•' !
FRANCIJA
Jugoslovanski emigrantski zagovorniki močne roke,od Nemčije preko Anglije in Združenih držav tja do Avstralije, so triumfirali,ko se je v Franciji zrušil parlamentarni sistem in je vojska vsilila državi ge= nerala na podoben način,kot so rimske legije nekoč postavljale cesarje. Dopovedovali so nam, da je demokratični sistem odpovedal...
Toda tragedija Francije ne leži niti v krizi demokracije niti v Pomanjkljivi ustavi. Vzroke je treba iskati v njenih družbenih in zgo= dovinskih silah,ki so ohromile njeno industrijsko revolucijo in Franco zom odtegnile delež na materialnih dobrinah moderne države.
Sama drobno sestava prebivalstva na vse pretege podpira izredno močan individualizem, lokalpatriotizem in politično psihologijo,ki je bolj nagnjena k podiranju kot h graditvi. Vse to krepi pomanjkanje dr= žavljanske zavesti,zato vidi tudi toliko Francozov v državi sovražnika Poosebljenega v davčnem eksekutorju ali v naborni komisiji. Te sile so ustvarile politični sistem,ki daje prednost mali buržoaziji in kmetu kot statičnima silama podeželja proti dinamičnim silam velemesta.Posle <3ica tega je bila, da ni moglo biti gospodarskega in političnega ravno težja,da so industrijski predeli nujno zavrnili parlamentarni sistem in iskali izhoda v komunizmu,medtem ko so nazadnjaške individualistič= ne sile zmagoslavno odklanjale vsako spremembo in vsako žrtev,ki bi bi la potrebna na njihovi strani, da bi pomirila delavstvo. G-lavni korist niki takega stanja so bili komunisti.
Razprava o obliki vlade v Franciji je stara 170 let.Zato so imeli štiri republike, dve cesarstvi, štirinajst ustav In no stotine vlad.To da v tem nezadovoljstvu s političnimi ustanovami ne.smemo Iskati vzro= ka ampak posledice francoskega arhaičnega individualizma,ki ni priprav 1 j en na kompromise, ki ne zaupa organizaciji, ki večno sumniči politi = ke in prezira vsako vlado.
Takšno stanje bi slejkoprej moralo voditi v aociolne nemire, ak;o ne bi vstopil v areno nov činitelj - vojska. Predstavljati arm-do kot "e= dinega pravega čuvarja francoskega duha",kot je to storila zboraška ISKRA, je sila naivno, ker takega duha splch nikjer ni bilo* PotrpežlJ. vost poklicne vojske je dosegla svoj višek v dobi iskanja alžirske re= šitve,ko se je zdelo ali se je bilo bati, da bo za Sirijo,Indokino,Ea= rokom, Tunisom in Suezom doživela vojska novo ponižanje in nov poraz. uPor je bil odraz njenega razpoloženja, ki je krivilo politike za ne = zmagovite vojne, za vojno stanje takorekoČ vse od leta 1939.,kot je ne koč ugotovil De Gaulle. Vojaki, ki bi potrebovali enostavnosti cilja in gotovosti, so prišli do tega, da so.se berili, ubijali in umirali za to, da so politiki l-hko razkazovali svoje govorniške sposobnosti v Parlamentarnih debatah in kompromisih pri sestavljanju in podiranju dr zavnih vlad. ......... „	. ..... ............................-
Ko je tako prišlo do upora, sta ostali le dve možnosti: ukloniti Je zahtevi vojske in sprejeti De Gaulla ali pa pristati na vojaško dik taturo in s tem na neizogibno državljansko vojno.
Jasno nam je, da s samo spremembo ustave po De Gaullovi zamisli o kateri glasujejo francoski državljani te dni, francoska kriza niti zdaleka ni rešena. Na rešitev bodo čakala vsa tista vprašanja,ki smo jih nakazali zgoraj, v prvi vrsti kajpak prav alžirsko vprašanje.
Zelo verjetno se nam zdi, da bodo o temeljnih vprašanjih slednjič frorali odločati državljani sami in da utegne priti rešitev od tistih Pozitivnih,toda združenih sil, ki bedo v obliki nedoktrinarne stranke
e in zagotovile Franciji globoko socialno reformo.
- ZORA PUCA../
Kakor poroöa v svoji stalni rubriki g.Simonio,je HRVATSKA ZORA v juliju ostro zavrnila ISKRO,ki se je zavzemala za državni in narodni integralizem,ki da ne more biti vprašanje volilnih skrinjic ali gumi= jas tih kroglic. Pri tem je ZORA zaključevala,da pomeni bučni ISKRIN antikomunizem, da bomo za rdečim Rankovičem dobili črnega in da se po tem Zapad upravičeno vprašuje,zakaj naj bi pomagal na oblast neki no= vi diktaturi,ko pa ima Jugoslavijo ?e Titovo.
Stališče ISKRE nas ni hiti najmanj prešenetilo,ker smatramo vod= stvo Zbora.za integrales prvega razreda,ki so po zlomu svoje politike sicer omilili stališče do federacije, toda samo iz upravnega ne pa tu di etniškega vidika. Nič novega tudi ni,da se še vedno radi ogrevajo za močno roko,le da je ta izrazito protikomunistična,kajti njihovo sta lišče do demokracije je. še vedno tako,kot je bilo nekoč:totalitaristic no. Postali so le nekoliko bolj previdni. Njihovo vistosmerjenost in ljubezen do nje je vendar z lahkoto videti v njihovem časopisu,ki ne dopušča polemiko ali javno razpravo, z izgovorom,da se ne ukvarjajo s takim poslom...Do konca septembra tudi še niso odgovorili HRV.ZORI.
Ko je v decembru 1953« izšla prva številka tega hrvatskega mesečnika, smo 'ga simpatično sprejeli,dasi smo pri tem ugotovili,da so stvar pokrenili hrvatski zboraši, ki so se pred tem sicer približevali Hr = vatski s el jački.stranki,vendar pa so kasneje krenili več ali manj na svoja pota,ko.niso našli, dovolj raßumevanja za jugoslovansko stvar. Že tedaj smo zapisali, da poskušamo razumeti, zakaj je Ljotićevo jugoslo^ vanstvo našlo močan odmev pri Dalmatincih, ki sicer tvorijo jedro ZORI NEGA aparata.
moremo reci, v koliko so zaključki g.Simoniča v današnjih "Raz glcdih" točni; morda je to zgolj njegovo predvidevanj e,katerega pa po vsej verjetnosti ne bi bilo, če bi ZORA že zdavnaj razčistila s tem svo jim osrednjim vprašanjem: z Liotičem in Zborom. Nejasnost v tem pogled du je.večkrat povzročala kritiko in odpor pri Hrvatih in Srbih.Ti poac^ sto niso vrednotili ZORINEGA pisanja po vsebini ampak so ga zavrnili zaradi nejasnosti glede integralnega Zbora in totalitarnega Ljotiča.Že ob njem prvi številki smo napovedovali, da bo njen posel pri Hrvatih •težak prav zaradi pripadnosti njenih izdajateljev Zboru. Čeprav je Z0= vA z močnimi argumenti razčistila svoje stališče do hrvatstva in jugo= slovanstvo, je pogosto ne le pri samo-Hrvatih ampak tudi pri drugih naletela na odpor,ki je niso vedno zavrnili s protidokazi ampak prej z motivaciao, da gre za hrvatske zboraše,ki jih podpirajo srbski zbora = si,.da so obooi totalitarci in da je tako pisanje ZORE sobo pesek v 0= 01 in speljevanje hrvatske vode na velesrbski mlin.
Daleč smo od tega,da bi a priori odrekali, sodelovanje z nekom ki je nekoč- iz idealnih razlogov bil pripadnik Zbora*pn je.kasneje spoznd, vf mesto med demokrati. Vsekakor pa odklanjamo sodelovanje s ti = stimi,ki so še danes nosilci totalitarne miselnosti ali pa so si umaza li roke s krvjo,prelito na nekomunistični strani. Gotovi znaki sicer kažejo,da med pobudniki Zore in vodstvom Zbora ni iskrenih odnosov že nekaj časa m da so se prenekateri hrvatski zboraši odločili za demh =
A3S^rSi:r?n, • t°5G^^aV?0S1t bo glede teSn Prepričana, kadar bo KRVAT9CA ZORA povedala m dokazala,kje zares stoje njeni izdajatelji.
'	___________________________ ___________ UREDNIŠTVO
✓A\ Angleški tisk je te dni poročal, dn se je lektorica za angleščino ']r}n. 1^ublP	Miss Pnnny CoPelnnd pri starosti 88 let povzpela nß
Triglav ( 2863 m) in da je to storila prej že devetintridesetkmt BMrkworth.ki 30 prevedlo v angleščino Levstikovo "Saclje gnoldo/Vaveno isdnn Ima: 1931»1943),je Slovenijo vzljubila kot svojo drugo domovino je velika prijateljica njenih čudovitih gora in tudi v času sovražne'o
doPzCnjenimihSlovenciPU3titi L3ubl3an®> n-raPrik 3e raje delila dobro in hu
. Njen oče je bil Kralj.astronom za Škotsko in po njem uporabila svo jo ime namesto poročnega.Njen sin, Mr.H.Barkworth,živi v Derbyshiru.
*F.P‘
LOJZE ZUPAN:
ZMAGA BREZ MIRU
Doslej je naša javnost veliko slišala In brala o delovanju In nedelovanju jugoslovanskih emigrantskih vlad v Londonu za časa zadnje vojne-kakor tudi o vzrokih,' ki so dovedli do vzpostavitve Titovega režima v Jugoslaviji. Ueprav je neizpodbitno, da so te vlade kompromitirale demokratsko stvar In zapravile moralni kapital, ki jim ga je dal 27.marec 1941, se ml zdi prav, da naša javnost v enaki meri zve tudi za napake, ki so jih delali zahodni zavezniki In ki- so nemalo pripomogle k zmagi komunizma v vzhodni In zlasti še srednji Evropi» Pri tem.se ml zdi potrebno poudariti, da ne razu-msm, čemu naj bi te napake Izpregledall In jim pripisovali manjšo vrednost ravno zato, ker so jih storili Angloamerlkancl. Zdi se ml, da je to preje oteževalna okoliščina kot pa olajševalna, ker so Imeli dovolj voditeljev,od katerih bi človek pričakoval pametnejšega obnašanja In večje razsodnosti
Pri pisanju tega članka nisem Imel nlkakega namena pečati se s specifično jugoslovanskim primerom, ampak zgolj s potekom dogodkov, ki so Vodili do neizogibnega prodora sovjetskih čet In s tem komunizma v srce Evrope. Vkollkor je bilo praktično, sem navedel razne Izjave, ki potrjujejo Postavljene trditve.
