopolnejšo elektrarno sveta, ne da bo svoje finance kaj utesnila, čeprav je v elektrarni investiranih nad 50 milijonov argentinskih pesov.
Poraba niklja se je po delovanju nik-ljevega informacijskega urada v zadnjem času tako zvišala, da prekaša produkcijo. Produkcija je koncentrirana v bistvu pri treh velikih družbah.
Položaj avstrijskega mlinarstva, že dolgo časa nepovoljen, se je vsled dogodkov na mednarodnih žitnih trgih še poslabšal.
Zadružna Matica se imenuje zveza zadrug v Dalmaciji; včlanjenih ima 57 zadrug, ki imajo 8800 članov. Lastna sredstva Matice znašajo 5-5 mil. dinarjev, tuja 45-5 in je v tem oziru Matica takoj za Zadružno zvezo v Ljubljani.
Za izkoriščanje rumunskega vžigalič-nega monopola ustanavlja švedski vži-galični trust (Kreuger in Toll d. d.) delniško družbo z glavnico 150 mil. lejev.
V	upravnem svetu so trije Švedi in štirje Rumuni. Pravijo, da hoče ustanoviti švedski koncern v Rumuniji tudi lasten bančni zavod, kakor ga ima že v Nemčiji, Poljski, Franciji in Holandski.
Pridelek tobaka v Slovaški se je v zadnjih devetih letih poštiriintridesetoril, tako da je krita z njim že tretjina porabe.	F
Južnoameriška republika Bolivija se je pričela v zadnjem času prav lepo razvijati. Izdelali so finančno reformo, gradijo železnice in ceste, ustanavljajo lastno industrijo in hočejo v to svrho uporabiti ogromne vodne sile, s katerimi dežela razpolaga.
Trošarina v češki je nesla v letu 1928 828 6 mil. Kč, za 50 milijonov več kot v letu 1927.
LADJA KOT PROPAGANDNO SRED STVO INDUSTRIJE IN TUJSKEGA PROMETA.
Čisto nov način, da pokažemo svetu izdelke industrije in lepote naše domovine, so uporabili Norvežani. Napravili so natančen posnetek starinske ladje njih prednikov, ki jih imenujemo Wi-kinge in ki so davno pred Kolumbom prečkali valove Atlantika in odkrili Ameriko. Ladja je natovorjena z izdelki norveških tovarn in ima vse polno slik
o	naravnih lepotah Norveške, da služi tako tudi tujskemu prometu. Najprvo je obiskala ladja razstavo v Barceloni; tu bo oslala daij časa, bo šla nato v Južno Ameriko in okoli rtiča Hoorn prav doli na jugu Amerike v Pacifiški ocean in ob obali proti severu v San Francisco v Združenih državah. Seveda bo obiskala vsa obpotna pristanišča. Na potovanju ;se poslužuje ladja samo jader, in le če ni vetra, uporablja pomožni motor. Torej nekakšna potujoča razstava, kakor so jo svoj čas priredili že tudi Japonci i. dr. Samo, da so porabili le — moderno ladjo, dočim je največja atrakcija norveške razstave ravno starodavnost potovanja itd.
* * *
PROTI JAVANSKEMU SLADKORJU.
Govorili smo o sladkorni konferenci v Bruslju in o skupnem nastopu Evrope in Kube proti Javi. Na neki tozadevni konferenci Čehov in Nemcev je dejal generalni ravnatelj Zveze nemške sladkorne industrije, da je Java največji sovražnik Evrope. Java pridela na 1 ha šestrat toliko sladkorja kot evropska pesna industrija, plača pa delavcu za en dan toliko kot Nemčija za eno uro in Češkoslovaška za dve uri. Zato je treba proti Javi složno nastopiti.
* * * NAZADOVANJE TUJSKEGA PROMETA V ITALIJI.
