Štev. 38. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 19. september 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na up-ravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajine Oglase sprejema ured ništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 D., v» Poslanom« 2-50 D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo, Nešterni gospodje, šteri so iz drügih krajov prišli k nam i šteri naših domačih razmer ne poznajo ino jih neščejo poznati, nego gledajo samo na to, kak bi mogli v slepoj strankarskoj zagriženosti zatreti našo slovensko lüdsko stranko, pišejo, da v Slovenskoj krajini ne narodnoga boja, da tü v Prekmurji ne hrvatske nevarnosti, nego si vse to mi samo izmišlamo. Na tom mesti neščemo tem zaslepleni gospodom dokazüvati, da nemajo prav, nego da se istinsko nahajamo v .narodnoj borbi, ar bi bilo to po dogodkaj zadnjih mesecov, kda se je tolko kričalo : k Hrvackoj, vkraj od Slovenije, naravnost smešno. Pokazati ščemo samo, što je začno te boj i zakaj. Če pri tom pridejo nasvetlo stvari, ki nešternim gospodom ne bodo ravno prav, ne naša krlvda, ar pišemo istino brez pogleda na levo i pravo. Celih sedem let že živimo v novih razmeraj. V tom časi je šlo vnogo križov i težav prek nas. Potrpeli smo brez vekšega mrmranja, ar smo videli, da je v drügih krajaj ravno tak, ali celo hüje ; naši lüdje so prihajali iz Vogrskoga, tožili so, da se tam ne da živeti, prihajali so iz Austrije i pravili, da je živlenje tam Še težje, kak pri maš, prihajali iz Slovenije, Hrvatske, Srbije, ‘prihajali od vseh strani i tožili, da so Vseširom isti križi i težave. Če so Vseširom križi i težave, moramo pač tüdi mi prenašati i i trpeti, smo si mislili, i trpeli smo. Nikomi ne prišlo na pamet, da bi rovaro i šuntao proti obstoječemi redi. Prišla pa je nesrečna raz-odaja veleposestniške zemle. Ar zavolo odločnoga nastopa g. poslanca g. Klekla nešterni gospodje neso prišli do mestnoga zaslüžka na račun i škodo sirmaškoga lüdstva, se je začno boj. G. Klekli so zaprisegnoli maščüvanje i politično smrt. Začnola se je borba, ki je bila v začetki obrnjena samo proti ednomi človeki (g. Klekl), a se je razvila do narodnoga boja, v šterom ide za to, ali smo Slovenci ali Hrvati ino ali naj ostanemo v Sloveniji ali pa se pri-klüčimo k Hrvatskoj. Narodnoga boja teda nesmo mi začnoli. „K Hrvatskoj ščemo pripadati", so začnoli kričati najprle gospodje pri novoj „neod-visnoj“ stranki v D. Lendavi i mi smo se oglasili v tom boji komaj te, kda smo začnoli protesterati proti tomi, da bi nas istinsko što trgao od Slovenije i nas kapčo k Hrvatskoj. Narodno borbo je začnolo dobičkarstvo, tomi sta se pa s časom pridrüžili zagriženost i naravnost slepo sovraštvo do vsega, ka je slovensko. I tak zdaj vodijo narodni boj lüdje, ki so se prle vekši tao mrzili, a zdaj jih veže „v lübezni" sküpni bojni klic: Vkraj od Slovenije ! K Hrvatskoj! . . Edni Ščejo meti v Hrvatskoj več haskov. Da kričijo, da za lüdstvo, za sirmaški prekmurski narod delajo, Šteroga ščejo iztrgati iz rok „Kranjcov“, je ne Čüdno, ar Znamo, da bi nas radi za seov potegnoli, zato bar govoriti morajo lepo, če že z deli svoje „lübez-ni“ do toga istinsko Sirmaškoga prekmurskoga lüdstva neso pokazali. Drüge vodi prikriti vogrski düh. Toga ne bo mogeo níšče zatajiti, ar je nezbrisno dejstvo, da so se zdrüžili v vodstvi samo lüdje, ki celo v javnost vüpajo povedati, da jim je lübša Vogrska, kak Jugoslavija i ki govorijo vogrski — če ravno so rojeni Slovenci — tüdi te, gda majo v drüžbi lüdi, ki ne znajo vogrski. So pa tüdi takši, ki jih vodi še posebi sovraštvo do Slovenske svetne i cerkvene oblasti. To so lüdje, ki ščejo valati za več kak so istinsko, ki želejo, da bi vsakšoj njüvoj reči vervali kak Sv. pismi, a sami se branijo pokoravati se tistim, šteri so nad njimi i majo pravico, jim zapovidavati. Dobičkarstvo, vogrska zagriženost i sovraštvo vodijo naše gospode „Hrvatare“, da s takšov besnostjov delajo na to, da bi spravili Slovensko našo krajino pod Hrvatsko komando. Lubezen do lüdstva k tomi ne sili, ar ravno gospodje voditeli ne poznajo te lübezni. Oni so se za narod do zdaj nikdar ne brigali. Živeli so ločeno od njega, čeravno so živeli med njimi, ar so bili visiki, narod pa po njüvom mišlenji jako nizek. Zdaj kričijo v narodnom imeni. V njegovom imeni delajo küpčijo za Hrvatsko, če tüdi je te narod odločno povedao, da je slovenski i šče ostati vsikdar slovenski. V boji mora na den priti vse. Zato smo tüdi to povedali i Povemo Še več, ar nam je istina vsikdar lübša, kak pa kričanje nasprotnikov, da se poslüžujejo grdoga orožja. Obrtniki i trgovci kako boste volili? Te dni ste dobili vsi Volilci od »volilne komisije Zbornice za trgovino, obrt i industrijo v Ljubljani« v sküpnoj kuverti teh-le 5 stvari: 1. Glasovnico i to obrtniki rdečo, trgovci sivo ; 2. Volilno legitimacijo ; 3. Razpis volitev ; Menšo ku-verto, na šteroj je tiskano : »V to kuverto se sme vložiti samo glasov-nico. Če se vloži še kakša drüga listina (legitimacija ali pooblastila), je glasovnica neveljavna. 