Poštnina plačana v gotoviai. Cen 25.— Sir DEMOKRACIJA Spediz. in abb. post. I. j Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-38 | Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta St; *S. i CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina.: * mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovpi ! računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127 I Leio Hi . 49 Trst - Gorica 3. decembra 1954 Izhaja vsak petek V Se se najdejo poštenjaki Ko Trst še ni bil pod italijansko upravo, je njegov sedanji župan,, ing. Bartoli, v občinskem svetu obljubil, da bodo Slovenci, ko pride v Trst Italija, lahko govorili v svojem. jeziku. Na občinski seji 26. p. m. pa je svojo besedo gladko požrl. Poudaril je celo, da tega ne bo dovolil, vse dokler sedi na županskem stolu. Par dni predno se je to zgodilo, smo v dnevnem časopisju brali, da je baje končno rešena zadeva ravnatelja tržaške podružnice INAM (Državnega zavoda za bolniško za-, varovanje). Tudi ta primer je poučen. Spada namreč v isti sklop, kot najnovejši županov nastop. Ravnatelj dr. Luigi Toaldi, evropsko razgledan vri usmerjen izobraženec, je bil namreč tudi predsednik odbora, ki upravlja tukaj-šr. j ^ mladinsko gostišče. Kot tak je dovolil, oziroma odredil, da so. med petimi jeziki, v katerih so sestavljeni napisi v gostišču, uporabili tudi slovenščino. Vročekrvni in narodnostno zaslepljen tednik »Citta-della«. ga je zaradi tega ostro napadel. Dr. Toaldi je bil čez noč kazensko odpoklican, obenem pa mu je bilo prepovedano, da bi se vrnil v Trst,, kjer ima svoje stalno bivališče. Proti njemu je bila uvedena preiskava. Vse to se je zgodilo predno je I-talija prevzela upravo našega mesta in predno so bili podpisani londonski sporazumi. Res je sicer, da je tudi takrat že obstojala mirovna pogodba, ki govori, med ostalim, o slovenščini, in da so tudi takrat živeli v Trstu Slovenci, prav tako kakor žive še danes. Toda krajevni italijanski činitelji teh dejstev niso hoteli priznavati. Medtem se je zgodilo, da se je v Trst vrnila Italija, in to na osnovi prostovoljnih in svežih sporazumov, v katerih se zopet govori o slovenščini in celo o javnih napisih. Vsakdo bi torej, pričakoval, da bo dr. Toaldi zdaj končno dobil zadoščenje in da bo, celo pohvaljen za svojo širokogrud no potezo, s- katero je ie vnaprej začel izvajati politiko sporazumevanja. Od vsega tega pa ni bilo nič. V novembrski številki ugledne revije »II Ponte« namreč beremo, da so v očitnem nasprotju z vsemi zakonskimi določili dr. Toaldiju prepovedali, da bi se kot nameščenec INAM-a politično udejstvoval (čim so v. vprašanju slovenski napisi po stane torej predsedništvo upravnega odbora mladinskega gostišča politična funkcija!), potrjeno je bilo, da se ne sme vrniti v Trst, ne da bi za to obstojal upravičen administrativni razlog. Ta dva primera bi torej kazala, da je politika uresničevanja londonskih sporazumov in uveljavljanja manjšinskega statuta slabo začela. Zanešeni in ozkosrčni krajevni činitelji so vsaj v teh dveh primerih nadvladali nad širokopotezne jšimi in dalekovidnejšimi težnjami predstavnikov rimske vlade. To pa je nevarno, ker s tem ustvarjajo ugodna tla, na ktUerih bi mogli vzkliti prvi dvomi v iskrenosti obljub narodnostnega sožitja brez zaustavljanja in zatiranja. Od tega bi prav gotovo imeli dobiček samo tisti, ki z narodnostno rnrž-njo opravičujejo svoj obstoj. Veiti ka večina prebivalstva, tako italijanskega kakor slovenskega pa bi trpela veliko škodo. Vendar smatramo, da takšna črnogledost ni utemeljena. Vkljub o-stremu pritisku in zanešenjaškim geslom, v, katera so avtorji in zagovorniki obeh obravnavanih primerov odeli svoje ravnanje, se je našlo kar nepričakovano veliko število posameznikov, ki so si upali odkrito nastopiti proti tem naj novejšim izpadom politične zagrizenosti in zaslepljenosti. V tržaškem občinskem svetu je svetovalka gospa Aurelia Gruber -Benkova odkrito izjavila, da ne o-dobrava prepovedi uporabe slovenščine. Isto stališče so poleg zastopnikov leve opozicije zavzeli celo nekateri člani večinskih strank. Tc je razveseljiv primer. Lahko samo želimo, da bi končno le zmagali tl-st- ki mislijo s svojo glavo. Ital janstvo Trsta ne bo prav nič ogroženo, če se bo v občinski sejni dvorani tu in tam slišalo nekaj slovenskih stavkov, pač pa bo to zelo pomirjevalno vplivalo na tržaško ozračje, v katerem se je zadnja leta narodnostno mržnjo vse preveč podpihovalo. Prav tako moramo ugotoviti, da je tudi dr. Toaldi naiel zelo veliko branilcev. Zanj so se zavzeli demokratični dnevniki in revije od desnice pa tja do levice, tako da je Slooenshl jezik in mestni sod Dne 26. novembra letos je bila v Trstu prva seja občinskega sveta po prevzemu oblasti s strani I-talijanov. Seja, ki naj bi ob tej priliki imela izrazito slavnostno obeležje, je izpadla dejansko v večurno zaletavanje' in debatiranje c tem, ali se slovenščina laihko uporablja na sejah občinskega svetu ali ne. Priznati moramo sicer, da ■je -župan Bartoli v svojem uvodnem 'govoru pozdravil' Slovence prijazno, kot tega doslej; pri njem nismo bili vajeni. A tekom seje se je izkazalo, da prijazna zunanja forma nima prave vsebine. Ta seja je bila obenem prvi praktični dokaz, kako splošna so določila, Memoranduma in Posebnega statuta ter kako lahko jih po svoje rebrača oni, ki ima v' rokah- oblast. Sicer pa nameravamo potek seje natančneje opisati. Zupan Bartoli je bil obveščen, da bodo slovenski svetovalci na seji 26. oktobra podali svoje izjave v slovenskem jeziku, da pa ni njih naimen ovirati 'delovanja mestnega sveta in da bodo pri razpravljanju o predmetih na' dnevnem redu govorili tudi po italijansko. Župen je izjavil, da bo o. tem poročal obč. odboru, ni pa bil načelno proti Slovenskemu jeziku. Tik pred sejo ob 18. uri je poklical k sebi dva slovenska svetovalca in 'jima izjavil, da kot župan ne more dovoliti, da bi se govorilo po slovensko, na kar sta mu svetovalca bdgovori-la, da je to krivica 'n da bosta podala izjavi v slovenščini. Na seji je prvi dobil besedo svetovalec dr. Josip Agneletto. Piričei je citati svojo izjavo v slovenščini. Četudi je bil od župana trikrat prekinjen, je izjavo v slovenščini prebral do konca. Izjava se glasi: »Slavna zbornica, Kot predstavnik demokratičnih, Slovencev Tržaškega ozemlja izjavljam v tem izrednem trenutku, da smo bili mi Slovenci odločno za Svobodno tržaško ozemlje, ker smo videli v njem najboljšo rešite-v -tržaškega vprašanja. Ali vele- in druge sile so hotele odpraviti Svobodno tržaško ozemlje in postavile so nas z londonskim dogovorom pred novo gotovo dejstvo. Mi Slovenci smo realisti in vzeli smo na znanje londonski memorandum, posebni statut o narodnostnih pravicah in vsebino pri tem izmenjanih pisem. Zato želimo odkritosrčno, da bi bili ti londonski dogovori začetek nove dobe, dobe, mirnega sožitja, razumevanja, medsebojnega spoštovanja ni lojalnega sodelovanja med italijanskim in slovenskim oziroma jugoslovanskim prebivalstvom, ki skozi dolga stoletja delita na te i zemlji usodo dobrega in zla. In to v duhu londonskega sporazuma, ki je tako pametno in odločno obsod'l vsako podpihovanje narodnostne in rasne mržnje v obeh področjih, kar bo služilo tudi interesom trajnega miru med Italijo in Jugoslavijo.« Nato je dr. Agneletto v italijanščini županu dejal, da je svojo izjavo v slovenščini podal in da bo sedaj govoril v italijanščini. Protestiral je proti postopanju in prepovedi slovenskega jezika in je naglasil, da je bil sam župan leta 1949 tisti, ki je v tej zbornici Slovencem izjavil, da pod zavezniško upravo ne more dovoliti, da se govori v tržaškem mestnem svetu po slovensko, ker da je dtalijanstvo Trsta v nevarnosti. Ko pa bo Italija zopet v Trstu, je takrat žujpan Bartoli naglasil, bodo slovenski občinski svetovalci svobodno lahko govorili po slovensko. Danes pa zopet Slovencem prepovedujete posluževati se materinega jezika v tej zbornici. Dr. Agneletto je nada- ce!o »Cittadello« postalo'sram. Objavila je bbmek. v katerem je obsodila postopek, do katerega je prišlo zaradi njenega napada (krokodilske solze?). Novembrska številka »II Ponteu objavlja zdaj še pogumen in podpisan protest 48 Tržačanov, ki ostro obsojajo preganjanje dr. Toaldi ja. Prav ti pogumni •nebni nastopi, katerih avtorji se ne plfišijo tržaških iredentističnih veljakov, nam utrjujejo vero, da bo vkljub nasprotnemu kričanju končno le zmagalo načelo demokratičnega sožitja in spoštovanja. Odgovorne oblasti pa so lahko prepričane, da je to neučinkovitejša pot za utrditev prestiža in ugleda nove Italije v krarih, kjer je nasilje že enkrat brez haska povzročilo toliko gorja, ti * * 1 je val: Ne glede na to imajo Slovenci pravico govoriti v tržaškem mestnem svetu v slovenščini na podlagi (posebnega statuta o narodnostnih pravicah. Občinski svet je samo organ, četudi najvažnejši organ, občinske uprave, tvori tedaj del občinske upravne oblasti. In če imajo Slovenci pravico posluževati se slovenščine pred občinsko »• pravo, imajo tem večjo pravico občinski svetovalci, da pri občinskih sejah govore svoj jezik. Dr. Agneletto je naglasil, da so Slovenci pričakovali, da bo a. londonskimi dogovori .pričela na tržaškem o-zemlju nova doba, doba mirnega sožitja, medsebojnega spoštovanja, razumevanja in lojalnega sodelc vanja med italijanskim in. slovenskim oziroma slovanskim prebivalstvom, ki že toliko stoletij delita na tej zemlji dobro in .zlo. Sedaj se pa hoče to ovirati! Ali Slovenci verujejo v pomirjenje duhov in v mirno sožitje z italijanskim ljudstvom. Zato so hvaležni onim predstavnikom držav, ki so imeli dovolj poguma, da so v londonskih dogovorih obsodili tako odločno, podži-ganje narodnostne in rasne mržnje med Slovenci in Italijani. Slovenci verujejo, da se bo londonski sporazum od mož, ki so na čelu države, in njih predstavnikov pravično izvajal in zato bodo tudi Slo-, venci storili svojo državljansko dolžnjst. Govor dr. Agnelelta v slovenščini je bil večkrat prekinjen od vpitja in nekaj žvižgov, medtem ko je zbornica njegova izvajanja v italijanščini mirno poslušala. Ko se je razpravljalo o predlogu občinskega svetnika Gregorettija, ki je predlagal, da se naj takoi