24431 LAKELAND BLVP, EUCLID,OHIO 33
OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
Kfefil^yiSEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
VOL. ХХХП. — LETO ХХХП.
DomaČe vesti
Lepi počitniški prostori
Sezona počitnic je zopet tu. Mnogo naših rojakov in rojakinj se tekom poletnih mesecev poda na par-tedenski oddih v razne kraje, kjer so proč od ; mestnega dima in prahu. Dobro poznani bivši Clevelandčan Dominik Krašovec in njegova soproga vodita lepo urejeno, moderno in prijazno letovišče pod imenom Christian Lodge^v Ed-wardsburg, Mich. To mesto \se nahaja pol milje od U. S. ceste 112 pri Adamsville. Letovišče je ob bregu reke Christiana. Že več naših ljudi je obiskalo to letovišče, kjer se jim je nudilo prvovrstno postrežbo v vseh ozirih. Jedila so okusno pripravljena po izurjenih kuharicah, glede druge zabave na prostem pa imajo tudi vse tako izvrstno Urejeno, da se vsakdo lahko zabava v svoje zadovoljstvo. Za podrobnosti glede cen, itd. se obrnite na Christiana Lodge, Edwardsburg, Mich., ali pokličite telefonično , Edwardsburg 9126 F 5.
Preselitev
Družina Mr. Frank Derdich-a Se je preslila iz E. 209 St. na 850 E. 232 St., kjer ima novo telefonsko številko RE 2169.
Poroka
' V soboto 11. junija se bosta poročila Miss Mary Renzi, hčerka Mr. in Mrs. Ralph Renzi, ,19618 Mohawk Ave., in Mr. Prank Stefančič, sin Mr. in Mrs. Frank Stefančič, 19612 Musko-ka Ave. Poroka se bo vršila'ob 10. uri zjutraj v cerkvi sv. Pavla. Poročna slavnost bo zvečer V Slov. domu na Holmes Ave. Mlademu paru čestitamo in mu želimo vse najboljše v zakonu!
ciangkajšek obljubil, da bo storil samomor
ŠANGAJ, 7. junija—Kitajski nacionalistični diktator Ciang-kajšek je danes v radio govoru z otoka Fermoze naznanil, da bo ponovno zavzel Šangaj v teku Štirih mesecev, ali pa bo v nasprotnem storil samomor.
Kitajski diktator, ki se nahaja na varnem na Formozi, se Je vljudno opravičil za izgubo Največjega kitajskega mesta, toda je pristavil, da so ga njegove čete izdale.
Poročilo o Čiangkajšekovem govoru in njegovi obljubi, da bo storil samomor, je priobčil angleški časopis, ki izhaja v komu-'lističnem Šangaju.
Doslej so mnogi kitajski generali obljubili ob eni ali pa <irugi priliki, da bodo izvršili sa-'^omor, toda doslej si še nobeden ni radi porazov končal življenje.
Truman zahteva
^омос za korejo
WASHINGTON, 7. junija — Predsednik Truman je danes zahteval od kongresa, naj odobri ^150,000,000 za ekonomsko po-'noč južni Koreji.
Veterani nečejo Prodajati jabolka
WASHINGTON, 6. junija — Skupina 20 veteranov je danes Piketirala Belo hišo v protestu J^roti nameravani ukinitvi vete-^anske brezposelniške podpore.
Veterane so organizirali Mla-
progresivci. V piketnih vrstah veterani nosili napise: "Ne dovolite, da bi veterani proda-j&Ii jabolka!"
Po sedanjem zakonu, ki bo v ^Gljavi do prihodnjega meseca, veterani upravičeni na brez-^oselniško podporo v znesku $20 ^a dobo 52 tednov.
ADVERTISE Ш THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JUNE 8, 1949
ŠTEVILKA (NUMBER) 112
ANGLEŠKI URAD№t V POLJSKI SE ODPOVEDAL DRUVLJANSTVU
Pravi, da je ameriški način življenja "zakon džungle" in da bo delal za mir
VARŠAVA, Poljska, 5. junija—Direktor Angleškega sveta v Poljski, George Chandos Bidwell je,danes naznanil, da se je odpovedal angleškemu državljanstvu, ker namerava kot poljski državljan posvetiti svoje življenje ideji miru. Bidwell je že drugi angleški
uradnik, ki se je odpovedal državljanstvu. Nedavno je v Moskvi podal ostavko njegov rojak Archibald R. Johnston, urednik časopisa angleške ambasade, ki je naznanil, da bo ostal v Moskvi in vse svoje energije posvetil stvari miru.
Angleški uradnik, ki želi postati Poljak, je ostro napadel angleško zunanjo politiko. Rekel je, da Je Anglija postala "junior partner" v sestavu borbenega ameriškega imperializma.
Poljski časopisi so na prvi strani objavili ostavko Mr. Bidella, ki je na Poljskem delal tri in pol leta in so mu zveze z zapadnim blokom postale neznosne.
Kot direktor . Angleškega sveta, ki ga je financh-ala angleška vlada, je Bidwell skrbel za kulturne zveze med obema deželama. Urad je skrbel za zamenjavo znanstvenikov in umetnikov med Anglijo in Poljsko.
"Ameriški način življenja je zakon džungle"
V svoji izjavi poljskemu tisku, ko je istočasno obvestil o svojem sklepu tudi svoj glavni stan v Londonu, je Bidwell rekel, da je hotel delati za Angleški svet v interesu miru na svetu.
"Toda zdi se mi," je pristavil, "da se je to idejo prodalo za ameriške dolarje.
"Še vedno potrebujem idejo, za katero bi delal, kot jo potrebuje vsak, ki je zavrgel ameriški način življenja, ki je zakon džungle. Meni je povsem jasno, da je ideja, ki zagotavlja mir, ideja, ki vzpodbuja način življenja v zajednici dežel ljudskih denjokracij."
Bidwell se je pred enim letom oženil z neko Poljakinjo, ki je bila uposlena v zunanjem ministrstvu. Star je 44 let. Izjavil je, da je prepričan, da Poljaki želijo, potrebujejo in stremijo za mirom, tako da bi lahko v miru obnovili svojo deželo.
Zapadne sile so pod vplivom dolarja
Angleški uradnik je dalje izjavil, da je stališče poljskih uradhikov napram njegovemu uradu najboljši dokaz, da ne obstoja nobena "železna zavesa" med Poljsko in zapadno Evropo.
"V istem razdobju, ko sem motril in odobraval razvoj poljske politike, sem motril tudi mahinacije zapadnih sil, ki so, kakor se zdi, pod hipnotičnim vplivom dolarjev. Videl sem, ka ko sta politika Benelux in Atlantskega pakta odločno razklali svet v dva tabora, ki bi se mogoče nikoli več ne mogla združiti brez vojne."
Bidwell je poudaril, da je v nasprotstvu z imperialistično idejo zapadnih sil, ki jih vodijo Zedinjene države, sklenil, da sprejme način življenja, se posveti določenemu življenskemu smotru, deluje za mir in sodeluje pri ustvarjanju takšne pro-speritete za delavca, kot jo obeta obnovljena Poljska.
V Londonu molčijo v zvezi z akcijo Bidwella
LONDON, 5. junija. — Neki predstavnik Angleškega sveta je danes izjavil, da so v glavnem uradu prejeli telegram Mr. Bidwella, da pa doslej še ni prišla njegova pismena ostavka, katere besedico je bilo objavljeno v poljskem tisku. Predstavnik sveta ni hotel podati nobenega komentarja v zvezi s celo zadevo. Rekel je le, da je Bid-well bil zaposlen pri svetu pet let in da je dobro opravljal svoje delo.
*
Američan se odpovedal državljanstvu in izginil
PRAGA, 7. junija. — Uradniki ameriške ambasade so danes začeli stikati za nekim Jamesom Millerjem Robinsonom iz Chicaga, ki je zadnji teden prišel na ameriški konzulat, položil na mizo svoj potni list in izjavil, da se želi odpovedati ameriškemu državljanstvu, ker da hoče postati češki državljan.
Uradni^ ambasade pravijo, da je Miller le vedno državljan, če to želi ali pa ne, ker ni podpisal zaprisežene izjave, da se želi odpovedati državljanstvu.
Kitajski komunisti obsojajo Anglijo
HONG KONG, 7. junija—Kitajski komunistični radio je danes začel napadati angleško upravo v Hong Kongu. Radio pravi, da so Angleži v tej svoji koloniji začeli še bolj surovo zatirati Kitajce.
"Angleški imperializem je nenadoma povečal zatiranje kitajskega ljudstva in se povsbd oklenil še bolj reakcionarne pro-ti-kitajske politike," je naznanil radio.
Angleži so nedavno podvzeli "varnostne mere" v Hong Kongu, kamor so poslali svojo mornarico na Daljnem vzhodu in posadko kolonije zvišali na 12,-000 vojakov oboroženih s tanki in letali.
Kitajski kpmunisti pravijo, da so Angleži spremenili Hong Kong v dejansko policijsko državo. Napade proti Angliji je radio postaja oddala istočasno, ko je v Hong Kong dospel angleški obramben! minister A. V. Alexander, ki bo izvršil pregled obrambenih pozicij kolonije in podal angleški vladi poročilo, če se Hong Konga lahko brani.
Medtem pa vojaška poročila iz Kitajske pravijo, da se komunisti na nekaterih točkah nahajajo oddaljeni od Hong Konga le kakšnih 300 milj. Naglo napredujejo na jug proti dolini reke Kan, ne da bi jim nacionalisti nudili odpor.
NOVO ZDRAVILO ZA ARTHRITIS VZBUJA VELIKO POZORNOST
ATLANTIC CITY, N. Y , 7. junija. — Zdravniki zbrani na sestanku Ameriške medicinske zveze veliko govorijo o novem pravilu za arthritis, ki je znano pod imenom "Coi^pound E." Nekateri zdravn^i celo trdijo, da je to zdravilo najvažnejše, kar Jih' je medicinska znanost odkrila zadnjih sto let, celo važnejše od samega penicilina, če so prva poročila tbčna, izgleda, da je končna pronajde-no zdravilo, ki bo olajšalo bolečine in celo ozdravilo na stotisoče bolnikov, ki trpijo vsled arthritisa ali pa rev-matizma.