Nesporazum o težišču vojne
Svetovno vojno so sprožili Nemci s svojim napadom na Poljsko v septembru 1939, ter s tem dokončno porušili ravnotežje sil, ki je bilo u-stvarjeno v Evropi po prvi svetovni vojni na področju bivše Avstro-ogrske Monarhije- Anglija, ki je bila na tem ravnotežju predvsem zalntereslrana,j e morala nujno otopiti v vojno, ker bi se sicer znašla v Evropi v osamljenem Položaju. Ponovna vzpostavitev ravnotežja, ki je bila glavni cilj vstopa Mgllje	v	vojno, pa	se ni nujno skladala z Idejami,	ki so jih	Imeli v	tem
primeru	tako Amerlkancl kot ostali evropski narodi,	pa naj so	že bili	zase-
^onl ali ne. Osvoboditev Izpod nacističnega jarma je bil sicer skupen cilj, toda v političnem smislu to.nl nujno pomenilo restavracije stanja Izpred 1939.leta. Kar se je .Anglije tikalo, je bil njen prvi cilj premagati Hlt-terja In vzpostaviti takšno stanje, da ne bo nobena sila odločilno prevladala v Evropi In da sl bo Anglija lahko zagotovila zadosten vpliv potom sklenitve političnih In gospodarskih sporazumov s posameznimi evropskimi državami.
Kar se	Amerlkancev tiče, jih britanski	problemi In cilji	niso
Zanimali»	Podpirali	so Angleže samo zato, ker so smatrali, da	Angleži	bra-
tijo zapadno civilizacijo In demokratske ustanove In nič več» Kot se je pokazalo po vstopu Amerike v vojno, decembra 1941., je Amerlkance zanimal satte vojaški potek vojne In vsak poskus kombiniranja političnih faktorjev s strategijsklml je naletet pri njih ne samo na gluha ušesa ampak celo na odprto nasprotovanje'.
Koncem 1941.leta so bile Hitlerjeve armade pred Leningradom In Moskvo In vse je kazalo, da se bodo Sovjeti morali ali podati ali' pa skloniti premirje» Angleži In Amerlkancl, ki so medtem vzpostavili skupen vrhovni štab, so bili mnenja, da j e potrebno člmpreje udariti po Nemcih In razbre-mohltl Sovjete ter tako preprečiti polom ruske fronte» Toda tu so se pokazale prve razlike med angleško In ameriško strategijo, ki so, brez pretlra-hja rečeno, zastrupile nadaljnl potek vojne. Medtem ko so Amerlkancl zagoto-vHl Molotovu, da bodo zavezniki Izvršili Invazijo Franclje preko kanala v !942.letu, so Angleži temu zagotovilu dodali pripombo ;,če bo položaj dovolj oval11. Amerlkanske vojaške voditelje jo to tako razdražilo, da so na vrat Pa nos hoteli opustiti evropski bojišče In se osredotočiti na borbo proti Japoncem na Pacifiškem oceanu» V čem je bil vzrok takemu angleškemu In amc-rlškemu stališču?
Britanci so smatrali, da bi vsak masovni napad preko Kanala teta 1942.predstavijal samomor, ker so Nemci docela obvladali pomorske zvezo. Ltevllke pričajo, da so Nemci potopili od septembra 1939.leta do decem-bra 1941.lota (t.j. še prodno so Arnerlkancl vstopili v vojno) deset mllljo-P?v ton ladjevja. V prvi polovici 1942»leta so Nemci potopili štiri In pot ^blljone ton ladjevja, od česar samo v juniju 825.310 ton odnosno ono ladjo vsake štiri ure. Drug vzrok jo bil nenavadno hiter prodor Japoncev, ki so
NAŠ NASLOV:	ß M / TRIGLAV - LONDON - W.C. I.
J trän 4.	KLIC TRIGLAVA	Štev.232*
.----------------------------------------------------------------------------y—■
znsodlt Stngapor in vdrli v Burmos medtem ko se je Hitler pripravljal ^ prodor preko Kavkaza in Srednjega vzhoda, kar je pomenilo, da se bodo Nemd in Japonci, ako se jim nihče ne postavi po robu, srečali nekje ob Indijske!' oceanu» Britanci so zato smatrali, da j e potrebno Nemce napasti na	kak er
manj branjenem področju, kot pa je bila francoska obala, kjer so Nemci zl' dali famozni Atlantski zid, in pa zaustaviti Japonce z ojačanjem Indije» Z: napad na Nemce se predlagali severno Afriko in Sredozemlje, kjer so Neme1 zapirali pomorska pota na Srednji vzhod in v Indijo, kar je pomenilo, da f morali Angleži uporabljati daljčo pot okrog južne Afrike, da so oskrbovali svoje čete na Srednjem in Daljnem vzhodu» Akcija v Sredozemlju bi ta pot3 spet odprla in zmanjšala število potrebnih ladij za prevoz dobav za okrogi° en milijnn ton, ki bi bile lahko uporabljene za druge namene»	„
Amerikanci so po drugi strani smatrali, da so Britanci prevet oprezni'in premišljeni in da vse zavisi od veličine vojne proizvodnje in^ organizacije» Udari, kar se da in z vso močjo in ni vrag, da bo nekje poči' lo» Število žrtev jih pri tem ni zanimalo» Zanjo je bilo glavno doseči zma' go čim preje in niso verjeli v britansko trditev, da je ''najdaljša pot na' okrog najbližja pot domov'^ » Kor so Britanci niso hoteli udati, sta gen.Mat' shall, ki jo bil šef ameriških poveljnikov (Joint Chiefs of Staff), in a^' rniral King, šef ameriške mornarice, propagirala, da se »Amerikanci raje ostf dotočijo na Japonce. Za takšno stališče je bilo več razlogov’ l) Amerikaner so bili bolj navdušeni za boj proti Japoncem zaradi izdajalskega napada n-Pearl Harbour; 2) Gen.MacArthur je propagiral pacifiško bojišče že zato, ek je nasprotoval Rooseveltu, ker je bil MacArthur ljubljenec republikancev B1 verjetni kandidat pri predsedniških volitvah 1944.lota; 3) proti-britanska nastrojenost admirala Kinga, ki se je boril pod britanskim poveljstvom VJ prvi svetovni vojni in kije izjavil, da se no bo nobena ameriška ladja to' kla pod britanskim poveljstvom, če bo šlo po njegovi volji; 4) Kingova mor' • narica bi imela na Pacifiku pred seboj sebi podobno mornarico, medtem kok1 se morata na Atlantiku omejiti več ali manj na vlogo spremljevalca konvoje'/ in na podporo amfibijskih operacij» To pa bi bilo, po Kingovem mišljenju, ponižujoče.	•	, ,
Tako Kingovo stališče je delalo velike težave tudi pri sami iN vazi ji v Francijo, ko jo do nje prišlo» I.maja 1944», ko bi se morala ir" vazija začeti, jo imel King na razpolago 31,123 ladij, od katerih jih dat za invazijo 2.493 (po njegovi lastni izjavi v ''US Navy at Uar I94I-45J' Od tega je bilo 180 transportnih ladij za tanke - v primeru z 87, ki jih jc King dat na razpolago za napad na majhen pacifiški otok Saipan, katerega je držala ena japonska divizija'. Pri tem ni bilo važno, da- se Roosevelt ni strinjal s takimi stvarmi. Smatrat je Kinga za velikega mornariškega strolj njaka in ni želel vršiti nanj pritiska» Dve stvari sta bili, karakterističn1 za Amerikance v zadnji vojni: l) Čeprav je bil Roosvelt formalno vrhovni poveljnik ameriških oboroženih sil, ni bilo govora, da bi tudi dejansko po' velj oval, kot jo recimo Churchill, Poveljniki raznih rodov vojske so se z veseljem kregati, kateri rod vojsko je važnejši: vojska, mornarica ali letalstvo? Neumna ljubosumnost je ovirala osredotočenje sredstev in naporov» 2) Medtem ko jo Anglija imela koalicijsko vlado konservativcev, laburistov in liberalcev, se v Ameriki ni izpromenilo ničesar. Republikanska stranka? ki je bila v opoziciji, je svojo vlogo odigrala na isti način, kot če bi_ vladal popoten mir» To je bil vzrok, da je bil Rooseveltov položaj vseskozi» negotov in izpostavljen strankarskim prepirom,
Britansko nasprotovanje invaziji preko kanala v toku 1942»let-j e’naletelo na kritiko tudi pri gen.Eisenhowcrju» Toda poskusna akcija Kanadčanov na Dicppc v avgustu toga leta je pokazala, da ni govora o uposta-vitvi kakega malega mostobrana na evropskem kontinentu kot prlhodnika invazije» Od skupno 5.000 Kanadčanov je bilo ubitih, ranjenih in ujetih 3.369» Pripravo so se zato izvedle za izkrcanje v severni Afriki, ki bi se verjetno končalo s porazom, ako ne bi Churchill osebno interveniral pri Roosevelt naj prisili Kinga, da da na razpolago zadostno število transportnih ladij» Ta borba na vrhu je priprave tako zavlekla, da je do invazije severne Afriko prišlo šele pred zimo namesto na začetku oktobra kot si je Eiscnhower? ki je operaciji poveljeval, zamislil. Neposredna posledica jo bila seveda ta, da se je vojna v severni Afriki zavlekla do spomladi 1943» in da j c s tem padla v vodo tudi možnost invazije preko Kanala v lotu 1943,
Izid akcije v severni Afriki je bil zelo dober in jo predstavljal izvrstno šolo za zavezniške sile, ki .so bilo prvič v akciji pod skup-
'Vitin poveljstvom» Nemci so izgubilt ,okrog 150.000 mož5 medtem ko so bili Italijani docela demoralizirani» " Sredozemsko morje jo ponovno postalo svobodno za zavezniško mornarico, ki jo lahko vršila stalen pritisk na sovražne silo od Bosporja do Marseilla ter s tem razcepila nemško sile vzdolž cole sredozemske obale.