5. Vekšo kuverto z naslovom : »Volilna komisija Zbornice za trgovino obrt i industrijo v Ljubljani". Če bi kak volilec teh 5 stvari naj sledkar do 15. septembra ne dobo ali če bi jih iz gübo ali bi se glasovnica pokvarila, naj jih nemudoma zahteva pri volilnoj komisiji v Ljubljani. Tüdi žene imajo volilno pravico. Najprle naj vsak volilec prečté „Razpis volitev“ tak točno, da se mora natančno po njem ravnati. Nato naj prečté na volilnoj legitimaciji »Določbe o Veljavnosti glasovnic. Nato prikelite na glasovnico listek z imeni kandidatov Jelačin- Ogrinove Zdrüžene stanovske kandidatno liste". GG. Jelačin in Ogrin sta namre te dni razpošila vsakomi Volilci kandidate za njegovo kategorijo, natis-kane na posebnih listkaj, da volilcom ne trbe kandidatov prepisavati. N. pr. obrtnik 4. kategorije prikeli na glasovnico listek s 4 obrtniškimi kandidati in 4 namestniki, ki kandidirajo v 4. kategoriji obrtnoga odseka : Vrečaj Babnik, Hohnjec, Koražija, Topo-riš, Litrop, Benegalija, Simonič. Isto velja za vse ostale kategorije i odseke ! Volilci ne trbe drügo kak da dotični listek prikeli na uradno glasovnico. Če što ne bi dobo kandidatov Jelačin-Ogrinove liste, naj pogleda v zadnje „Novine“ i sam napiše kandidate svoje kategorije. Še nato opozarjamo : Na glasovnici ne sme biti napisanoga nikaj drügoga kak listek z imeni in naslovi kandidatov ! Vsaka drüga znamenja ali zapiski so strogo Prepovedani. Zato na listeki s kandidatnov listov Vaše kategorije, ki sta Vam jo poslala gg. Jelačin in Ogrin, ne izpreminjajte nikaj ! Uradno glasovnico z naleplje-nim listom vložimo v menšo kuverto, na šteroj je natiskano z debelimi črkami : ..Samo glasovnico" ! To kuverto taki zakelimo jo denemo v vekšo kuverto, ki nosi naslov : Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani", V to vekšo kuverto trbe vložiti poleg male kuverte z glasovalcov še volilno legitimacijo. Če bi volilno legitimacijo vložili v malo kuverto sküpno z glasovnicov, ali če bi vlo- žili legitimacijo v malo kuverto, glasovnico pa v veliko, ali če bi oddali glasovnico brez voline legitimacije, ali če bi v malo kuverto dali več glasovnic, ali v veliko kuverto več volilnih legitímacij, je glas v vseh slučajih nevalani ! Kda je tak vse vloženo v veliko kuverto, volilec veliko kuverto zakeli in jo lastnoročno odda na pošto. Pismo je prosto vsake poštnine 1 Ne pošiljajte glasovnice na pošto po kakšem tüjem človeki, tüdi ne po deci! Če ne moreš iti sam na pošto, oddaj jo samo svojemi najzanesli-vejiemi zavüpniki ! Što bi po občinaj šteo zbirati glasovnice za Žerjavove kandidate listo, njemi povejte, da Volilni zakon vsako zbiranje glasovnic strogo prepovedüje. Zbiralnice glasovnic taki javiti žandarom i volilnomi odbori „Zeruženih stanovskih kandidatni list' v Ljubljani, Kolodvorska ul. 8. Zakon namre nalaga za vsakoga zbiralca kaštigo zapora od treh mesecov do ednoga leta. Pomagajmo drüg drügomi ! Kda je vsak svoj glas pravilno odposlao, naj ide k tovariši i ga pita, če je tüdi on že spuno svojo dužnost. Oddajte svoje glasovnice na pošto taki, naj sledkar pa do 18. septembra ! Ka nam je potrebno? Pred drügimi volitvami v narodno skupščino, so se nam vsilili tüdi radičovci. Meli so več sreče kak drügi podobni gostje i dobili so tolko glasov, da so prišli celo do svojega poslanca. Agiterali so s tem, da če zmagajo, spremenijo Prekmurje v „člo-večansko" republiko i je prikapčijo s Hrvatsko red nazaj k Vogorskomi. Vnogi so Vervali i so šli za njimi. Volitve so minole, hrvatski gospodje so odišli i na Prekmurje so se Spomniti komaj po volitvaj. Vjiova so prišli odnesli skoro za celiva dva poslanca glasov i nas so püstili v miri. Kak nam ide, ka Želemo, ali rabimo pomoč . . . nas neso pitali. Vsikdar so prišli, vzeli svoje i šli, mi pa smo se zavolo njih lehko na glavo posta vlaH. Prekmurje se naj Prikapči k Hrvatskomi" — se je začülo pred nedavnim od strani lendavskih .neodvisnih. gospodov. Radič je začiio te glas. ,,HoIt, to bo dobro za mene. Zdaj jih lehko popolnoma požrem če se že sami silijo k Hrvatskoj" — si je mislo i je prišeo. S hrvatkov bandov so prira-mali Radičovi gospodje v D. Le vda vö, štera je nesmilene pihala po varaši čardaše, valcere, polke, marše ... da Naš narodni boj — za slovenstvo. 