Novo zdravilo; je uvedla skupina zdravnikov in znanstvenikov z Mayo Jklinike— dr. Philip S. Hench, dr. Edward C. Kendall, dr. Charles H. Slocum in dr. Howard F. Polley. Za enkrat "Compound E" ni naprodaj, pač pa se z njim še vedno vršijo preizkušnje.
Na sestanku Ameriške medicinske zveze se je kazalo prve filme o blagodejnem vplivu novega zdravila na skupino 10 bolnikov. Toda dr. Hench, ki je pojasnjeval film, je stalno opozarjal, da je potrebno izvršiti nove in bolj popolne preizkušnje zdravila.
Film je pokaW naravnost čudovito spremembo pri vrsti bolnikf%^. W so bili radi arthritisa brezupno pohabljeni. Prečno so jim vbrizgali zdravilo, so le z velikimi bolečinami lahko sedli na stolico, še težje pa so zopet vstaU. Film je pokazal iste bolnike po zdravljenju s "Compound E". Hodili so, se vsedli in se dvigali s stolice ne da bi kazali sledove prejšnjih bolečin. Neka žena, ki je komaj hodila po stopnicah, je že drugi dan po vbrizgu zdravila kar tekla po stopnicah.
Dr. Hench je poudaril, da s o dosedanje preizkušnje dokazale, da je zdravilo sicer odstranilo sledove arthritisa in mrzličnega revma-tizma, da pa ne nudi popolno ozdravljenje. Učinkuje le, če se ga redno vbrizgava bolnikom.
"Compound E" izdelujejo v Merck Research Labo-/ ratories, Rahway, N. j. Za enkrat je zdravilo zelo drago in ni verjetno, da bo kmalu prišlo na trg.
Išče znanca
Franc Kraljič, p. d. Jernačev iz Jezera, zdaj bivajoč v Kanadi, bi rad zvedel za svojega soseda Kari Rogelja in Frances Debevec. Prosi se ju, da pokli-četa rV 3822 in Mrs. Medvešek bo jima dala nadaljne informacije.
priporoča, da vlada podpira časopise
WASHINGTON, 6. junija — Kongresnik John D. Lodge je danes izjavil, da bi ameriška vlada morala "odprto ali pa drugače" podpirati inozemske časopise, ki bi tako prišli pod kontrolo Državnega oddelka.
"Ameriška armada je svoje-časno z dobrimi rezultati imela tuje jezične časopise v Nemčiji, Avstriji in Trstu. Zakaj ne bi tudi mi, ko bi to bilo priporočljivo, podpirali inozemske časopise in radio postaje?" je rekel Lodge.
Prepir med delavskimi voditelji v zvezi s preklicom T-H zakona
Costa Rica ima težave z nadškofom
SAN JOSE, 7. junija—Nadškof San Josea prevzvišeni msgr. Victor Manuel Sanabria je včeraj obtožil notranjega ministra Costa Rice Fernanda Val-verda, češ da ga je "strupeno napadel" na nedavni seji vlade.
Nadškof je zagotovil, da namerava vlada poslati posebno delegacijo v Vatikan, ki da bo pri papežu Piju XII. posredovala, da se ga vrže s položaja nadškofa San Josea.
Notranji minister pa je odgovoril, da obtožbe prevzvišenega niso točne. Zagotovil je, da želi sedanja vlada Costa Rice ohraniti odnošaje med cerkvijo in državo na visoki stopnji ter obljubil, da bo kmalu izpostavil zakulisne sile, ki skušajo ribariti "v kalnih vodah.'/
Do spora je prišlo še preteklega januarja, ko je generalni vikar San Josea v ostri pridigi napadel vladno junto, češ da preganja politične nasprotnike, posebno pa pristaše bivšega režima Picado-Calderon-Guardia, katere je sedanja vlada strmoglavila v aprilu prete^Jega leta.
Vlada in rimska' liijerarhija pa sta si zopet skočila v lase, ko je ustavodajna skupščina v osnutek nove ustave vključila tudi določbo, po kateri bi bilo katoliškim duhovnikom prepovedano, da kandidirajo za kongres. V preteklosti je več duhovnikov bilo izvoljenih v kongres. Posebno viharno se zoper-stavlja novi določbi mednarodno gibanje katoliške mladine. Predvčerajšnjem pa je bila ustanovljena nova katoliška politična stranka, ki se bo borila za "krščanske principe."
V zvezi z zaostrenim sporom med cerkvijo in državo je predvčerajšnjim tudi predsednik vladne Junte Jose Figueres objavil izjavo, v kateri med ostalim pravi:
"Ce je zadnje čase prišlo do kakšnega trenja, je to med verniki in nadškofom, in sicer ker slednji simpatizira s pro-Calde-ronovim komunizmom."
Predsednik je zanikal tudi obtožbe nadškofa glede posebne delegacije, ki da naj bi pri papežu posredovala, da umakne s položaja za "Calderonov komunizem" vnetega nadškofa. Pristavil je dalje, da se država nikoli ni mešala v zadeve cerkve.
Murray napadel Lewisovo izjavo, da je bila sklenjena "tajna kupčija"
WASHINGTON, 7. junija—Predsednik CIO Philip Murray je danes razkačeno napadel včerajšno izjavo Johna Lewisa, po kateri sta baje Murray in Green (predsednik AFL) sklenila "tajno kupčijo" in pristala na štiri ali pet popravkov Trumanove zakonske predloge za delavstvo.
Kot je zagotovil Lewis v svo-\~---
Redna seja i
Nocoj ob 7.30 uri se vrši redna seja društva sv. Ane, št. 4 SDZ v navadnih prostorih Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. Članice so proše-ne, da se udeleže v polnem številu.
TRUMAN DOBIL PREDLOGO ZA ZAŠČITO VOHUNOV
WASHINGTON, 7. junija — Kongres je danes poslal predsedniku Trumanu zakonsko predlogo, po kateri se namerava zaščititi agente ameriškega obveščevalnega sistema.
Po predlogi bi Central Intelligence Agency lahko najemala svoje vohune in delila plače, ne da bi za to polagala račune. Poleg tega bi se letno dovolilo, da v deželo pride po 100 inozemskih vohunov, ki so sodelovali s Central Intelligence uradom.
Predloga tudi določa, da je CIA pooblaščena, da svoje agente pošilja "na vežbanje" v šole, industrijske organizacije, delavske unije in ostale organizacije v naši deželi.
jem telegramu senatorjem, ki so ponovno začeli razmotrivati o preklicu T-H zakona, bi ta "tajna kupčija" pomenila "odprto izdajo delavstva."
V svojem telegramu senatorjem je Murray izjavil, da so Lewisove obtožbe "netočno in zlobno obrekovanje" in da Lewisu manjka "Čut odgovornosti." Zanikal je, da je pristal na kompromis v zvezi s preklicom Taft-Hartleyevega zakona.
Z druge strani so uradniki AFL odprto priznali, da so pristali na štiri popravke Trumanove zakonske predloge, kakor je to zagotovil Lewis. Toda uradniki pravijo, da te popravke niso sprejeli tajno, pač pa javno. Med sprejetimi popravki je določba, po kateri bi vlada lahko v primerih "državne nujnosti" zasegla tovarne,
Murray je v svojem telegramu izja,vil, da je stališče CIO že jasno. Organizacija zagovarja uzakonjenje Trumanove predloge brez popravkov, ki bi šli na škodo delavstvu.
Demokrati popravljajo zakonsko predlogo
Kot zgleda se bo v senatu debatiralo glede nove zakonske predloge do končnega glasovanja. To pomeni, da bo senat začel razmotrivati o Atlantski vojaški pogodbi šele, ko bo zaključena zadeva glede novega delavskega zakona.
Republikanski voditelji so sklenili, da bodo počakali s svojimi delavskimi predlogami, dokler demokrati ne bodo popravili ■ svojo lastno predlogo. Senator Robert Taft je izjavil, da se republikanci ne bodo zoper-stavljali sprejetju petih popravkov, katere je predlagala mešana demokratsko-republikanska skupina senatorjev in na osnovi katerih je Lewis obtožil Mur-raya in Greena.
brezposelnost se je zopet zvišala
WASHINGTON, 7, junija — Kljub zagotovilom izvedencev za brezposelnost, da bo "spomladanska sezona" prinesla več dela, se to ni zgodilo.
Vladni statistični urad je naznanil, da se je v mesecu maju število brezposelnih zvišalo na 3,289,000, kar je rekordno povojno število.
"Navadno brezposelnost pada v teku aprila in maja, zato se letos ni pričakovalo, da se bo zvišala," je naznanil urad.
Cvetje na grobove vojakov
Kot se nam poroča so na Spominski dan krožila armadna le tala nad pokopališče, kjer so letalci spustili cvetje na grobove onih, ki so dali svoje življenje na bojnem polju. Dva letala, ki sta krožila nad pokopališčem Calvary, sta pilotirala cleve-landska mladeniča, Capt, Frank J, Bouska in Lt, Anthony L. Nosan, sin poznane Mrs. Mary Nosan, 1273 Narwood Rd.
47 oseb ubitih v letalski nesreči
SAN JUAN, Puerto Rico, 7. junija—Ameriške obrežne straže so danes naznanile, da je neko potniško letalo treščilo v morje blizu San Juana. Od 75 potnikov, večinoma Portoriča-nov, je verjetno ubitih 47.
Letalo tipa C-46 se je potopilo nekaj minut potem, ko je padlo v morje, z njim pa tudi okrog polovica potnikov in pet članov posadke.
Letalo je bilo na poti v Newark, N. J., toda deset minut po svojem dvigu iz letališča v San Juanu se je pripetila nesreča; verjetno radi kvara na motorju.