Rusom ta razvoj ni bil povšečt, ker - kot so jo kasneje pokazalo - niso hoteli, da bi zahodni zavezniki obvladali južno-vzhodno Evropo In Srednjt vzhod. Zato se niso izkazali zahodnim zaveznikom prav nič hvaležno za zaplet Nemcev na Sredozemlju in so obtožili Amertkance, da so jih prevarali, kor ni prišlo do invazijo preko Kanala, kot so obljubili. Ko sta Churchill in Roosevelt povabila Stalina, da pride v decembru 1942.lota v Casablanco, je Stalin pikro odgovoril, da ne more zapustiti Sovjetske zvezo, kor je prezaposlen z nemškim pritiskom, in da upa, da bodo zahodni zavezniki odprli ;,drugo fronto1' preko Kanala bodisi do konca 1942.leta ali na spomlad 1943.leta»
Zgodilo so je seveda drugače» V Casablanci je bilo ugotovljeno, da bodo vojno operacije v severni Afriki trajalo do okroglo maja 1943.in da no bo mogoče začeti z invazijo preko Kanala pred septembrom - pod pogojem seveda, da letalstvo in mornarica zadata Nemcem dovolj veliko udarce» In še potem ni verjetno, da bi zavezniki mogli, doseči odločilno uspehe pred zimo.
V Angliji bi bilo treba zbrati najmanj 40 divizij za začetni napad in na-daljnih 60 divizij za podporo v dobi med majem in septembrom, t.j. v troh mesecih, ako gre vso po sreči» Vso to jo povzročilo, da' se Churchill in Roosevelt nista odločila za invazijo v 1943»letu. Nastalo je zato vprašanje Ato bo do invazije preko Kanala prišlo šolo na. spomlad 1944, kaj početi z četami, ko bo enkrat končana afriška kampanja?	(Bo še)
4 a . OOO . . «
PREO DESETIMI LETI
"...šesti september nam je spomin na vladarja države,kateri smo se nekdaj zaobljubili žrtvovati naše mlade si= le.Še preden smo mogli zaobljubo v celoti izpolniti,se je država sesula Zaradi zunanjih in notranjih sovraž= bikov v prah.Zopet in zopet smo pre= mlevali vzroke naše državne in narod he nesreče.Našli jih nismo le pri so ▼rainiku aflhjPE« tudi v na8«a tafcoru, v ftalih vodtdlfe krofihPojavila so »a vprašanja o fcadočt državni ureditvi.
Že dolgo je tega,kar smo se bili od ločili za demokracijo.Nobena uganka ^i,kaj tak politični in gospodarski 3istem prinaša v državno ogrodje. Ne Moremo drugače,kot da prav na Šesti aeptember poudarimo potrebo demokra= cije v državi in demokratičnega po = atopka.Ustava,ki jo je sprejelo ve = Ij^vno izvoljeno narodno predatavniš Ivo, je najvišji zakon .Prvi, ki mora iz Polnjevati določila ustave je prav kralj.Le tako je mogoče razviti vi = aok državljanski čut pri vseh,ki je Potreben za obstoj in razvoj države, kralj je -aimbol državne oblasti, ni Po oblast,kajti oblast pripada naro= in po njem izvoljenim predstavni=’ kom v narodni skupščini. Kralj in vlada izvršujeta le voljo naroda."
(KT št.3.)
"...Zelo pa se nas Slovencev po mqjem ^henju tiče spor med Titom in Moskvo je vredno,da razmislimo o tem.Da= je tam pri nas doma položaj že
tak,da je Tito odrezan od Vzhoda in je majhna verjetnost,da bi se spet sprijaznil...Prav verjetno je,da se bo Tito poskusil približati Zapadu, ko na vzhod ni več mogoče*..Tito je Postal tu v Angliji že junak,ki se ne pusti Moskvi...
Pozabljeno je skoraj vse,kar je slabega storil*Seveda;zapadnjaki bi zelo radi imeli,da Jugoslavija ue bi bila pod sovjetskim vplivom ia da bi tam bil red in mir,Ako se Ti= to obrne na zapad (in kam naj se si cer?),bo prav dobro zadovoljil po = trebam.
V takem primeru se mi zdi prav malo verjetno,da bomo mogli domov. Tito bo Tito - morda se mu bodo pri lizovali kateri,ki so vso vojno se= deli kje na varnem - a mi tega ne moremo.Nimamo pa moči in oblasti,da bi jo postavili nasproti in doma dr žali red in mir, ako bi Tito odletel.. Ali naj torej zapadnjaki vržejo Ti= ta in imajo zmedo namesto njega?
Prav dobro se mi zdi,g,urednik, bi bilo,ako bi vsaj mi Slovenci po= kazali boljšo voljo in sposobnost -in se povezali med seboj."
(Pismo v KT št.4.)
UREDNIŠTVO IN UPRAVA SE LEPO ZAHVA= LJUJETA G.DR.A.SPILIGOJU ZA LJUBEZ= NJIV ČLANEK V »DEMOKRACIJI" OB PRI= LIKI DESETE OBLETNICE KLICA TRIGLA= VA.	Urednik
SOVJETSKA SRAJCA
(Ameriška informacijska služba v Londonu je svoječasno objavila govor,ki ga je imel posebni pomočnik prezidenta Eisenhowerja g.Gabriel HAGUE pred Sko' nomskim klubom v Vorcester, Massachusets, Združene Države. G.Hague se j e ba1 vil z gospodarstvom Sovjetske Zveze. Ker govor vsebuje precej podatkov o s?k danjem gospodarskem položaju te države in problemov, pred katerim sto j i ? pič' občujemo spodaj nekaj izvlečkov iz tega govora:)
Od prvega petletnega načrta leta 1928. se je Sovj <. zveza hitro razvila iz pretežno poljedeljskega gospodarstva pod carjem. Medtem ko je ruska ekonomija bila za časa poslednjega carja šesta naj več j a na svetu, je. sedaj druga. Celotni sovjetski pridelek je dosegel 1.1950 eno tretjino ameriškega. Leta 1958. je s prebivalstvom, ki je za 20 odstotkov večje od ameriškega, sovj etska proizvodnja dosegla okroglo 40 odstotkov (gross) proizvodni« Združenih držav. V neenalcomernem razvoju sovjetskega gospodarstva" j e bila prednost dana industrijski proizvodnji, posebno težki industriji in vojnemu matertjalu. Tako je razdelitev proizvodnje bila leta 1956. v mnogočem razili ena od ameriške. Na primer ruska proizvodnja avtomobilov, pralnih strojev in hladilnikov znaša 2-4 odstotkov ameriške proizvodnje teh predmetov. Na drugi strani je proizvodnja nekaterih predmetov ista ameriški. Proizvodnja premoga je okroglo 70 odstotkov ameriške, pridelek jekla je približno polovica. Število izdelanih strojev za izdelavo strojev je približno dvojen ameriškemu. Skratka sovjetska proizvodnja se je mnogo razvil a,^čeprav tempo razvoja med 1928. in 1955. ni bil mnogo večji od emeriškega,se je sovjetsko gospodarstvo razvilo od 1950. naprej s približno dvakratno hitrostjo kot v Združenih državah. Industrijska proizvodnja v Sovj. zvezi se je v tej poslednji dobi (od 1955.) povečala za 10 odstotkov vsako leto. Sovjetski voditelj1 so dosegli ta razvoj s tem, da so v dobi 1926 - 1955 brezobzirno premestil1 več kot 25 milijonov delavcev iz poljedelstva v industrijo. Osnovni element toga razvoja je bil čisto domače narave. Napredek je bil dosežen z iskoriš-čanjem ljudstva, da bi bilo mogoče vsak rubelj investirati v proizvodnjo ln por capita. Tako je potrošnja številnejšega prebivalstva leta 1956. na primer bila samo eno petino potrošnje prebivalstva Združenih držav.
Toda v enem primeru so neprestane spremembe ž&ržale tempo razvoja, v poljedelstvu. Od 1928. se j e proizvodnja ha eno sebo (per capita) zelo malo zvišala. V Ameriki pridelajo preobilico poljedelskih izdelkov z eno desetino ameriške delovne moči. Sovjetsko poljedelstvo pridela ravno dovolj žita, krompirja in zelenjave za sovjetsko prebivalstvo. Da dosežejo to, uporabljajo približno polovico svoje delovne moči. Sedaj so sovjetski voditelji obljubili svojim ljudem boljšo hrano kot so jo imeli leta 1956.,vključno 40 odstotkov več mleka letos in 3V2 krat več mesa leta 1961. Hruščov je zagotavljal, da bo sovjetsko poljedelstvo prehitelo leta 1958 Združene države v proizvodnji mleka na enega prebivalca (por capita) in mesa v I960. ati 1961.
Med težavami s katerimi so se sovjetski voditelji morali borit" je bilo tudi vprašanje vodstva industrije in načrtovanje. Edino to je moget biti razlog za masovno premestitev sovjetske industrijske organizacij e,oznanjene od Hruščova maja tankega leta. Ogromna industrijska ministrstva v Moskvi so bila ukinjena in nadzor nad večino državnih podjetij jo bil zaupal 102 okrožnima ekonomskima svetoma, toda niso pa izročili iz rok najvažnejšega sredstva centralne kontrole t.j. aparata komunistične partij e,., njenih inšpektorjev, finančnih organov in centralno kontrole nad planiranjem.
Postavljen prod politično potrebo izboljšanja živi jonskega standarda, gospodarske pomoči Kitajski, evropskim satelitom in nekaterim drugih državam in vzdrževanjem ogromnega in dragega vojnega aoarata, je bil KremcU primoran zmanjšati načrte investicijskega kapitala, toda vkljub temu sovjetski načrtniki odmerjajo večji del svojih sredstev za investicije. Co bodo Hruščove novotarije zadosti uspešne, bo do leta I972-. sovj etska proizvodnja jekla podvojena in energetična baza potrojena. Potrošnja predvidenih 260 milijonov državljanov bo do tedaj po načrtu narastla za več kot 60 odstotkov, prehrana se bo bistveno izboljšala in sedanji ‘'živijonski prostor'1 povprečne štiričlanske ruske družine se bo dvignil od okroglo 16 m^, do dvosobnega stanovanja s kuhinjo in kopalnico.