glasuje o predlogu, da se slovenski jezik prepove, je dr. Agneletto cdločno nastopil proti temu, da bi se o tem glasovalo. Ob zaključku pa naj slovenski javnost zve še nekaj. Skoraj vsi časopisi, od »Piccoia« do »Primorskega dnevnika« so. poročali, da je dr. Agneletto prebral le par besed od svojega slovenskega govora ter da je nato prečital italijanski prevod. To je očitna in namerna potvorba! Dr. Agneletto je v resnici svojo izjavo prebral do konca, če prav so ga stalno prekinjali. Italijanski govor pa je improviziral' ex abrupto in ne eital, kar bi nekateri silno radi videli. Dokazi za to ?o v stenografskem za.pišku občinske seje. Moskovska zarota Na moskovsko povabilo evropskim državam na ».konferenco za zagotovitev miru v Evropi« so se poslušno odizvale le podrepniške države. Odločnost zahodnih držav, da ne .nasedejo kremeljski, zaroti preiti'ratifikaciji pariških sporazumov, je seveda razkačila sovjetske gospodarje, vajene 'poslušnosti, in so zato iz ust Molotova zarožljali s sabljo. Toda Zahod' ne namerava opusti*! svojih obrambnih načrtov. Pač pa. so zahodne države pripravljene na razpravljanje is Sovjetsko zvezo o vprašanju avstrijske državne pogodbe in še zlasti o vprašanju nemške združitve. V Moskvi pa imajo medtem seje. Pri drugi seji, ki je bila 30. novembra, je važna zlasti izjava Gro-tewsohla. Ta je naglasil, da bo v primeru ratifikacije pariških sporazumov Vzhodna Nemčija prisiljena, da ustanovi lastno vojsko. Izgleda da je na vidiku tudi splošna »o-brambna« zveza sovjetskih podlož-niških držav. Churchill 80-letnik »Gospoda maja, predstavljam vam junaka petih vojn, pisca šestih knjig in bodočega predsednika britanske vlade...« S temi besedami je ameriški časnikar predstavil občinstvu miadega predavatelja. Bilo je to 1. 1900! Filozof in zgodovinar Jakoa Burckhard je nekoč govoril o možeh, v katerih se zgodovina zgosti in od katerih je odvisna usoda narodov in držav, gibanj in smeri ter morda tudi celotna cdvilizaciija. V to skupino spada Sir Winston Churchill. Stari državnik je v torek 30. nov. praznoval svoj 80. rojstni dan. Kdo bi si ob spominu na tega moža mogel misliti, da je bil Churchill v otroški in mladeniški dobi precej »izprijen dečko«. Pri sprejemnem izpitu za vstop v vojaško akademijo se je kar dvakrat »prekucnil« in šele po tretjem poizkusu so ga končno- sprejeli. To je vsekakor nemajhna -uteha za tiste, k> kdaj spodrsnejo.. Uvrstili so ga. v Titovo potovanje ir Indijo Po svečanem sprejem«, katerega je z gospo priredil ob dnevu republike, je Tito v ponedeljek zvt-čer odpotoval na Reko, kjer se vkrcali na ladjo »Galeb« ter se z njo podal na napovedani obisk Indijo in Burmo. Tita spremlja na tej poti številno spremstvo. Celo vrhovni .policijski šef Rankovič ss je odločil, da zapusti državo kar za dva meseca. Je pač že prepričan, da je z vsemi nasprotniki temeljito pospravil. S kominformis'i, ki bi mu utegnili biti edini nevarni, je pa itak v teku pomiritev. Poleg Rankoviča spremljajo Tita: državni tajnik za zunanje zadeve Koča Popovič, predsednik Izvršnega sveta Srbije Jovan Veselinov, podpredsednik. Izvršnega sveta Hr-vatske Ivan Krajačič, tajnik predsednika republike Tože Vilfan, generalni major Milan Zeželj in dva Titova osebna zdravnika, od katerih je dr. Božidar Lavrič Slovenec. Delegacija je torej skrbno izbrana. V njej so zastopani predstavniki treh največjih jugoslovanskih narodov. V času Titove odsotnosti bo vršil funkcije predsednika republike Edvard Kardelj. Zakaj zopet na pot ? Ko se je Tito v torek zjutraj poslovil od jugoslovanske obale, je poslal svojim narodom (ali ne zveni to kar po cesarsko?) posebno poslanico, v kateri se tudi vprašuje, zakaj je vendar v teh časih potrebno tako dolgo potovanje. Skoda, ida. ni dodal tudi »tako drago«. V razmerah, ko se Jugoslavija pogaja z Združenimi državami zaradi tega, ker ne more plačati letnega obroka svojega dolga v znesku 50 milijonov dolarjev, bi se pač tudi predsednik države lahko poslu-žil za svojo pot cenejšega, prevoza. Poglejmo samo, kako potujejo na razne konference in obiske kronane glave in vodilni državniki kapitalističnih velesil! 'Razlika je samo v tem, da se njim ni treba napihovati, ker tudi brez tega vsak dobro ve, koliko, so vredni. Prav tako se jim pa tudi ni treba ničesar bati. Zato se laihko zaupajo cenejšim prevoznim sredstvom in niso, vezani na uporabo lastnih vojrtih ladij. Poleg tega je treba seveda priznati, da je ,takšno dolgo potovanje z ladjo prav lep odmor. Tito je tako zopet dokazal, da zna uživati: udobnosti, ki mu jih omogoča njegov visok položaj. Kaj, če bo potem manjkal kakšen miM-jon za opremo te ali one tovarne, ali pa, kar je še važnejše, za nakup krušnega žita! Vrhovi sedanjega režima tega ne bodo občutili, je glavno. So-Mtevem -«ni»e«ju • bodo rezultati. obiska odtehtali vse žrtve. V razgovorih se bodo tudi državniki seznanili z jugoslovanskim stališčem. jugoslovanski predstavniki pa s tujim. Samotna vožnja bo primerna za razmišljanje. Tako bi vsaj sklepali .iz Titove -poslanice. Vse 'to pa se vrši v vrhovni službi uresničevanja svetovnega miru. -In za tem se skriva glavni smisel Titovega, obiska. Ce pustimo ob strani potrebo po neprestanem do-kaaovanjtf prestiža, kakršno čuti vsak diktator, potem vidimo, da lahko vključimo Titovo potovanje v tisti veliki manever ustvarjanja tako imenovane tretje sile, skupine nevtralnih držav, katerega očitno podpira Sovjetska zveza. Takšne države bi namreč zajamčile sovjetskim mejam nedotakljivost na vseh tistih --področjih, kjer si Sovjetska (zveza to želi. Koliko časa bo Sovjetska zveza takšno nevtralnost -spoštovale, je seveda drugo vprašanje. Zaenkrat je glavno, da si okrog in okrog u-stvari pas mehkega mesa, v katerega bo lahko brez skrbi sunila, ko pride za to čas. Te težnje Sovjetske zveze zrve-sto podpira Tito, ki je sploh eden glavnih oznanjevalcev in zastopnikov tretje sile ali fronte. Kar skuša biti Tito v Evropi, to sta v A-ziji Burma in Indija, ki se še vedno nista odločili, da bi vstopili v obrambno skupnost svobodoljubnih držav. Tito jih zdaj hiti utrjevati v njuni veri, z .upanjem, da dobi pri tem kakšno oporo tudi zase. V soglasju s Kremljem Da usmerjenost sedanje politike jugoslovanskih komunistov niti najmanj ne nasprotuje Moskvi, vidimo n. pr. že iz samega neprestanega izboljševanja jugoslovansko -sovjetskih odnošajev. Svečanega sprejema' na jugoslovanski ambasadi v Moskvi so se namreč udeležile vse glave sovjetskega režima. •L Malenkovom, Hruščevim in Molotovom na čelu. Vsi trije so pri tem celo pili na zdravje Tita, tega dovčerajšnjega lopova, izdajalca, kakor so ga še pred kratkim obkladali. Glavni sovjetski dnevnik »Pravda«, pa, je ob jugoslovanskem pratariku republike objavil dolg člamek, v katerem pozdravlja ponovno zblažanje obeh držav ter dopušča »da je zaželeno sodelovanje l drugimi državami, ne glede na vsakršen oizir na »jihov politični -režim, da se prepreči vojna in o-krepi mir v Evropi«. S tem so Sovjeti jasno pokazali, da dopu- ščajo Titu vse morebitne stike i Zahodom, da. jim je to celo ljubo, samo če s tem »krepi mir«. Po sovjetskem mnenju pa se trenutno »mir krepi« s tem. da se preprečuje jačanje obrambne moči Zahoda, da se v Evropi ruši evropsko o-brambno skupnost, v Aziji pa jugovzhodni azijsk' obrambni pak’. To je velika mednarodna komunistična igra, v katero se, kakor je videti, aktivno vključujejo tudi jugoslovanski partijci. Jugoslovanski narodi pa jim s pomanjkanjem plačujejo draga potovanja, ki so za ito potrebna. Dvojna igra? Zahod vse to gleda in opaizuje. Zanimivo je. da ima Tito tudi zanj pripravljen* kar zapeljivo pojasni- lo. Kidričev naslednik V u km a no vič-Tempo je namreč pri zadnjih pogajanjih v Washingtonu operiral s sledečo razlago: Sovjetska zveiza je zaičela rahljati svoje nadzorstvo nad 'sateliti. Zato je zdaj primeren trenutek, da se še kakšnemu satelitu omogoči, da zapusti komimfor-misti-čni 'tabor. Tudi če ne bo pristopil k -Zahod«, bo vendar že s svojim izstopom iz vzhodnega tabora prispeval k oslabitvi kremeljskega imperializma in zmanjšanju njegove 'navairnosti!. Sateliti pa bodo zapustili moskovsko varuštvo samo, če bodo njihovi gospodarji videli, da se jim na Zahodu ni treba ničesar bati. Posebno je treba upoštevati osnovno željo vseh satelitskih držav da hočejo ohraniti komunistični režim ter ne žele e-nega suženjstva zamenjati k drugim. Zahod mora tarej prav s podporo komunistični- Jugoslaviji in s popolnim nevmešavanje-m v njene -noltranje razmere -dokazati ,kako bo spoštoval samostojnost morebitnih satelitskih Uskokov. Tako je govoril Vukmanovič -Tempo v Washnigtonu in nekateri pravijo, da ni naletel na- gluha u-šesa. Če bo njegovemu prišepe-ta-vanju ugodeno, potem bodo tega-verjetno najmanj veseli sami satelitski 'narodi, ker jih potem' tudi morebitni prelom z Moskvo ne bo osvobodil komunistične tiranije. Obenem pa je to za Zahod zelo tvegana 'gra. Brez iskrenih prija-teliev tta vodilnih položajih držav, katere bi podpirali, ob nezadovoljstvu prizadetih! narodov z obstoječo komunistično oblastjo, se mu- u-tegne zgoditi, da vse dane podpore in orožie končaio prav na tisti stran', katero so hoteli oslabiti, Nikjer ni namreč rečeno, da bi v nai-kritičneišem trenutku ne zmagala komunistična solidarnost. konjenico, ker po očetovem mne ■ nju »ni bil dovolj inteligenten za višje vrste orožja«. Leta 1904 je prvič presenetil britansko spodnjo zbornico. Mlad Winston, poslanec konservativne stranke, je vstopil v Z'boirn4co, sc ceremoniSlno priklonil »speakerj-Uf. s pogledom ošvrknil svoje konservativne poslanske kolege in jo u bral naravnost med levične, liberalce. Winston j,e presedlal. Ža, ,'^e- , boj je imel že kar zanimivo pretep klost. Boril se je v Indiji, v Suda nu in v burski vojni, kjer je bi: tudi ujet. Bil je častnik, vojni’ po'-' roeevalec in predavatelj političnih ' vprašanja • " . - * Leta 1906 sb ztnagalPria1 v ati-za podrepniško deklo strank&rskif. poglavarjev. Tudi ni, preobrčnm -njen s fanatičnimi nagnjenji dikta terskega ideologa. Na voli-tveh. tegii leta ga je v. njegovem vofttaein,. oi fcrožju premagal laburistični. t«k-nxec: Ko se je takrat Jtfflžafciifei&t. .. nišnice, kjer je bil-operiran, je de-' jal: »Sedaj nimam ničesar; nob;--nih opravkov, nobenega položaj?