Ponsrečeno letalo je bilo last družbe Strato Freight Inc. Prvotno je bilo v službi ameriških zračnih sil v vojni да Kitajskem, Burmi in Indiji, Preračunano je bilo, da lahko prevaža do 50 vojakov, toda med 75 potnikov je bilo 15 otrok, tako da še vedno ni na njem bilo več kot 10,000 funtov teže, ko
se je tragedija pripetila.
*
26 ubitih v Braziliji
RIO DE JANEIRO, 7. junija •Iz Florianopolisa pa tudi poročajo, da je neko braziljsko ar-madno transportno letalo treščilo v neko goro, pri čemur je bilo ubitih 26 potnikov. Med potniki so bili tako vojaki kot civil-ci.
*
22 ubitih v Grčiji
ATENE, 7. junija—V letalski nesreči blizu Aten je danes bilo ubitih 22 oseb, med njimi neki monarhistični general.
Nacisti se vračajo na stare položaje
WASHINGTON, 7. junija — Senator Claude Pepper je včeraj naznanil, da bo jutri predložil resolucijo, s katero bo zahteval senatno preiskavo glede denacifikacije v Nemčiji.
Pepper je predlagal, da preiskavo izvrši poseben pododbor. Časnikarjem je povedal, da bo resolucijo predložil radi predstavnikov ameriškega Židovskega kongresa, ki pravijo, da se je program za denacifikacijo popolnoma "sesul."
Predsednik Židovskega kongresa rabinec Irving Miller, ki je vodil delegacijo, je med ostalim izjavil:
"Očitno je, da se v Nemčiji ne važne politične, pravne, ekonomske in kulturne položaje v masah vračajo ljudje, ki niso bili samo zvesti podpiratelji nacističnega režima, pač pa so pod Hitlerjem imeli tudi važne položaje."
Pismo
Pismo iz starega kraja ima v našem uradu Pavel Intihar. Piše mu Ivan Mlečnik.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
''ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIFTION RATES—(CENE NAROČNINI) ' By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto)
8. junija, 1949
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za trl mesece)
..$8.50 . 5.00 _ 3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države);
For One Year—(Za eno leto)___
For Six Months—(Za šest mesecev)__
For Three Months—(Za tri mesece)_________
-$10.00 - 6.00 - 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
STOLETNA BORBA MED TRSTOM IN BENETKAMI
(Spodaj priobčamo izvajanja sotrudnika tržaškega časopisa "Gospodarstvo" o stoletni življenski borbi med Trstom in. Benetkami, ki je še danes aktualna kljub politični osvoboditvi Trsta iz objema naslednikov Benečanov. Po sklenitvi rimskih gospodarskih sporazumov marca 1949 je Trst dejansko zopet v sklopu italijanskega gospodarstva, tako da Tržačanom zopet režejo kruh v Rimu, Benetkah in. Genovi,—Op. ured.)
Leta 1901. je imel Trst 5,000 prebivalcev, medtem ko so bile tedaj Benetke največje in najvažnejše pomorsko mesto ob Jadranskem morju in so z Genovo tekmovale za prvenstvo in nadvlado nad vsem Sredozemskim morjem. Pomen Trsta v trgovinskem, pomorskem in gospodarskem pogledu sploh je bil tedaj, t. j. pred 250 leti, prav blizu ničle. Trst je takrat lahko mislil na tekmovanje z istrskimi mesteci Miljami, Koprom, Ižolo, Piranom, itd. ne pa z mesti svetovnega trgovinskega pomena, kakor so bile Benetke, Genova, Hamburg itd.
Sto let pozneje (1. 1801) je naraslo tržaško prebivalstvo že na 25,000 duš, 70 let nato pa na 68,000. Od tedaj naprej vse do 1. 1914, t. j. do začetka prve svetovne vojne, je tržaško prebivalstvo neprestano naraščalo. Trst se je širil na vse strani, njegova čezmorska trgovina je postajala vedno važnejša. In tako se je neznatno mestece razvilo v najvažnejšo trgovinsko luko ob Jadranu in je pahnilo s prestola nekdanja "kraljico" tega morja, Benetke.
Ves ta razvoj se je izvršil v dobi, ko je bilo naše mesto pod habsburškim žezlom, kamor se je zateklo, da se zavaruje pred benečansko pohlepnostjo.
Na podlagi teh zgodovinskih podatkov ni težko priti do zaključka, kaj bi bil danes Trst, ko bi ga Avstrija ne bila ščitila pred benečanskimi, t. j. italijanskimi zavojevalci. Ako bi bili Benečani postali gospodarji Trsta, kakor so postali gospodarji Kopra in drugih istrskih primorskih mestec, ako bi bil torej Trst postal zares italijansko mesto, je izven vsakega dvoma, da bi njegovi gospodarji v Benetkah prav gotovo ne podpirali na lastno škodo njegove čezmorske trgovine in jne pospeševali njegovega razvoja. Gotovo ne bi gradili železniških zvez med Trstom in zaledjem, ne pomolov, hangarjev in ogromnih valolomov. Trst bi bil ostal približno to, kar je bil pred 250 leti: neznatno in zakotno istrsko mestece, zaradi katerega bi se danes ne razburial noben vrag.
Trst je torej postal veliko in svetovno važno trgovinsko središče prav zato, ker se ni posrečilo Benečanom, podrediti si ga politično in gospodarsko. Jasnb je, da ne bi mogli biti beneški trgovci tako nespametni, da bi si sami zredili nevarnega tekmeca, ki bi jih bil skoraj zadušil, ko bi ga ne bila Italija 1. 1918 zavojevala, ločila od njegovega naravnega zaledja in uničila njegovo gospodarsko avtonomijo.
Današnji Trst je torej proizvod gospodarstva habsburške monarhije, oziroma njenih sestavnih dežel, ki so bile po večini slovanske. Razen nekaj obrežnih italijanskih mestec v Istri in dela Furlanije je bilo zaledje našega mesta prav do njegovih sten in je še danes čisto slovensko, oziroma hrvatsko v Istri.
Tega dejanskega stanja ni mogla izpremeniti okolnost, da je v Trstu prevladovala italijanščina kot poslovni jezik. Ta se je vzdrževala pod vplivom stalnega dotoka iredentis-tov iz Italije in italijanske kulture. Toda prej ali slej bi bila podlegla pred jeziki tržaškega zaledja. Trgovec ne more dolgo nalagati svojega jezika svojim odjemalcem, ker bi bila tudi proti njegovim lastnim koristim. Poleg tega se narodnost in državna pripadnost kakšne dežele ne določa po jeziku, ki ga govorijo prebivalci trgovinskih središč, t. j. mest, temveč po jeziku, ki ga govorijo v njihovem zaledju, na deželi. Podeželsko prebivalstvo je vezano na zemljo, na kateri živi, medtem ko prenaša trgovec svoje šotore iz kraja v kraj, kakor mu bolje kaže kupčija.
Trst je bil do italijanske zasedbe glavno avstrijsko središče za čezmorsko trgovino in poleg tega seveda tudi splošno tržišče za svoje neposredno slovensko zaledje. Odrezan od svojega ožjega in širšega zaledja, od katerega živi in se redi, bi Trst prej ali slej gospodarsko propadel. Tisti prebivalci, ki bi še tukaj ostali, bi se morali umetno rediti, kakor je Italija umetno redila Zader po prvi svetovni vojni.
Gospodarski položaj našega mogta pod italijansko zasedbo je včerajšnja zgodovina, 1:1 jo v ji poznamo. Tržaški
UREDNIKOVA POSTA
Zahvala in vabilo
Cleveland, Ohio. — Odbor izletniških prostorov S. N. P. J. se na tem mestu iskreno zahvaljuje vsem delavcem, ki so delali na otvoritvi v nedeljo 29. maja. Seveda, zahvala gre tudi vsem posetnikom, ki so pripomogli do tako lepega uspeha. Celi teden pred otvoritvijo je bilo slabo vreme in še celo zjutraj na dan piknika je bilo mrzlo, a popoldne se je pa ogrelo in ljudje so pričeli prihajati. Videlo se je same poznane obraze in vladalo je lepo harmonično razpoloženje. Naše kuharice so se pripravile in obložile z vsakovrstnimi jedili in dobrotami, a kljub temu jim je vsega zmanjkalo.
Minulo nedeljo je imela piknik Slovenska zadružna zveza. Poslovodja je šel preko naročila kuharic in pripeljal je jestvin veliko več pa še vse to ni nič zaleglo — jestvin je zopet zmanjkalo. Udeležba na pikniku je bila ogromna.
Odbor farme se sedaj pripravlja za proslavo desetletnice.
ki se bo vršila 3. julija. Podalo se bo tudi program in povabilo se je naša domača pevska društva kot Jadran, Slovan in Zarja, za govornika pa se je odzval Milan Medvešek iz Chicage, bivši predsednik naše farme. Mr. Medvešek se je veliko zanimal za izletniške prostore ter je storil dosti koristnega za nje. Ker mu je delovanje znano od počet-ka ustanove, bo brez dvoma njegov govor zanimiv. Naše kuharice so se trdno zavzele, da na omenjeni dan ne bo zmanjkalo jestvin.
Prošena so društva, da naj izvolijo na svojih sejah delavce, katerih imena sporočite tajnici farme. Vsi tisti, ki boste sprejeli delo za ta dan, pa ste proše-ni, da ste na mestu, ker s tem boste prihranili veliko skrbi in dela odboru.
Prihodnjo nedeljo ima svoj letni piknik angleško-poslujoče društvo "Comrades" štev. 566 SNPJ. Torej, na svidenje na proslavi naše 10-letnice v nedeljo 3. julija na farmi SNPJ!
Odbor farme.