Dvajseto stoletje pozna podoben razvoj v Kanadi. Primerjava dveh Izredno različnih gospodarstev seveda ne more biti točnaj, toda v Istih 40 letih, ki obsegajo sovjetske Izkušnje, je kanadsko gospodarstvo rastlo vsaj tako hitro kot sovjetsko, če ne^hltreje. Njena narodna proizvodnja je v dobi 1920.-1952. naraščala s poprečnim letnim prirastkom 7 odstotkov. Poteg tega je bil ta razvoj bolje uravnotežen med poljedelstvom In Industrijo kot v Rusiji. V- dobi 1880 - 1929. je ameriško gospodarstvo narastlo tako hitro kod sovjetsko v zadnjih 40 letih svojega obstoja. Zato je nemogoče trditi, da nudi sovjetska Izkušnja neko jasno rešitev vprašanja gospodarskega razvoja. Tod:a najbolj surova šala pa je sovjetska trditev, da je komunizem najboljši za ljudi In njIhov živijenskl standard. To se verjetno nanaša na osnovne človeške potrebe - obleka, hrana In stanovanje. Kar se tiče oblačita je bil pod komunizmom dosežen viden napredek. Kar pa zadeva hrano,pa sovjetski podatki kaž.ejo, da prehrana povprečnega sovjetskega človeka v 1955. ati 1956. ni mogla biti mnogo boljša kot pod starim režimom leta 1913.V pogledu stanovanja pa je ena od poslednjih študij Organizacije združenih narodov pokazala, da je standard stanovanj po mestih Sovj.zveze najnlžjl v Evropi. Rusko mestno prebivalstvo nima po 40 letih žrtev pod komunizmom več živijenskega prostora kot ga je Imelo pod carji.
Hitri Industrijski napredek je mogoče doseči pod komunizmom,toča samo tako, da se zapostavijo gospodarski Interesi prebivalstva.Lahko rečemo, - mogoče je ta Izjava preveč poenostavljena, toda ne potvarja dejstov ~ da je 40 let komunizma dalo povprečnemu ruskenu državi janu eno srajco več v zameno za njegove žrtve. Izguba svobode, likvidacija prijateljev In sorodnikov, dolge ure dela In strašne lakote, vse to je bilo plačano z nekaj metri blaga več kot pa pod carji In nekaj socialnih ugodnosti. To je resnični pouk sovjetskega ekonomskega razvoja. To je pouk, ki ga morajo razvijajoče se dežele pravilno brati.
,	Priredil J.G.
.•.ooOoo*. .
PISMA UREDNIKU
TITOVI AGENTI: G.urednik! V svojem poročilu (KT 230) je g.J .G'.omenil Branka Horvata in njegov referat,ob javi j en v vestniku "Odbora za znanost in svobodo".Tega človeka poznam nekako dve leti,ko sem ga srečal na semi= narju "Fabian Society" (poročilo v KT- 200).H0rvat je seveda član Zveze ko munistov,taed vojno pa je bil politični komisar ali nekaj podobnega na Hr= Vaškem.To je eden izmed številnih Titovih neuradhih "veleposlanikov",ki jih morete videti po vsej Evropi,kjer poskušajo slehernemu ,zlasti soci= alistom, tolmačiti modrost jugoslovanskih komunistov.Pri tem ga kajpak na vadno polomi jo,čeprav so običajno tujci do njih zelo vljudni in jim omogo jo, da se čuje* tudi rdeča stran argumenta. Toda veleposlaniki Horvatovega kova običajno tak vljudnostni molk - vede ali nevede - razumejo kot nekak sno odobravanje in pošiljajo, domov poročila o svojih velikih propagandnih uspehih, da bi mogli še naprej ostati na sladkem zapadu ih živeti ob mast uih dnevnicah na račun jugoslovanskih narodov.- Horvatova stara pesem-'je, aa Znpad ne nudi možnosti jugoslovanskim študentom,da bi prišli v Anglijo ba študij. Glede tega mu je na seminarju odgovoril narodni poslanec g.Jchi Parker;' sicer velik prijatelj jugoslovanskega režima,ki uživa na počitni= cnh v Jugoslaviji in je tako postal "ekspert" za jugoslovanske zadeve: Angleške šole in univerze so v prvi vrsti namenjene Angležem? če ostane šg kaj praznih mest, pridejo na vrsto tujci,toda najprej oni.iz :Commonwe= altha."
: '	S.L.
G.urednik! V Londonu se trenutno smuka po vseh koncih in krajih svet bik za tisk tukajšnje titovske ambasade Silvo Pečjak,ki je-bil nekdaj član ur.Nagodetove skupine,nato Pa je presedlal h komunistom. Izdaja se za zrna-boga človeka,ki je celo v opoziciji proti režimu,in razlaga,da komunizem bi ničesar hudega.Nedavno mi‘je pravila neka gospa,da je bil na sestanku svobodomiselnih pesnikov in pisateljev.To je popolnoma v stilu H0rvatovc= sodelovanja pri "Science and Freedöm". Naši komunisti postajajo vedno Colj spretni pri propagandi zase.S., tem pa hočeš nočeš topijo tudi odpor Proti sovjetskemu komunizmu,ki je.na mnogih krajih že tako in tako omajan, ^ato toliko manj razumem one, ki bi morali vedeti kaj je komunistična in=
filtracija, pa trdijo, da se tudi proti titovskim gospodarskim agentom na zapadu ne sme storiti ničesar,ker da bi to "škodilo domovini".
3.AVN0G0RCI: G.urednik! Niti v zanimivem članku g.Vitovca niti v pole miki nisem našel jasnega odgovora,kdo je upravičen se nazivati Ravnosor ca.Tu mislim predvsem na Slovence,fcr'smo do pomladi 1944. komaj čuli kaj o Ravnogorstvu (tedaj smo šele dobili v roke Svetosavsko resoluci = jo),prej pa smo nekaj slišali o JURAO,kar nam je bilo tolmačeno kot "J« goslovanska revolucionarna organizacij a".Kdo je torej upravičen med Slo venci nazivati se Ravnogorca? Imeli smo tri legijejkatera je bila rav= nogorska? Imeli smo nekaj s trank,ki so preko "Slovenske zavezo" ali "No rodnega odbora" sodelovale v ilegalnem pokretu,četudi so nekatere ali nekateri v njih vodstvih igrali tudi na legalne karte.S0 pristaši teh stran Ravnogorci? Je Ravnogorec ppolk.Novak,ki sicer ni bil v nobeni le giji ali stranki,ampak je bil poveljnik za Slovenijo,ki pa so je nazad= nje celo "muckal" z Italijani? - Drugič: Kaj je ravnogorska ideologija? Ravnogorski pokret je (z drugimi vred)pristal na baškem kongresu na 9Jugoslavijo kot federativno državo z dinastijo Karadjordjevidev in Pe= trom II.na čelu’ ter na težko razumljivo politiko,da naj posebna srbsko edinica v skupni državi obseda ves srbski narod,posebna hrvatska ves hr vatski in posebna slovenska ves slovenski živelj. To še vedno velja?
In tretjič: Treba je jasno poved ati,kak šen smisel in namen in cilj naj ima organiziranje in vzdrževanje Ravhogorskega pokreta v emigraciji.Ne odrekomeniti možnosti niti upravičenosti njegovega obstoja,toda stremim po razčistitvi politične misije tega Pokreta,ki utegne v demokratični družbi.predstavljati coklo demokratični ureditvi ali pa nevarnost za de mokracijo,ki jo sicer na vsa usta zagovarja. Ne odrekam vloge,ki so jo igrali Ravnogorci med vojno,čeprav smo n.pr.v Sloveniji komaj vedeli za to ime, a ga gotovo nikdar nismo uporabljali, toda želim rozčistitve poj mov,preden je mogoče začeti razpravo tam,kjer jo je pričel g.Vitovec.
Des eničan
G.urednik! »Politično zrelemu emigrantu" g.V.F.,ki je žo sedel na sam "kamen modrosti" bi ne kazalo odgovarjati in ga spomniti nekaterih dejstev,ki mu vsekakor ne " imponirajo"(kot ne legitimacijo ravnogorski*1 prvakov ali pa predvojnih politikov - ker teh pač nima),saj je temu vse s trame ojr n z gl e d an emu možaku itak že vse znano. Torej ne radi g.V.P. nego radi emigrantov,ki jih ta "zreli politik" smatra za "rajo",som k moii analizi rn3enih ugotovitev niti ne 3kušn ovreči,saj ga srbe le volitve m legi timaci j e), primoran dodati sledeča, pojasnila:
1)Tis ti londonski krogi,ki žive v domišljiji,da je pokojni Draža ^el ?\§??d nekako na " ukaz Nj.Vel.Kralja,Po predlogu G.Ministra dvora", ne slišijo radi o Ravnogorskem pokretu,še mnnj pa o Centralnem nacionnl-nem komiteju,kaj ti ta bi mogel biti vsaj enak če že ne pomembnejši od nenadknljivih" jugoslovanskih egzilnih vlad.Za njim je doma bila le Ju goslovanska vojska v domovini,s katero naj bi oni p0 mili volji ftočneje P?,	njihovih tujih gospodarjev) razpolagali.Zato vse publikacije ki
jih ti krogi izdajajo,trdovratno molče o Ravnogorskem pokretu (zlasti še
S.v:?!drž1“otnp31!.nnp^te!Ve0 TOd8tVU-To 3° ’,Ur”an'’ «»iJaMcatore
msJÄlToftÄc ÜanJ Kv"tt°sSÄCo3v
-	Ä PriMiSovido.dr.živlcn Top.lovida ?n
'taini	r?n^^nn,kaj o njemu pravi uradni nemški vir,
.jni priročnik za nemške vojaške enote na severozapađnori B alkanu "Trur)=
penoerkblntt Nordwest-Bnlknn", izd™ 22.novoobr» 1943,S nr strani lo X oo. erbija: 3.Ravnogorski pokret(die Bewegung "Ravna Gora",na čelu’kn-terega stoji glavni odbor politične organizacije ima svoje raStne odbore v vseh m^s tih, občinah in vas eh. Vsak odbor ima dva^cenSa-
dinske^*cr^an‘3luz^°* •	vzgojno in propagandno službo.BM orifl
dinske organizacije so priključene mestnim odborom. Politično vodstvo pokreta poklanja največjo pozornost organiziranjS mladine ki se izvaja po komunističnem vzorcu:	J ni name, ki
krožki-Vb?tri3dnd^+ ŠOli 301f°Jnirnni -trije do pet omladinskih MY’ ^tri d° srup omladincev in omladink tvorijo krožek; c) tri trojke sestavljajo grupo. Itd. itd."	^rozeic,
3)	Za Ravnogorca se lahko smatra le oni,ki je bil pripadnik pokreta v domovini,torej ni nikakšnih "drugo in tretjerazrednih" Ravnogorcev,ka kor bi rad g.V.F.označeval "Ravnogorce".