2 NOVINE 19. September 1926. bi natrobila kem več lüdi vküp, Gospodje so začnoli govoriti, se navdüše-vati i delati rezolucije v našem imeni. • Za vse to se mi zahvalüjem o ar nam je popunoma nepotrebno. Mi ne rabimo lüdi, ki delajo na to, da bi nas spravlali pod hrvaško oblast, mi ne potrebüjemo hrvaških shodov i za njimi popivanja do jütra drügoga dneva, ar je tam niti tak ne kak v Sloveniji. Če se Radičovi gospodje istinsko tak jako trüdijo za nas i nas tak jako lübijo, jih prosimo samo sledeče : Pripomorejo naj, da se agrarna reforma, pri nas izpela tak, kak je v hasek vsem našim sirmakom, ne pa tak, kak so jo izpelavali naši gospodje, ki zdaj Igrajo glavno vlogo pri novoj stranki. Nadale naj Že ednok zabranijo izvoz drv i naj se pobriga^ za naše ceste i naše moste, ar če bo tak šlo naprej se naskori tüdi oni ne bodo mogli pripelati z bandov v Lendavo shod držat, ar se vsi mostje poderajo. Vse to lehko včinijo, ar se segrevajo prí vladnoj peči, celo pomagajo küriti. Ve je lendavske stranka pri vladi v velkoj »milostic jo prosimo, da nam zvön vsega do zdaj obeče noga — a ne danoga — tüdi to troje izprosi. Kda bo vse to vredi i bo naše lüdstvo zadovolno, potom pa lehko misli, kak bi Šla na Hrvatsko, ali Nemško ali pravimo — na Vogrsko. NEDELA. po risalaj sedenajsta, Sv. Evangelij je Spisao sv. Mat. v 22, 31—46. »Lübi svojega bližnjega, kak samo ga sebe." Na prvo mesto je postavo naš Gospod Jezus, Kristus zavoved lübezni. „Liibi Gospoda, svojega Boga . . . To je najvekša i prva zapoved. Drüga pa je njoj ednoka: Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe, — je odgovoro na pitanje, štera je najvekša zapoved. V lübezni do Boga i v pravoj lübezni do bližnjega je obsežena vsa lübezen, štero mora človek imeti i po Šteroj mora svoje živlenje ravnati, da bo prav naproti Bogi, naproti bližnjemi i naproti samomi sebi. »Lübiti« je prvo i najvekše. A le prava lübezen je Bogi dopadliva i pri njem zasiüžna. Samo tisti se ravna po zapovedi lübezni, što lübi Boga nad vse, ga pripozna za najvišjega Gospoda i njemi skažüje najvekšo čast i što lübi svojega bližnjega kak samoga sebe. Lübiti bližnjega se pravi, videti v njem samoga sebe. Ka včiniš iz lübezni do sebe sebi samomi, to moraš včiniti, kda je potrebno i či je za to prilika, tüdi svojemi bližnjemi, ar ga moraš »lübiti, kak samoga sebe.« Lübezen do bližnjega te mora nagnoti, da svojemi bližnjemi odpüstiš, če te je razžalo i si ga zavolo toga sovražo. Pripelati te mora, do toga, da bližnjemi pomoreš, kda je v stiski, če pa njemi nemreš istinsko pomagati, bar v srci obüdi želo, da bi njemi pomagao. Lübiti pa moramo vse lüdi, ar če bote lübili samo one, ki vas lübijo i dobro činili samo tistim, bi vam skažüjejo dobrote, kakše plačilo bodeti meli. Vse lüdi moramo lübiti, kak je tüdi smileni Samaritan vzeo na svoje živinče človeka, šteroga ne poznao, a o šterom je znao, da je potreben njegova pomoči. ..Odpüščeni so njem Vnogi grehi, ar je vnogo lübite" — je pravo Jezuš o očitnoj grešnim, štera je iz velke lübezni do njega objokavala svoje velke grehe. Odpüsto njoj je, ar je lübila. Lübezem najmre premaga vse i odpre pot celo do nezmerno Pravičnoga božega Srca. Brez lübezni bi bilo naše živlenje na sveti pravi pekel i da je živlenje tak žalostno, je krivda v tom, da je v človeških srcaj premalo prave krščanske lübezni. - POLITIČNI zapiski. Što ma pravico ... najmre govoriti v zadevi pripadnosti Prekmurja ? („Naše novine", uvodni članek.) Gospodje »neodvisnih" so se spüstili v kritizeranje ednoga „Slovenčovoga“ članka. Mi si dopüstimo malo razlaga k njuvoj kritiki... K našem i kmečkomi narodi prišteva „g. Štrebin-sky“ tüdi naše obrtnike i trgovce ar velka večina teh tüdi kmeta-ri . . . Dijaki so naša bodočnost i če si kakši Masok Jafetov dopüsti, da jim Stavla v reševa-nje kakša pitanja, ki so že davno rešena zvün toga, da bi se tüdi Vendi prištevali med samostojne narode, se oni smejo namesto, da bi rešavati takša pitanja, Spüščati v Stvari, štere So po njüvom osvedočeni bole važne i pametne. Tüdi na gg. kaplane Se ne trbe čemeriti, ar so Sami izjavili, da če se jim lüdstvo ne bi Smililo, bi Prekmurje z gospodi, ki se v Svojih časopisaj’ prinašajo z Somari, bir-kami, oslarijami, zelenimi mladenci, tuparijami, budalostimio Ko-lenčiči, rešetari, vrajžimi krvavimi dolenci, marki, kustimi figami, podrepniki . . , a pri vsem tom majo visiko nemško i vogrsko kulturo. lehko k Japonskoj prikapčili Kitajskoj ali k samim Zulukaferom, samo da bi g. Mosok Jafetov meo več stvari za raziskavanje i dokazüvanje, da so nam po Noeti tüdi oni v rodi i je zato pravično, da pridemo pod njüvo oblast. »Slovenska krajína". — Pripomnimo samo telko, da mi to ime mamo Ža več let, zato si niti g. Mosok Jafetov nemre do-mišlüvati, da smo je pograbili zdaj. kda so.gospodje poklicani" voditeli začnoli kričati za priklü-čitev k Hrvatskoj. — V ostalom pa se nam jako Čüdno vidi, da se gospodje, ki trdijo, da so tak strašno močni i da majo za seov celo Prekmurje; celo psi začnejo lajati i za njimi bežati, kda se pelajo na znanom lendavskom! automobili, tak bojijo toga