Eden od faktorjev, ki na plačilno bilanco Italije zelo neugodno vplivajo, je nazadovanje tujskega prometa, ki izkazuje za prve mesece tekočega leta dosti neugodnejše številke kot sicer. Sploh je tujski promet v Italiji v zadnjih dveh letih zelo padel, kar priznava celo >Corriere della Sera<, čeprav ima še zmeraj velik trgovskopolitičen pomen. Potujoči tujec po Italiji postaja redkejši, kar spravljajo v zvezo z neugodnimi gospodarskimi razmerami v drugih deželah. V Italiji se sicer zelo trudijo, da pritegnejo dotok tujcev zopet v običajni izmeri v deželo, pa ne gre. In Italija se pomena tujskega prometa dobro zaveda. Če se bo namreč ta nevidni faktor plačilne bilance trajno krčil, bo postal večni deficit trgovske bilance, povzročen po potrebnem impor-tu in ne izenačen po eksportu, neozdravljivo zlo za Italijo, ki bi moglo vsebovati veliko nevarnost tudi za valuto. — Vzrokov nazadovanja tujskega prometa iščejo povsod, sam tam ne, kjer bi jih lahko dobili.
*	* *
NOVA PETROLEJSKA VOJSKA?
Več ameriških petrolejskih magnatov se je podalo v Evropo, da se pogajajo z Deterdingom in drugimi o položaju na svetovnem petrolejskem trgu. Konferenca naj ima za predmet revizijo eks-portnih cen, omejitev produkcije na vsem svetu in »poravnavo nekaterih nesoglasij med ameriškimi in britanskimi petrolejskimi interesi«. In prav to zadnje je glavno. »Daily Telegraph« poroča namreč, da so nastale med velikimi petrolejskimi koncerni nove diference glede prodaje ruske nafte ter da računi-jo z možnostjo izbruha nove petrolejske vojske med velikima skupinama Royal Dutch-Shell in Standard Oil. »V London sklicana petrolejska konferenca je zadnji poskus, da se ta konflikt odstrani.« Dalje beremo iz Amsterdama: »Največjo pozornost vzbujajo v finančnih krogih vesti o bližajoči se ustanovitvi velepo-tezne distribucijske organizacije družbe Roayl-Dutch-Shell v Newyorku. Splošno pričakujejo, da je to uvod h konferenčnemu boju proti ameriški Standard Oil in da bodo iz tega boja sledile za oba svetovna petrolejska trusta konfliktne možnosti nepregledne dalekosežnosti.« Torej se nekaj velikega kuha, oziroma se je na tihem že skuhalo. Za konsu-mente je tak boj seveda dober.
Ljubljanska borza.
Tečaj 22. julija 1929.	ec/rpra- sevonte Din	Ponuaoi Diu
DEVIZE:		
Amsterdam 1 h. gold. . ,	—•—	22-865
.lerliu 1 M			13 5625	13-5925
di-uselj 1 belga			7-9175
JudknpeSta 1 pengO . .	9 915	9-945
Jurih 100 lr		1094-40	1097 40
Dunaj 1 Šiling		—•—	8 247
London 1 lunt		275-98	276-78
Sewyork 1 dolar			66-86
1'arii 100 fr		—•—	223 18
fraga 100 kron		168 20	169,—
i r i t 100 lir		—•—	297-97
Vrednote:	a) Denarni zavodi:	Celjska
posojilnica d. d., Celje, denar 170 Din; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 dinarjev; Prva brvatska šte-dionica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, denar 125 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »Šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka, denar 105 Din; Tvor-nica za dušik d. d., Ruše, denar 275, blago 285 Din.
Los: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 230—270 Din; brzojavni drogovi 240—260 dinarjev; bordonali merkantilni 330 do 380 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 630—650 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 700 Din; škorete, podmerne, do 15 cm 520 do 550 Din; deske-plohi, kon., od 16 cm naprej 540—560 Din; deske-plohi, par., od 16 cm naprej 580—620. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 475—500; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—900 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—750; deske - plohi, parjeni, ostrorobi, 950—1150 dinarjev, testoni 450—480; tavolete 1100 do 1150 Din. — Hrast: Hlodi I., II. 350 do 600 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske-plohi, neobroblj. boules 1300—1500 Din; deske-plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1000 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice)
SPREMEMBE POŠTNO-CARINSKEGA PRAVILNIKA.