«, nobenega sedeža v spodnji zbornici, nobene stranke in niti slepič-, več!« Prišlo je Mona-kovo. V zborna"i je Churchill rohnel proti dežnikav' skemu Chamberlainu: »Ljubša vam je sramota kot voj-na^ na koncu .p:l bo Anglija doživela oboje, vojno in sramoto!« Izbruhnila je drnB-:i: svetovna vojna. Chamberlain V moral po sili razmer sprejeti Ghiur- , chilla v svojo vlado, zopet kot pi-vega lorda admiralitete. Izredno važna funkcija države, ki je gospodarila po vseh morjih, veimiair širne popolna oblast. To je prejel 10. maja 1940, ko je moral odstopiti Chamberlain. O tem dogodku praVi Churchill sam: »V tej noči M odšel v posteljo ob treh z jutra j:. . olajšanje se me je oprijelo ... ne strpno sem čakal dneva . . . san,: nisem potreboval; dejanja so boJj--ša od sanjarenja.« Churchill je kot voditelj drug -svetovne vojne in njen legendam-junak vse preveč znan, da bi. o *em na tem mestu razpravljali. Wellin-(;-tonova ocena Napoleona velja tud-za Churchilla: «... njegova pri sotnost na bojiščih je več veljala kot cele armade.« Churchill v dru gi svetovni vojni ni uresnidil vseli svojih načrtov, in prav Jugoslova nom sv neuresničenja in tudi iativ-jevanja teh načrtov prinašala strahotna razočaranja in povzročila- u-sodne premike njihove usode. Kljub temu je ostal bolj kot kateri kol državnik ali vojskovodja — zjna7 govalec. Pozimi leta 1945, kmalu po lataou-ristični volilni zmagi, je takratn.' predsednik britanske vlade, Klement Attlee. predlagal kralju Juriju Vil., naj Churchillu podeli odlikovanje zlate podveze. Churchill je odlikovanje diskretno odklonit »Kako naj od Nj. Veličanstva sprejmem odlikovanje podveze v trenutku, ko mi je ljudstvo podelilo odlikovanje škornja (mislil je na br- ' co)?« To je pač čisto drugačna govorica in čisto drugačna morala od morale fašističnih, nacističnih ali komunističnih veličin! V usodnih povojnih letih, je ata! Churchill oblasti ob strani. Zopet je moral z »osebnimi .spodbudami« vplivati na usodo svojega naroda. V svojem govoru v Fultonu 'je postavil lapidarni izrek o »železni zavesi«. V Curihu je postavil temelje evropske enotnosti. Tretjič je prišel na Oblast z v<>-Ijo naroda 1. 1951. Usocte.pa mu rt' prizanašala. Bil je zmagovalec v (Nadaljevanje na 2. strani) VESTI z GORIŠKEGA Ukazoualci in izuršeualci ukazou Kjr> se je skupina slovenskih pcedstav.nilcov nekoč predstavila pri ^oriAkem prefektu in se, pritožila i1.udi zanadii izgona iz slovenskih otpoik slovenskih optantov, je :2<«spod prefekt dejal, naj na pri-4ožbi vztrajajo, saj ni rečeno, da ariatojma- vladna oblast ne bo en-*ar»tv znano okrožnico preklicala. X« ko sta slovenska pokrajinska 'vetovalca pred kratkim, prefektu jročila obširno .zadevno spomenico, je nekaj dni pozneje gospod lOrefakt enemu od dveh odgovoril, ti je spqme«ioo izročil Šolskemu rkrbntku, ki naj o njej obvesti ministrstvo in zaitteva odgovor. Te dni pa se je ta svetovalec o-prnit neposredno na gospoda šolskega skrbnika in ga prosil za potonila v zadevi, ko je vendar prav *,e >dni didatoični ravnatelj iz sl>>-^enske šole Izgnal neko deklico, »če Je optant, mati pa ne, «ar je 4fiav4ja»s*vo o- »trau|4la torej opcije! Prizadeli sUSvenski starši so močiti racburjeni in se stalno pritožu-■ejC| ter tej^vl^ijo, da so priprav-»jetfti. na V se, tudi na skrajnost! No, SoUki slosbnik je slovenskemu svetovalcu odgovoril na kratko, da ni od gospada prefekta pre-;ef nofbene spomenice in da (mislil je gotovo na taste, kj otroke iz šo- so oni le izvrševalci ■t}cazov. Ni^jprvo se v imenu s-lovenske tatVW®ft vpsra^amo: kdo je govoril ,'eantao, ali prefekt, kt je trdil, da /e. spomenico -izročil šolskemu skrb-tnku, ali šoflska skrbnik, ki trdi, da e ni prejel?!... Takih raznoličnih in protislovnih »Trditev smo Slovenci že vajeni, zato Se narta javnost zaradi te po-Uertnje (in verjamemo ne zadnje!) ie feo prevet razburjala... Odpete fcvrševalcev ukazov pa »iedeče. Okružnico Je sprožilo go-šolsko skrbništvo, ki je Uradu «a obmejna področja zastavilo ■prašajnje, Mi smejo otroci sloven-- triih optantov iposečati slovenske >ole. Zastavljeno vprašanje pa je Iglo domenjen« v Gorici med šol-tfum Skrbništvom (ki ga je spro-•sita), med -takratnim prefektom Palama-ro in med zastopnikom U-ada za obmejna področja. In prav •tl* v (Gorici »ta skrbništvo in prefektura vedeli, še predno je bilo •jiMnemi vprašanje poslano v Rim, Icakien bo odgovor! Prav t ozirom na odgovor, ki ga e šolski skrbnik dal slovenskemu liiretovalcu, moramo pripomniti, da gre ta izvrševanje in izvrševanje Ukaze ima pravico in dolžnost tol-»nadit i tudi izvrševalec in primere proučevati-, da se komu ne godi Krivica! Vemo na 'primer, da so mnoge slovenske optante goriš ki večinski uradniki prisilili zapisati, 4a so (italijansko govoreči. Na dru-'1 atrani pa so kljub temu mnogi •optanti zapisali, <1* so slovenskega odnosno slovenskega iu .italijanskega občevalnega jezika! Tega niti šolski skrbnik, niti šolski inšpektor, niti oba didaktična ravnatelja nista storila, kot je bila njihova dolžnost storiti! Nasprotno, mi dobro vemo, da se zlasti didaktični .ravnatelj g. Lebani osebno zglasuje na županstvu in stika, če niso slovenski učenci mortda sinovi optantov! V raznih spomenicah, tudi v tisti, ki sta jo slovenska svetovalca izročila .gospodu prefektu, je prikazano in dokazano, da so izgoni pravno neutemeljeni, nasprotni človečanskim pravicam in skrajno krivični! Slišali smo tudi gla" ki ga lahko priče potrdijo, da bo g. Lebani odstopil, pozneje pa da bo imenovan za inšpektorja slovenskih osnovnih šol! iZato je tisti glas svetoval, naj se opusti sleherno pisanje po časopisih v zadevi omenjenih izgonov, ki stvari sami le škodujejo. Gospodu, ki je tako govoril, smo s tega mesta dolžni jasen odgovor: Izgon slovenskih otrok iz slovenskih šol je tako očitna krivica, da jo Slovenci bolestno občutimo kot skelečo rano na našem narodnem telesu! Zato ne moremo in ne smemo pustiti, da nam kdor koli naše pravice krati in naše šole uničuje! Toda besede nositelja glasu zvenijo tudi kot opomin, ko je dejal, da pride g. Lebani na mesto inšpektorja! Odgovarjamo: mi se bomo vedno borili proti vsaki krivici! Glede zadržanja omenjenega nositelja glasu v stvari kot taki, pa ob kaki drugi priliki! To danes objavljamo, da bo javnost vedela, kdo ima kakorkoli pri stvari prste vmes! *• Piiojioji v Vidu med Italijo ii lifliiiiilii * Siri se glas, da bodo pričel^ v petek 3. decembra v Vidmu i-talir jamsko-jugoslovanska pogajanja za ureditev prometa med cono A in cono B na tržaško-istrskem področju, kakor to predvideva londonski sporazum. Z občinske seje v Sovodnjah V petek 26. novembra je bila občinska seja v Sovodnjah, na kateri so razpravljali o proračunu za prihodnje leto 1955, ki predvideva skoro 16 milijonov lir izdatkov proti 9.945.000 lir dohodkov, kar pomeni 5.860.000 lir primanjkljaja, ki ga upajo kriti z državno pomočjo odnosno posojilom. Sklenili so tudi asfaltirati cesto iz Standreža skozi Sovodnje in Ga-brije ter do ceste v Dol in do kolodvora v Rubijah. Stroški so predvideni v znesku 43 milijonov lir, ki naj bi jih delno krila država. Načrt in sklep pa mora odobriti še prefektura. Odobrili so tudi sklep, da občina odstopi zemljišče, na katerem naj bi država zgradila hiše, ki bi služile za stanovanje ljudem, ki se še danes stiskajo po barakah. Tudi-razširitev ceste na Peči set o-dobrili. Tozadevni stroški bodo znašali 100 tisoč lir. Posojilo enega milijona lir pri goriški Posojilnici pa bodo podaljšali za eno leto. Napeljali bodo električno luč na Vrh In za to porabili 800 tisoč lir. Cerkovniku in organistu so odobrili nagrado; stroški za ograjo otroškega vrtca ,in ureditev dvorišča pa znašajo J.400.000 lir. Mons, Angelo Magrini odstopil Ze pretekli teden smo izvedeli, da se je mons. Angelo Magrini odpovedal krminski župniji. V sredo 1. t. m. pa so vest prinesli italijanski 'listi. Na njegovo mesto je za vikarja imenovan župnik iz Kaprive. Mons. Magrini je Slovencem in tudi »Demokraciji« znana oseba. Nakolikokrat je bila pri Sv. Subidi v -Krminu ukinjena slovenska pridiga* in so #e verniki morali dolgo .potegovati, da so jo zopet dovolili. Sam škof je zaradi te zadeve moral tja, ko se je naš človek ponovno pri njem zglasil in mu zadevo obrazložil. Glede slovenske pridige ob priliki misijona vtztrajajo glasovi iz merodajnega vira, da je bila prepovedana, čeravno je mons. Magrini pozneje, k* je »Demokracija« o tamkajšnjih zadevah pisala, izjavil, da vest ne odgovarja resnici! Potem je »Demokracija« pisala o ravnanju s slovenskimi otroki v poletni koloniji v Fiera di Primiero in mons. Magrini jo je v svojstvu predsednika Papeške komisije za pomoč tožil. Naš zastopnik je tedaj 'povedal v škofiji vse, kar so otroci in starši v zadevi trdili, saj so bili pripravljeni trditve pred vsakomer potrditi. Ker pa se mons. Magrini le ni hotel vdati, je uredništvo po nekem nasvetu raje zadevo izvensodno poravnalo in plačalo stroške mons. Magrinijevemu odvetniku Gianni-nrju iz Trsta. Toda glej: naslednje leto mons. Q O SP O D AR S T V O | NASVETI GOSPODINJAM Zelja naših gospodinj je, da bi »jihove kokoši nosile čimveč jajc. Skrb za to je pravzaprav tudi njihova dolžnost. Zato jim danes da-■etno nekaj nasvetov, kako to do-i>el6i. 'Dobre jajčarice so tiste kokoši, ki meaejo 160 do 180 jajc na leto. V Združenih državah Amerike so ■dosegli tudi po 250 jajc na leto. V •novejših časih, s pravilno izbiro tpasme in, posameznih kokoši, so že idosegli do 300 jajc na leto. Na kak način pa? 