Andrej Budal:
ITAIIJANI V JUGOSLAVIJI
Da je ostalo po drugi svetovni vojni nekaj Italijanov v Jugoslaviji, temu se ni čuditi, saj segajo na vzhodni jadranski obali, italijanski jezikovni oto-čiči na mnogih mestih v strnjeno slovansko ozemlje, posebno v Istri in na Reki. Bolj čudno je, da so morali ostati veliki deli strnjenega slovenskega ozemlja po porazu Italije in po zmagi jugoslovanskih čet še zmeraj v Italiji. Diplomacija nam je vsilila kompromisno rešitev in je sklenila obvezno zaščito manjšin, Italijanov v Jugoslaviji ter Slovencev v Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju. Teorija te zaščite je lepa in zadovoljiva. Daje manjšinam vse človečanske, kulturne in narodne pravice, Italijanom v Jugoslaviji, Slovencem in Hrvatom v Italiji in na Svobodnem tržaškem ozemlju (STO).
Kakšna pa je praksa? Na STO ne uživajo Slovenci enakopravnosti. Imajo nekaj nepopolnih slovenskih šol in nekaj tiska. Vse drugo je na papirju. Zdaj pehajo zavezniki tudi STO pod Italijo. S tem bi doletela tržaške Slovence ista usoda kot goriške in beneške Slovence v Italiji: neenakopravnost, neprestano potuhnjeno raznarodovanje, kakršno okušajo zlasti beneški Slovenci, ki nikakor ne morejo kljub mirovni pogodbi nikjer do enega samega slovenskega razreda.
Italijanski tisk očita Jugoslaviji zatiranje Italijanov. Zanimi-
vo je, kako sodijo o tem prizadeti Italijani sami, tisti, ki živijo v Jugoslaviji, ki jih fašistična slaba vest ni pregnala v Italijo zmerjat in hujskat.
Unione degli Italiani dell'Istra e di Fiume je letos izdala knjižico "Gli Italiani nella Repubbhca Popolare Federativa di Jugosla via". Andrea Casassigi poudarja v uvodu: "Italijanska manjšina razvija s svojim plodnim delom, z izvajanjem svojih narodnih in političnih pravic svojo narodno kulturo, izboljšuje nenehno gmotne življenske prilike svojih pripadnikov, in predstavlja važen činitelj miru v tem predelu Evrope in obenem sredstvo za zbližan je in'medsebojno spozna nje med narodi Jugoslavije in Italije."
Članek "Kako je nastalo itali jansko-hrvatsko bratstvo" priznava, da odnošaji med Hrvati Italijani niso bili zmeraj dobri, a da so bili tega krivi Italijani ki jih je bilo v Istri le ena tretjina, pa so vendar hoteli zatirati in tlačiti večino, ker jih je podpihovala Avstrija. Nato pa je "fašizem storil vse, da bi ime Italijan pomenilo v Istri kar fa-ši^ v najslabšem pomenu besede". Dne 9. septembra 1943 so se dvignili vsi Hrvati in mnogo Italijanov. To ni bil "pogrom zoper Italijane, kakor so lagali šovinisti, temveč začetek bratstva med Hrvati in naprednimi istrskimi Italijani.
V juliju 1944 se je ustanovila Unione degli Italiani dell'Is-
trgovini je ostal le en del neposrednega zaledja. Zaradi odcepitve glavnega zaledja in zgube gospodarske avtonomije ter vključitve v italijanski carinski sistem je propadla tudi tržaška uvozna in izvozna čezmorska trgovina. Temu pojavu bi bilo gotovo sledilo tudi izseljevanje tržaškega prebivalstva, ko ga italijanska vlada ne bi začela iz prestižnih razlogov umetno rediti na vse mogoče načine. Forsira-nje tranzitne trgovine z deželami nekdanjega obširnega zaledja ni mogla nadomestiti prave, v Trstu zasidrane veletrgovine, ker nudi sam tranzit premajhne zaslužke prebivalstvu moderno opremljenih luk, v katerih se prekladanje s parnikov na železniške vozove in obratno vrši skoraj avtomatične.
Lahko bi rekli, da se je Trst pod Italijo izpremenil iz svetovne pomorske luke v velikega italijanskega penziona-ta na veliko radost beneških in genoveških trgovcev in brodarjev ter milanskih bankirjev, ki vsi danes financirajo propagando, da bi naše mesto zopet izročili Italiji, t. j. da bi se drugič gospodarsko zadušilo.
Iz stoletne in nedavne zgodovine tržaške luke moramo izvajati zaključek, da je sedanja gospodarska politika ZVU, ki sloni na rimskih gospodarskih sporazumih in se krije s koristmi Italije, t. j. Benečanov in Genovežanov, zgrešena v osnovi O tem se lahko prepriča na vsakem koraku podjetnik in potrošnik.	—od—
tria e di Fiume, ki je priznavala slovanski večini pravico, da se Istra združi z Jugoslavijo, in pridobila italijanski manjšini vse manjšinske pravice. V avgustu 1943 se je ustanovila SIAU za vso Primorsko in Unione se ji je pridružila.
V članku o političnih pravicah Italijanov ^v Jugoslaviji navaja iz ustave čl. 13: "Narodne manjšine v FLRJ uživajo pravico in zaščito svojega kulturnega razvoja in proste rabe svojega jezika." Isto ponavlja čl. 14 ustave Ljudske republike Hrvatske. Enakopravnost j e zajamčena s čl. 22 iste ustave: "Vsi državljani Ljudske republike Hrvatske so enaki pred zakonom in uživajo enake pravice ne glede na narodnost, pleme in veroizpoved." To je drugačna enakopravnost kakor tista italijanska "parita dei di-ritti e dei do veri", ki jo je Italijanski oblastnik Slovencem takole razložil: "Slovenci so popolnoma izenačeni z Italijani. Tudi Slovencem tičejo prav take italijanske šole, uradi, naprave in ustanove kakor Italijanom. Kaj pa še hočejo?"
Članek o volitvah pove, da so volili Italijani 30. novembra 1947 svoje poslance v beograjsko zvezno skupščino in zagrebški sabor. Istra ima eno tretjino italijanskih poslancev, in sicer tri v Skupščini in šest v Saboru. V istrski pokrajinski skupščini je poleg Hrvatov 24 Italijanov. Na Reki so v mestnem ljudskem odboru štirje Italijani; Itahjan tudi predseduje. Koliko slovenskih poslancev je v rimskem parlamentu? Koliko Slovencev je v pokrajinskih in drugih zastopstvih v Italiji? Nikjer nobenega. Volitve 18. aprila 1948 so v Italiji izvedli tako, da je moral slovenski kandidat na vsak način propasti Podobno se godi Slovencem in Hrvatom na STO v coni A. To je tista temeljna razlika med vzhodno in zapadno demokracijo. Katera je boljša?
Mladinske brigade na progah in pri drugih delih so družile v bratski slogi Hrvate in Italijane. Skoraj vse istrske brigade so bile proglašene za udarne, celo po dvakrat, štirikrat in petkrat. Ugodnosti agrarne reforme so koristile prav tako Italijanom kakor Hrvaton. V podržavljenih podjetjih ne strašijo več delničarji in kapitalisti, besedo imajo italijanski in hrvatski delavci in strokovnjaki. Delo so dobile tudi številne delavske družine iz Tržiča, iz Furlanije in iz drugih krajev Italije. Mnoge so šle dalje v Jugoslavijo in so ustanovile nova italijanska središča s krožki, čitalnicami in dvoranami v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu, Titogradu, Celju, Splitu, Za-dru in Tuzli. ^Cnjižica navaja nekaj strani imen italijanskih udarnikov in novatorjev. Po aneksiji 16. septembra 1947 se vrši vse to tudi v Pulju, ki je imel prej pod zavezniki 5000 brezposelnih v najbednejšem stanju.
Iz poglavja o italijanskem šolstvu izvemo, da so bila ob osvoboditvi mnoga šolska poslopja podrta ali poškodovana, da ni bilo ne šolskih knjig ne učnih sredstev in je primanjkovalo učnih moči. Tržaška in Puljska reakcija sta ščuvali učitelje, naj zapustijo svoja mesta. Nekateri so temu podlegli, v glavnem pa se je ta propaganda izjalovila. Iz Italije so prišli drugi, za-vednejši in boljši učitelji. Nekaj italijanskih šolskih knjig je bilo natisnjenih, druge pa so bile kupljene v Italiji.
Na Reki je dvanajst italijanskih osnovnih šol, dvanajst srednjih šol ter dvanajst otroških vrtcev in šolskih zavetišč. V Istri je 39 italijanskih osnovnih šol in 11 srednjih šol. Učenci, ki vstopijo po sedmih letih osnovne šole v tvornico, se vpišejo v obvezne šole za vajence. V tvornicah imajo dnevno štiri ure dela in štiri ure pouka; uč-
ni načrt je podoben načrtu za nižje srednje šole. Pouk, knjige in učila so brezplačni. Na Reki je zavod za vajence, ki se pripravljajo tri leta na izpit za kvalificirane delavce in imajo na državne stroške pouk, obleko, hrano in stanovanje.
Ob tem bogato razvitem italijanskem šolstvu v Jugoslaviji se človek nehote vprašuje, koliko slovenskih šol je odprla Italija do danes beneškim Slovencem. Kdaj bo tam odprla prvo slovensko šolo? Še tiste, ki jih je morala na Goriškem prevzeti od zavezniških oblasti, gleda po strani in jih rada pači in po svoje maliči.
V Istri in na Reki imajo Italijani svoje čitalnice, kulturne krožke, knjižnice, društva in druge italijanske kulturne ustanove. Na Reki ima italijanski kulturni krožek celo nadstropje v veliki palači. Podobno v Pulju. Italijanska kultura ni več predpravica premožnih, temveč je dostopna najširšim italijanskim množicam. Teh italijanskih krožkov ijihče ne nadleguje in ne napada. Državne oblasti jih ščitijo in jim pomagajo. Kako pa se godi slovenskim kulturnim ustanovam v Italiji in na STO. Oblastva jih na vse načine ovirajo, nadlegujejo, pritiskajo, omejujejo, preganjajo, preiskujejo in jih mečejo na cesto. Oborožene italijanske tolpe vdirajo vanje, jih plenijo in zažigajo njih pohištvo na ulicah med pasivnim zadržanjem in tihim zadovoljstvom organov javne varnosti, kakor kažejo bahaške slike po italijanskih me sečnikih. To se je dogajalo pred mirovno pogodbo, ko je stopala pogodba v veljavo — in poslej! Tako pojmujejo zapadni kultu-ronosci vzvišene človečanske naloge.