iména. Mogoče jih zato vznemirja tak jako, ar jih Spominja na to, da krv ne voda i da zavolo toga Slovenska mati ne mogla roditi hrvatskoga sina. Ja tak mogočni tüdi gospod, ki pišejo o zelenom mladenci, o birkaj, somaraj, osla- rijaj . . . i o podrepnikaj ... J neso, da bi mogli to spremeniti. Ka se je zgodilo s klerikalci? Ar ví »niti blüzi neste šli", kak v svojih novinaj sami pišete, vam mi povemo. — Klerikalci so meli v M. Soboti — ne strankarski — Protestni shod. šteri se je jako lepo posrečo. Samo kakših 50—100 pijanih kričačov iz Radičove torbe je kazalo svojo visiko „človečan-sko“ kulturo na te način, da so vüčkali i kričali kak prave divje zveri. Če bi jih Mosok Jofetov vido, bi gotovo prišo do osvedočenja, da to nikak neso bratje njegovih „Vendov“, nego kakši poldivjaki iz Australije. — V tolažilo povemo, da Črensovčara na shodi v M. Soboti zvün g. Klekla ne bilo. Niti v bližino nej ! . . . . Tak so zapisale lendavske »Naše novine". Radi verjemo, da gospodje neso šli v bližino naših Protestnih shodov. Pa Škoda, da so ne šli, ar bi lehko čüli, kak je narod „za‘ njih i kak je .proti nam. Čüti bi meli telko, da bi jih vüha bolela i bi zgübili volo še nadale kričati, da je Prekmurje za njimi i z njimi vred za Hrvatsko. — Gospodje, ví teda neste Šli blüzi. Tüdi vašemi Bo-gojančari, Gančančarij Bratončari Dokležovčari, Beltinčari, Turniš-čari i niti nevemo kakšemi — čari še bi bilo bolše, če ne bi Šli blüzi, ar jih je pogled na velke vnožice tak zmešao, da so videli žandare i vojake, kde jih ne bilo, moške i dečke v jankaj z robcami na glavaj i so čüli govoriti stene Turniške šole. —. Se zna, da je Hari Janoš, tüdi te zmešane glase vküp pobrao, Samo, da je meo g. uredüik kaj za štrto stran „Naših novim" Pismo iz Vinkovec. Na uredništvo je prišlo pred par dnevi iz Vinkovec (v Sremi na Hrvatskom), v šterom govori dopisnik o Radiči i njegovoj politiki. Ar je pismo jako dugo, objavimo iz njega samo eden odlomek: »Da bi prišeo do Oblasti, s Šterov nemre vladati, je Radič zatajo svoja obečanja, dana narodi, kapitulerao je pred Pašičom, osramotio je svoj narod, svojo stranko i sam sebe. Pitajmo se zdaj, ali je takši človek vreden, da položimo v njega svoje vüpanje, če drügi den zataji to, ka je eden den prle obečao. Ne. Takši človek, šteri je narodi pravo kda je prišeo na vlado, naj ne pride k njemi, ar nema za njega časa, čeravno je prle zavolo njega na stotine i stotine lüdi bilq mantranih i po vozaj zaprtih, ne vreden našega vüpanja.«^ — Razlage k tomi ne trbe, ar je vse razumijo. lendarl Tiska se v 6000 izvodaj i je razširjeni po celom Prekmurji, zato bodo imeli oglasi v njem velki Uspeh. — Orlovska prireditev v Črensovci. Kak smo že v zadnjoj številki poročali, se bo vršila dnes 19. septembra po večemicaj v Črensovci prireditev žižkoskoga Orla. Prireditev obeta biti lepa i zanimiva, zato jo obiščimo v kem vekšem broj. Naši mladi, zavolo svoje požrtvovalnosti, zaslüžijo, da pogledamo, kelko so napredüvali. Kda bodo videli, da se zanimatno za nje, dobijo se več veselja k svojemi trüdapunom! prizadevanji. — Nogo je potro mašin za mlatiti Kolenko Janoši v D. Bistrici. Mašin so po končanoj mlatitvi domo spravlali. Vrata, skoz štera so mašin pelali na dvorišče, so bila tak vozka, da poleg mašina ne mogeo nihče iti. Kolenko se je nekak Obeso na mašin, da bi prišeo skoz, a je spadno i to tak nesrečno, da njemi je mašin nogo potro.* — Novi učitel! so imenüvani v Prekmurje: Martin Ambrož v Dolino pri Lendavi, Milan Erker v Zamostje, Alojz, Pupís v Nedelico, Josip Pris-lan v Bogojino, Ivan Poslan v Pertoče, Ivan Brežej v Tišino, Viljem Baltezar v Brezovec, Adolf Draksler v Vidonec, Rudolf Pip v Ženavlje i Kristina Petek v Prosenjakovec. — Pitanje na oblast. Do rok nam je prišlo sledeče pitanje s prošnjov, da je objavimo : V ednom vino-toči prek vulice v Črensovci se večkrat godijo kakše nerednosti. Zato pitamo oblast, ali se v, vinotoči prek vulice sme točiti vino, kak v navadna! krčmi i alí za takše vinotoče ne policijske vöre? — V interesi javnoga reda je, da se to pitanje reši. — Nova klavnica. Državna komisija iz D. Lendave je zadnjo nedelo I pregledala dogotovleno novo klavnico v Črensovci. Klavnica je s tem odprta. Od inženera so Pohvalo dobili zidari, posebno majster Ivan Kohek iz D. Bistrice, ar so delo lepo izvršili. — Smrt starca. V pondelek so zatisnoli oči k večnom! počitki Štefan Horvat iz Črensovec. Pokojni so bili stari prek 80 let i že 10 let neso videli sunčne svetlobe, ar so bili slepi. Ves čas trplenja so bili jako pofrplivi i vdani, tak da nikomi neso bili v velko névolo. Naj njim sveti svetlost vekivečna, — Prošnja na dr. Némethyja. Agrarni interesenti: Štefan Kolenko, Štefan Ciglar, Anton Škerget, Martin Tibaot, Jožef Horvat iz Žižkov i Štefan Virág iz Črensovec so že