V	naslednjem podajemo okrožnico poštno-brzojavne uprave v Ljubljani z dne 9. julija 1929, ki bo interesirala tudi naše trgovce:
Ocarinjene poštne pošiljke (pakete in ostale pošiljke) morajo pošte oziroma dostavljači ponuditi naslovniku na ta način, da mu pokažejo carinsko deklaracijo (priznanico) in ostale listine.
če naslovnik hoče pošiljko sprejeti, se od njega vzamejo vse pristojbine, ki so izkazane na obračunskem listku in se mu izroči pošiljka.
Ako se naslovnik izjavi, da zahteva ponovno carinjenje, se postopa kakor do sedaj.
če pa naslovnik odkloni sprejem pošiljke, mora to tudi napisati na carinsko deklaracijo.
Izdajne pošte morajo pri paketih, katerih sprejem je naslovnik odklonil, poslovati po predpisih Mednarodne poštne paketne konvencije, to je, da morajo paket odjaviti sprejemni pošti kot nedostavljiv, če je pošiljatelj odjavo zahteval in to na zadnji strani spremnice označil.
O	tem, da je paket odjavljen, je treba hkrati obvestiti pristojno cari-njalno pošto. To obvestilo je treba poslati priporočeno.
Vse ocarinjene pakete je treba dostavljati naslovnikom oziroma naslovnike o njih dohodu obveščati ob prvi redni dostavi. Pošta, ki bi ne-dostavljivih ocarinjenih paketov ne vrnila o pravem času carinjalni pošti, bo pozvana na odgovornost.
Ocarinjeni paket, ki ga je pošta odjavila kot nedostavljiv, sme ležati na pošti mesec dni. Ta rok se začne računati z dnem, ko je bila odjava odpravljena, če bi se odjava v tem roku ne vrnila, mora pošta paket vrniti carinjalni pošti.
Kadar je pošiljatelj že vnaprej na spremnici napisal odredbo, da naj se paket v slučaju nedostavljivosti ponudi kakemu drugemu naslovniku, ali pa to izjavi v odgovoru na odjavo, mora naslovna pošta poslati carinjalni pošti carinsko deklaracijo, sprem-nico, odjavo in obračunski listek, da ta paket pretaksira. če stanuje novi naslovnik v področju kake druge in ne v področju prvotne naslovne pošte, je treba carinjalni pošti razen zgoraj omenjenih listin poslati tudi paket. Naslov na spremnici in na paketu je treba v tem slučaju primerno popraviti.
1200-1300 Din; frizi 1100-1250 Din. — Drva: bukova 21—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 2-60 m, 14X24, hrastovi 50—56 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—90 Din.
Išče se: in sicer: 1000 m3 mndrierov —
smreka jelka, 225 X 75 nun, 30 % — 4 m dolžine; 30% — 5, 6, 7 in 8 m dolžine; 35% — 4-33, 4-66, 5 33, 5 66, 633, 6 66, 7 33 in 7-66 m dolžine; 5% — 3 33 in 366 m, fco vagon prihod Sušalc pristanišče, uverenje preskrbi prodajalec; 200 in3 smezzole, 222 X 95 mm, v dolžinah 8—12 m, s polovičnimi metri; ca 270 ni3 ostrorobih remolj-nov: 20 m3 24 X 48 mm, 50 m3 34 X 68 mm, 40 m3 38 X 78 mm, 40 m3 58 X 78 nun, 40 m3 68 X 68 mm, 80 m3 78 X 78 mm, 4 m dolžine, monte fco Sušak ali meja Postojna.