Ljudska univerza v Jugoslaviji prireja nia stotine hrvatskih in italijanskih predavanj iz vseh znanstvenih panog. Reka ima 11 italijanskih dramskih družin in pet pevskih društev. Podobno je v Istri.
Reka ima stalno ljudsko gledališče s hrvatsko in italijansko dramsko skupino. Italijanska je bila ustanovljena 4. januarja 1946, uprizorila je že vrsto iger in je potovala po vseh večjih krajih Istre. Ansambel se je izpopolnil z igralci, ki so prišli iz Italije. Igrajo umetnostno in ideološko vzgojne igre. Operna skupina izvaja italijanske opere v italijanščini, druge v hrvaščini. Stalni orkester skrbi za dobro izbrane koncerte. Italijanskih članov gledališča je 118. Ljudske cene predstav so v velikem nasprotju ž vrtoglavimi cenami po gledališčih zapadne demokracije. V času, ko italijansko gledališče v Jugoslaviji tako lepo uspeva, meče vojaška uprava na STO Slovenskemu narodnemu gledališču v Trstu, edinemu stalnemu gledališču na tem ozemlju, venomer vsakovrstna polena pod noge, mu ne dovoljuje večjih dvoran, prepoveduje manjše, češ da niso ko-lavdirane, si izmišlja cenzuro nad reportoarjem in vlači na dan zmeraj nove težkoče in ovire proti njegovemu delu. Samo v Kopru in Piranu, pod okriljem ljudskih oblasti, je Slovensko narodno gledališče iz Trsta lahko igralo v primernih dvoranah in v dostojnih okoliščinah.
Na Reki deluje italijanska glasbena srednja šola s 186 učenci in 16 učitelji. Mesto ima »komorni orkester. Po mešanih krajih je več italijanskih orkestrov in godb. L'Unione degli artisti di Fiume je otvorila umetnostni tečaj z 38 italijanskimi učenci. Pripravlja se Gal-leria d'Arte Modema. Razpisujejo se natečaji in nagrade. Pie-tro Rismondo je dobil prvo nagrado za dramo "Dietro la ma-schera".
Italijanski tisk v Jugoslaviji je nastal v osvobodilni borbi. Na Reki izhaja dnevnik "La Voce del Popolo" na 4—12 stra-
neh, po aneksiji Pulja tudi namesto puljskega "Б Nostro Gi-ornale". Kulturni reviji sta "Scuola nuova" in "30 giorni". Uradni list izhaja tudi v italijanščini kot "Bollettino Uffici-ale". Izhajajo italijanske šolske knjige in vsakovrstna druga dela. Hrvatska vlada je dala na razpolago velike vsote za nakup italijanskih knjig v Italiji. Lani so jih nakupili za sedem milijonov lir, letos bo znesek še višji. (Slovencem v Italiji in na STO vlade ne kupujejo slovenskih knjig v Sloveniji, temveč rajši ovirajo vsakršno trgovino s knjigami in časopisi, s pasivnostjo in tihim ugodjem pa dopuščajo, da italijanske tolpe plenijo in zažigajo slovenske knjige, d a razbijajo in zažigajo knjižnice in knjigarne. Take so "odlike" zapadne demokracije.
Lansko leto je bil v Rovinju festival italijanske kulture v Jugoslaviji. V zborih in folklornih skupinah je sodelovalo okoli tisoč oseb. štiri velike razstave: fotografska, šolska, književna in umetnostna, so dale lepo sliko italijanske kulture na vseh področjih zdajšnjega ustvarjanja. Italijan iz Jugoslavije pravi v knjižici, da so "našli in dobivajo Italijani v tem svojem prizadevanju pri krajevni in osrednji ljudski oblasti vso potrebno oporo in bratsko luneva-nje". Kdaj bo bogel pisati tako kak Slovenec v Italiji ali v coni A na STO o svojih sedanjih oblasteh ?
Na festivalu je bilo več delegacij iz Italije. Rodolfo Allegri iz Turina, italijanski pisatelj Francesco Jovine in rimski poslanec Ilio Bosi so' obsojali narodno sovraštvo med Italijani in Jugosloveni, ki ga "esuli" tako radi razpihujejo in podpihujejo, in so vzpodbujali k prijateljstvu in bratstvu med narodi. Škoda, da ni bilo tam tudi tistega Italijana, ki je lani na tržaški raz-,; stavi popackal in popljuval slovenske knjige; morda bi se bil svojega "junaštva!' vsaj na tihem sramoval.
Delegati iz Italije so izjavili na tiskovni konferenci: "Do da-nas ni uživala nobena manjšina toliko svobode in toliko možnosti, kolikor jih uživa italijanska manjšina v Jugoslaviji . . . Tudi ta vtis smo imeli, da je povprečna kulturna raven italijanskega prebivalstva v Istri celo višja od ravni v raznih italijanskih pokrajinah ... Ko se vrnemo v Italijo bomo objavili svoje vtise v listih, na zborovanjih in predavanjih. Kategorično, najodločneje bomo zavrnili laži reakcionarnih Italijanov, razkrinkali fašistična obrekovanja o razmerah in življenju v FLRJ . . . Primerjali bom® prejšnje ravnanje s slovansko manjšino v Italiji in današnji položaj italijanske manjšine ^ Jugoslaviji. Naša dolžnost je-da prikažemo življenje italijanske manjšine v Jugoslaviji, ka' kršno je v resnici."
ENDORSES CANCER DRIVE --Sonja Henle, screen star world famous fiflure skater, takes time out from one of her perform' ances to display the American Cancer Society's poster, urging, everyone to give to the $14,600,7 000 drive./
8. junija, 194'9
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
France Lubej
ZA ŽIVO MEJO
(SPOMIN NA RACIJE IN BLOKADE V 1942. LETU)
Italijanski okupator je 22. februarja 1942 obdal Ljubljano z žico. Fašistični zvitorepci so se po vrsti impozantnih manifestacij enotnosti slovenskega ljudstva v Ljubljani in po nekaterih lekcijah Osvobodilne fronte, zlasti VOS-a proti vrhovom izdajstva na Slovenskem zbali za svoje glave in za svojo tako lahko pridobljeno oblast na Slovenskem. Pa so jo uganili, enostavno, kakor ribič, ki velikopotezno nastavlja mreže: "Ljubljana je vsa komunistična" (to je: enotna v borbi proti okupatorju. To je bilo sicer res, samo da Se naše ljudstvo tedaj še ni v celoti zavedalo, da pomeni biti zvest domovini in borbi delovnega ljudstva isto, kot biti komunist), Zato bomo omrežili z žico, ločili prebivalstvo od ostale pokrajine, ki je še "dobra", za-branili prehajanje prebivalstva čez blok in tako s pomočjo izdajalcev med Slovenci polovili ne samo vodstvo OF, temveč v kali, zatrli tudi uporniško gibanje na deželi."
Začela se je najtežja, obenem pa najslavnejša doba prebivalstva ne samo slovenske prestolnice, temveč vsega slovenskega delovnega ljudstva in vseh narodov Jugoslavije. Ta borba je skovala jekleno enotnost narodov Jugoslavije, enotnost delovnega ljudstva vasi in mesta, ne-fazrušno enotnost delovnega ljudstva s svojim vodstvom, neustrašene borce za svobodo in hkratu z vsem tem sedanje neumorne graditelje socializma. Tega dejstva bi nikdar ne smeli pozabiti naši prijatelji, kajti kakor vsa dejstva, je tudi to dejstvo — trmoglavo.
Res je okupator s tem ukrepom povzročil organizaciji Osvobodilne fronte v Ljubljani in v Sloveniji precejšnje težave. Otežkočeno je bilo enotno vodstvo vse Slovenije iz Ljubljane ter stik, dežele z Ljubljano. Iz-^šni odbor OF je na ta ukrep okupatorja odgovoril z nekako
ekspozituro Izvršnega odbora OF zunaj Ljubljane, z ustanovitvijo Pokrajinskega izvršnega odbora OF, v katerem smo bili, razen Borisa Kraigherja, še Nemec Vojko, Franček in jaz. Ta četvorica se je sredi marca, vsak od njih na svoj račun, prebila skozi blok in se nastanila v Polju pri Ljubljani. Dva dni sem prenočeval pri inž. Tunli, potem pa sem bil kot ilegalec gbst zavedne delavske družine Andreja Avbelja v Zgornjem Kaši ju vse do odhoda Izvršnega odbora na osvobojeno ozemlje v maju istega leta.
Moje ilegalno stanovanje v Avbeljevi hiši je kmalu postalo zbirališče zavednih sorodnikov in prijateljev te hiše. Njegova žena Tona in samska hči Hermi-na poročeni hčeri Tona in Mimi z možema Cirilom Sotlerjem in Mirkom Jeriho, Avbeljev svak Polde Vidergar, aktivistka Anica, to so bili Slovenci, ki so se skoraj slednji večer sestajali in se razgovarjali pozno v noč. Skupaj smo čitali "Slovenskega poročevalca", Borove pesmi in prerešetali vse prebivalce Polja, Kašlja,^ Zaloga vse do Ljubljane. Ta hiša je dala že leta 1942 vrsto predanih aktivistov in borcev. Hermina-Anica je postala moja kurirka za blagajniške posle. Njena sestra Toni je tudi opravljala kurirske posle in je umrla v taborišču Auschwitzu. Njena hči Nada je kot otrok vedela za, kaj gre. Njen mož Ciril je umrl kot partizan na posledicah v boju dobljene rane, Mirko je šel v partizane in je danes poročnik UDV-e. Polde Vidergar, mizar s kopico otrok, je bolehal za tuberkulozo in je imel že tedaj dva otroka v partizanih. Eden se ni vrnil, eden je invalid. Končno je šel še sam s hčerjo v partizane. Ni se vrnila. Pomagal je 1. 1942 v gospodarstvu na Rampohi, pozneje v Tuševem dolu v Beli Krajini. Zavratna bolezen ga je pobrala po osvo-

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 East Gist St.	HE 2730
boditvi. Bil je eden najpreda-nejših frontovcev, kar gorel je za partizane. Ko je zaslišal ponoči našo strojnico, je stisnil zobe, oči so se mu orosile: "Dajte jih! To so naši fantje! Povsod jih je polno, to je naša kri!" Potem je zamišljeno po-molčal. Vedeli smo, da ta hip ponosno misli na svoje otroke v partizanih, ki sedaj niso več samo njegovi.