4)	Ravnogorci so in so bili vedno demokratično usmerjeni,zato ne na sprotujejo volitvam.Ne strinjajo se Pa v tem,da se z ravnogorskim plaš= čem odevajo organizacije,ki so v bistvu sestavljene in vodene od ljudi, ki o Ravnogorskem pokretu v domovini niti slišali niso in še dandanes slišati nočejo.(Premnogi med njimi so se proti njemu celo borili.)
Kar pa zadevd g.V.F.se popolnoma strinjam z njim,da se je "ravno = gorstvo" z vsemi njegovimi"fantastičnimi ideologijami" rodilo v brezpo= selnih glavah ebolskega taborišča.Želel bi le,da "trezni londonski poli tik" za to "emigrantski pojav" opusti zlorabo slavnega imena Ravne gore, četudi v narekovaju,nego ga pravilno krstirSrbska monarhistična stranka.
Glede "Soluncev" bi pristavil,da so pravi S0lunci padli na fronti ali pa skromno molčali v domovini kot danes v tujini skromno molče Rav= nogorci.Kričali so pa solunski "komordžije",kl smo jih bili v stari Ju= goslavi ji res do grla siti,kakor smo sedaj v zamejstvu kričanja in "me= tanisanja" takozvanih "Ravnogorcev".
Upam,da mi g.S.ne bo izpodbijal dejstva,da je tistih 4000 funtov, Poklonjenih kraljevi pisarni,zbralo in poklonilo "Združenje borcev Kr. jug.vojske" in ne morda ljubljanski gasilci. Öe se ta vsota potem krsti za tak ali tak^sklad(n.pr.sklad za Potovanja delomrznežev od Rima do Ni ce,St.Moritza in obratno) in se ne smatra za društveno premožen je,to v bistvu prav toliko menja resnico,kot se je nekoč razlikoval dodatek na Poplave ali sušo od stvarnega 'davka.Ena rubrika več ie bila na Plačil = nem lis tu.Plačati smo morali pa vse skupaj...
Vttovec
VZROKI PORAZA
OB OBLETNICI KOROŠKEGA PLEBISCITA
De na Koroškem 80.000 Slovencev.	S	n;]em prövl>
vi	da	100-0?0- Kajti v Celovcu inBeljakuži
1 na deset tisoče Slovencev,ki so pa skoro vsi zapisani narodni smrti kaoti njihovi^otroci bodo po pretežni večini že Nemci.
^ tej deželi torej,kjer živi sto tisoč Slovencev,se jo vršil 10 ok ^20- Plebiscit, ki sme gn izgubili. Za slovansko državo (Jugova D°) je hilo oddanih 15.279 glasov,za nemško državo (Avstrijo) pa 6746 glasov yoä, torej 22.025._Kdor raZmer ne pozna, se äudigda so Slovenci glasovanje v korist nemški državi.Kdor pa jih pozna Pa Pravi •
s^iUo6 drž“™’! da ^ 0el°	(15.279) ^100?°^™^^
Slovencev. Toda bili so prenaivni in so mislili do ^ L	h
redilo.Nekdo je rekel tisto 5nse: "Romn doliberai?e	pSittS0-”“
roki!-	V	weniSljsvnl. je Sngufi pSginnT Ki bi
rekli, medtem ko je Ljubljana cincala in čakala, ie Knraško Tvon-n^i of m
Protf sloÄ	^Tlo^ko.^0 b°leVali
7)0 o r?tX kon^ aprila 1919. so slovenske čete napravilo ofenziva ki Pa se ni posrečila,ker so bile tedaj nemške čete že nlčnod?«
Ojnika 1919. so Nemci napravili ofenzivo V Petih dneh So:]l iaSetko'n
lH,d;pavoljst?o^fono™^v
CSttlTS zgodilo So0!6?1?
loCIudf edSoIrnvilno.81“30”030 PrlPnđla 3lovnnski° državl^nSo M bi
Koncem januarja 1919. je v a^tu potovala po deželi 'ameriška kil es o= va komisija. Nemci so povsod zbrali svoje ljudi,ki so demonstrirali za AVstrijo. Milesovo poročilo je odločilno vplivalo na predsednika Wilso na. Ta je zahteval plebiscit in od tega ni popustil.Ear je Wilson po = znal razmere na Koroškem!?
Skozi petdeset let pred plebiscitom,vse od 1870.leta dal je,je nem ška šola zastrupljala slovensko deco na Koroškem.z nemškim duhom in mi šljenjem. To je bilo pravo po janičarjevanje Koroške. Skoro vsi glasoval ci ob plebiscitu so hodili v šolo ponemčevalnico.Tako je bilo nujno,da smo glasovanje izgubili. Mesta in trgi so bili temeljito ponemčeni. Le kraji kot Velikovec,Borovlj e,Pliberk,Železna Kapla,Grebinj in Labud so lo.oktobra 1920. dali nad 5000 glasov za nemško državo. Tu se je poka= zal uspeh nemških otroških vrtcev in nemških šol.
Pa tudi mnogo ljudi se je preselilo v mesta Celovec,B01jak,Št.Vid ob Glini,Gradec in Dunaj. Tam so se navzeli nemškega duha in miselno = ati. Za časa plebiscita so prišli glasovat v rojstne občino. Tokih je bilo okrog 2000. S^oro vsi so glasovali za nemško državo. Pot tisoč in dva tisoč je pa sedem tisoč; tako so prav ti ljudje odločili plebiscit. Nemška večina je. namreč znašala 6.746 glasov.
Prav po nepotrebnem so priključili plebiscitnemu ozemlju še ponem o ono Pustrico,ki je dala.634 glasov za Avstrijo in komaj 21 za Jugosla .vi40* Toda,kot rečeno, odločilno je vplivala raznarodvalna šola,tako j 6 'lahko reči, da sta nemški in netnčurski učitelj odločilo usodo slove nske Koroške.	■ ' .. ....	i	•	Eden izmed 15.279-
RASTEJO BREZ NAS
Staro reklo je, do tisti, ki ima mladino na svoji strani, ima na= rodovo bodočnost v rokah. Komunisti to dobro vedo in podvzemajo vse mo goče ukrepe, da bi v tem uspeli. Na zunaj se sicer pokaže tu in tam po semezen uspeh, dejansko pa mladina ni njihova.
Češe moremo zanesti na podatke,ki jih nudijo novi begunci iz Ju= goslavije.ali pa ■obiskovalci, je slovenska mladina pretežno apolitična *torej niti zq niti proti« Za izoblikovanje znaoaja to gotovo ni pozi tivno in na dolgo dobo gledano, ljudje brez hrbtenice ne bodo bogve ka ko koristni za.narod. Toda. takšno je stanje. Mladinci se zanimajo pred vsem za šport in zabavo in so se v tem oziru precej zmodernizirali,ce= lo v slabem pomenu besede, toda ta modernizem je prinesel s sabo tudi odtujitev od partijske linije. Tako je to skoraj edino: možen proces v elanih prilikah,ki zagotavlja kolikor toliko svobodno mislečo generacii jo.Sicer so neke razlike med mestno in kmečko mladino; za poslednjo bi bilo morda moč reci,da se veča vpliv Cerkve, toda gotovo zelo- počasi, Kar zadeva mladino na univerzi, je dejstvo, da je mogoče čutiti njen.odklon na desno,kajti začelo ji je presedati, kar in kakor ji tro= bezljnjo partijci vse mogoče neumnosti. Tako se tudi med organiziranimi otudenti-komunisti opaža,da se svobodneje izražajo in da se njihovo mi= šljenje razlikuje od uradnega stališča. Ni več mogoče mladih ljudi tako obračati po vetru,kot so to lahko še delali pred tremi,štirimi leti. '
Na smeh mi je šlo, ko sem se spomnil ob teh.gornjih podatkih onih emigrantskih trditev, po katerih je 95$ naroda (in s tem mladina) proti režimu.To.je vendar čiste nemogoče, če vzamemo svinčnik in računamo:
Vzemimo, da se mladinska doba konča s 25.letom,ko običajno vsak štu cent zapusti univerzo.Tak petindvajsetletnik je bil torej rojen I.1933 in je štel ob koncu druge svetovne vojne dvanajst pomladi.Rad bi'poznal tistega, ki ima ob tem času že izdelan svetovni nazor in na katerega ka snejših trinajst mdoktrinacijskih let ni nič vplivalo. In prosim,tč je se najboljši^primer,kaj ti večina mladine še ni bila stara deset let, ko smo mi zapuščali domovano. Ti rodovi komaj vedo kaj več.da ie nekoč ko so.šekrntto^hlnSe nosili, divjnl^nekn velika vojno!?! Kolconof se’to= rej taka^mladina opredeli proti režimu, ko pa ne pozna niti predvojne Jugoslavije niti sveta, ki ji je - razen v redkih primerih študiram na tujem - nedostopen?	KPS
..............KDO JE KRIV
Dr.V.t-aček pripoveduje v svoji knjigi 'Vin the Struggle for Freedom", da so srbski člani naše vlade v zamejstvu poskušali zvaliti odgovornost za vojni poraz Jugoslavije 1,1941. na Hrvate In Slovence. To trditev smo tudi culi v raznih taboriščih po odhodu Iz domovine. Na pol pozabljena, je ob branju omenjene knjige ponovno oživela v spominu, kar me je navedlo, da napišem par sledečih vrstic.
Jugoslovanska vlada v zamejstvu ni mogla Imeti veliko podrobnih tn zanesljivih podatkov o poteku naše vojne. Kajti štabi, od divizijskih navzgor, so odpovedali neprimerno bolj od same^vojske; hočem reči, da ni bito nikogar, ki bi vlado obveščal o dogajanju. Še manj je pa vlada mogla Peljati kakršno koli preiskavo v državi pod okupacijo. Iz tega sledi, da je navedena trditev o odgovornosti za poraz popolna Izmišljotina,
Z Izgubo vsega levega obrežja Save v aprilu 1941. še ni nasta-ta katastrofalna situacija. To je bilo možno predvideti In zavrniti. Najtež-K udarec je nastal, ko so Nemci vdrli v Srbijo In Makedonijo Iz Bolgarije, a tam ni bilo hrvatsklh In slovenskih trup!
''Völkischer Beobachter'1 je objavit v maju 1941. opis nemškega Pohoda v Jugoslavijo, da je nemška komanda samo na Straclnu pri Kumanovu mo-rala vreči v borbo en bataljon pehote. Iz tega gi^Kl juČujem, da j e bilo v Srbiji zelo malo borbe z Nemci, Bila pa je na severni državni meji, katero so branili Slovenci In Hrvati.