'Najboljša pasma se je izkazala ♦bela livomeika«. Gospodinja mora skrbeti, da se p išče ta zvalijo v pr-vii polovici meseca aprila, ker v ;jeUim mesecu življenja kurice če «ieaejo jajca, to je z oktobrom, in ■ato skozi, vso zimo, s presledkom taoega dne na vsakih pet do šest *inl do pomladi. Pozneje pa so taki presledki bolj redki. Naj višja nesnost kokoši traja do 18 mesecev starosti. Po tem času (Je bolje kokoši prodati za meso, še (bolje pa, če le mogoče, jih doma pojesti!... Nesenje kokoši mora gospodinja liobro nadzirati in slabe jajčarice odstraniti, ker se njihovo prehra-»ijevaitje ne iTipiača. Petelinčki za pleme pa morajo imeti sledeče lastnosti: biti morajo (šive narave in imeti gosto, svetlo nerje, širok in gost rep ter močno rttTvit greben. Vsakemu petelinu ;jjridTu4|m paziti čudno tendenco posamezni!) zavarovancev za čimvečjo izkoriščanje tega zavarovanja. Podatki, ki so vzeti iz Celjskega okraja, so tipični in predstavljajo sliko splošnega položaja Slovenije in Jugoslavije sploh. V tem okraju je približno 30.000 zavarovancev. Lani je bilo od teh 30 tisoč kar 27.145 zavarovancev bolnih povprečno 16 dni, ali od 30 tisoč delavcev jih je vsak dan manjkalo pri delu zaradi bolezni 1335! Tudi nezgode pri delu so tako pogoste, da je nemogoče misliti na prave nesreče. Saj se v Celjskem okraju približno vsak peti delavec ponesreči pri delu in zaradi tega ne dela približno 15 dni! Vse to v glavnem zaradi tega, ker se delavci še niso prepričali, da so delavnice in tovarne ojihove, odkar jih sami upravljajo, in -ic še vedno prepričani, da s takim izkoriščanjem škodujejo kvečjemu državnim ustanovam in ne sebi. NAČRT ZAKONA O DEDOVANJU Po sedmih letih priprav so tudi novembra, predložili ljudski skupščini v Beogradu načrt zakona o dedovanju. Po tem načrtu bo vse jugoslovansko dedno pravo za popade no v 170 kratkih členih. Po novem zakonu se bo lahko dedovalo na osnovi zakona in na o-snovi oporoke. Zakon končno priznava še tretjo obliko dedovania, t. j. poaodbe, ki vsebuiejo določene elemente dedovanja, kot n. pr. ipoeodbe, ki jih sklepa zapustnik navadno s svojimi sorodniki in po katerih Mm odstope svoio imovinn, v zameno ga bodo pa ti vzdrževali. Te no godbe so polnoveljavne, 'e so pisane. Po .zakonu imajo vsi državljani nod istimi pogoji iste pravice pri, dedovanju. Dediči po zakonu dedu-ie’o no dednem redu, tako da »dediči bližniega _dednega reda’ Izkliu-ču’eio od dedovania dediče bolj oddaljenega dednega reda«. V prvi dedni red spadajo otroci zapustnika in njegov zakonski drug, ki dedujejo pred vsemi ostalimi dediči in po enakih delih. Drugi dedni red tvorijo roditelji zapustnika, tretji pa ded in babica. Nezakonski otroci imajo iste dedne pravice kot zakonski, toda samo do zapuščine svojega očeta in matere. Glavna osnova dedovanja pa je oporoka, t. j. dedovanje po -zakonu; pride v poštev le, če zapustnik ri razdelil svoje imovine dokler je bil živ. Zapustnik lahko naredi svojo o-poroko na tri načine: 1) sodno, č? je oporoko sestavilo sodišče po izjavah zapustnika; 2) lastnoročno, če jo sam napiše in podpiše, in 3) oporoko pred pričami, če jo je kdo drug napravil, podpisal pa jo je zapustnik pred dvema pričama. Toda zapustnik ni neomejen gospodar, ker mora določen del svoje imovine zapustiti določenim dedičem, t. j. nujnim dedičem, ki so v glavnem potomci zapustnika, njegovi posvojenci, roditelji in njegov .zakonski drug. Zanimiva je določba v zvezi z zemliiškim maksimumom. Presežek zemljišča, ki ga dedič zaradi a-grairne reforme ne more podedovati, podedujejo dediči istega dedne-nega reda, če dax> ustrezno povračilo dediču, ki se odpoveduje. Ce tega (povračila dediči ne dajo, postane presežek liudska imovina, za katero prejme dedič povračilo po predpisih, ki urejujejo zemljiški sklad. IZPLAČILO POSOJIL MED NARODNO OSVOB. VOJNO Do konca prihodniega februarja bodo izplačali tiste daiatve v gotovini. katerih priznanice, obveznice, novčamice ali pa potrdila sploh 30 bile oddane ali pa še bodo oddane do konca t. m. okrajnim popisnim komisijam. Premnogi posoiilodaialci 1. 1946 niso oddali svoiih potrdil popisnim komisliam iz strahu, da zgubilo poslednji dokaz svoieea poeonla in tako vsako upanje na povračilo. Po osmih letih (!) so sklenili izplačati ta posojila in so še enkrat povabili vse posojilodajalce, ki š» niso oddali svojih potrdil, naj to store takoj, in sicer v teku novembra, -t. j. v dobrih desetih dneh časa. Iz vsega tega mnogi sklepajo, da tega izplačila sploh ne bo, in da hočejo oblasti na lep način priti 1o vseh obveznic in potrdil. BREZDVSNI NAV1JALCI CEN »Primorske novice« imajo v prvi novembrski številki članek, ki govori o borbi proti naraščanju cen in .pravi: »Težko je ugotoviti, kdo je brezdušnejši n-avijalec cen, ali' kmetijske zadruge in državna posestva ali zasebniki - kmetje. Zadružni in državni sektor .tekmujeta s privatnim v zviševanju cen, namesto da bi odločno vplivala na znižanje cen.« Torej tudi socialistični sektor ali državna in zadružna posestva sta se pridružila svobodnemu kmetu in odpovedala sodelovanje z blastjo. Ali si že poraonal naročnino? Dekletu pa so domačini pravočasno priskočili na pomoč in ga dali- prepeljati v goriško bolnišnico. .Pravijo, da gre za obup iz nesrečne ljubezni, ker ji' je neki tujec preveč ponujal svojo ljubezen in obljubljal poroko. Šote m je pa izginil ko kafra -in se z drugo poročil. 'Ni to .prvi in, žalibog, niti zadnji primer take vrste! Zato je prav. da starši svoje otroke nadzirajo in jih pred nepoznanimi tujci pošteno svarijo! Vest je seveda pretresla yso vas, ki upravičeno zahteva, da vlada poštenost od strani vseh, ki tu stalno ali začasno bivajo. VaTanje mladoletnih- deklet pa Bredstavlja zločin, saj jim le prepogosto ungii zdravje in bodočnost! Trg sv. Andrej« Zaradi deževnega vremena trg sv. Andreja obeta letos precej slabo. Kljub temu vabimo goriške Slovence, da se ga udeležiš in ga s svojim obiskom ohranijo pri življenju. POZIV USMILJENIM SRCEM Uredništvi »Katoliškega glasa« in »Demokracije* pozivata vse Slovence usmiljenega srca, naj priskočijo na pomoč potrebnim učencem osnovnih šol 9 slovenskim učnim jezikom. Sprejemajo se darovi v denarju in blagu. Izročite jih lahko na Placuti št. 18 (uredn. »Kat. gl.«) ter v Trstu, ulica S. Anastasio 1-C. Gorica, 1. nov. 1954. Uredništvo »Katol. glasax Uredništvo »Demokracijea Preloženaži vinska razstava Kot javljajo, je razstava goveje živine, ki bi morala biti v četrtek, •preložena na prihodnje dni. Na razstavi, kjer bo razstavljena najlepša goveja živina na Goriškem, bo prisotna tudi posebna ocenjevalna komisija, ki bo podeljevala za najlepšo živino posebne nagrade. Churchill 80-letnih (Nadaljevanje s 1. strani) največji vojni narodov, prisostvoval pa je tudi grenki »likvidaciii britanskega cesarstva«, ali jo celo sam — kakor se je to zgodilo pri urejevanju Sueškega vprašanja, — izvajal. Zgodovina ni dopustila, da bi zgradil ali preobrazil svojo državo po vzorcu Abrahama Lincolna, Bismarcka ali Ataturka. Njegovemu delu manjka krona. Prav zato -tako trdovratno vztraja na »Churchillovem miru«. Tudi danes se zelo vneto zavzema, da bi prišlo do sestanka na najvišji ravni med Zahodom in Vzhodom. Pogostokrat mu očitajo, da se krčevito drži oblasti. Na take očitke odgovarja: »Ce še naprej prena šam bremena odgovornosti v tej starosti, potem gotovo ne iz ljubezni do položaja in oblasti. Na obeh imam svoj veliki delež že za seboj. Ce vztrajam, je to zato, ker čutim, dti s pomočjo stvari, ki sem jih izpolnil, lahko vplivam na tisto, kar mi leži pri srcu, kakor karkoli: zgraditev gotovega in trajnega miru.« Mizarji | Modici V podjetnih! i Deske smrekove, macesnove in trdih lesov, trame In parkett nudi najugodneje TEL. 90441 CALEA Vlal* R S T Sonnlno, S 4 DROGERIJA ANTON PODGORNIK GORICA - Trg. De Amicis, 12 na Komu - Tel. 3009 VsakoiAstno pohUtvo: SPALNICI • JEDILNICE -KUHINJE ITD. — PO NAROČILU izvaai vsako DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVARNIŠKE CENE - DELO SOLI-ONO — DOMAČA TVRDKA Tovarna pohiitva T«l. 32 K R M I N Cormons - prov. Gorizla Due obletnici 29* november in 1. december 29. novembra je minilo enajst let Kikar so bili na zasedanju Titovega Antifašističnega sveta v Jajcu sprejeti osnovni sklepi o bodoči u-reditvi komunistične Jugoslavije, stočasno pa je minilo devet let,, odkar je bila Jugoslavija s sklepi •-aed-emok ra tič no izvoljene Ustavodajne skupščine proglašena za -ko-atonistično federativno ljudsko republiko. Kdor čita jugoslovanske časopise, bi mislil, da se v .teh dneh vse samo veseli in da ljudje brez Izjeme .blagoslavljajo trenutke, ko čet je to zgodilo. Morda je deloma •bilo tako tafcrat, ko se j« o tem se-. S«? sklepalo, ko je bilo še precej ■raivneiev, ki so verjeli, da bodo sonvunisti tudi zares .uresničili, kar ao obljubljaji. Toda danes, po e-.'jajstih, ozinoma devetih letih, ko sa v JugiMlarviji še vedno samo eksperimentira, ko pada gospodarstvo iz ene krize v drugo, ko še nobeno leto ni bilo dovolj pšenice ?*. ka-uha, so tudi zanesenjaki že »jdptii oči. Poglejmo samo na mete ob katerih živimo: pred Vojno so mnogi naii sinoyi pred faSi-jmom bežali v Jugoslavijo, daaes ja prihajajo dnevno z druge tirajti Iskati zatočišča. v iltalijo, čeprav •/edo, da‘jih.' tu vsaj začasno ne' ča-drugega kot begunsko tabor i-~:£e. Žalosten plebiscit za vladavino naše matične' domovine, katera al ob vsem socializmu vendar lah-dosegala drugačne uspehe in judila naiitij bratom več svobode in) dostojaejši kos bruha. 