Zahodni konec ljubljanske okolice je dal že tedaj toliko partizanov, da so Italijani takoj, ko so nekajkrat prerešetali Ljubljano, sredi aprila napravili racijo tudi v Zgornjem in Spodnjem Kašlju pri Polju.
Komaj se je dobro zdanilo, pride Polde v moje stanovanje in mi v skrbeh naznani: "Danes pa bodo hudiči lovili še pri nas. že gredo od kolodvora sem. Noben moški ni smel s vlakom v Ljubljano na šiht. Jaz pa takoj k tebi, da uganeva pametno, kako boš snel z vratu zanko, ki ti grozi."
Ni prišlo nepričakovano in ne prvič. Izmuznil sem se že trem racijam, še tej se bom. Treba je bilo hitro ukrepati. Pri enaki raciji v Šmartnem so 20. maja tistega leta, tik pred odhodom Izvršnega odbora na osvobojeno ozemlje, zadržali voditelja te četvorice aktivistov, tovariša Borisa Kraigherja in ga, ne da bi vedeli, kdo jim je padel v roke, odpeljali v Gonars, odkoder jim je, kakor znano, s svojimi tovariši ušel iz ječe tako, da so skopali iz ječe podzemeljski rov. Vedel sem, da ne smem ostati v hiši, kjer je cela veriga mojih sodelavcev in kjer skoro enomesečna prisotnost tuje osebe gotovo okolici ni ostala docela neopažena. Polde, ki je vso okolico dobro poznal, mi je svetoval, da se skrijem ob bregu Ljubljanice, kjer je dosti lukenj, previsov in grmovja. Poizkusila sva. Takoj sva vjd^, da, je nesmiselno. Breg so že zasedli italijanski vojaki in postavili strojnice. Torej čez glavno cesto Ljubljana—Zalog v Polje, ki je izven bloka. Na treh mestih sva poizkušala, po cestah in kolovoznih poteh. Toda povsod se je izza kakega predmeta pojavil Sardinec in nas zavrnil s svojim "Ferma! In dietro!" Na cesti so vsakih sta metrov stale male italijanske "brede", obrnjene proti Kašlju. Popolnoma smo obkoljeni. Dobro razumevajoč položaj mi je Polde dejal: "Veš kaj? Pri Andreju ne moreš biti, zaradi sebe in njegovih. Na prostem tudi ne, skriti se nočeš, pojdi k meni. Moja žena je v fabriki, dva moja sta že v hosti, otročičkom nimajo kaj storiti, mene pa ni škoda, saj veš, da ne bom več dolgo tlačil trave." Kaj takega zmore samo v življenski borbi skovana proletarska duša! Nisem se mu mogel ubraniti. Navidezno sem sprejel njegovo ponudbo. Šel sem v njegovo borno stanovanje, kjer je kup majhnih otrok slastno trgalo iz velikega lonca ostanke polente. Mati jim jo je skuhala pred svojim odhodom v vevško papirnico, kjer je delala. Prijazno me je povabila, naj ostanem kar pri njih, češ, k nam jih gotovo ne bo. Kako se je motila, revica!	,
Še enkrat sem pregledal svo-
jo ilegalno izkaznico, si vtisnil vse podatke Drejčeta Jakliča in si naredil načrt. Za nobeno ceno me ne smejo prijeti! Ko sva se s Poldetom podrobno dogovorila, kako bova ravnala, sva se docela pomirila, in nestrpno čakala dogodkov. Neskončno dolge so bile ure, dokler ni zazvonilo poldne, še vedno so stali fašistični vojaki v velikem obroču okrog vasi, v vas pa ni bilo nikogar. Popoldne je začelo prav prijazno pripekati sonce. S Poldetom sva se vsedla na tnala na njegovem dvorišču. S streh je kapljalo, sonce je s severne strani pobiralo zadnje ostanke poledenelega snega. Pozorno sem razgledoval okolico in končno predlagal, da se greva sončit na bližnji travnik k živi meji. Od Polja do Zaloga so na desni strani ceste travniki in polje. Med zastraženo glavno cesto in njegovim dvoriščem, ki je na kraju vasi, je bil kakih dve sto metrov širok travnik. Na zaloški strani je bil travnik pravokotno na cesto predel jen z visoko, živo mejo. Zato mejo je peljal kolovoz po tako imenovani Kamnarjevi ulici. Živa meja je dobivala prve zelene popke. Travnik in meja sta bila s ceste docela pregledna od Sardincev, stražarjev pri strojnicah, ki so zdolgočaseni v dolgih zimskih plaščih pohajkovali okoli svojih mest. Zavila sva čez travnik proti živi meji. Vedela sva, da nas opazujejo oČi vseh stražarjev na cesti, saj sva se bližala zastraženi cesti, kar vojaku po-
meni, da se obkoljeni sovražnik premika v prepovedani smeri. Počasi, kakor bi naju prevzelo vroče pomladansko sonce, sva se ustavila ob meji tam, kjer je bila najgostejša in najvišja. V trenutkih intenzivne napetosti človek podzavestno išče rešitve v svoji pradomovini — v gozdu. V tem se z menoj strinjajo prav gotovo vsi partizani. Ozeleneli gozd je partizanovo vroče hrepenenje. Malomarno sem pogrnil svojo temnosivo pelerino in legla sva z obrazom proti soncu. Z kokama sva si podprla glavo in na hrbtu ležeč opazovala življenje, pravilneje — mrtvilo na cesti in v vas.
Ura je odbila prvo in drugo popoldansko uro. Od ceste se je po travniku bližal vasi italijanski stražar. Trudnih korakov, s puško na rami in s kopitom navzgor. Temnozeleno čelado si je spustil na tilnik, z roko si je brisal pot s čela. Moja napetost je rasla. Polde samo: "Ali ga vidiš?" "Vidim! No, Polde, če zavije k nama, kaj boš storil?" "Jaz ostanem, ker ne ui-dem, ti pa se počasi potegni čez mejo in srečno pot. Mogoče te na drugi strani ne opazijo. Če se več ne vidiva, vseeno, zmagali bomo!" Popolnoma je uganil moj načrt. "Res, Polde. Poskusil bom, tekel pa ne bom v obroču. Bolje je, če si sam." Toda vojak se ni zmenil za- naju. Zavil je k prvi hiši. Slišati je bilo njegov priliznjeni glas. Napil se je vode in šel prav tako počasi nazaj čez travnik na cesto.
Face Lifting-TV Style



џшшт""/ if]

Here is graphic demonstration of the horrors of television. For years the Fontane Sisters — Bea, Marge and Geri — who sing on Perry Como's Supper Club, have been happy enough with their brunette, blond and red hair-dos. Along comes television and, with it, famous hair stylist and make-up artist, Victor Vito, with his scissors and lota of ideas about how the girls should look on television. When Vito finished, Ceil Chapman, one of America's foremost designers of women'« clothes, took over and outfitted the girls with seven sets of beautiful, telegenic gowns.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 0718
Ko je bil v najini višini, naju je v razdalji 30 metrov pogledal, kakor da naju je qpazil šele sedaj. Pripravljen sem bil. Šepnil sem: "Tovariš Polde!" On samo: "Da." Pa je spet malomarno zavil proti cesti. Čutil sem, kako mi je čez obraz pljusnil val toplejše krvi, čutil hladno cev svoje efenke, na kateri sem ležal. Ugibala sva, odkod tako njegovo obnašanje. Ali je malomaren v službi, ali noče vršiti več, kakor mu je ukazano. Ali
je zahrbten, kakor vsi fašisti? Kdo bi vedel pravo. Za njegovim hrbtom sva se decimeter za decimetrom načrtno pomikala vedno globlje v grmovje, tako da naju je bilo s cestne strani že težko opaziti. Čisto se še nisem hotel skriti. Za vsak primer. Za izgovor sem imel sedaj senco.
(Dalje prihodnjič)
Naročajte, širite in čitajte "Enakopravnost!"
ОРРОИТишТУ



Шт

How you doing? All right?
Well, we don't want to throw cold water. But remember—there comes a time to every man when his earnings start to go downhill.
The money you'll need in the ftdure, you're earning right now. And one safe way—one aure way—to set some of that money aside is to do it by purchasing U. S. Savings Bonds.
You can buy them at this bank.
Don't miss this opportunity to save while you're still going strong!
Rjt mot« opffoiixinity in your AftuPBl Invest in US Savings Bonds
ENAKOPRAVNOST
7%i« /• «11 p№cia/ V. S, Тгмаа/у edverf/semeof*
prepared under auapfoe# of Тт^лшигу Dmpartmwt and AdvertUrng CoaneH,
^iško Kranjec :
STARA JABLANA
(Nadaljevanje)
"Naša mama so tudi dobri, jim vendar ata rečejo baba še hujše stvari, ki niso za nikamor."
"No," je obljubil, "lahko si Misliš, da. ne bom tak kakor ata!"
