:a 19S2 len ■icij comuna Inji kraj a Izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka lir 20, na šestih straneh lir 25; zaostale številke dvojno. Celotna naročnina lir- 1.000, polletna lir 520; tr.mesečria lir 270. Uredništvo in uprava: Trst, ulica Montecchi št. 6/11. nadstr. — tel. štev. uredništva 93-073, 93-806; tel. štev. uprave 90-247. Dopisi te dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Oglasi: v širokosti enega stolpca za vsak milimeter lir 30. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPEDIZIONE IN AB BON. POSTALE DNEVI — isilno z't— DELO «LASIL« KOMUNISTIČNE PAKTU E H. T. ©. Rešimo Belouannisa! w Protestirajmo proti zločinu, ki ga hoče izvršiti grška fašistična vlada. „ JtNOVLJKNA IZDAJA LEVO IV. ŠTEV. 171 v Sez------------------------------------------------- Umrl je 1926. ariške i delavc • v Cab n najvf ' Peter F i TIIS1 s* II 15 II S A. 22. ,11 A K C A 11)52. CENA 20 LIK rifili zopet se je zaradi Trsta HP?S^iil pasji lajež, s katerim tjo lovci na medvedovo napraviti nekoliko zmeš-■1 s, ki naj bi prišla ravno ;1 kvin našim sovražnikom. To-' zKžen1i pobudnik pasjega tulje-Cajkovse bil Tito s svojimi tajni-Sl°vaniredlogi De Gasperiju, ki ka odde zgolj iz predvolilne prelije Wiivosti odbil. Sedaj" je oncert! okrog Trsta dosegel, njiževrf1 rečemo, svoj višek, ker iperdin1 veliko naglico bližajo volt ul tu' i v Italiji i v Trstu in pripoii oba partnerja — Tito in iperdini,asPeri — skušata na podici- - kričanja, poostritve šovi-- 22. lla in pretenj iztrgati čimve-vDramikoncesije. In med obema lenima volkovoma pa bi f^Vok m*rno stati in čakati ler -° iljetu periju glede stanja Slovenia g^o( v Italiji in z manjšimi igdaletntanimi» manifestacijami MOS(nekaterih krajih cone B, :dnju ' se je moralo že toliko ča-vrarllferorlziran° ljudstvo zbrati ljudstva šče ZSSR kot «manever» in so se rajši vdajali blaženim sanjam o «spametovanju» sovražnikov STO, t. j. zahodnih velesil. To stališče voditeljev SDZ nam dokazuje, da titofašisti skušajo s temi predlogi ostva-riti tisto «fronto», ki jim do sedaj ni uspela zaradi odpora baze SDZ in indipendentistov in ki jim ne more iz istih razlogov uspeti. Vsekakor je značilno, da so voditelji SDZ šli pri tem poslu titovcem zelo na roko kot pravi zavezniki. Protikomunizem jih pač združuje. Toda naše prebivalstvo ni nasedlo limanicam šovinistov obeh taborov in «indipendenti-stov». Sedanji nacionalistični «kraval» sovražnikov STO ni doživel zaželenega uspeha. Naši ljudje razumejo, da je edino pravilno prav stališče naše Partije, t. j. brezpogojna uveljavitev mirovne pogodbe proti vsaki sleparski noti in goljufiji à la Tito. KAREL SISKOV1C NEIZPODBITNI DOKAZI IMPERIALISTIČNIH GROZODEJSTEV Amerikcmci razširjajo bakteriološke napade v Koreji Preiskava zastopnikov Mednarodne zveze demokratičnih pravnikov - Tudi proti Kitajski se izvajajo napadi - Uspešna borba proti bacilom, ki jih mečejo z bombami v obliki sodov - Prva okuženja v Marseillu - Pokolj v Kožedu V nedeljo 16. t. m. je delega cija Mednarodne zveze demokratičnih juristov, ki se je od 1. marca mudila v Severni Koreji, poslala Osrednjemu odboru zveze brzojavko, v kateri izjavlja, da je nabrala veliko neizpodbitnega materiala, ki dokazuje, da se Amerikanci poslužujejo bakteriološkega orožja proti Severnim Korejcem in Kitajcem. Delegacija je v torek odpotovala iz Koreje in bo v kratkem prispela v Evropo, kjer bo dokumentirala strašne zločine, ki jih Amerikanci izvršujejo proti prebivalstvu Severne Koreje in Severno-vzhodne Kitajske. Prav tako je Rdeči križ Kitajske sestavil delegacijo, ki je te dni začela voditi preiskavo v Severno-vzhodni Ki- tajski in Severni Koreji. Po vsem svetu se nadaljuje protestno gibanje proti temu nečloveškemu zločinu ameriških imperialistov, ki s temi metodami dokazujejo, da se jih po-lašča obup in nemir. Samo kriminalci, ki ne vidijo izhoda iz svojega položaja, delajo to, kar počenjajo nosilci «zahodne kulture» v Koreji. Na Kitajskem se na tisoče zdravnikov in bolničarjev odziva pozivu Rdečega križa za pomoč od bakteriološkega orožja prizadetim krajem. Istočasno je severnokorejska vlada mobilizirala posebne zdravniške in razkuževalne ekipe, ki se podajajo v prizadete kraje. Vlada izdaja redna poročila o poteku akcije za preprečitev razširitve bacilov, ki PROVOKATORSKA MANIFESTACIJA 20. MARCA “VELIČINE,, ORGANIZIRAJO LJUDJE PA OSEBNO PLAČUJEJO vnaprej določenimi go- niianskin «>C’ MarK . oh 9 ? 