29. november, obletnica sklepov, flt' so položili osnovo temu, kar se »a drugi strani meje vsa ta leta #og.aja, torej ni bil dan, katerega ■ tet *e lahko spominjali s ponosom at veseljem. Svobodoljubni in po--aoani jugoslovanski narodi so založili drugačno usodo. Nove raz-jcofine uniforme, v katere je Tito Kav te dwi odel svojo telesno stražo, ne morejo nadomestitiv*vsega, manjka. Množični- sestanki, prepričevanja »n vtepa.vanja izgovorov in izmi-'aa.rtj, nenehno iskanje grešnih kodov, zato da hi zamrl glas preteklosti, vse to ne zabriše krute, stvarnosti, današnjice. Kako drugačen je 1. december, lau, ki spominja jugoslovanske na-, sode na ustanovitev skupne države i*o prvi svetovni vojni! Za večino jugoslovanskih narodov, ki so se; »tresli dotedanjih tujih jarmov, ka-toar tudi za nekdanjo majhno Srbijo, ki je postala član večje in Močnejše celote, je bil to >začetek »ra ve ga poleta. Kako so med obesna vojnama zadihali samo Slovenji! Tudi takrat ni bilo vse dobro, v deželi se nista cedila samo med n mleko. Toda v nobenem trenutku niso obzorja zakrivali tako težki svinčeni oblaki, naroda ni ni-sdar tlačila tako brezupna in brezizhodna mora, kakor ga mori da-*es. Vse do vzpostavitve komunistične oblasti ni Jugoslavija pri rseh navideznih diktaturah poznaj ia pravega totalitarizma, ki bi v ■ j-udeh ubijal upanje, da bodo zdrave sile na miren način v kratkem »advladale vse, kar je slabega in aesposobnega. Zato so se jugoslovanski narodi v svojih srcih verjetno z večjim zadoščenjem spominjali 1. decembra, obletnice osamosvojitve in združitve Jugoslovanov, kakor pa 29. novembra, obletnice skovanja okovov, ki sedaj vežejo rn uklepajo njihovo življenje. Ob teh obletnicah želimo našim oratom samo, v njihovo lastno korist, da jim ne bi duh 29. novembra s svojimi žalostnimi posledicami ubil tudi duha 1. decembra. Oklepni piloti za stratosfero Zopet se vračajo viteški časi, je izjavil britanski maršal Mont-gomery. Kakor si je v srednjem veku vedno manj vojščakov lahko privoščilo drago opremo, tako bo v bodoče le nekaj držav na svetu zmoglo izdatke za n-premo in izvežbanje nekaj sto pilotov za letala na reakcijski pogon. Samo izurjenje enega samega pilota lovca stane da nes okrog 53 milijonov lir, ir je dvajsetkrat več kakor pred 25 leti, ko poletov v stratosfero še niso poznali. Pilot, ki sedi ob krmilu letala z nadzvočno hitrostjo, je vitez to robot obenem. Opremljen je s padal-no čelado, z masko, z merilno napravo in pretisnjen z zaplatami po vseh udih proti stratosfernim nevarnostim. Vendar ne zadostuje nobena tehnična rafiniranost, ki bi se merila s stroji z vedno večjimi hitrostmi in s stremljenji po čim globljem predoru v vsemirje. Se vedno si tehniki niso na jasnem, kako naj človek streže letalom, k; bi se dvignila 40.000 metrov v višino. Umetna pljuča in vidni organi, »druga koža« iz varovalnih vrečic in stiskalnih oblog, ne nadostu-jejo več. Kakšnim nevernostim se izpostavlja afero? V višini 3000 metrov človek občuti kvečjemu nepomemben pritisk na ušesa. Od te meje dalje pa se pojavlja čedalje občutnejše pomanjkanje kisika. Vid in reakcijske sposobnosti popuščajo. Skoro vsi letalci, ki letajo nad 6000 metrov visoko, izgubljajo zavest že po preteku kratkega časa, če vztrajajo v teh višinah. Na višinah od 6000 do 9000 metrov vzdržijo brez kisikovih naprav le posebno izurjeni letalci. Plombirani zobje, v katerih je zrak, in plini, ki so zaprti v človeškem telesu in se raztezajo, povzročajo naravnost neznosne bolečine. Na višinah med 9000 do 12.000 m j? potrebna stiskalna maska čez nos in usta, ki popolnoma spreobrača dihanje. Kisik s silo prodira v notranjost organizma; pljuča se preobrazijo v nekako stiskalno omaro. 'Vsako izdihanje s to napravo povzroča posebne napore. Letalec ne zmore niti-enega samega stavka; komaj po kaka nerazločna beseda prihaja iz njegovih ust. Na višini nad 13.000 metrov je stiskalno dihanje še komaj mogoče. Srce in pljuča ne prenašata več silovitega notranjega pritiska, k: nastaja zaradi čedalje šibkejšega zunanjega zračnega pritiska. Zato je treba telo letalca postaviti pod ■umetni pritisk, za kar služijo posebna oblačila na pritisk ali pa kabine pod določenim pritiskom. Pilot, ki sedaj leti visoko nad oblaki, se ne more opirati inia nobeno orientacijsko točko. Grozi pa mu tudi še tako imenovana »psev-do kratkovidnost«. Svoj pogled u-smerja na neko pri-vidno točko in zato pravočasno ne opazi- bližajo čega se sovražnega letalca. Celo svetloba se spremefli.-ai -rsz-rez varovalnih oblačil kri v pravem pomenu besede »zavrela«, ne zato, ker bi bilo tako »vroče«, pač pa zato, ker pri oslabljenem pritisku Spomini Petra Haradžordžegiča Pri ameriškem založništvu G. P. Puitnam’s Sons so končno izšli že dolgo napovedani spomini zadnjega jugoslovanskega kralja Petra II. Karadžordieviča. Knjiga, katere naslov je »Kraljeva dediščina« (A King’s Heritage), stane 5 dolarjev, in »New York Times« je o njej objavil obširno, sicer pristransko pisano poročilo, iz katerega so vzet.: ■tudi podatki za ta prikaz. Kakor znano je,bilo Petru U. e-najsi let, ko ga je 1. 1934 v angleškem collegu doletela vest, da je bil v Marseillu ubit njegov oče Aleksander. V istem trenutku je zanj minila brezskrbna mladost in vrniti se je moral v Beograd. Peter opisuje svojega očeta kot velikega državnika, kateremu so vzeli ■življenje tuji plačanci. Dokler je namesto dečka vladal njegov stric princ Pavel (katerega sin se bo zdaj poročil z najstarejšo hčerko nekdanjega italijanskega kralja), je Peter dopolnjeval svojo izobrazbo ter se je predajal svojim najljubšim športom: avtomobilizmu, vožnji z motornimi čolni in letalstvu. Toda leto 1941 ga je naenkrat obremenilo z vso težo vladarske odgovornosti. Kraljevska vlada je namreč brez Petrovega znanja to proti volji večine jugoslovanskih narodov podpisala sporazum z osnimi silami. Skupina mlajših častnikov je orgar nkirala državni udar in Peter je postal vsaj formalno njihov vodja. Nekdanji kralj živo opisuje tedanje dogodke, priprave za obrambo, nemški napad, zlom, be.g v zasneženo Crno goro in odtod v tujino. Ti deli njegovih spominov mehotč spominjajo na usodo, kakršno sta v prvi svetovni vojni doživela njegov ded to oče, ko sta se čez Albanijo zatekla na Krf. Sledi opis medvojnega političnega dogajanja, potovanj v Združene države, Veliko Britanijo in na Bližnji vzhod ter naporov, da bi si o-hranil prestol. Kritika priznava Petru, da je ta del svojih spominov napisal z žarom odkrito in resnicoljubno. Vsako vprašanje osvetli z vseh strani in šele nato izreka svoje mnenje. Predvsem brani Peter generala Dražo Mihajloviča, ki je v Evropi prvi dvignil zastvo notranjega oboroženega odpora. Kot narodnjak to demokrat je hotel Mihajlovič rešiti Jugoslavijo pred komunistično diktaturo. Ce v tem ni uspel, ni toliko njegova krivda, kot krivda tistih sil, katerim je bj- lo vseeno koliko bodo jugoslovanski narodi pretrpeli, samo da bodo vezali sovražne sile. Iz Petrovih spominov veje veliko razočaranje nad Zavezniki,, katerim nekdanji kralj očita, da so ga prevarali in ga »dvakrat križali«. Ko je izgubil prestol, je mladi krali skušal rešiti vsaj svoj zakon. Toda. kakor pravi, tudi v tem ni uspe!. Razočaran živ.i sedaj na svoji farmi pri Parizu. Kritik .v »New York Timesu« dodaja, da mora ta zgodba dečka-kra-l’a, ki se je znašel v vrtincu dogodkov, ki so bili preveliki, da Iv jih obvladal, vplivati na vsakogar, ki nima kamenitega srca. Vsekakor imajo spomini Petra Karadžor-djeviča važno dokumentarno vrednost za vsakogar, ki se zanima za jugoslovansko zgodovino in politično problematiko. sproščeni plini odhajajo v majhnih nevidnih mehurčkih. Pri 24.0UU metrih višine postaja zunanji zrak stiupen, ker se del kisika pretvarja v ozon, ki razjeda gumi, Kovine in pljuča. Življenje je mogoče le se v hermetično zaprti kuDmi pod pritiskom in z lastnim dovajanjem zraka v organizem. Do teh zračnih plasti so piloti žu dospeli. Višinski rekord znaša 27 tisoč metrov. Pri 35.000 metrov višine pričenjajo nevarnosti kozmičnega obsevanja in torne vročine. Končno pilota ograža pri pospeševanju hitrosti in pri spreminjanju smeri povečana težnost, ki mu »vleče« kri jz glave. Proti vsem tem nevarnostim zavarujejo pilota 5 posebno opremo. Na spopolnitvi te opreme delujejo skoro vse znanosti, fiziologi in neu-rologi, atomski fiziki, elektronski strokovnjaki in psihologi, biologi to strokovnjaki za nadzvočne polete. Posebna oblačila na pritisk z vrvicami precej na tesno pritrdijo na telo in ude. Po šivih 59 nameščene cevi, ki sp priključene na kisikovo omrežje. Te cevi se avtomatično napihnejo, kar povzroča močan pritisk na t^lo. Na ta način stisnejo Jile in mišičje tfr povzroča jo * tem prjtiPFitisk telesa. Cez to oblačilo oblečejo pilotu »G-obleko«. Ta j« »estavljena Jz gumijastih bližin, -id segajo čez trebuh, stegna in meča. Te blazin« preprečujejo, da bi stekalo preveč krvi v noge Nato sledita še dve garnituri: va-tirana kombineža proti mrazu >n nepremočljiva vreča, za primer, da bi moral pilot odskočiti to bi pri tem padel v morje. Tako zapakirani pilot pa bi se »v lastnem soku spražil«. Zato nosi pilot na koži še hladilno obleko iz dvojnega najlona, ki je s posebno odprtino zvezana s klimatično napravo letala. Tako kroži po vsem telesu stalno svež zrak. Ko se zrak segreje, sproži posebno zaklopko, skozi katero uhaja segreti zrak. K tem petkratnim oblačilom spada še stiskalna čelada z električno kurjenim vizirjem iz Plexi stekla. Nadalje pasovje za pleča in trebuh, padalo, plavalni jopič to posebni vali z rezervnim kisikom; za primer odskoka pa še nož, žepna svetilki in -pištola. Tak pilot je v resnici pravo strašilo. S tako ooremo letati v stratosfero z nadzvočno hitrostjo in se pri tem še boriti, res ni predobro. »Operacija izigrauanje“ Vpogled o „Dr jšt o slovenskih srednješolcev* Mladini posveča vsmk totalitaristična režim prav posebno pozornost, ker se zaveda., da je ta zanj vir nov.h pristašev ali pa novih nasprotnikov. Zato se tudi titovski komunisti, tako doma kakor tudi v .zamejstvu, z vsemi silami trudi-.0 ,da bi si pridobili čim več simpatizerjev med mladino. Tako imar jo v Trstu na svojem živopestrem bazarju v .ulici Roma 15-H ustanovo, kjer formirajo svojo slovensko mladino ali pa vsaj nevtralizirajo morebitne nasprotnike. Gre z* ■t. im. »Društvo slovenskih srednješolcev« (DSS), ki si ga hočemo nekoliko podrobneje ogledati. Društvo, ki ga formalno upravljajo dijaki, dejansko pa razni duhovni očetje k osebah dobro poznanih partijcev in komunističnih — pandon, socialističnih plačancev, ima na zunaj nedolžna to silno privlačna gesla in cilje. Ko agitirajo med dijaki za vstop v društvo, na debelo razlagajo: da se -morajo dijaki tudi izven šole shajati,- se medsebojno spoznavati ir se skupno zabavati; da je to edino slovensko dijaško društvo; dai mor« biti mladina složna in enotna ter dopriinašat! k skupnemu boju za slovensko stvar itd. itd. Pa poglejmo, kakšni to rtmiini cilji, ki jih organizacija zasleduje. Predvsem smo si na jasnem o nečem: nihče ne trdi, da hočejo ti-tovci napraviti iz dijakov sarr-e SKOJ-evce to prepričane komuniste. Hoteli bi sicer že, a toliko soli imajo še vedno v glavi, da vedo, da s tem ne bi uspeli. Pač pa hočejo nekaj drugega: v jprvi fazi nevtralizirati svoje eventualne bodmče po~ litične nasprotnike, t. j. preprečiti, da bi doslej svetovnonazorsko še neopredeljeni in nezreli mladi ljudje postali kdaj njihovi sovrainiki. V drugi fazi pa skušajo napraviti iz nekaterih, Ki »dobro« obetajo, tudi svoje sleoe privržence. Vendar pa je zanje prva faza znatno važnejša, ker vedo, da se jih bo do druge povzpelo mnogo manj. S tem, da njihov nekdanji nasprotnik in sedanji član reče, in sicer iz lastnega nagiba, da je društvo popolnoma nedolžna dijaška organizacija, so pri njem svoj glavni cilj dosegli prav kot pri onem, ki se vrne s počitnic ali izileta v NAROBE SVET... V bližini jugoslovanske meje, na albanskem ozemlju, je kmetiček, ki živi na samotni kmetiji, našel pred dobrim letom v osamljenem brlogu ir-i volčje mladice. Morda je volkuljo, ki je vdrla v ogrado, da bi preskrbela mladičem mladega kozi.