meseca GLASI. Sovenska Krajina. — Nesreča pri oranji. V Preteklom tedni je Bencik Štefan iz Luka-čovec orao. Krave so se njemi na nekši način splašile i so začnole bežati. Orač je prí tom nekak prišo pod plüg i te njemi je razrezao nad kole-nom edno nogo. Ponesrečenoga so prepelali v špitao v M. Soboti. — Oglasi za kalendar na leto 1927. se Sprejemajo v tajništvi S. L. S. (pri Špitali) v M. Soboti, na uredništvi Novin (pri g. kaplani Jeriči) i na upravi .Novin" v Črensovci. Trgovci, krčmari, obrtniki, banke, posojilnice itd. pošlite oglase v naš ka- maja poslali na dr. Némethyja v D. Lendavi prošnjo, da se njim povrnejo penezi, štere so morali poslati za zemlo. Penez neso dobili, nego samo sporočilo, da so penezi na varnom mesti, zato jih naj püstijo. Ar vsi potrebüjejo peneze i ar nemajo časa pošilati posebnih Prošenj ali hoditi v Lendavo, se na tom mesti obračajo na dr. Némethyja, da jim povrne peneze. Njim ne trbe nikših obečani, nego samo peneze, do šterih majo pravico. — Dari na Martinišče. Na gostüvanji pri Brtalanič Mariji i Senčar Leopoldi v Krogi je nabrat Gomboši Fr. 91 din., Plahut Roza Tropovci 10 din., N. N. Turnišče 10 din., Kuhar M. Bakovci 10 din., N. N. 25 d. dr. Slavko Vesnik, odvetnik v M. So- 16. September 1926. NOVINE 3 boti iz edne poravnane sodbe 200 din. Vsem Bog naj bogato poplača. — Navuk za tretjired bo zdaj v nedeljo sept. 19. v Črensovci! po poldnevi po večernici. — Z romanja sta srečno prišla domo gg. narodni poslanec Klekl Jožef i urednik „No-vin“ Jerič Ivan Sobočki kaplan. Pri vnogih Svetih mešah i molitvah sta Se Spominala z vsega našega ljüdstva i njegove dühovščine. Njidva pot bo Obširnej popisao v »Novinah g. urednik Ivan Jerič. Država. — Nesreča z eropalnom. Ljudje okoli Ormoža gučijo od velke nesreče z eroplanom, štero so nešterni kmetje vidli na imanji grofa Bombel-lesa. Pred kakšim tjednom je od Varaždina priklopotao eden eroplan, šteri se je ober travnikov poleg Drave na naglo spüščao doL Pri sedanji se je zaleto v eden jegnjed s takšov silov, da je ves razleto. V njem sta bila dva letaka, šteriva sta mrtviva spadnola na tla. — Licitacija tiskarne, V petek 17. t. ni. so pri gornje-radgonskom. sodišči licitirali imanje tiskarne »Panonija«, kde so tiskali več letnikov »Murske straže«, na štero so bili tüdi nešterni naši ljüdje naročeni. — Vojna glasbene šola sprime več vučencov od 12 do 16 let stare, šteri dobijo po opravlenoj šoli mesto v vojski. Ki želejo iti v to šolo, se naj zglasijo s potrebnimi šolskimi svedočanstvi do 19. t. m. pri g. ka-pelniki dr. Jožef Čerini v Ljubljani Poljanska cesta 40. Zglasili čas je samo pred podnevom. — Smrt na jezeri. Na vodi doleti človeka nagla smrt navadno tak, ka se vtopi. Minočo nedelo pa je mro na Blejskom jezeri mladi risar v Jugoslovanskoj tiskarni naglo smrt brezi trplenja. Ljüdje, ki so se okoli njegove ladjice vozili, so opazili, da mladi veslar leži v ladjic!. Veslali so bliže i vidli, da Moser (tak se je pisao) nepregibno leži na dne ladjice. Ar je ne dao nikšega znamenja živlenja, so ladjico vlekli k bregi, pozvali zdravnika, ki je spoznao, da ga je boži žlak vdaro. — Obstreljeni je bio na lovini sin ormožkoga fabrikanta za leder. Obstrelba je bila tak močna, da je že na drügi den mro. — Trojčeti je porodila žena llije Popoviča v Ruskom seli v Banati. Mati je z malimi vret Zdrava. Drüžina prebivle v nekšoj štali na ednom veleposestvi i je jako Siromaška. — Skoro bi se vtopo v Savi Ivan Mravla iz Ljubljane, ki se je nedavno šo kopat v Sa-vo. Kda so okoli stoječi vidili, ka se Mravlja vtapla, je itaki eden skočo za njim, da ga reši. Začeo se je med njima Ijuti boj na življenje i smrt. Na zadnje se je posrečilo rešüvalci, da se je rešo ovoga, ki se je vtaplao, da ne bi oba najšla smrt v hladno]' vodi Save. Nato so se ljüdje prijali za roke i nekelko niže prek-noprek zagradili vodo, da bi tak dobili vtoplenika. To se je posrečilo. Naskori je priplavao vtoplenik. Na to so ga vöpotegnoli. K sreči je nablüzi tam bio eden Zdravnik, ki je vtopleniki itaki bio na pomoč i ga je otavo. .— Tri nesreče so meli zandrügim pri ednoj istoj hiži. Pred kratkim smo pisali, od nesrečne mladenke M. Benko, šeroj je mlatilnica odtrgala nogo i je potom, kda so jo z mursko-sobočko bolnice pelali na poti mrla. Malo pred tov nesrečov je to drüžino dosegnola nevola, da so njim vkrali vekšo svoto penez. Pa nesreča ne počivle! Nekaj dni po hčerinoj smrti je njeni oča pelao z jünci snopje z njive. Živina se je zosagala i vujšla. Oča je prišeo pod kola, i kolo njemi je štrto nogo. Poškodba je ne bila nevarna i bi oča najbrž ozdravo, či bi itaki pozvali zdravnika, tak pa je nastopno zastruplenje krvi i nesrečen oča je na tri tjedne po hčerinoj smrti tüdi odišeo v večnost. — Nesrečna smrt srmaške ženske. Nedavno je iz Mej edna ženska