Dr.Maček pripoveduje tudi o uporih treh hrvatsklh polkov ob mo-otltzacljl In na fronti (mimogrede: veliko poštenja je treba, da se kaj ta-prizna!), Rad bi povedal g.dr.Mačeku: tudi za te upore niso krivi Hrvati, V Srbiji so vojaki odhajali na samovoljen dopust, a ko se je zvedelo, da sc Nemci vdrli Iz Bolgarije, da so dosegli Beograd In Niš, ni bilo niti misliti na borbo In trupe so se dobesedno same od sebe razšle. Tudi srbskega vojaka ne gre kriviti za tako duševno stanje pač pa državno In vojno upravo, ker te psihološke značilnosti niso proučili, daslravno Imajo Izkušnjb Iz prejšnjih vojn o njegovih borbenih vrednostih,
Avstro-ogrska vojna uprava je znala napraviti Iz naših fantov odlične borce; srbska vojna uprava pa ne samo da ni znala narediti ničesar konstruktivnega ampak je uničila še ono, kar je nasledila od Avstro-Ogrske, Jasno, na hegemoniji, na legendi In na ponarejeni zgodovini se država ne gradi In tudi vojska ne. Tu ležijo vzroki poraza.
P,Vral
POn P P T O Poslednja številka MEDDOBJ A, ki ga izdaja Slovenska
vJLv V-, \-\ \	kulturna akcija, prinaša izpod peresa prof .M. Jevnikar=
ja pregled slovenske knjige leta 1957. V tem letu so izšle 4 pesniške zbirke,19 pripovednih knjig in 2 drami,torej 25 izvirnih del dvaindvajsetih avtorjev.Toda zaprepaščujoča je ugotovitev, da jih od teh živi samo 13 v domovini,Ijerso objavili 2 pesniški zbirki in 11 pripo= Rednih spisov.Potemtakem živi preko 40$ avtorjev izven domovine in sicer štirje na Primorskem in pet izven Evrope.Upravičeno je vprašanj e,kaj bise bodilo z Nemčijo ali Francijo,če bi 40$ njenih književnikov živelo izven domovine. Spričo take statistike je delo Slov.kult.akcije tem več vredno!
Našim desničar jem,ki se ogrevajo	Zagreb ima televizijo, 1judj e pa
2a korporativno ureditev in jemlje= nimajo denarja za aparate.Zato kro= 3o za	zgled Portugalsko,bo morda po	ži po Zagrebu	vic, da se vsakodnevna
stalo	nerodno,ko bodo zvedeli, da i=	oddaja takole	konča:"3 tem ^aključu
Joj o "pomanjkanje delovne sile" v jemo današnjo oddajo.Lahko noč,tovn koloniji Angoli. Gre namreč za pri= rišBakarid! Lahko noč!" Ljudje pra ^ilno	delo,pred katerim je v zadnjii	vi jo, da je on	edini partijski mogo=
c5 letih zbežalo v Sev.Rodezijo nad	tec, ki si je	lahko nabavil dragi a
t milijon zamorcev.	Parat...
Ko gre spet za kitajski sedež v Združenih narodih,berem tole pismo ne= hcmu uredniku:"Mednarodni spori bodo vedno obstojali,toda človeštvo se bo Joralo odločiti,ali jih bo poravnavalo z "gobcem" ali pa z vojno.Druge is Jire ni.Edina razpoložljiva areno za razgovore so Združeni narodi,ki jele hovo bojišče ne pa udoben klub enakomislečih.Države morajo biti zastopane Po svojih učinkovitih vladah", sicer da je razprava brez smisla.
MISS STONE
V Jugoslaviji so pred nedavnim Izdelali fllmj ki Ima za svojo snov zgodbo o ameriški misijonarki, katero so pred 51 leti ugrabili macedonskl uporniki z namenom, da bi na ta način prisilili ameriško vlado, naj bi jim pomagala pri njihovem boju proti Turkom, Afera, ki je leta 1901 dvignila precej mednarodnega časnikarskega In diplomatskega, prahu, je bila vse doslej močno pozabljena In jugoslovanski filmski libretisti so morali potovati celo v knjižnice v/ashlngtona, da bi našli za zgodbo dovolj gradiva., i a svoje začudenje so našli bore malo podatkov, s katerimi so skušali ponazoriti avanturo pogumne misijonarke po Imenu Helen Stone In njene vloge v viharni balkanski politiki tistega časa.
iajstarejši prebivalci Skopi j a In nekaterih drugih mest Ma-cedonlje se še danes spominjajo gospodične Stone zato, ker je kot predstavnica tedanjih Združenih držav Amerike pomagala macedonsklm rojakom, ki so se bili za osvoboditev Izpod turškega jarrna.
“’The Affalr of Miss Stone'1 je naslov filma, ki ga predvajajo po Inozemstvu In če nič drugega, ga bodo gledalci južnoslovanskega po-kolenja uživali predvsem zato, ker je bil film sneman, z malimi Izjemami, po večini v Makedoniji.
Gdč.Helen Stone je bila pogumna ameriška protestantska misijonarka, ki je leta 1901 po svoji volji odšla v divje balkanske planine na pridigarsko pot. KI bilo dolgo, ko so jo macedonskl patrlotje,kl so se tedaj kakor pač malone v vsej svoji zgodovini upirali turškemu carju, ugrabili In zahtevali za njeno osvoboditev debelo mošnjo denarja, s katerim da bodo kupili orožja In streliva.
Amerikanka je kot ujetnica macedonsklh upornikov prebila svojih prvih šest mesecev precej klaverno v gorski podzemeljski jami In pozneje v podstrešju neke kmečke hiše. Včasih so jo gonili po samotnih gorskih poteh, pripravljeni, da jo ustrele, če bi hotela pobegniti,med-tem ko so se zaupniki uporniškega gibanja s pomočjo tolmačev v Solunu pogajali z vsemi mogočimi In nemogočimi Amerlkancl za vsoto 25 tisoč zlatnlh lir» Ameriški poslanik v Carigradu se.je direktno zavzel za zadevo In posredoval pri Turkih, naj bi nesrečno misijonarko rešili Iz uporniškega ujetništva» Turški vojaki so večkrat postavljali zasede okrog uporniških gnezd, da bi misijonarko oteli, a.se jim.to nikoli ni 'oopolnoma posrečilo. Ob neki teh prilik so uporniki beze.li... z misijonarko" čez visoke planine v snežnem metežu»
Gdč.Stone je bila malone vse do konca svoje avanture prepričana, da je postala žrtev nesmiselnih, krvi željnih banditov In jo Ma-cedoncl niso mogli prepričati, da se bore za svojo politično svobodo. Uporniki so jo znova In znova nagovarjati, naj piše na svoj misijonski urad v Solunu po zlate lire, nakar da jo bodo spustili, a misijonarka se ni hotela vdati. Po daljšem času šele se'je jelo misijonarki svetlikati, da uporniki niso banditi, ampak da se bore proti Turkom. V enem spopadov med uporniki In turškimi četami je gdč»Stone odločila, da bo napisala na svoj misijon v Solunu pismo.
Uporniki so kmalu nato prejeli del zahtevanega denarja In se z vsoto zadovoljili. Ko so macedonskl patrlotje nato ameriško misijonarko Izpustili, so Imeli v njej enega najbolj vnetih nemacedonsklh zagovornikov svojega boja proti Turkom" ko se je namreč Miss Stone vrnila v Združene države je potovala širom svoje dežele In narejala govore v podporo macednoskega osvobodilnega gibanja In celo zbirala za upornike. denar»
‘'The Affalr of Miss Stone1' je prvi jugoslovanski film, ki so ga posneli v slogu, ki ga v Ameriki poznajo pod Imenom "Cinemascope''; večina zgodbe se vrši v Macedonljl In te nekaj malega so snemali v Grčiji In Turčiji» Bojni prizori so pogosti In učinkoviti. Nekaj dialoga je v angleškem, francoskem In turškem jeziku.
L»P»
KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu in ga izdaja "Slovenska Pravda" Njeno mišljenje predstavljajo samo oni prispevki,ki so podpisani od iz vršnega odbora.-Naročnina za list znaša v Vel.Britaniji L 1,4»0 na le= to odnosno 6/- na četrt leta, v Severni Ameriki pa ^ 3.50 za navadno ±i ^ 7.00 za letalsko dostavo,drugod pa odgovarjajoča protivrednost
RAZ G LED I
PLSHICA O DRAŽI MIHAILOVIČU (napisal Dr, Ivo Omrčanin, Münchens 1958., ,316 strT) je nova zgodovina dogodkov za časa druge svetovne vojne. Tokrat je zgodovinar ustaš.
Sličnost med to /'zgodovino ! ustaša dr.Omrčanina in ''zgodovino11 zboraša g.Karapandžiča (Državljanska vojna v Srbiji - vidi KT 228) je znatna» Tako ustaš kot zboraš, vsak v svoji knjigi, skoro na isti način prikazuje Dražo Mihailoviča. Razlika je edino, da ustaš meče v isti koš z Mihailo-vičem vse Srbe brez razlike, medtem ko zboraš deli Srbe na nekoliko skupin a ne greši, da bi vse Hrvate po'vrsti tlačil med ustaše.
Knjigo dr.Omrčanina je treba brati, da lahko vidiš, do kakšne ^ere lahko gre človeška mržnj a kakor tudi človeška neumnost . Dr.Omrčaninova knjiga je polna sočnih izrazov in opisov, kot na primer, ko govori o Mediču, da se je podelat v hlače", ali ko navaja konec kraljevega hrbta z imenom,ki se v dostojni dražbi ne uporablja. Ustaše se težko na katerihkoli način pristava med dostojno družbo in verjamem, da so samo obstoječi zakoni prepreči-l-t dr.Omrčaninu, da ni njegovo delo "pornografska zgodovina".
Povsem naravno je, da dr.Omrčanin ne deta nobene razlike med br.ažom Mihailovičem in četniki, ki so nastali v ustaški Hrvatski. Za njega so vsi Srbi četniki, a ko jih deli ha dve skupini, sta obe enaki; "V celi j>rbiji se ni našel niti en Srb, ki bi obsodil četniška klanja, izvršena nad orvatskim narodom. Srbi tega niso zmožni narediti. Srbi so sami naročili ta klanja. Četniki in sploh Srbi, so se vrgli na goloroko prebivalstvo Hrvatje'1 (Str.102).