Išče se: deske in remeljni, ostrorobi, in sicer: deske v širinah: 10, 12, 15, 17, 19, 22, 25, 28 in 30 cm; v debelinah: 10% od 10—17 mm, 90% od 19—30 mm, 20% od 12 mm, 15% od 18 mm, 25% od 24 mm, 20% od 38 in 48 mm in 20% remeljnov, .28 X 56, 33 X 66, 38 X 76, 38 X 68, 56 X 56, 66 X 66, 76 X 76 in 13 X 90 mm, blago vezano, cena fco fob Sušak.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 2% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 275—27750; bačka nova: uzančno blago za prompt. dob. brez doplačila, mlev-ska voznina, slov. post., plačilo v 30 dneh, 275 do 277-50 Din. — Koruza: »la plata«: dobava julij, avgust, september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 297-50—300 Din; bačka: zdrava, rešetana, navadna voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 267-50—270 Din; bačka: zdrava, rešetana, mlevska voznina, slov. postaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, 260—262 50 dinarjev. — Ječmen: bački: ozimni, 67/68 kg, 270—275 Din. — Oves: bački, slov. postaja, navadna voznina, 265—270 Din. — Moka: pšenična Og: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačljivo pri prejemu blaga, 400—402-50 Din.
Tendenca: les: neizpremenjena; deželni pridelki: čvrsti.
Zaključki: 10 vagonov brzojavnih drogov; 3 vagone hrastovih drv, 3 vagone pod-nic.
če je treba ocarinjeno pošiljko poslati za naslovnikom, napravi to pošta na običajen način, istočasno pa mora vselej o tem obvestiti carinjal-no pošto, ki je pošiljko ocarinila.
Naslovne pošte vpisujejo vse došle ocarinjene pošiljke v kontrolnik. Ta kontrolnik se vodi v enem primerku, ker ga ni treba niti ob dekadah niti ob koncu meseca pošiljati carinjal-nim poštam. Vodi se mesečno ter se shranjuje med ostalimi listinami pošte.
Vse carinske in druge zneske, ki jih pošta izterja od naslovnikov, mora pošta vsak dan sproti nakazati pristojni carinjalni pošti s carinsko nakaznico P štev. 137. Ta nakaznica je svetlorumene barve ter je določena samo za nakazovanje carinskih zneskov. Na zadnji strani kupona mora pošta navesti zaporedno številko in datum obračunskega listka, številko deklaracije in carinski znesek k tistim paketom, za katere pošta nakazuje carinske zneske. Iz tega je razvidno, da ne sme pošta, ki napravi to nakaznico, nikdar odrezati tega kupona, če prostor na kuponu ne zadostuje za te vpise, mora pošta napraviti poseben spisek in ga priložiti nakaznici. V spiske oziroma na kupone je treba pakete vpisati ipo zaporednih številkah listkov oziroma po njihovih datumih, tako da bodo vpisani kronološko, kakor so bili ocarinjeni in da jih bo ocarinjalna pošta v svojih kontrolnikih brez težave iz-književala.
Pošte naj ne pozabijo na kupon nakaznice napisati zaporedno številko svoje delovodne knjige.
Kadar dostavi pošta isti dan pakete, ki so bili ocarinjeni pri različnih carinjalnih poštah, mora vsaki carinjalni pošti nakazati s posebno carinsko nakaznico njej pripadajoče carinske zneske.
Carinske nakaznice so dovoljene kakor doslej do neomejenega zneska. Odpraviti jih je treba priporočeno.
Tantijem ni treba pošiljati dnevno, ker mora nakazati pošta carinjalni pošti konec meseca vse vplačane tantijeme z eno službeno nakaznico. Na kuponu te nakaznice naj se naznači, za koliko pošiljk je tanti-jema nakazana.
Carinskih nakaznic (svetlorumenih ali rožnatih) ne sme izplačati nobena pošta razen carinjalnih oziroma onih pošt, ki jih poštna uprava posebej za to določi.
To poslovanje se prične s 1. avgu-
stom t. I. S paketi, ki jih sprejmejo pošte tekom meseca julija, morajo poslovati po dosedanjem načinu.
Oblastna uprava je poslala vsem poštam primerno število carinskih nakaznic štev. 137. Ostale tiskovine se za izdaj ne pošte ne izpremene.