čka, zadela smrt. Morda so j>) opili pastirji ali graničarji; kdo ji to vedel? Mladiči so bili na tem, da jih pobere ilaikcta. Jokali so, morda tudi ulili. R^di bi pac živeli. Lakota je zmehčala njihovo uporno nrav, divjaštvo je čudovito ugašalo v okrutnih podedovalnih srcih. Vse to je občutil Ahmed Cengič ob pogledu na -tri volčje mladiče. Zasmilili so se mu. Pozabil je na maščevanje; volkovi so mu v preteklosti odnesli marsikako ovco... Pobral jih je, ; n j to naložil v svojo krušno torbo. Doma jih je krmil z mlekom, močnikom in ovsenjakom. Rasli so kot .rastejo junaki po albanskih in srbskih gorah. Postali so postavni in močni orjaki, pravi izpitani volkovi pač. Nič niso utrpeli na svoji privrženosti nasproti svojemu rešitelju in krušnemu o-čatu. Vzgajal jih je kot pse čuvaje, varovali so mu perutnino in drobnico; .bili so mu zvesti in vdani, hvaležni za .življenje in oskrbo. Nikoli Ahmed ni imel boljših čuvajev. Vojna in revolucija sta divjali tudi po albanskih gorah. Gorel-i so domovi, umirali so gospodarji samotnih vasi, mnogi psi so osiroteli, lakota jih je preganjala, stiska jih je družila. Uvrščali so se v tolpe in napadali osamljene domove. Taka tolpa, podivjanih psov je neko zgodnje jutro napadla dom Ahmeda Cengiča. Vnela se je divja, neusmiljena borba na življenj; in smrt. Borba, ki jo podžiga krvno, sorodniško sovraštvo; borba neomejene nevoščljivosti in zavis*-nega pohlepa; resnični bratomorni pokol. Samo dva podivjana psa sta odnesla pete, devet pasjih mrcin je obležalo na .bojišču. Trije volkovi iso odnesli vsak po nekaj krvavih prask. Revolucija je zajela .tudi živalski svet... FLRJ in naenkrat vidi tam vse normalno in »nič hudega«. Za dosego te nevtralizacije mladine »porabljajo komunistični dirigenti v glavnem dvoje sredstev: zlorabo narodnostnih idealov te*-rušenje morale to vere. " Zloraba narodnostnih idealov Staro taktiko Mi se jirn.de. doJ»r;> obnesla med rdečo revolucijo, u-porabljajo titovski komunisti -tud' danes, in to zlastii.medni mladino, ker ta v glavnem še ne pozna kritičnega. gledanja na njihovo preteklo ia sedanje početje. 3 privlačnimi gesli p skupnosti, narodni zavednosti ipd. po eni strani vabijo in privlačujejo mladino,-, ker vedo, da je primorski človeka, slasti v vprašanju narodnosti najbolj občutljiv in najlaže dostopen. Po drugi strani pa skrbno pazijo, da zavzame -to slovenstvo Je oni ,oi*eg, ki ga sami žeji jo, potrebujejo in sploh dopuščajo: vzgojiti hočejo slovensko govoreče komuniste beograjskega »socialističnega*, tjpa. V kolikor jim to qe uspe, uporabljajo tudi druge serume. Z« nj& 'je važno le, da mladina ne goji edino pravega slovenstva, ker vedo, da je to istovetno z neizprosno borbo proti vsakemu komunizmu.. Tako gojijo med drugimi manpili zlasti nek svojevrsten tip slovenstva, ki bi mu lahko reklii »tržeštvp«. Ta čudovito spominja na, »slogo med obema narodnos-tima v Trstu« (či-taj: komunistična fratelanc^ med titovci in ital. komunisti - soc' lji-sti). V znamenju tega č^dpega *io-venstva je. bila tudi jesenifce papt-pozna predstava z mogočn m naslovom »Dan tržaške mladine«, pri katerem je imelo glavni dele^ž prjv DSS, v kolikor lahko sploh deluje samostojno brez blagoslova partijske centrale. O slovenski rpladtoi •tu ni bilo mnogo govori^;. šp vež: slišali smo .italijanski .govor to leg slovenske je v.is^a .judi' laska zastava (seveda obe izkaženi s peterokrakim simbolom krvi'to nasilja). In slovenska mladina jim je v trumah nasedla. Po koroškem in gorišketn »socialističnem« eksperimentu (da se omejimo iia, zamejstvo) je torej na vrsti’'Trst in slovenski dijaki se še veejno ne zavedajo, da so (vs j ogroirina pečina) nehote in nezavedno pomočniki grobarjev slovenstva pa Tržaškem. Zdaj se to društvo pripravlja tudi na izdajanje svojega časopisa, ld bo brez dvom? premišljeno urejevan, '.saj bo šel preko, treh cenzur: partijske, društvene )n šeJe, ..nazadnje tudi preko uredniške. Ne dvomimo, da bo poln svetlih idealov in »načelnih« člankov. Radovedni smo le, če bodo že takoj v začetku pisali tudi v stilu člankov, .‘ki jih izpod okornega peresa tovariša Stoke zadnje čase objavlja, »tovariša bodočega lista, »Prim. dnevnik«, pač v pomanjkanju česa prebav-ljivejšega. Zanima nas v kaki obliki bodo dijakom servirali »približevanje italijanskim socialističnim množicam« :to pa čudovito »jugoslovansko diplomatsko zmago ob rešitvi tržaškega vprašanja« (za komuniste to namreč ni kompromis,''ampak že kar rešitev!). Dobro se zavedajo, da tu nimajo o-praviti z odraslimi bralci »Prim. dnevnika«, ki so marsikdaj že vsega siti in le še apatično gledajo, kaj vse bodo njihovi »ljudski zastopniki« še počeli. Mladim bralcem bodo morali najnovejšo' frate-lanco v socialističnem plašču podajati silno oprezno to počasi, da s*; ne bo zgodilo, da bi kdo že med (Nadaljevanje na 4. strani) POP ČRTO LITERARNE VAJE Izšla je 1. številka VII. letnika Literarnih vaj. 2e na prv.i pogled jih je človek vesel, ker so tako prikupne oblike. Letos ne opažamo v njih več linorezov, temveč le fotografije in slike. Le na prvii strani ovitka je lesorez (Barkovlje »Por-tič«), ki .ga je izdelal prof. Černigoj. Zadnji dve strani platnic sla posvečeni zankam in ugankam, kot je bilo v navadi tudi prejšnja leta. Vsebine je 32 strani. Prvih, 21 strani je posvečenih izvirnim literarnim spisom, naslednjih enajst pa poročilom in razpravljanju. Pri kulturnih novostih poroča prof. Martin Jevnikar o pomenu in de-fih pisatelja K sa v er ja Meška, ki obhaja letos 80-letnico svojega življenja. Sestavek je opremljen z naj-novejšo fotografijo pisatelja. Prof Rado Lenček poroča o drugem delu Turnškove knjige Od morja do Triglava, ki je1 letos izšla v Trstu. Nato je poročilo o novi mladinski revi.ii Galeb, kritične misli prof. Jožeta Peterlina o treh igrah Slovenskega narodnega gledališča ter anonimno poročilo o Sulinovi dramatizaciji Prešernovega Krsta pri Savici. Nato razpravlja prof. J. Kanada o tem, zakaj menja drevje jeseni barvo, vrat. Bojan Pavletič o športu, kot zaključek pa slede sporočila uredništva. List je vsebinsko razdeljen nekako v dva. dela, literarnega in znanstveno kritičnega. Od teh je le pr- vi prav dijaško delo, ker drugega pišejo profesorji. S tem sicer revija pridobi na svoji vrednosti, ni pa več čisto dijaški list. Ljubitelje mladine in leposlovja zanima predvsem prvi delčki so ga spisali dijaki. Ti predstavljajo naš literarni pa tudi narodni naraščaj. Uvodno povest, ki .bo izhajala v nadaljevanjih, je spisal sedmošolec Emil Cuk. Naslov ji je Študent Kairel. Povest je zajeta iz življenja tukajšnjega ljudstva. Prva številka prinaša šele uvod: prikaže nam ljudi S Krasa, kako v torklji stiskajo olje. Spoznamo Antona in Andreja Puntarja, katerih last je stiskailnica olja, dalje Andreja Pu-tko, čigar oljke pravkar stiskajo, starega Lojza Potokarja in njegovega vnuka Karla, bodočega študenta in glavnega junaka povesti, in dalje: (Rudija1 (Zalokarja, ki se poteguje za ljubezen Ančke, ene Potokarjevih hčerž. Nato vidimo mladega študenta pred župnikom, ki mu daje zadnje nasvete za sprejemni izpit v gimnazijo in že koraka z materjo Franco v mesto, da postane študent. Kako se bo povest razvijala, bomo izvedeli v naslednjih številkah. Upamo, da bo zanimiva. Zaenkrat bi na račun mladega pisatelja mogli reči. le to, da nam je v uvodu predstavil preveč ljudi in preveč imen tako rekoč v isti sapi, tako da jih le s trudom lahko ločimo enega od drugega. Dve nežni lirski pesmi priobčuje Milena. Osmošolec Ferdo Ščuka podaja na zabaven način doživljaje dveh študentov na počitniškem potovanju. Prof. ing. Schart posveča spominski članek pokojnemu profesorju Vladimiru Žitku. Eva Žnideršič iz II. r. višje klasične gimnazije priobčuje črtico o dveh prijateljicah pod naslovom Neva, šesto-šolec Karel Sedmak Kriški motiv, petošolka Tatjana Godina okroglo pesmico Trgatev, sedmošolka Vijolica Fonda črtico Berač, učiteljišč-nies Lida Debelli opisuje svoje doživetje Pred Miklavžem, absolvent učiteljišča Edvin Svab podaje v literarni obliki socialen motiv Grbasta Sračka, .zaključuje' pa ta del petošolka Bruna Pertot s pesmijo Jesen. Vse naštete mlade literarne delavce že poznamo iz Literarnih vaj prejšnjih letnikov, zato nam daje-je upanje, da jim bo postalo s časom oblikovanje slovenske lepe besede trajno veselje in celo potreba. Opažamo pa nekaj drugega.: da nima ta številka nobenega prispevka naših najmlajših dijakov iz nižje gimnazije in iz strokovnih šol. Kakor je res, da je dijaški list s prispevki starejših pridobil na kakovosti, tako je tudi res, da preti Literarnim vajam nevarnost, da o-stanejo z leti brez sodelavcev, če ne .bodo imele naraščaja. A Literarnim vajam, ki so si ustvarile ta-lep ugled ne le med dijaštvom, temvež tudi med vsemi narodnjaki, elimo vse prej kakor to. Stoletnica rojstva Wilde-a Leta 1854 se je rodil na Irskem znameniti pisatelj in dramaturg Oskar Wilde. O njegovi osebnosti izobraženi svet še vedno razpravlja kakor takrat, ko sta ga Pariz in London opravljala zaradi njegove ekscentričnosti. Ko je obiskoval oxford-sko vseučilišče, je bil že znan leposlovec in ognjevit govornik. Pozneje so ga stalno vabili na večerje prosvetni krožki, kamor je zahajal v žametni obleki s čipkami, s kratkimi hlačami in z lilijo ali sončnico v gumbnici. Vse to je vzbujalo seveda veliko pozornost. Najibogatejšl in najbolj oholi mladeniči v Londonu so posnemali njegovo čudaštvo, tako v govoru kakor v oblačilih in razbrzdanem življenju. Literarno spada O. Wilde k novi romantični struji XIX. stoletja, k dekadentom »fin de siecle«, to značilnost njegovega leposlovja m i*-raža posebno v romanu »Slika. Do-riana' Graya« (The pioture of Do-rian Giray), ki je povzročila svoje-časno pdhujšljivo kritiko. Avtor predstavlja v tem romanu Lepoto kot cilj človeškega stremljenja !u vzvišenost umetnika nad človeškimi zakoni, ter izraža s svojimi a-forizmi zaničevanje ali skepticizem napram človeku v njegovih medsebojnih odnosih. O časnikarjih pravi:’ »Nesramno obnašanje ustvarja časnikarje!