Tako sta se pomenila Pre-®®čnikov Tonček in Hojnikova ^апса, ko je bilo njemu dva-^ajst, njej pa sedem let! Še sta gugala leto in kaj, potem pa ®ta doraščala in nekaj let sta
se kar sramežljivo spogledovala, če sta se srečala. Srečavati se sta si želela, toda nista utegnila od dela, in nekako ju je bilo sram. Tako so minila leta. Dorasla sta in tedaj se je zgodilo nekega nedeljskega popoldneva, da je Manca, že zrelo dekle prišla k Presečnikovim, kjer je po naključju našla Toneta samega doma. S časnikom v roki je ležel pod jablano, pa bolj gledal v vejo nad seboj, kjer sonce ni moglo prodreti skozi list
je. Manca je zelo zardela, ker ga je našla samega, njemu pa je kmalu odleglo in ji je ponudil prostor ob sebi. Ne po Tonetu, pač pa se je ozrla po stari jablani, ki je bila zdaj že močno oklešena, pa je kljub temu hranila več ko doVolj spominov.
"Oklestiti smo jo morali," je dejal, "ker so se ji veje posušile. Samo ta je še ostala. Čudna jablana; one obsekane so pognale mladike in te mladike cvetejo vsako jesen, stara veja pa cvete spomladi. Ne rodi prav nič Kljub temu je ne bom posekal."
"Ne boš je posekal?"
"Ne," je pritrdil, "nikdar je ne bom. Oče jo je že hotel, jaz
pa nisem dal. — Ali se spominjaš, kako sva se tu nekoč gugala?" Zardela je, pobesila oči, a se ljubko nasmehnila. "Ali se spominjaš, kaj si mi tedaj obljubila?" Smehljala se je tudi zdaj, a že nekam grenko; naposled pa' je dejala mirno;
"Bila sva otroka. Zdaj pa je vse drugače!"
Mislil je nekoliko, čez čas pa odvrnil tiho, a resno: "Nič ni drugače. Ali prideš k nam? Hočeš?"
Odkimala je. "Takrat sva bila otroka. Zdaj pa drugi odločajo. Saj veš, da vaši ne morejo naših. Oče je pijanec in revni smo postali .
"To ni nič. Tebe hočem. In
naši mi ne bodo nič rekli. Samo reci, če hočeš pa pridem pote! Res pridem!"
In po daljšem premisleku je odvrnila: "Če vaši ne bodo preveč proti, pa pridem." Kimal je zadovoljno, žulil travo, naposled pa dejal tiho:
"Manca, poljubil te bom, če ne boš huda?"
"Ne," je odvrnila in zardela. "Bo kdo videl. Če že mora biti, pa drugič in drugod!"
"Ne," je dejal, "pa naj vidi!" In že jo je pritegnil k sebi in poljubil. "Tako, zdaj sva se do govorila." In čez čas je dejal trdno:
"Te jablane ne bom nikdar posekal. Ostala nama bo za
spomin, ne? Dokler bo stala se bova rada imela."
"Da, rada te bom vedno imela."
Dve leti kasneje je mladi Pre-sečnik prvič ponesel ven svojega leto starega otroka, navezal vrv na vejo stare jablane in ga gugal. Otroku je ugajalo, da bi se kar neprestano gugal. Za prvim so prišli še štirje otroci in vsak se je hotel gugati na tej stari jablani.
"Ne," je rekel Tone Manci, "nikdar je ne bom posekal. Nama je prinesla toliko sreče, ko sva se tu gugala. Najini otroci se prav tako radi gugajo na njej. Ostala nama bo za spomin.
Če po Čem, po njej bi se rad ozrl ko bom umiral."
"Ne smeš je posekati," je pri-kimala Manca smehljaje. "Tu sva se srečala, srečo je nama prinesla ..."
"Ko ti bom poslednjič segel v roko," je dejal in se nekaj zamislil, "se bova ozrla po njej in se spomnila vsega ..."
In tako se je zgodilo . . . nekega dne . . .
(Dalje prihodnjič)
HwmrtN us. smms sonos
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
8. junija, 1949
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
ČETRTA KNJIGA
(Nadaljevanje)
—	Tako je. Jaz sem za zamenjavo Dudarjova, — ga je podprl Kopilov.
—	Kaj si ti, Jermakov, proti ? — je vprašal Grigorij, ko je opazil neko nezadovoljnost na Jermakovem obrazu.
—	Oh, ne, saj ni nič. Kaj niti z očmi ne smem več treniti?
—	še bolje. Jermakov ni proti. Njegov konjeniški polk bo za zdaj prevzel Rjabčikov. Napiši, Mihajlo Grigorič, ukaz in lezi do jutra. Glej, da boš ob šestih pokonci. Pojdeva k tistemu generalu. S seboj bom vzel štiri sle.
Kopilov je začudeno dvignil obrvi:
—	Zakaj pa toliko?
—	Za oko! Saj vendar tudi mi nismo kar tako, divizijo imamo pod seboj. — Grigorij se je po-smejal, zmignil z rameni, ogrnil plašč in odšel k vratom.
Legel je pod napušč klonice, si pogrnil podsedlico, ne da bi se sezul ali pa slekel plašč. Na dvorišču so dolgo rogovilili sli, nekje blizu so prhali in enakomerno zobali konji. Dišalo je po suhem kravjeku in po zemlji, ki se ni ohladila od dnevne pripeke. Skozi dremotnost je Grigorij slišal glasove in smeh slov, slišal, kako je eden izmed njih, po glasu sodeč mlad fant, med sedlanjem konja stoka je spregovoril:
—	Ej, bratci moji, to je pa že od sile! Sredi noči opolnoči, ti pa dirjaj s pismom, nimaš ne spanja ne miru . . . Tak, stoj no vendar, pokora! Nogo! Nogo, ti pravim! . . .
Drug pa je z zagrljenim basom poluglasno pripeval:
"Naveličani smo te, sliižbica, siti. Naši vrli konjiki so trudni, ubiti ..." — In prešel je v me-lodujoče stvarno besedičenje: — Ščepec ga vsuj za cigareto, — Proška! Uh, kakšen skopuh si! Kaj si pozabil, da sem. ti bil pri Belavinu dal rdečearmejske čevlje? Ti gnus ti! Kdo drug bi se me za tako obutal do zadnje ure spominjal, od tebe pa tudi za cigareto ni dobiti mogoče!
Zažvenknile so žvale in zapele na konjskih zobeh. Konj je hropnil z vsem životom in se prestopil, podkvice so suho za-pokale po presušeni in kakor kremen trdi zemlji. "Vsi govore o tem . . . Presedaš nam, služ bica, siti smo te," — je v mislih ponovil Grigorij, se nasmehnil in precej zaspal. In brž ko je zasnul, je imel sanje, kakor so se mu tudi že prej pritaknile; po rjavem polju, po visokem stmišču gredo rdečearmejski strelci. Do kamor nese oko, se je razpotegnila prva vrsta. Za njo je še Sest ali sedem vrsta.
V moreči tišini se bližajo napadalci. Rastejo, večajo se črne postavice in že je videti, kako gredo s potikajočim se naglim korakom, gredo, prihajajo na streljaj, tečejo s puškami na prevesico možje v uhljastih čap-kah z nemo odprtimi usti. Grigorij leži v plitvem zakopcu, mrzlično obrača zapirač puške, na gosto strelja; pod njegovimi streli padajo in se prevračajo rdečearmejci; porine nov okvirček, se za hipec ozre naokrog in vidi: iz sosednih rovov skačejo kozaki. Obračajo se in beže; obraze jim pači groza. Grigorij sliši strahotno nabijanje lastnega srca in kriči: "Streljajte! Golazen! Kam?! Stoj, ne beži!" Vpije na vso moč, ali njegov glas je presenetljivo šibak, komaj slišen. Zona ga spreleti! Tudi sam plane ven, že stoje, ustreli zadnjikrat v postarnega temnega rdečearmejca, ki molče teče proti njemu, in vidi, da je zgrešil. Rdečearmejec ima razburjeno resen obraz brez strahu. Teče lahkotno, skoraj se z nogami ne dotika tal, obrvi ima dvignjene, čapko na zatilniku, konce plašča privihnjene. Kak trenutek ali kaj Grigorij opazuje bliže hitečega sovražnika, vidi njegove bleščeče oči in bleda lica, porasla z mlado skodrano bradico, vidi kratke štibale škornjev, črno očesce nekoli-kanj nagnjene puškine cevi in nad njo po taktu teka premikajočo se konico temnega bodala. Nedoumljiv strah prevzame Gri-gorija. Trgne zapirač puške, ali zapirač se ne premakne, zaskočil se je. Grigorij v obupu tolče z zapiračem po kolenu brez uspeha! Rdečearmejec pa je še pet korakov od njega. Grigorij se zasukne in zbeži. Pred njim je vsa rjava gola poljana posuta z bežečimi kozaki. Grigorij sliši za seboj težko dihanje zasledovalca, sliši glasen topot njegovih nog, ne more pa pospešiti teka. Treba je neznanskega napora, da prisili mlaha-vo klecajoče noge, da tečejo hitreje. Navsezadnje prileti na nekakšno na pol podrto mrko po kopališče, skoči čez prevrnjeno ograjico, hiti med posedlimi se gomilicami, nagnjenimi križi in znamenjčki. še en napor, pa bo rešen. Tedaj pa to topotanje za njim raste, se okrepi. Grigoriju ošine tilnik žgoče dihanje zasledovalca in isti hip začuti, kako ga za roke in za rob plašča grabijo. Grigorij izdavi iz sebe votel krik in se prebudi. Leži na hrbtu. Noge, stisnjene v tesne škornje, so mu zatekle, na čelu ima hladen znoj, ves život ga boli kakor od udarcev. "Tfej, ti, hudič ..." — de hripavo in zadovoljno posluša lastni glas in
Young Radioman in Japan
BFB—МА-вав
Pvt. Edword L. Cole«, of Opelouiot, Lo., b shown operating • radio receiver used In maintaining communications in Japan. He is assigned to the 1st Cavalry Division, and enjoys one of the hundreds of interesting positions held by members of our Occupation forces.