RAZNO.
Izdaja novih dolarskih bankovcev. Z
11.	julijem so začeli izdajati v U. S. A. nove dolarske bankovce in so hkrati začeli jemati iz prometa stare bankovce. Vladno časopisje je ugotovilo doslej zalogo novih bankovcev v znesku 3/ milijard dolarjev v asortiranih vrednotnih tipah od 1 dolarja do 10.000 dolarjev. Novi bankovci izkazujejo manjšo in priročnejšo velikostno izmero kot dosedanji. Slikovni del novih bankovcev je po mnenju strokovnih ameriških oseb na višjem umetniškem stališču kot dosedanji tip in zmanjšuje s tehniško kompliciranostjo obenem tudi možnost ponarejanja. Nabavni stroški novega denarja so manjši. Za izmenjavo starega denarja z novim so določili desetletno dobo, z 10. julijem 1929 počenši. V bančnih in vladnih krogih pričakujejo, da bo imel zakladni urad (finančno ministrstvo) od izdaje novega denarja v toliko velik dobiček, več milijonov broječ, ker se (nešteto starih novcev obrabi, zgubi ali vrže proč. Pri velikanskem prometu so hitro milijoni skupaj.
Neugodne številke v petrolejski statistiki Poljske. Produkcija petroleja na Poljskem ni lani nič napredovala. Surova nafta je celo padla in sicer od
723.000 ton v letu 1927 na 443.000 ton v lanskem letu. Rafinerije so producirale
664.000 ton, med temi 216.700 ton petroleja, 156.500 ton gazolina, 96.7000 ton bencina itd. Dvig domače prodaje se je izvršil samo pri bencinu, ki so ga vsled naraslega avtomobilnega prometa prodali 69.400 ton. Izvoz naftinih produktov je padel od 270.400 ton na 260.500 ton, pri čemer je bencin s ca 26.000 tonami ostal skoraj nespremenjen. Prva med nakupovalkami poljske petrolejske industrije je Češkoslovaška, ki je sprejela skoraj 30 odstotkov poljskega izvoza ali 92.000 ton. Skupni izvoz petroleja je padel od 49.400 ton na 41.400 ton, izvoz mazilnega olja od 42.300 na 35.900 ton.
Litva proti švedskemu trustu. V li-
tvinskih gospodarskih krogih se javlja hud odpor proti načrtu švedskega vžiga-ličnega trusta, ki se hoče v Litvi prav tako zasidrati kot se je v sosedni Latviji in ki se pogaja z litvinsko vlado z iz-gledi na uspeh. Litvinski gospodarski krogi opozarjajo v polemiki proti nameri vlade, da se je domača vžigalična industrija v poteku zadnjih let prav po-voljno razvila ter da predstavlja danes važen faktor med litvinskimi eksportni-mi industrijami. V slučaju uresničitve švedskih načrtov bi bili uspehi dolgoletnega utrudljivega dela uničeni in bi domača industrija ter bodoče oblikovanje zunanje trgovine s tem veliko trpela.
Najbrž tiči v prizadevanju švedskega • trusta tudi namen, da pride do trepelji-kovega lesa, ki ga je v Litvi dosti in ki je zanj neobhodno potreben.
Promet po Donavi. Blagovna kupčija po Donavi, ki ji je dolgi zimski odmor veliko škodoval, se je z aprilom precej poživila. Veliko je bilo zlasti poživijenje v prometu navadnega trgovskega blaga, dočim se je pričakovani dvig transportov žita in moke le malo javil. Žitni transporti iz Rumunije, Jugoslavije in Ogrske so bili v prvi letošnji polovici malo zadovoljivi, a promet po Donavi navzdol se dviga kar naprej.