brata na robi šume rbüdje za nastelo. Ne daleč od nje pa so podirali nekši moški edno bükev. Drevo je nedovedoč spadnolo i Siroto k mesti bujlo. — Obsodba „Jutra“. »Domoljubi" piše, da je Jutro, list Žerjavovi demokratov bilo obso-jenono na 2000 din. kaštige i je moralo povrnoti vse pravdene stroške zato, ar je ne Štelo objaviti popravkov, štere njemi je poslao naš poslanec g. dr. Kulovec. Jutro je pred sodnijov zagovarjao g. dr. Knaflič. Ar se je pa pred sodiščom ne ravno lepo oponašao, zato je bio tüdi on obsojeni na 200 din. kaštige. — Spomenik so odkrili v Ljubljani pred sodnijskov palačov našemi rojaki i velkomi vučenjaki dr. Fr. Miklošiči. Kak smo že pisali so istomi pred kratkim odkrili spomenik tüdi v njegovom rojstnom kraji v Ljutomeri. — Brezalkoholna produk-cija, Ljubljana, Poljanski na-sip I0./54. pošle vsakomi naročniki Novin zanimivi cenik brezplačno. Pišite itaki po njega; nede Vam žaol Domača politika. Vso politično pazlivost je je obrno, na sebe boj med Pa-šičovimi Privrženci i med Privrženci Maksimoviča, znotrašnjega ministra. Te boj je v zadnjem časi postao jako močen, ar se je zazvedilo, ka Pašič Prihaja s počitnic domo. Njegovi Privrženci delajo z vsov močjov na to, da bi Pašič pali prevzeo vlado. Tak pravijo ka ma Maksimovič za zdaj preci moči. Obedve Sküpini iščeta zaveznike. Radičovci so pali vse popüstili radikalom, samo da so mogli ostati ešče duže na vladi. Vsa ta politična dejanja idejo za tem, da se posamične stranke ali njihove skupine obdržijo na vladi. Država pa pri tom trpi škodo, posebno na gospodarskom poli. Našoj Stranki se nejde za to, što bo na vladi, nego za to, da se v državi spremeni režim ali ravnanje, štero nam je prineslo Prevelke davke pri šteri pa vendar narodno gospodárstvo na-zadüje. Čüje Se tüdi, da bi prej naša stranka Stopila S drügimi strankami v vlado. Vsi tej guči so brezi podlage. Či bi pa šlo resan za to, te je gvišno, da naša stranka nemre inači v vlado, kak v takšo, štera je pripravlena spremeniti Zdajšnji režim i položaj. Politični položaj pa se ešče do dobra komaj te sčisti, kda pride Pášič s počitnic. Kak med pristaši radikalne Stranke tak se vrši tüdi Ijuti boj med Radičom i Nikičom. Radiča najmre jako boli, da je Nikič minister on pa ne. Zato pe ga šče na vsaki način izrinoti iz vlade. Radikalom je pa bilo lübo, da se Radičovci med sebov bojüjejo, kak So to že stari Rimlani pravili, da či ščeš gospodüvati te moreš Sovražnika razdvojiti, za to pa držijo Nikiča na vladi, dokeč ga le morejo. Radič je proti Nikiči izigrao zadnjo karto, najmre poslao je pismo na vlado, v šterom krivi Nikiča, da je korup-cijonist. Njegov nasprotnik Se brani na te način, da je polovico krivice porino na Svojega prednika, polovico pa na Radičovce, ar So prej oni tűdi znali za to. Te boj ešče vtegne biti zanimiv, ar do se med sebov bojüvali ljüdje, ki za politična dejanja eden ovoga dobro znajo. Svetovna politika. ltalija. Nedavno je nekši mladenec šteo vmoriti državnoga ravnatela Musolinija. Bomba, štero je vrgeo pod automobil, se je odbila i tak razletela, zato pa se je Musoliniji ne zgodilo nikaj; ranjeni so bili samo okoli stoječi. Grška. Tam so meli pali nekšo prasko. Je pač tak, da so znotrašnji boji jako gosti, či vodijo politiko tisti, Šteri majo o-rožje i šteri prva dužnost je Skrbeti za znotrašnji mir i braniti domovino pred neprijateli. Drüštvo narodov je sprijalo v svojo sredino tüdi Nemčijo. Tak zdaj sedijo pri istom zelenom stoli tisti narodov zastopniki, ki so Se v celoj svetovnoj bojni i ešče potom Sovražili. Vüpajmo Se, ka bo to dejanje Društva narodov melo blagoslov za narode v Evropi. NAJNOVEJŠE Trestiletno kantorsko slüžbo je zapüsto g. Csiszar v Murskoj Soboti. Bio je miren i Splošno prilüblen gospod. Posebno je skoz treseti let povzdigavao božo Slüžbo s svojim lepim orgla-njom. Poleg svoji stanovski dužnosti je včio tüdi muziko. Da je Prvejša inteligenca tak naobražena v muziki i da se ešče zdaj po Soboti, posebno po večeraj tak lepo glasijo klaviri pa gosli, je zaslüženje g; kantora Csiszara. Zato pa so njemi njegovi ožji prijatelje za odhod pripravili Skromno, pa lepo slovo. Ljüdstvo, posebno pa njegovi nekdaš- nji Šolarje pa ga ohranijo v najlepšem spomini. „Novice v slikah“ smo k danešnjoj številki položili. Prva slika nam kaže našo kraljico Marijo v slovenjskoj narodnoj noši. Kak je znano, naš krao i kralica radiva prebivleta na Slovenskom i opazüjeta naše kmetsko živlenje neposredno, ar se radiva pomüdita tüdi med pri-prostim lüdstvom. Med Slikami je tüdi prelepi slavolok, Šteroga so napravili Cankovčar ob priliki, kda so novi oltar dobili. Zahvala. V soboto večer dne 11. IX. ob 10 uri zvečer je izbruhnil na mojem dvorišču ogenj, v posebni nevarnosti, ker se drži škedenj stanovanja in skladišča, naprej hiža s trgovino, z