Zanimiva je namreč trditev, kateri verjamejo ne samo ustaši temveč tudi mnogi Hrvati, da so _ najprej Srbi v ustaški NDH začeli z letanjem Hrvatov, a da so se ustaši dvignili v obrambo hrvatskega naroda, pri ^ei:\pa so prešli meje potrebne samoobrambe (ubijajoč ne samo četnike, temveč kadi nedolžne Srbe). Kot dokaz se navaja, da so četniki v prvih dneh NDH , aprila 1941.leta, zažgali in pobili prebivalstvo dveh mirnih hrvaških vasi. Iliči in Cim v Hercegovini. Tudi če je to resnica da sta ti dve vasi bi-lt požgani in mnogi prebivalci ubiti, 3e to ne more šteti v greh Mihailoviči niti četnikom. Kar se je v resnici zgodilo z gori omenjenima vasema so bUi zgrešeni računi ustašev in Mačekove Seljačke zaštite, ki so začeti napadati edinice jugoslovanske voj sko in jih razoroževati, čim je bila Jugoslnr vlja napadena od Nemcev» Sličen primer je bil tudi pri gornjih vaseh, le da So pri tem Mačekova Seljačka zaštita in ustaši naleteli na trd oreh, ker sc oficirji in vojaki teh edinic jugoslovanske vojske niso hoteli predati obo-r°lenim Mačkovim in ustaškim banditom. Jemati gornje kot dokaz, da so Srbi Prvt začeli z klanjem Hrvatov je brez smisla.
''če pregledamo vse statistike, ki obstojajo in če jih čitamo v Luoi znanstvenih raziskovanj ",piše dr.Omrčanin, ''in če vemo vse,- kar se jo V&odilo, potem postano jasno, da je po Srbih uničeno okoli en in pol milijona Hrvatov. Koliko jih je padlo od četnikov, a koliko od komunistov, jo loeko vedeti, vendar je lahko računati, da so komunisti (deloma skupno s potniki) pobili okoli pol milijona, potem ostane pol milijona četniških žr-kar približno odgovarja stvarnostL". Zanimiv bi bil odgovor na vprašanj o, kdo j p kriv za poboj onega tretjega pol milijona Hrvatov" Sami ustaši? :G vzamemo v poštev one Srbe ki trdijo, da so Hrvati ubili okoli en milijon Č pol Srbov, potem pridemo do tega da je Jugoslavija v zadnji vojni tzgu-okoli 3 milijona Srbov in Hrvatov’
"Svet ima prav, kadar sočustvuje z ubogimi begunci, ki so za-Čstili svoje dežele pred rdečim terorjem, a ne sme se dovoliti, da zločln-bi- uživajo iste pravice, kot drugi pošteni ljudje, da med mirnim prebival-žive stotine teh ubijalcev mož, žona, starcev in otrok .. Kot vidimo rj-Vc danes v svetu^ svobodno nekateri od teh,^ki so krivi za zločine Dražo Č^LiloviČa, tako Živko Topalovič in Mladen Zujovič... A predvsem hočemo Plaviti svetu prod oči, da je v kulturnem, posebno krščanskem svetu mnogo Četniških klavcev in njihovih vodij živih, med katerimi jo tudi sam biv-‘j- kralj Peter Karadjordjevič" »(Str. 185). ». ''Strašna klanja so vršili čet-j-ki s pomočjo nekoga noža 'kama'... Ta nož ni poznan nikjer na svetu, niti hkjor na svetu ne obstoja tako strašno orožje, tudi ne mod divjaki, do ka-^°^ih ni prišla zapadna civilizacija" (Str.132). Tako ustaš, dr.Omrčanin.
Brez dvoma, da so v emigraciji nahajajo mnogi četniški klavci, ki so uporab' Ijalo "strašno kamo", a nedvomno so nahajajo v emigraciji tudi mnogi hrvaški klavci, ustaši, ki so tudi imeli poseben nož, takozvan "karikaš", ki ni bil nič manj strašen kot "karna"»
Pri celi tej stvari je zabavno edino to, da vsi ustaši v emigraciji in neki drugi Hrvati, smatrajo neobhodno potrebno, da bo knjiga dr» Omrčanina čim preje prevedena na glavne svetovne jezike*
INTEGRALISTI;	"*„ozgodovinsko dejstvo /jo/, da mora intogralizem v naših
razmerah nujno privesti v antidemokratičnost* Mora tudi takrat, kadar so njegovi nosilci iskreni demokrati: tedaj ti "nosijo vodo" za ono, ki to ni-so*.*"	".o * v emigraciji imamo integraliste, ki sami odkrito pridigajo
svojo antidemokratičnost1. Tako beremo v monakovski ISKRI I.julija, da ne moro biti v vprašanju ’državnega in narodnega edinstva preglasovanja in nad-glasovanja', ne more biti Volilnih skrinjic’ niti 'gumijaskih kroglic’» Sklicujoč se na Trumanovo deklaracijo "narodne potrebe" v Ameriki 1950» in zdaj na prevzem oblasti od strani Do Gaullea v Franciji, so ISKRA odločno zavzema za 'izredne more’ in v nameri, da ostvari svoje intogralistične tež-nje, očividno ne čuteč kakšna razlika obstoja med obema prvima primeroma in tem, kar bi ona hotela« Na kratko: zagovarja nacionalistično diktaturo’o*«"
Tako piše v julijski številki HRVATSKA ZORA, časopis hrvatskih zborašev, o pisanju ISKRE, časopisa srbskih zborašov. Morda se bodo našli v emigraciji naivni ljudje, ki bodo mislili, da je HRVATSKA ZORA zapustila zber raško kolo, pri tem pa ne bodo opazili, da je urednik HRVATSKE ZORE sicer napadel ISKRO ne pa zboraško "ideologijo"»
Razumljivo je, čemu se urednik ZORE jezi, toda razumeti je treba tudi pisanje ISKRE» HRV»ZORA jo imela od samega začetka nalogo zbrati o-koli sebe zmerne hrvatske emigrante v ali izven HSS» Deset lot je njen urednik trobil v demokratsko in federalistično trobento, brez uspeha» Deset lot je prav tako tudi ISKRA skrbno pisala, da ne bi pokvarila poskusov HRVATSKE ZORE» Ko pa so srbski zboraši po desetih letih videli, da ni učinka, da ni zmernih Hrvatov v ali izven HSS, ki bi bili toliko naivni, da bi se ujeli na trnek HRV.ZORE, so srbski zboraši opustili kamuflažo in v ISKRI odkrili svojo mišljenje» Jasno ' da jo g.Kaleh divji, ker kaže, da ga niso vprašali za mnenje, poleg tega pa še vedno misli, da so še nekje, - bogvo kje,- kakšni Hrvati, ki bi jih ZORA mogla združiti.
DR. MI HA KREK - RAVNOGOREC? Pozno', ali ne prepozno (radi pomanjkanja prostora "^reJF5T-obve¥canrci~ta:tel j o o proslavi "Dneva Ravno Goro", ki so jo vršil v Clevelandu, I7»maja 1958» Ta "Dan Ravne Gore" prireja vsako leto Združenje borcev K»J.V,"Draža Mihailovič" v Clevelandu» To leto so bili pri proslavi prisotni (kot javljata GLAS KANADSKIH SRBA in RAVNOGORSKI BORAC) od Slovencev tudi g.g.Dr»Miha Krek, dr«Jakob Žakelj, general Ivan Prezelj - Andrej,' Ivan Avsenok in drugi» Dr.Bogomil Vošnjak bi moral imeti govor, ker pa radi bolezni ni prisostvoval, jo njegov govor prebral dr.Miha Krek« Ravnogorci so bili navdušeni tako z govorom kakor tudi s prisotnostjo Slovencev, a predvsem s slovenskim oktetom pod vodstvom g»Ivana Riglerja in umetniškimi in režijskimi sposobnosti g.Pavla Borštnika. Prisotnost dr.Kreka in ostalih Slovencev na takih srbskih prireditvah je treba pozdraviti, čeprav ni dvoma, da toga stališča ne bo odobravalo mnogo Hrvatov iz HSS, ki so mogočo dosc-daj verjeli» da imajo dr »Kreka In ostale v žepu. S svojim gornjim dejanjem jo dr.Krek dokončno pokazal, da je neodvisen oddr.Mačka in da SLS ni podružnica HSS, kot so to preje trdili zlobni jeziki’»
SRBI. HRVATI IN TELEVIZIJA:	V časopisu HRVATSKI GLAS obvešča čitatoljc ing»
Ivan Tomič, da se bo uvedla na Hrvaškem in Sloveniji televizija. "To je'’, pravi ing.Tomič,"očevidni dokaz tehnične superiornosti Hrvatov in Slovencev nad Srbi". To je razjezilo GLAS KANADSKIH SRBA: "V slučaju, da bi se uvedla televizija v Beogradu prod Zagrebom in Ljubljano, potem bi to no bil očiten dokaz tehnične superiornosti Srbov, temveč dokaz srbokomunistične zaroto,»» Mi Srbi nismo niti zaslepljeni niti hudobni niti trmasti, da no bi priznali, da sta Slovenija in Hrvaiska v tehničnem pogledu bili naprednejši od srbskih ookrajin.»», ker je to posledica politike, ki .sc jo vodila v Avstro -Carski, v bivši Jugoslaviji in katera se danes vodi.».’
B,Simonič

OD MESECA
German, škof žički, je postal novi patriarh srbske pravoslavne cerkve.Star je 59 let, a za škofa je oil posvečen 1.1951. Enako kot pokojni Vikentije,Ger ian zagovarja dobre odnošaje med pravo= slavno cerkvijo in Titovim režimom.
Kitajsko veleposlaništvo v Beogradu je dostavljalo jugoslovanski ! časopisom in posameznikom Članke pisane v ruščini, v katerih so autorji napadali jugoslo= vanske komuniste in Tita. Na protest zu nanjega ministrstva je kitajski ambasa= dor lakonično odgovoril: "To je samo bar da proti revizionizmu in nič več;" Ko a. je Titova vlada nato pritožila v Pekin= gu, je.kitajski ambasador zletel s svo jega položaja.
TDnver Hodžin režim v Albaniji sedaj Meri svojo moč s Titovim, dobro se zave dajoč, da ima za seboj 200 milijonov I?u sov in 600 milijonov Kitajcev. Ko se je neki albanski vohun, Hasan Spata, vračal iz zahodne Nemčije v Albanijo preko Bece grada, ga je UDBA zaprla in ustrelila,
^0 je mož "hotel pobegniti". Albanske oblasti so sedaj odgnale iz Tirano okrog ducat jugoslovanskih državljanov in nji nove družine, ki so pričakovali repatria oijo. Kam so jih odgnali, ni znano.