Pozabljen denar. Večkrat beremo, koliko se v U. S. A. denarja pozabi, koliko dividend se ne dvigne itd. Tudi v Evropi je tako, čeprav ne v tako veliki izmeri. Tako n. pr. leži pri Nemški banki 133.000 mark nedvignjenih dividend (to so že prave marke, po inflacijski dobi), pri Disconto-Gesellschaft 77.000 mark, pri rudniškem podjetju »Use«
28.000,	pri Nemški prekomorski banki
22.000	in pri D. d. za promet 14.000 mark.
»Industrie-CompaB.« Kakor vsako leto je izšla tudi letos na koncu prvega polletja nova izdaja znane knjige Indu-strie-Compafi (zaloga Compafi, Wien I., Wipplingerstrafie 32). Novi letnik obravnava poleg Avstrije tudi Jugoslavijo, Češkoslovaško in Ogrsko ter ima dosti večji obseg kot lani. Novi letnik opiše v svojih treh zvezkih sedaj nad 100.000 tvrdk nasledstvenih držav z ono obšir-nostjo, ki omogoča lastniku predstavljanje o velikosti in pomenu posameznih tvrdk. Posebno pozornost zasluži vsakemu zvezku pridejani register o nakupnih virih ali dobaviščih s svojimi skoraj 7000 panognimi predmeti. »Industrie-Compaft je vseskoz zanesljiv vodnik skoz gospodarstvo nasledstvenih držav, bodisi da se zanimaš za posamezne pridobitne vrste ali za posamezne blagovne vrste ali pa za posamezne kraje. Če
o	kakšni tvrdki ne veš ne blagovne vrste in ne kraja, kjer se nahaja, temveč samo ime, ti to zadostuje, da boš dobil v kompasu takoj vse, kar želiš o tvrdki vedeti. Novi »Industrie-Compafi« je važen pripomoček, ki prihrani industrijcu in trgovcu čas in delo in mu dela torej oistvene usluge.
Ustanovitev »Arabske Narodne banke«. Vodilni direktorji Egiptske banke (Bank Misr-Misr je stara označba za Egipt) so porabili svoje poučno potovanje po Siriji in Palestini za pogajanja z merodajnimi osebami obeh držav in so sklenili dogovor, da se bo ustanovila »Arabska Narodna banka«. Imela bo podružnici v Hajfi in Bajrutu. Poleg gospodarskega pomena ima ta ustanovitev tudi dalekosežen politični pomen; s tem je namreč uresničena združitev arabsko-na-rodnih finančnih interesov pod egipt-skim vodstvom. Pretežni element prebivalstva v Siriji in Palestini je namreč arabski, kljub temu, da forsirajo Angle/.i v Palestini na vse načine židovski živelj. Palestina je angleški mandat, Sirija francoski.
Prodiranje Amierikancev v solitrovi industriji. Lautaro Nitrate Co, eno največjih podjetij za izkoriščanje čilenskega solitra, ki je bilo doslej pod angleško kontrolo, je prišlo v roke ameriške skupine Guggenheim. Družba je nakupila lani v Chile velike solitrove pokrajine in se je napram čilenski vladi zavezala, da bo tudi v teh okrajih zgradila dve produkcijski napravi s kapaciteto nič manj kot a 125.000 ton. Guggenheimova skupina poseduje poseben patent, ki omogoča na določeni prostorninski enoti za 100% večjo produkcijo, pri čemer ,se produkcijski stroški v primeri z dosedaj uporabljenimi metodami znižajo za ca 40%. Gotovo je, da bo mogla imeti ta sprememba zelo velik vpliv na položaj onih solitro-vih podjetij, ki še niso pod Guggenhei-movo kontrolo. London je vsled te transakcije precej vznemirjen, ker je imel angleški kapital doslej merodajen vpliv v mednarodnih solitrovih družbah.
Pri borzi dela v Mariboru se bodo sprejemali v čertek 25. t. m. oni delavci, ki žele biti zaposleni na Francoskem. Vsi interesenti naj se 25. t. m. predpoldne javijo osebno pri borzi dela v Mariboru, kjer dobijo nadaljna navodila.