ono besedo v nevarnosti sem bil za vse svoje premoženje. Ko smo domači opazili ogenj, smo takoj alarmirali na ulici. Ljudje so bili k sreči, ker ]e bila Sobota, po brivnicah in na cestah, teko da so prvi priskočili k živini in domači k otrokom, da je bilo v par minutah otroci in živina na varnem. V burnem diru so prihitela 4 gasllna društva na pomoč : Beltinci, Oančani, Lipovci, in Bratonci, kateri so od treh strani zavzeli ogen] teko previdno in z vstrajnim, požrtvovalnim delom, v kratkem času branili, da se ogenj ni razširi! in po 2 urnem delu popolnoma iz nevarnosti stavili. Veže me dolžnost, da se tem potom zahvaljujem naj prisrčneje zgoraj imenüvanim gasilnim drüštvam za vstrajno delo in požrtvovalnost. Kakor v prvoj vrsti gospodom orožaikom, ka so celo noč stražili i nadzorovali teški položaj in tudi č. g. A. Ostercu kaplanu v Beltincih, ki je cel čas pri-sostvoval in pomagal g. orožnikom pri nadzorovanje ter spodbujal gasilce pri gašenju, kakor tudi ing. g. Mikužu in Mačku, ki so priskočili v najhüjši nevarnosti s svojimi delavci na pomoč. Nadalje se naj lepše zahvalim vsem drugim, ki so tak pridno dona-šali vodo in drugo potrebno, da se je nevarnost omejilo ; ker je bila v prvom hipa katastrofa za uničitev cele moje hiže skoraj neogibna. Peter Osterc v Beltincih. Vinske lagve nove i stare, velke od 60 litrov do 700 litrov odda Sakši den po najnižišoj ceni Josip Kosi trgovec v Križevcih pri Ljutomeri. Kupi takoj Se več vagonov zdravih jabolk za prešanje. Pismene ali ustmene ponüdbe je poslati z navedbo cen za kg. na Franca Babič v. Gradu M. Sobota št. 1. Novi mašini za šivati so prišli Viktora, Na- x uman, Gricner, Veszta, Vaffen- bicikli novi — i ponošeni po naj falejšoj dnevnoj ceni. Weissenstern trgovina D. Lendavi. 4 NOVINE 19 September 1926. GOSPODARSTVO. Mlekarstvo v Prekmurji. Če tüdi v našem kraji ne ravno vnogo velkih kmeti] i tomi primerno tüdi skoro ništerni kmet nema dosta krav, se je itak že prle začnolo misliti na to, kak bi se tüdi preostanek toga ne vnogoga mleka, ki ga mamo, dao spraviti v peneze. Oživela je miseo mlekarskih zádrug, odnosno pripravlanja i izvažanja mlečnih izdelkov, kak so vrhnje, zmočaj, sir itd. V gor-njem deli Prekmurja imamo več. takših mašinov, ki vzemejo vrhnje i slátkoga mleka. Lansko leto se je tüdi v Črensovci ustanovila „Mlekarska zadruge." Nam se vidi, da se je to stvar že pred ustanovitvi^ i tak tüdi zdaj po ustanovami premalo razglasila. To pa ne prav, ar je mlekarstvo v našoj okolici preci važno pitanje i bi se kernvekši tao našega lüdstva morao poučiti, za kaj ide. Pred dvema ali tremi leti je nekše prečoa zadruge küpüvala pri nas mleko. V večih občinaj je mela naše domače Zavüpnike, ki so vsakšj den od gospodioj prevzemali mleko i odvažali. Kak smo videli, je ta küp-čija dobro Šla i je vnogo mleka prišlo v penez, ka bi se inači mogoče po-razgübilo. Kda je ta drüžba prenehale s küpüvanjorn, se je ustanovila v Črensovci domáča »Mlekarska zadruge." Ustanovi en a zadruga je začnola svoje poslovanje s tem, da je küpüvala mleko i je nepredelano predavala Benki v M. Soboti, ki je potom izvažao v Austrijo. Zavolo slaboga prometa pa se je to küpčijo pretrgala, i zadruga je morala prenehal s poštovanjem. Pred kratkim je znova oživela. Na zadnjem občnom zbori so se dozdašnji člani pogovarjali, kak bi se dala zadruga podignoti. Prišli $so do toga osvedočenja, da se morajo akcije povišati i da se mora pridobiti kem več članov (zadrüžnikov). S tem so se člani razšli i ne nam znano, ali med svojimi bližnjimi istinsko pridobi-vajo nove zadrüžnike. Mi na tom mesti vsakšo posamezne Zadrugo priporočamo i Želemo, da bi se kem bole razvile, izrazimo pa tüdi svoje lastno mišlenje. Da bi mogli vse dozdašnjo zadruge ločeno uspevati) je težko vervati, ar gotovo niedna ne bo mogla meti za sebe potrebne organizacije. Najbolše bi bilo, da bi se vsa mlekarsko podjetja, ki so dozdáj po celom Prekmurji raztrošena i ki se še mogoče ustanovijo, zdrüžila v edno centralno Zadrugo za celo Prekmurje, ki bi istinsko bilo tak vrejena, da bi odgovarjala vsem potrebam. Centralna mlekarska zadruge,' ki bi imela podrüžnice na vseh važnejši točkaj Prekmurja, bi mela lepo bodočnost i bi dobro napredüvala. Podrüžnice same bi njoj slüžile v to, da bi spravile v svojoj okolici vküper zadosta mleka i bi to mleko mogoče tüdi v tolko obdelale, da bi z mašini vzele s slátkoga mleka vrhnje, naloga Centrale pa bi bila, da bi obdelala mleko na vse mogoče načine i bi potom spravila mlečne izdelke na primeren plac. Posamezne mlekarnice žmetno dobijo dobroga odjemalce, ar je njüv promet neznaten, velkoj mokami pa se to hitro posreči, ar v javnosti lehko pride do iména. Za povzdigo mlekar.