« O ženskah: Kaj je nevredna ženska? »Tista vrsta žensk, ki se je moški nikoli ne naveliča.« Ali še: »Zenske ravnajo z nami (moškimi) kakor človeštvo ravna z bogovi: nas obožujejo in stalno nadlegujejo, da storimo nekaj zanje.« Ali: »Nobena ženska ni genialna, je samo dekorativni spol. 2enske nimajo nikoli kaj reči, toda ko govorijo, povedo to na duhovit način. Ženske predstavljajo triumf materije nad razumom.« O poroki se izraža še bolj negativno: »Edina privlačnost poroke je dejstvo, da je na obeh straneh potrebna. goljufija.« Življenje je zanj »grdih petnajst minut s krasnimi trenutki«. Toda njegova dramska dela predstavljajo zares velik uspeh v XIX. stoletju; so briljantne, in v govoru spominjajo na tradicionalni, francoski način. Osebe, ki izgledajo na videz ustvarjene samo za smeh, povzročajo v resnici v poslušalcih kriticizem .bodisi družbe kakor moralnega in socialnega reda te dobe. Ta protest pa je precej skrit za kulisami to ni posebno izrazit. Nekatera njegova dramska dela so postala svetovno znana, -kot o. pr. »Idealni mož« (An Ideal hus-band), »Važno je imenovati se Ernest« (The importance of being Earnest)< in »Pahljača gospe WSn-dermere« (Lady Windermere’s fan). Njegov sloves pa ga ni mogel rešiti dvoletne ječe, kajti pisatelj je vodil precej vihravo življenje to je obiskoval preveč pogosto »poseb-, no proslulo londonsko okolje. Ko se je vrnil iz ječe, je odšel v Pariz, kjer je povziročal policiji .precej dela. i...!.. 1:. mu,» Puritanski Angleži mu ja iso nikoli odpustili čudaških grehov in še danes ga ne slavijo. Ma|o, komaj vidno ploščico so mu postavili na rojstno hišo v Dublinu, ){i spominja na stoletno obletnico njegovega rojstva. Drugega nič! Žalostna usoda za umetnika, k} se v svojem romanu »Dorian -Graj'« takole izraža o slovesu: »§labo go- vorijo o nas, toda slabše je, če sploh ne .govorijo o nas,« Ali je morda slutil, da 'ga bodo potomci pozabili? VESTI s TRŽAS K E G A »Operacija iziqrauanje“ nooo oou5*uo radifske poslale Z ojiokom št. 30 Vladnega generalnega komisarja za Tržaško ozemlje je bil imenovan za izrednega komisarja Tržaške radijske ustanove ing. Viitorio Malinverni, ki je s tem nadomestil dr. Enrica Martinija. Ing. Malinverni je poslovodja založništva Italijanske radijske in televizijske družbe in ravnatelj tednika »Radiocorriere«. Z istim odlokom je bilo tudi določeno, da bo imenovana posebna komisija treh Slanov, kateri ho poverjeno nadzorstvo nad Tržaško radijsko ustanovo. Vladni generalni komisar je medtem tudi že imenoval njene člane. Tvorijo jo: prof. Renato Lefevre, predsednik odseka iza italijanski tisk pri predsedni-štvu vlade, ki trenutno vodi tiskovni in. informacijski urad Vladnega generalnega komisariata, odvetnik Giovanni Tanasco, predsednik Pokrajinskega odbora, in dr. Umber-to Chiriaco, načelnik finančnega odseke Komisariata. Komisiji predseduje prof. Renato Lefevre. Komisija bo imela iste pravice in dolžnosti, kakor jih ima pri Italijanski radijski in televizijski družbi italijanska parlamentarna komisija. Predvidena je bila že v ustanovni listini Tržaške radijska ustanove, toda zavezniške oblasti je nikdar niso imenovale. V trenutku, ko priznavamo upravičenost javnega nadzorstva nad delom in gospodarjenjem v tako važni kulturni in politični ustano- vi kot je danes Radio, pa le mislimo, da bi morale odgovorne oblasti tudi .zajamčiti, da bi bile pri Tržaški radijski ustanovi primerno upoštevane želje in potrebe slovenskega prebivalstva, kateremu je namenjena postaja Radio Trst II Njeni programi obsegajo vendar nad polovico vseh v Trstu ustvarjenih radijskih programov, v komisiji, ki naj nad,žira Tržaško radijsko ustanovo, pa ' nobenega Slovenca. Ali ne bi bil čas, da se imenuje posebne komisije ali pri- merne odbore, morda ločene, ki bi od časa do časa izrekali mnenja in želje glede radijskih programov Radia Trst I in Radia Trst XI. Sele tako bi obe radijski postaji dejan-' sko postali last prebivalstva, kateremu naj bi služili. Obfiinsfaa seja v Nabrežini V torek je bila prva redna seja občinskega sveta občine Devin-Ni-torežina iz jesenskega zasedanja. Obširnejše poročilo zaradi pomanjkanja prostora objavimo v prihodnji številki. IfflMnci na Radiu Pevsko društvo »Avgust Tanc^« nastopi v nedelja, dne 5. decembra t. 1. ob 17. uri na Radiu Trst II. Po končanem koncertu bo sestanek pevskega zbora v Skednju. Vabljeni vsi prijatelji, da ob obujanju spominov iz preteklosti naredim 1 načrte za svoje delovanje v bodočnosti. OBVESTILO iSLndikat slovenskih šolnikov na .STO priredi dne 7. decembra ob 19.30 »MIKLAVŽEVANJE« v prostorih restavracije »Suban«. Nastopila bosta odličen orkester ter Miklavž s peklenščki. ■Vabljeni so vssi šolniki in njih pri.atelji. Vabila so na razpolago na sedežu Sindikata od 29. nov. do 4. dec. od 17. do 19. ure. V tem času prejemamo tudi darila. Zlasti priporočamo točnost, da bo vsa prireditev izpadla bolj kompaktno in famrliarao. Anglija kliče Slovenci na Angleškem bi radi kupili prostore, ki bi nudili streho njihovim društvom in kjer bi ime- li prireditve. Prav tako tudi pn> store za one, ki pridejo sem na krajši ali daljši obisk. Zato smo o-snovali od>bor, ki naj bi zbral zadostna sredstva za nakup primerne stavbe. Res nas ni veliko in tudi bogati nismo, da bi mogli sami izvesti to nalogo. Zato se obračamo na vse Slovence za pomoč. Hvaležni .bomo za vsak najmanjši dar, ki ga, prosimo, pošljite ha upravo »Demokracije«, ki w. prijaznosti sprejema darove. Vsem pa vnaprej: Bog povrni! Odbor za »Naš dom« v Londonu Tečaj Angleščine Sporočamo zanimancem, ki imajo namen učiti se angleškega jezika, da' se vrši tečaj za začetnike vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 19. qre v ul. Machiavelli 22-11.. Stanovanjska beda in pristanišče predmet zadnje seje občinskega sveta iNa seji 30. novembra se je svetovalec prof. Dulci (soc.-dem.) spominjal s toplimi besedami pok. Edmunda Pueclierja, bivšega conskega predsednika in moža. ki ji? dosti storil za razvoj 'ljudske prosvete v Trstu. Svetnik PaJajdin Osoc.-dem.) je protestiral proti odlikovanju spomina s s.trani vojaške oblasti, bivšega tržaškega policijskega komisarja Gaetana Colottija. ki je po zlodej,stvih v »Nesrečni vili« (»Villa triste«) v ulici Belk>-zguardo ostal v žalostnem spominu tržaških Italjja.nov in Slovencev. Občinski svet je enodušno da! du-ška svojemu ogorčenju nad takim odlikovanjem. Na vprašanje, zakaj se ne nakažejo stanovanja, ki jih je fespra«-nila bivša vojaška uprava, potrebnim družinam, je odgovoril odbornik prof. 'Dulci. Občina se je obr- TRŽAŠKI PREPIHI Vse le ne teče kot po olju Titovski komunizem je od svoje polastitve oblasti v Jugoslaviji sproti dokazoval svojo popolno ne sposobnost in praznoglavost pri obravnavanju in, izvajanju gospodarskih vprašanj. Pod taktirko tisoč-umetnjakarja, pok. Borisa Kidriča, so eksperimentirali dan in noč, dan in noč so izdajali uredbe in dan in noč so jih tudi preklicevali. Z vsako sprotno uredbo so obsojali prejšnjo, in slavo prepevali tisti, ki .:o jo trenutno uvajali, da jo naslednji dan razveljavijo in prekolnejo. Ta vrtoglavi film popolne gospodarske brezglavosti se vrti že polnih deset let. K sreči Jugoslavija ni najsii-omašnejša država. naTava ji ni bila skopa. Kaj bi ta režim storil na manj plodovitih tleh? Pred kratkim se je z gospodarskimi. in socialnimi vprašanji pričel -ukvarjal! sam vrhovni titovski policaj Rankovič. Njegove krojaške iti glavnjaške (Glavnjača je beograjska Lubjenka!) vrline in spodobnosti naj bi potolažile lačne želodce, oblekle in obule narod, >1 so ga spravili na beraško palico. »Tovarne delavcem!« so kričali pred nekaj Mi poklicni komunistični pohajači. Sedaj pa prvi policaj v državi ugotavlja, da so te »delavske tovarne« največje izko-ri-šcevalke ljudstva, ker navijajo cene in porivajo draginjo v astronomske višine. Tako so grešni kozli zopet delavci in »njihove to varne«. Pa H> se zopet spravili na delo pokticijLpoJiajači, da »prepričujejo narod«, da mu dokažejo, da Rankovič et Ko., nis<> ničesar krivi, pač pa so krive suše in poplave, ob pomanjkanju teh pa delavčj. Poklicni, prevaranti, pa topot v Beogradu niso imeli sreče.' Ljudi niso prepričali, pač pa- so ljudje njih prepričali, d« so le žalostne lutke.režimu in jih nagnali... ■>< Sedaj kliče na pomoč partij« svoje celice. Izgleda pa vse, da s partijsko disciplino teče več tako, kakor v preteklosti. Pravijo, da je celo partijski prvak v Beogradu >> gorčejio zaklical: »V kapitalističnih državah bi vlada, ki vodi tako gospodarsko politiko, že davno padla!« Bogve, ali je ta prvak še na svobodi in pri -živlenju? Mnogo jo gnilega v državi Titovi ni... M-r Nezanesljiva komunistična slava Naročniki sovjetske enciklopedije so prejeli od založbe ta-le dopis: »Vljudno Vas naprošamo, da s pomočjo britvice izrežete iz petega zvezka enciklopedije strani 21 do 24 in jih. nadomestite s priloženimi listi.« — Strani 21 do 24 vsebujejo namreč obširni in z vsemi bizantinskimi neokusnostmi opremljen življenjepis bivšega notranjega ministra Berje. Nadomestni listi vsebujejo pod črko B Beringovo morje ,in popise lova na kite v tem morju s celostranskimi fotografija-, mi. Komunistična resnica je pač spremenljiva kot aprilsko vreme. Če državni poglavarji obiščejo Švico... V časih ko nekatere državne poglavarje napada mrzlica obiskovanja, je zanimivo zadržanje demokratične Švice glede državnih obiskov. Od preteklega četrtka do sobote je Švico obiskal abesinski cesar Ha.ile Selassie. Po obisku nemškega cesarja Viljema II., ki se je 1. 