Delavcem, ki bi radi v Francijo. Javna borza dela v Ljubljani, nje podružnica v Mariboru ter ekspozitura v Celju in Murski Soboti bo postopoma organizirala transporte delavcev v Francijo. V poštev prihajajo vojaščine prosti, ne nad 45 let stari, zdravi, močni delavci, predvsem rudarji, kovinarji, zidarji, tesarji, tovarniški delavci in težaki. Kdor re-flektira na zaposlitev, naj javi svoji Borzi dela (v Ljubljano, Maribor in Mursko Soboto) te-le podatke: 1. Ime in priimek; 2. bivališče in zadnja pošta;
3.	rojstno leto; 4. stan: ali samski ali oženjeni; 5. število nepreskrbljenih otrok; 6. pristojna občina; 7. poklic;
8. ime delodajalcev zadnjih dveh let;
9. kakšno delo si predvsem želi. Velika važnost se polaga na navedbo pravega poklica. Borze dela bodo zbrale re-flektanite ter jih pravočasno pozvale, kdaj naj se delavci javijo v svrho pregleda. Kdor bo pri pregledu sprejet, bo dobil osebno izkaznico, s katero bo potem lahko dobil potni list na pristojnem okrajnem glavarstvu. Manjši transporti bodo potovali iz Zagreba, večji pa s središča Borz dela.
Borza dela v Mariboru. Od 14.—20./7. je dela iskalo 103 moški in 52 žensk; 101 službeno mesto je bilo prosto, delo je dobilo 48 moških in 42 ženskih oseb, 24 jih je odpotovalo, 47 pa odpadlo; koncem tedna pa jih je ostalo še 863 v evidenci. — Od 1. januarja do 20. julija pa je dela iskalo 3398 moških in 1717 ženskih oseb, 2716 službenih mest je bilo praznih; delo je dobilo 1077 moških in 1088 ženskih oseb, 732 jih je odpotovalo, 1355 pa odpadlo.
Pri Borzi dela y Mariboru dobijo delo:
12	hlapcev, 5 mizarjev, 2 kolarja, 4 zidarji, 1 usnjar, 1 tapetnik, 2 sodarja, 3 žagarji, 1 mesar, 1 podkovski kovač, več vajencev (ključavničarske, pekovske, kleparske, usnjarske in kolarske
obrti), kakor tudi 18 kmečkih dekel,.
1	kmečka gospodinja, 3 poljske delavke, 6 kuharic, 20 služkinj, 3 sobarice,
1	varuška, 3 vzgojiteljice, 1 otroška vrtnarica, 1 perfektna korespondentka,
1	ženska pisarniška moč za par ur na dan, 2 fotografinji, 2 šteparici gornjih delov čevljev, 2 postrežnici, 3 pomožne delavke, 2 tovarniški delavki, 1 hotelska sobarica, 2 šivilji za obleko, 2 plačilni natakarici, 2 boljši gospodinji, 4 šiviljske vajenke.
TRŽNA POROČILA.
MARIBORSKI TRG,
20. julija 1929.
Slaninarjev je bilo samo 7, ki so pripeljali 17 svinj, 4 kmetje pa 3 teleta,
2	govedi in 1 ovco na trg.
Perutnine- in domačih živali je bilo okoli 700 komadov. Cene so bile primeroma s pretečenim tednom še vedno visoke, pač pa so se dobile mlade race in gosi že po 25—35 Din komad. Domači zajčki so stali 10—25 Din komad, 1 grlica 15, 1 nočna sova 60 Din.
Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice. Krompirja je bilo 14 voz, sadja pa 2 voza na trgu. Cene so bile krompirju 10 Din za mernik (7 K- kg) oziroma 2—3 Din za kg, glavnata solata 0‘50—1-50, zeljnate glave 1—3, kar-fiol 1—8, buče 3—4, ku marce 0-50—4 dinarjev za komad, paradižniki 6—8, fižol v stročju 8—10, kislo zelje 5, čebula
4,	česen 16 Din za kg, jajce 125—150 dinarjev za komad. Sadje (2 voza hrušk in jabolk): jabolka 16, črešnje 8—10, hruške 4—8, marelce 20—22, breskve 22—28 Din za kg, jagode 12—16, maline 14—16, borovnice 1*50—2 Din za liter. Cvetlice, katerih je bilo v veliki množini, 0'20—3 Din za komad.