-toa bi bio na vsakši način potreben eden učn1 tečaj, ná šterom bi dobri strokovnjaki našemi kmečkom! lüdstvi pokazali, ka vse se da iz mleka napraviti i kak. se da pametno tüdi vsakša najmenša kaplica porabiti. Obstoječe zadruge naj mislijo na prireditev takšega tečaja. Z njim vnogo pridobijo, ar dobijo več gospodinj, ki bodo odavale mleko. Če se mlekarstvo pri nas razvije, se zbolša, tüdi živinoreja, ar bo vsakši gledao, da lehko oda kem več mleka i tüdi svinjereja, ar je tisto mleka, s šteroga se vrhnje vzeme, za krmlene svinj dobro. Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 270 Din., žita 180 Din., ovsa 150 Din. kukarice 180 Din., ječmena 190 Din., hajdine 260 Din., prosa 215 Din,. Živina: Govenska v Ljubljani kg. 7*50—8 Din., teoci 9—10 Din., svinje 12—13 Din. Krma : Sena 60—70 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza: 1 Dolar 56 Din 40 par, Schiling 8 D., Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 13 D. 53 p., Francoski frank 1 D. 61 p., Švicarski frank 10 D. 96 Taljanska lira 2 Din. Prekmursko kat. podporno drüštvo sv. Ivana Krstitela št. 18. spadajoče pod drüžbo sv. Drüžino. Drüštvo je ustanovljeno 15 septembra 1920. 1. in je najbolše za Prekmurske Slovence in Slovenke v Chicagi. Zavarüje se lehko od 250 do 500 dolarov. Možki in ženske od 16. pa do 55 leta. Deca od 1. leta do 16. Deca plačujejo vsi po ednoj ceni 15 centov na en mesec, a stareši pa po svojoj starosti, či se mladi da notri menje, či stareši več. Seja je vsakšo 4. nedelo v meseci ob Z vöri popoldne v Cerkvenoj dvorani sv. Štefana, Lin-čoln, št. po 22. Pl. V slučaji poškodbe član ali članica dobijo za 6 važnejših operacij 75 dol. za zgübo ednoga oka 100 dol. za 2 oke 250 dol. tak ravno za roko ali nogo či je več nej za delo. Za 4 prste na roki ali na nogi 50 doli. Odborniki so : predsednik Andrev Glavač, 1844. W. 22. Pl. podpredsednik Martin Gabor, tajnik Štefan Foijs 1929 W. 22 Pl. blagajnik Ivan Denša 2730 Arthington št., zapisnikar Matjaš Hajdinjak, nadzorniki : John Horvat, Mihal Haklin, Frank Jörkiš, drüštveni voditeo Janoš Hren, vratar Štefan Majcen. Mali oglasi. PRODA SE dve lepivi posestvi, vsakše po 18 plügov zemle z inventarom ali brez inventara, kak se kiipci dopadne. Küpci se naj zglasijo v gostilni VIKTOR MAITZ v Gornjem Cmureki, p. Apače. Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi III. je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50. ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 215, gotovščine 8000 dol. Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob treh na No 1802 S. Racine Ave. Odborniki so: predsed.: Štefan Rosi prodpreds.: Ignac Krapec, nadzorn, predsed.. Martin Kelenc tajnik: Štefan Hozjan, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : Mihael Gjörek, računovoditela: Matjaš Grüškovnjak i Jožef Curič, paziteo društva: Štefan Vučko, vratar : Ivan Černjavič. Dve novivi senji je dobila Črensovska občina. PRVO Živinsko i kramarsko je 20. oktobra, DRÜGO samo Živinsko pa je 14. marca. Poleg toga, ta starivi senji obdržanivi kak dozdáj v pondelek po spro-tolešnjoj i jesenskoj križoskoj nedele Senja v Črensovci se sama priporočajo. 1 OBČ. ODBOR. Čitajte, Podpirajte i Širite »NOVINE«! Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ,,Novine" pri I. HAHN trgovina s papirjev s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte. HričlTrlLrllcfl i POSOJILNICA .TURNIŠČI Obrestuje na hranilne vloge po 8%>. Uradne vöre vsak-šo nedelo i svetek. Važno! Potniki, ki želijo iti v Ameriko naj se zglasijo pri podzastopstvu parobrodskega društva „LOYD SABAUDO“ v DOLNJOJ LENDAVI. Društvo je eno najmočnejših, ki razpolaga z najmodernejšimi parniki, prevaža vse prekomorske kraje po zelo nizkih cenah. V Brazilije, Uruguay, Argentinijo in Australijo za 48 dolarjev bolj po ceni kak druga društva. Vozi vsaki mesec. Vse informacije in izposlo-vanje potnoga lista kakor tudi drugih potrebnih dokumentov pri podzastopniku JOS1PU GRČA v pisarni hiši. 57. brezplačno vsaki dan. Vljudno naznanjata vsem p. n. interesentom, da böfn imel že za prihodnjo šolsko leto v zalogi šolske tiskovine in knjige za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Og. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10%>-ni popust pri večjem naročila. Priporočam se I. HAHN trgovina s papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI. HRANILNICA IN POSOJILNICA v ČRENŠOVCIH. r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek, Obrestuje hranilne vloge (navadne) po 8 °|0. Vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi od 5000 Dinarov naviše pa po 8'|2°|o Stanje Vlog je že 2 milijona Dinarov Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štere dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lehko posodimo na fal interes. Zi PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN Izdajatelj JOŽEF KLEKL. Urednik: IVAN JERIČ