V Pragi so začeli izdajati "VPRAŠA^ i'fJA MIRU III SOCIALIZMA", "informativni in teoretični organ komunističnih in de lavskih partij". Časopis izhaja v 16 je 2ikih, a njegova prva številka je v glav nem posvečena napadom na jugoslovanske komuniste-revizionistc.
Program Zveze Komunistov Jugoslavije in Kardeljev referat o njem na V-kongre su bosta v kratkem izšla v posebni bro suri v Indiji. Zbirka Titovih govorov je izšla na arabskem jeziku v Kairu. Med drugimi sta tudi govora v Puli, v kate= ^em je Tito kritiziral rusko intervenci jo na Madžarskem, in pa govor s 7• kongrc sa, v katerem jc kritiziral odpoved sov jetakih kreditov.
Na 4.slavističnem kongresu v Moskvi jo bolgarski profesor Emil Goorgiev na= badel jugoslovanske slaviste, češ, da ho obstoja macodonski jezik in macedon= ska literatura in da je oboje "integral ni del bolgarsko književnosti".
Odločili so se, da drugo l^to prnznu jejo 40uietnico ustanovitve jugoslovan= ske komunistično partije in SK0J»a.
Počitnice so sc uradno nehale 51.nv= gusta. Skupščinski odbori bodo verjetno začeli ponovno zasedati koncem soptem= Era.
DO MESECA
Po uradnih podatkih so živijenski stroški v avgustu padli za 4>i v primo = ru z julijem in za 80 v primeru z juni jem. Medtem ko so cene industrijske ro be ostale noizpremonjene, so cene po= Ijedelskim pridelkom dokaj padlo, kar je verjetno pripisati sezoni. Po urad= nih podatkih se jo zato avgustov račun prehrane znižal po družini za okroglo 9/0. Potrošniški krediti so se zmanjša li za 900 milijonov v juniju v'prime= ru z majem.
Uradni krogi smatrajo znižanje pov:-praševanja po potrošniških kreditih kot znal:, da se življcnslci standard v Jugoslaviji viša. To seveda ni t..ko, odnosno ni docela tal:o. V preteklih pregledih sera poročal o strožjih.pogo jih za dodelitev potrošniških kreditov in njihovih posledicah v proizvodnji. Sedaj pa jc izbruhnil na dan še en Ela..', d^l, ki kaže, zakaj so bili dejansko vpeljani ti strožji pogoji in zakaj g. je podel jev...njo, oko že ne povpraševa nje, zmanjšalo.
Vse polno je slučajev, da dobivajo kredite, in to visoke kredite, ljudje, KI JIH NIMAJO NAMENA POPLAČATI. Pesto pek jo tale: Delavec ali uslužbenec nekoga podjetja napravi piošnjo za lat dit, ki jo. overovi "prijatelj'1 v upra vi podjetja. Podjetje s tem garantira plačilo in banka zaprošeni kredit iz= plača, Nato se prosilec na odplačilo požvižga in podjetje plača njegov di%. Po vsej logiki bi morala nato podjc= tja izterjati odn. odbiti odgovarjajo co vsoto od prosilčeve plačo, toda ma sikatora podjetja "pozabijo'' to stori ti, a ona, ki ne "pozabijo'', so v nc = varnosti, da prizadeti delavec ali u= službenoc podjetje zapusti, čim pride do prvega odtegljaja. Potem pa ga lo--vi, če ga moreš. Pri tem jc precej jc. sno, kdo lahko teke stvari počenja in na legalen način pride do visokih vsot Po drugi strani pa trpijo oni, ki niso "ta pr-vi1' in ki jim podjetja pose jil nočejo garantirati.
Podobno kupčije se- delajo s štipen dijami. Podjetje štipendira onega ali dva študenta v nadi, da bosta po oprav Ijonih šbudijah prišla na delo k njim. Toda v mnogih slučajih sc podjetja obrišejo pod nosom, ker doštudiranoga strokovnjalca ''kupi" za težke ticočalce kako drugo podjetje, katerega ni prav nič sram, da podjetju, ki je strokov= njaka štipendiralo, odplača odškodnino,
POPRAVEK: Skupni jugoslovanski TV program, so bo začel 29.novembra in. ne . septembru., kot Sein poročal v št.231.
Glavni oddajnik ljubljanskega TV‘centra se sedaj gradi na Krvavcu, 175'0 m nad morsko višino. Oddajnik bo zadostoval za ljubljansko kotlino do Kranja in bo slu žil kot zveza z zagrebškim in beograj = skim televizijskim centrom. Za povezavo beograjskega in zagrebškega centra pa se daj gradijo oddajnik na Fruški gori.
JUGO-LEKTPO podjetje iz Beograda je sklenilo soorazum s Phillipsovo tvrdko v Holandiji, na podlagi katerega bo Phil lips dostavil do ko :ca leta posamezne de le za 1.700 TV sprejemnikov. Aparate bo do nato sestavili rlikola Tesla podjetje v Beogradu, T- lekomunikacija v Ljublja= ni, K-R institut v Hišu, Rudi Cajevac podjetje v Banjaluki in zagrebška Radio-industrij a.
Kardeljeva izjava na zagrebškem vele= sejmu: "Problem sodelovanja s tujimi tvrdkami je zelo važen za našo industrij jo - zlasti z onimi tovarnami in indu= strijami na tujem, ki omogočajo proizvod njo novih izdelkov s pomočjo novih teh= ničnih procesov. Tclco sodelovanje omogo ca naši industriji, da se mnogo hitreje razvija, kot pa če bi se morala sama' u= kvarjati z reševanjem novih problemov. Seveda, naša industrija se ne sme zado= voljiti samo s tem, marveč mora na tej osnovi graditi lastno načrte za bodoč = nost. Lahko pa se reče, da je sodclova= nje s svetovno proizvodnjo osnov.» naše= ga napredka."
To sc odlično ujema s čestitkami, ki sta jih beograjskemu in zagrebškemu ve= lesejmu poslala predsednik Liscnhower in trgovinski minister ZDA :eeks. Ike pravi v svojem telegramu, da "napori or ganizatorjev in razstavijalcev na teh velesejmih predstavljajo doprinos naše mu skupnemu cilju: graditi mir potom sve tovno trgovine".
Primerov sodelovanja s tujimi tvrtku mi je več. V mnogih slučajih pa so zače li v. Jugoslaviji izdelovati industrij = ske predmete na podlagi tujih licenc.
V ladjedelnici Uljanik v Puli, recimo, izdelujejo že od 195^.1c-ta dalje majhne in velike diesclove motorje na oodlagi danske licence. Danci tudi nudijo tehnič no pomoč pri izdelavi večjih ladij.
Drug pomemben primer so Fergusonovi traktorji, ki jih sestavljajo v Novem Beogradu na podlagi angleške licence. Sestavne dele izdelujejo v strojnih to= varnah v rJovem Beogradu, Rakovici, Za= grebu, Zomunu in Banjaluki. Imajo tudi okrog sto mehaničnih delavnic v raznih krajih, ki vršo preglede in popravke.
Do konca tega leta bodo izdelali 3,300 traktorjev 35 h.p., a prihodnje leto ^-.500. Počasi bodo tudi uvedli proizvod njo raznih priključkov, ki usposabljajo
Fcrgusonov tr alt tor za razne operacije.
V poljedeljstvu sedaj uporabljajo nič manj kot 28.000 traktorjev.
Modernizacija poljedelstva predstav Ija drugače precejšen glavobol zaradi vremena,ki je el..b in velikih povr= šin, ki so še vedno v zasebni lasti.To poslednje pomeni, da kmetje sejejo in žanjejo kot se jim pač zdi in država nima mnogo od tega. Ponekod, zlasti v žitorodnih krajih, privatne kmetijo ne morejo tekmovati z državnimi "farmami1; pa zato raje' sodelujejo z zadrugami in dobijo na razpolago traktorje in gnoji lo, pa tudi semena.
Ker sa potiebo večajo in je izvoz še vedno osnovan pretežno na poljedelj skih oroizvodih, sedaj pripravljajo za kon, s katerim bi radi rogimontirali tudi "individualne proizvajalce", t.j. svobodne kmete. Ta zakon bo določal na čin proizvodnji odn. obdelovanja v vsej državi, kar bo prisililo kmete, da so= delujejo z zadrugami v planiranju pro= izvodnje. Kaj se bo zgodilo z onimi,ki bodo zakonu nasprotovali, še ni poznano.
Na vsak način režimu letos voda v grlo teče. Do konca julija, so izpolni= li samo 51/-> predvidenega plana izvoza.
TRGOVINA: Sao Paulo v Braziliji bi rad kupil jugoslovanske trolejbuse v zame= njavo za brazilsko kavo.- Izrael hoče kupiti ribiške ladje, ladijske- stroje, autobuse in drugo industrijsko blago v zamenjavo za sadje, tekstil, in napra= ve za namakanje v poljedeljstvu.- Za= grebški vuli.sejen so obiskali ogintov= ski in sirijski minister za gospodar--stvo in trgovino, iraški minister za gos .odarstvo, pomočnik madžarskega ministra za trgovino, pomočnik ameriške^ ga ministra za trgovino (ki je izjavi], da spada ta velesejem ned najboljše na svetu) in italijanski minister za zunanjo trgovino (Italija je na prvem me= stu v jugosl.izvozu).- Elektrarno na Dravi so izvozilo v Avstrijo 143,7000® kilovatnih ur energije v 1957.letu.
Isto bodo izvozile letos,- Jugosluvi= ja jo razstavljala na Dunaju, v Plov= divu in v Damasku.-Ustanovijena je bi la poljsko-jugoslovanska trgovinska komora. -
DIPLOMATSKA SLUŽBA: Dalibor Soldatič, dosedanji šef protokola, je postal ve= luposlanik v Meksiku,- Živadin Simič, dosedanji odpiravnik poslov v Kartumu, je postal prvi poslanik v udonu.-Nijam Dizdarcvic, doslej minister v zunanjem ministrstvu, je postal prvi veleposlanik v Iraku,- Miloš Carovič, ki je pot lot preživel kot poslanik na Danskem, je postal veleposlanik v Turčiji,- Tito je sprejel in pogostil maršala Montgo= nery-a.	IVAN STANIČ