Lončene in lesene robe je bilo tudi mnogo na trgu. Cene so skoraj stalne
1—100 Din, brezove metle 1*75—4, lesene grablje 8—9, vile 10—11 Din za komad, koruzna slama 30—35 Din za vrečo.
Seno in slama na mariborskem trgu. V aredo 17. t. m. so kmetje pripeljali 16
voz sena, 6 voz slame; v soboto 20. t. m. pa 17 voz sena in 5 voz slame na trg. Cene so bile senu 45—100, slami pa 55 do 65 Din za 100 kg.
Živinski semenj v Ptuju. Na živinski sejmu v Ptuju, dne 16. t. m. je bilo pripeljanih 820 glav goveje živine, od tega 340 krav, 158 telic, 2 teleta, 250 volov, 41 juncov, 29 bikov in 105 konj, ki so notirali: krave 4—8'25, telice 7—9'50, teleta 13, voli 8—10, junci 7—9, biki 7 do 950 Din za kilogram žive teže. Konji 1200—6000 Din za komad. Prodanih je bilo 310 glav goveje živine in 46 konj. Na svinjski sejem dne 17. t. m. je bilo pripeljanih 158 glav svinj. Cena je bila 10—14 Din za kilogram žive teže, za praseta 100—250 Din za komad. Prodanih je bilo 90 glav svinj. Prihodnji sejem se vrši dne 5. avgusta, ki je obenem letni in kramarski sejem.
Kvalitativno najboljše
nogavice volnene ln flor, rokavice, triko perilo,
▼•si}«, puloverje, lepne robce, naramnice, kravat«, ovratnike, srajce, razne Sipke ln vezenine, kompletne potrebitlne za šivilje, krojače, Čevljarje ln tapetnlke  -......... edino	le	pri	  —
JOS. PETELINCU, Ljubljana,
Na vallkol
Telefon 2913.
blizu PreSernovega spomenika ob rodi Na malo!
VELETRGOVINA Jk VOLK^1*) UB L)XNA tlTA IN MOKE	BBSKJEVA	CESTA.	»4
© LASTNI AVTOMATIČNI VALJČNI MLIN.
Priporo«# po najnižjih cenah nune mlevake proizvode in v »e vrste Uta, kakor tudi pSenlčno moko ix prvovrstnih banaSkih mlinov.
SPECI)ALNA TRGOVINA KRMIL.
Brxoj,: Volk Ljubljana. Zahtevajte cenilci Teleion itev. 844*
Tvornlca kuvert ln konfekcija- papirja
LJUBLJANA
Volarski pot It-1 '
- Karlovška cesta St. 2
DHUiBA m O. s.
K,
.njlge. časopise, račune, vizitke, etikete, memorande, kuverte, tabele, lepake, naročilnice v blokih s poljubnim Številom listov, cenike In tudi vse druge
tiskovine dobavlja hitro in po zmernih cenah
TISKARNA
MERKUR
minul LJUBLJANA miinn GREGORČIČEVA 23 ' TELEFON 2552	„
Lastna knjigoveznica
Za vedja naročila zahtevajte proračune I <
■	.. y—"^3
Veletrgovina I
.Ti V	1
v Uubljani
priporoma
Špecerijsko . blago
rasnovrstno Sejanje, moko In delelne pri* delke. • Rasnovrstno
rudninsko vodo.
Lastna praSarna sa kavo in mlin sa diSavo s električnim ©bratom«*} Ceniki na raspolago!
TISKARNA MERKUR so priporoča za tisk
1930.
Ureja dr. IVAM PLESS. — Za Tigovdro - induatrijako d. d. »MERKUR« ko* lidajaMja in tiakarja: O. MICHALEK. Ljubljana.