Še ne verjame, da je bilo vse, kar je ravnokar preživel, v sanjah. Potem se prevali na bok, si potegne čez glavo plašč in v mislih govori. "Treba bi ga bilo spustiti bliže, prestreči sunek, zamahniti s kopitom, potem pa Žele zbežati ..." Nekaj časa premišljuje o sanjah, ki jih je že vnovič imel, občuti radosten nemir spričo tega, da je vse to samo v hudih sanjah, v resnici mu pa za zdaj še nič ne grozi; "Čudno, zakaj je v sanjah to desetkrat groznejše kakor zares? Kakor da bi v življenju še ne užil takega strahu, pa čeravno sem bil že v nič kakšnih škripcih!" — preudarja, z užitkom steguje otekle otekle noge in že se mu dremlje.
10
Ob zarji ga je predramil Kopilov.
—	Vstani, treba se je pripraviti, iti! Saj je rečeno, da morava priti ob šestih.
Načelnik štaba se je bil ravnokar obril, očistil škornje in si oblekel — zmečkan, a nov suknjič. In kakor je bilo videti, se mu je mudilo; zalita lica so bila na dveh krajih obrezana z britvijo. Toda v vsej njegovi zunanjosti je bilo čutiti nekakšno gizdalinsko zlikanost, ki je poprej ni poznal.
Grigorij si ga je kritično ogledal od nog do glave in pomislil: "Poglej, kako se ti je načič-kal! Ne mara se pred generala prikazati kot strašilo! ..."
Kakor da je Kopilov uganil tek njegovih misli, je dejal;
—	Nerodno je iti razdrahan. Tudi tebi svetujem, da se spraviš v red.
—	Tudi tako se bo drl! — je zagodel Grigorij in se pretegnil. Praviš torej, da je ukazano priti ob šestih? Kaj so nama začeli že ukazovati?
Kopilov se je posmejal in sko-mizgnil s pleči.
—	Nov čas —. nova pesem. Po starešinstvu se morava podrediti. Fichelaurov je general; ne more vendar on k nama.
Christiana Lodge . . . and Cottages
Edwardsburg, Michigan
The Lodge has 30 rooms with connecting shower and toilet. There are 17 cottages each with private shower and toliet. Central dining room with American-European cooking.
ALL SPORTS; Golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and fishing, indoor games. Cater to overnight guests.
Located in Christiana Lake in a grove of large trees, 100 acres of private playground on U. S. 112.
Write for folder
Christiana Lodge
DOMINIK KHASOVEC, Prop.
Phone; 9126 F 5 P. O. Edwardsburg, Mich.
B. J. RADIO SERVICE
1363 E. 45 Si.
HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
SEDAJ JE ČAS DA DASTE
NOVO STREHO!
Ako rabi popravila, se obrnite do nas. Napravimo nove žlebove. Vedno prvovrstno delo.
Frank Kure
16021 Waterloo Rd.

Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicoit 3113
—	Je že tako. Kamor smo šli, tjakaj smo prišli, — je dejal Grigorij in se odšel k vodnjaku umivat.
Gospodinja/ je urno planila v hišo, prinesla čisto vezeno brisačo in jo s poklonom dala Grigoriju. Ta si je srdito s koncem otirače odrgnil opečnatordeči, od mrzle vode čvrsti obraz in rekel Kopilovu, ki je pristopil:
—	Je že res, ampak gospodje generali bi morali na nekaj pomisliti : ljudstvo se je po revoluciji spremenilo, se, reci, nekako prerodilo! Oni pa še zmeraj merijo s starim vatlom. Ampak vatel, to si le zapomni, se prelomi ., . Težko se obračajo. Ko-lomaza bi jim moral nakapljati v možgane, da bi jim ne škripalo!
—	Na kaj pa meriš? — je raztreseno pobaral Kopilov in si odpihnil z rokava smet, ki se je prikačila.
—	Na kaj neki, na to, da gre pri njih vse po starem. Vidiš, jaz imam častniško stopnjo z nemške vojne. S krvjo sem si jo pridobil! Ampak kadar ti pridem v častniško družbo, mi je, kakor če bi iz hiše stopil na mraz v samih spodnjih hlačah. Tako mrzlo veje od njih vame.
da me po vsem hrbtu spreletava srh! — Grigorij je divje zavrtel oči in dvignil glas, ne da bi se zavedel.
Kopilov se je nejevoljno ozrl naokrog in zašepetal:
—	Ne tako na glas, sli poslušajo.
—	Zakaj je tako, se sprašuješ? — je nadaljeval Grigorij in pridušil glas. — I, zato vendar, ker sem med njimi bela vrana. Oni imajo roke, jaz pa — od starih žuljev — šapo! Oni z nogami brkajo, jaz pa se, kakor se obrnem — precej spotaknem. Od njih diši po milu za obraz in po raznih ženskih lepotilih, od mene pa po konjski močini in potu. Oni so vsi učeni, jaz sem pa komaj skoz cerkveno šolo zlezel. Tuj sem jim od pete do temena. Vidiš, zavoljo vsega tega! In kadar odidem od njih, se mi zmeraj dozdeva, kakor da mi je na obraz pajčevina legla — vzdiguje se mi in strašno zoprno mi je, po vsej sili bi se rad otrebil. — Grigorij je vrgel brisačo na oklep vodnjaka in si s končkom koščenega glavnika počesal lase. Na zamolklem obrazu se mu je ostro belilo čelo, ki se ga ni prijela zagore-lost. — Ne marajo tega razu-
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGBEBNI ZAVOD
6502 ST. CLAIR AVE.	ENdicoit 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
Če vam 'Enakopravnost' ugaja, naročite jo za poskusnjo vašemu prijatelju In znancu. Če Imate kaka priporočila za Izboljšavo čtl-va, sporočite ga In skušalo se ga bo upoštevati.
ENAKOPRAVNOST
6231 St. CIalr Ave. Cleveland 3, Ohio
meti, da je šlo vse staro ribam gost! — je že tiše dejal Grigorij. — Mislijo, da smo mi narejeni iz drugačnega testa, da je neuk človek, ki pride iz preproščine, podoben živali. Mislijo, da v vojaških zadevah jaz ali kak tak kakor jaz manj razumemo mimo njih. Kdo pa je pri rdečih poveljnik? Ali je Budjonnij častnik? Narednik stare vojske, pa ali ni generalom generalnega štaba pomet solil ? Ali niso pred njim cepetali častniški polki? Guseljščikov je med kozaškimi generali najbolj bojevit, imeniten general, pa ali ni ono zimo v samih spodnjicah odpeketal iz Koprskega ustja? Pa veš, kdo ga je ugnal v kozji rog ? Nekšen moskovski ključavničarček — poveljnik rdečega polka. Ujetniki so potem pravili o njem. To je treba vedeti! Pa mi, neizobraženi častniki, ali smo slabo vodili kozake v upor? Ali so nam kaj prida pomagali generali?
ODRASLA SLOVENSKA DRUŽINA
3 oseb želi dobiti v najem stanovanje s 4 sobami. Mirna, stanovitna družina. Kdor ima za oddati, naj blagovoli sporoči naslov v urad "Enakopravnosti" 6231 St. Clair Ave.. HE 5311.
AKO NAMERAVATE PRODATI VAŠO HIŠO
za eno ali dve družini, pokličite nas.
IVanhoe 7646
Realtor
—	Dosti so pomagali, — je pomenljivo odvrnil Kopilov.
—	Nu, mogoče, da so Kudino-vu res pomagali, jaz pa sem hodil brez bergel in tolkel rdeče, ne da bi poslušal tujo modrost.
DELO DOBI
priletna ženska za lahka hišna opravila. Nič pranja. Dobi sobo na razpolago.
Pokličite po 7. uri zvečer. RE 6963
OPREMLJENO SOBO
se odda v najem pri mirni družini. Dobi se tudi hrano.
Vpraša se na
1168 East 76th St.
Fine obleke, bluze in spodnje
, perilo dobite pri
Ann's Reliable Dress Siore 2949 WOODHILL RD.
Cene so znižane na vsem blagu
Ali kašljate?
Pri nas imamo izborno zdravilo« da vam uslavi kašelj in prehlad.
MANDEL DRUG
15702 WATERLOO RD.
ZA SVATBE, BANKETE IN ZABAVE
naročite
PERUTNINO
pri
Maple Heights Poultry
Andy Hočevar in »in, lastnika 17330 BROADWAY MOntrose 2369 na domu: MOntrose 1368 W
BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI DRAGEGA SOPROGA IN SKRBNEGA OČETA
Frank Suhadolnik
KI JE PREMINUL DNE 7. JUNIJA 1948.
Eno leto že Te zemlja krije,
odkar si ločil se od nas.
Tam Ti lepše sonce sije kjer je pravi dom za nas
Žalujoči ostali:
JENNIE SUHADOLNIK, soproga JENNIE JR., poroč. POWALI, ELEANORE, hčeri; ANTHONY, sin VNUKI in VNUKINJE
Zdaj bivaš vrh višave Jasne kjer ni mraku, kjer ni noči, kjer sonce sreče več ne ugasne kjer vse se večno veseli.
Cleveland, Ohio, 8. junija 1949. riU
I "TOČNA POSLUGA—ZANESLJIVA ZAVAROVAL I NINA" PROTI OGNJU IN DRUGIM NEZGODAM
I Če se da zavarovati—vam lahKo postrežertio
v URADU F. v. OPASKAR
I THE UNION INSURANCE AGENCY
^ poleg North American banke	tel.: MA 3786
3496 E. 93 STREET

Bvy an EXTRA U.S. Savings Bond
DURING AMERICA'S
Opportunity Drive
Be a Modern Forty^Niner!
An extra Savings Bond now means extra opportunity in your future. »You get four dollars at maturity for every three invested now. And there's no risk to you whatever because your Savings Bond will be fully replaced by the U. S. Treasury if lost, stolen or destroyed.
Buy your extra U. S. Savings Bond at your nearest bank or post office.
I
ENAKOPRAVNOST