1912 sam povabil na vojaške vaje švicarski armade, je abesinski cesar prvi državni poglavar, ki je obiskal švicarsko republiko. Želji cesarja, da obišče Švico, je švicarski zvezni svet z veseljem u- Darujte za „NAŠ DOM« v Londonu Darove sprejema uprava Demokracije stregel. Državnopravni pomisleki prepovedujejo namreč zveznemu svetu, d« bi državne poglavarje sam vabil v gosto. Zgodilo bi se namreč lahko, da bi nekdo po vseh pravilih olike želel, da Švicarji s svoje strani vrnejo obisk. Taka vrnitev obiska bi sprožila celo vrst-} še nerešenih vprašanj. Po švicarski ustav.i ni predsednik zveznega sveta državni poglavar, pač pa je državni poglavar zvezni svet »in cor-pore«. Temu pa ustava prepoveduje odhod v tujino. To sipino švicarske ustave so ob obisku abesinskega cesarja, ki je prispel v Švico na lastno željo, srečno obšli. Švica, kljub svojemu sorazmernemu bogastvu, nima ni'i dvornih, niti posebnih vlakov, zo to so Švicarjem priskočili na pomoč Nemci, s svojo garnituro, v kateri se je nekdaj vozaril Adolf Hitler. -beh. zlasti pa še v drugi se je povzpel na resnično umetniško višino. Zlasti moramo pohvalno omeniti nadvse jasno in razločno dikcijo. Na klavirju ga je spremljala Manica Klakočer, ki se je v ffvoje (Nadaljevanje s 3. strani) »zdravljenjem« spregledal, kot se je dogajalo v Gorici, ko je »Soča« v članku »Mladini nuditi širša obzorja« le prehitro označila narodnostno vprašanje zo »starokopitno in preživelo«! Doživljamo torej neverjeten paradoks: pod krinko načel slovenstva ubijajo v mladih srcih prav načela slovenstva! Od poštenosti in naravne inteligence naših dijakov je sedaj odvisno, če se •bodo pustili na ta način reducirati v brezliko gmoto, s katero bodo lahko titovski mladinski- demagogi počenjali poljubne politične pustolovščine. Prvi izpit s dš red rije šol c i »sijajno« opravili. Glasil' se je: »Giarnata della -gioVentii iriestina«! Rušenje morale in vere Drugo sredstvo, s katerim hoče jo rrjladim ljudem že vnaprej odbiti v.Sako morebitno' protikomunistično ost, je rušenje morale in vere. Nočemo trditi, da to delajo od-, krito in z glasnim odobravanjem. Neizpodbitno pa drži, da njihovi hierarhi tako pčrfidaost tolerirajo in skrivaj celo favorizirajo. Na tem že dolga ' leta prakticirajo njihovi kolegi v FLRJ. Saj se poznamo, tovariši: nobena skrivnost ni, kje je bil glavni vzrok, da so šli v prvih povojnih letih mladi ljudje v takem številu na mladinske proge. Komunistični priganjači so odkrili prav preprosto vabo, kj je bila obenem tudi nadomestilo za slabo hrano in nemarne higienske razmere: nudili so fantom n dekletom po delu plese in zabave, ki niso poznale mejž in nadzorstva. Poslužili So se torej podlega zlorabljanja človeških instinktov ter na- ta način vračali družinam in narodu načrtno pokvarjene ljudi. Taki jim pač ne morejo škodovati! DSS pa je elitna zamejska podružnica in dela zato mnogo elegantneje. Pustimo nji bova obnašanja »v domačem krogu« in poglejmo samo njihove izlete. Cena je vselej zelo ugodna (dinarje si pa vsi, od predsedniku dalje, le kupijo na tržaški črni bor zi!) in na izletih samih skrbno pazijo, da ne pride »bratska tržaški mladina« v neposreden stik z bedo in trpljenjem, ki ga preko meje ■seveda ni, ker ga pač zanje ne sme biti. Marsikateri daljši izlet se konča tako. da se fantje še več tednov potem hvalijo pred prijatelji, kaj vse so si dovolili prav zaradi 0-menjenega favoriziranja. Se 'več! Pripovedujejo, da je prišlo na od -borovi seji po nekem claljšem iz- Veličasten pogreb Vilme ffliličeue Nadvse žalosten dogodek je pretresel vso našo javnost: v petek, 26. t. m., se je smrtno ponesrečila dvanajstletna učenka Vilma Miličeva iz Briščikov. Mlada deklica je obiskovala II. razred nižje gimnazije. Vsak dan se je z vlakom vozila v Trst v šolo: po usodnem naključju pa s% je v petek pri izstopu na proseški postaji smrtno ponesrečila^ Smrt izredno nadarjenega, vedno nasmejanega in prikupnega dekletca je vzbudila splošno sočustvovanje pri starih in mladih. Izraz te iskrene žalosti se je predvsem pokazal' na veličastnem pogrebu, kakršnega Presek in Briščiki verjetna' že dolgo niso videli. Nepretrgane množice ljudi iz okoliških vasi in iz mesta, sorodniki, znanci, dijaki in profesorji so se zbirali ob hiši žalosti. Veliki venci, šopki cvetja, žalostinke pevskega zbora in proseške godbe — vse se je zgrinjalo ob dekličini krsti. Pretresljiv je bil pogled na belo oblečene deklice, sošolke in prijateljice pokojne Vilme. Mogoče je bil ta irrimer in pa složno sočustvovanje vseh prisotnjh, ne glede na stan in prepričanje, vsaj nekoliko v uteho nesrečni materi, vdovi. Res težka je usoda te žene, kateri je tragični dogodek ugrabil hčerko edinko, spomin na moža, padlega v pretekli vojni. Tako pokojna deklica svojega očeta sploh nikoli ni poznala. Težko prizadeti gospe materi naše najgloblje sožalje! t Odvetnik E. Ptrccher Preteklo nedeljo je v Trstu umrl dr. Edmondo Puecher, prvak socialistične stranke Julijske Benečije, ena najvažnejših osebnosti italijanskega javnega življenja. Bil je e-den izmed doslednih demokratov in zato so se ga ob njegovem odhodu v onostranstvo spomnili tudi mnogi Slovenci. Dr. Edmondo Puecher je bil rojen leta 1873 v Roveretu, toda že kot deček je prišel v Trst, kjer je deloval vse do svoje smrti. Njego- ve izredne sposobnosti so ga kmalu dvignile na, vidna mesta v Tržaški socialistični stranki. Bil je zaveden Italijan, toda vztrajno se js zavzemal za sožitje s Slovenci. Ko so avstrijske oblasti po prvi svetovni vojni zapustile naše mesto, je postal predsednik Narodnega odbora, ki je povabil italijanske čete v Trst. Kasneje kot socialist ni zavzemal javnih položajev, in priti je moralo šele leto 1943, ko je takoj po S. septembru ustanovil italijanski Odbor narodne osvoboditve, kateremu je tudi predsedoval. Nemci pa so prišli stvari na sled in dr. Puecher je bil poslan v Dachau, kjer je ostal vse do konca i>ojne. Vrnil se je v Trst bolan in zdelan Po enem letu pa je že toliko okreval, da je prevzel predsedstvo Cone, istočasno je bil predsednik Prizivnega odbora z a epuracijo in predsednik upravnega odbora Delavskih zadrug, katere je svoječa-sno pomagal ustanoviti. Tako je Puercherjevo ime tesno povezano z najvažnejšimi dogodki tržaške zgodovine zadnjih petdesetih let. Njegovo delo je bilo častno, in dosledno, spoštovan je bil od vseh, ki so ga imeli priliko spoznati, zato se tudi uredništvo naš egi lista pridružuje številnim izrazom sožalja, ki naj njegovim svojcem ob bridki izgubi dokažejo, da je v-gled dr. Edmonda Puec.herja, segal preko meja. v katere zaslepljenost, na žalost, običajno vklepa sedanje tržaško javno življenje. letu do precej burne deoai , ko ji predsednik očital članom, ua :t i>i-io Vaj ihovo obnašanje primemo z;. . . . neko poslopje. Moral pa jC u-tihniti, ker so mu -baje odborniki očitali isto! Da v takem okolju ne vzgajajo značajev, ni treba po •sebej poudarjati. Tudi ni težko u-ganiti, kakšno je njihovo stališč.' do vere. Zafrkavanje in -zasmehovanje je nijhovo orožje, ker par živijo v. takih razmerah, da nit-, pri -najboljši volji ne bi rriogli pr,-snemati svojih ljubljanskih vzornikov^ ki so med prostovoljnimi dvakrat mesečnimi urami verouka metali s hodnika v razredna vrata kamenje .ter tudi vdirali V razred-in odkrito zasmehovali kateheta i. sošolce. 'Na vsak .način pa so s ste njem, ki so ga dosegli meji tri-: škim dijaštvom, nemoralni komi.-nistični fuehrerji lahko kar izad-c-voljni in radovedni smo,, do kar-, .bodo šli'. To je torej dvoje sredstev, ki jii: -.tržaški iitovci uporabljajo,-za pr: dobivanje ozir. nevtraliziranje d - • jaške mladine. Poglejmo-še, kd-so člani tega društva, V glavnem gre tu za -tri tipe čli-nov,- K prvemu lahko prištevam ■■ prepričane komuniste, k drugem-poštene mlade slovenske idealist? • ki so jih prepričali, da je njihovo-članstvo ne samo pošteno, -temveč tudi narodna dolžnost dijaka ozi ■ ■ dijakinje. Tretja skupina pa je sestavljena iz menefregistov,. slučajnih ali s pretvezo pridobljenih čli-nov in takih, ki iščejo v diruštv'-t kakršnekoli male koristi, od naklonjenosti sošolcev do popusta, ki ga imajo redni člani na društvenih plesnih prireditvah. Ta treitja skupina, predstavlja najmanj dve trt-, tjini vseh. članov. Želimo pa teiv> in omlhi iz druge skupine, da bi čimprej- spregledali igro titovskih voditeljev in njih izigravanje toda bi, se kar najhitreje prepričat, da za zavednega fanta in pošten, dekle v podobni organizaciji ni na« -.sta. To ,pa naj storijo čimprej, kajti prej ali slej bomo pričeli društv-smatrati kot organizacijo za selek cijo ali celo avtosslekcijo pozitiv -nih in negativnih elementov me«) našimi srednješolci. Saj smo si nn jasnem: v ulici Roma prav gotov > nima sedeža pozitivni element! V zvezi z »edinim« slovenskin> dijaškim društvom pa hočemo obločno pribiti še nekaj. Tudi- nep--litični pustolovci imajo svoje »ed -ne« organizacije, pa zato še ni n -kjer rečeno, da morajo- -ljudje Iks-v trumah vstopati vanje. Zato je dolžnost vsakega člana, ki s svojim razumom in srcem spozna, d je DSS za pravo slovenstvo v vmi] pogledih nesprejemljivo in škodljivo, da iz društva izstopi. Tak vsaj simbolično zmanjša škodljivo delovanje DSS in se pri tem »delu« ne kompromitira. Kajti iz a-.ritmefike vemo, da je ničlo še vedno več kakor - 1 . Staršem pa svetujemo, naj se p,\: svojih sinovih in hčerkah pravočasno pozanimajo, če ni morda tudi med njimi kdo skrivaj ali j>< pomoti zašel v druščino, ki se jo bo nekoč še sramoval in čutil na sebi njene pogubne vplive. Damo s morda še ni prepozno. H ISA Z MALO KMETIJO IN GOSPODARSKIM POSLOPJEM naprodaj v Nabrežini. — Naslov v uredništvu lista. Odgovorni urednik: Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu Darilne pakete za Jugoslavijo in druge države razpošilja tvrdka HLASKA Š. H A V E R I C TRST - ulica S. Lazzaro 13-1 Tel. 35-658 Zajamčeno prvovrstno blago po najugodnejših cenah Potne liste in vizume ter uradne listine, prevode v In 1z tujih jezikov, overovljenje uradnih aktov, izpolnjevanje prošenj za potovanje v FLRJ in izročanje Delegaciji v rešitev. — Izposluje v toku dneva anagraf-ske listine, kot krstni in državljanski list ipd. Vse za majhen honorar AGENCIJA CELERITAS TRST ■ Ul. Machiavelli 13 - Tal. 31-404