2e aniščflhiki. •b 11- Ujah ržaški manifestaciji je ZVU še ščepec mučeništva, j° je omejila in tako tudi 'r®®*‘janskim nacionalistom do kako se «demokra-vede oblast, ki jo tvo-' ma^ Predstavniki prav tistih iškovdno’ ki 50 s tako <*> »t«. i ki 'ekakor lahko rečemo, da letni* obe nacionalistični mani-«DeVCÌÌÌ’ V katerih 50 igrali in mnc-ij0 glavno vlogo fašisti rejštj narodnosti, dobrodošli km^.tariem z našim Ozemljem, ne 6* radi polarizirali javno le(l fvnie italijanskega in jugo-nskih narodov na trža-°^ni ''Prašanju in da bi tako e a *li na bolj pereče notra-zadeve svojih dežel, t. j. na ;nosti0 gospodarsko s'tanje, n 0rožitev, ki odteguje od blaginje toliko denarja od0ib *° moči’ na bedo, lako-vs j?()šrezposelnost, krizo in vse-■ V ' .j110 Pomanjkanje. Prav taceri S°,J* nacionalistični izbru-. katerimi se prav gotovo ‘rSii,)i.etU^ei° skupna vprašanja, io P, d°šU imperialistom ter .?r°vim hlapcem, ker "k*$K imajo q razdeliti prebivalstvo Pici«. na dva nasprotna in so->v. C a tabora na narodnostni uriea-8i.’ ki naj bi pozabila, da ca tj lni izhod iz sedanjega ne-;refl,)sn0gQ n , a * Položaja prav od „,iL V ac* 2asovražena rešitev ije t0v°Vitve sTo po določilih n de p°godbe, kot ga že pet azuie Sovjetska zveza s da n vztrajnim in dosled- no : staUščem. Tlfje tht ma.featacii pa fca lahko prišlo do tolažiil- mzčtnj ^ključka, da je vedno ia, /indi, ki verjamejo kle-.as4 J1.1™. in titofašističnim šo-pntf!s. lcnim krilaticam. Prebi-eQV? STo se vedno bolj 'čuie’ da se z nacionalist^ ‘mi izbruhi ne rešuje trša-r^itVD;aŠanje, da §a ne moreta h ‘f. (*. ii° in De Gasperi, mar-■ 3 §a more rešiti le popol- hiiitn, brezpogojna uveljavitev aži^vne pogodbe. o. dk teh manifestacij je ■ir», a. da so skušali titofašisti n"Jriti ob tej priliki «enotno» hiltčni Skupno z indipendenti- ,č«fl-itnlni1 ‘n slovenskimi politi-, o* d ‘ strujami, kar je prišlo !.do izraza s hlapčevskimi osl\ ^.Jenji njihovih voditeljev Prir,*1076 Predloge. Prav po-*iev ki so z velikim ^ dnsenjem pozdravili Poučno je stališče vodi-isSnZ, ki so 'edioge___ -i Kl so za vsakega 1 I goi ; epgd človeka sleparski 4SÌ*‘vi - medtem ko -so v ‘Phiztn Zakrknjenem protiko-U vedno odbijali stali- Kot je bilo več dni prej najavljeno, se je predvčerajšnjim vršila v Trstu italijanska šovinistična manifestacija, ki so jo priredile italijanske nacionalistične stranke, katerim na čelu sta stala demokristjanski župan Bartoli in conski predsednik Palutan, da bi «proslavili» obletnico tristranske sleparije. Iredentistično časopisje je že nekaj dni pripravljalo «primerno» vzdušje in pozivalo Tržačane, naj se udeleže manifestacije. Okupacijska oblast je prepovedala nek letak in zvezo med gledališčem Verdi, kjer je bila glavna manifestacija, in Velikim trgom preko zvočnikov. Ze v četrtek zjutraj so se dogodili prvi incidenti. Policija je po ukazu okupatorjev začela divjati proti trumam pobalinov, ki so bili izpuščeni iz šol na popolno odgovornost italijanskih iredentističnih veljakov. Popoldne ob 17. se je v gledališču Verdi začela manifestacija, na kateri je kot glavna oseba nastopil s svojimi solzami, svojo običajno demagogijo in svojimi klici na Boga župan Bartoli, medtem k-0 se je na Velikem trgu začela odigravati tragedija njegove ma-nevrne množice. Ze v gledališču Verdi se je opazilo negodovanje večjih skupin ljudi, kljub temu da so imeli dostop na to manifestacijo le izbranci. Največje negodovanje se je opazilo ob brutalnem zadržanju policije proti manifestantom, ki so resno poskusili, kaj pomeni kolonialni režim in okupacija predstavnikov tistih velesil, na katere se je malo prej tako solzavo skliceval g. Bartoli. Nemiri, napadi policije, batine so se nadaljevali dolgo v noč. Rdeči križ je prepeljal v bolnico 16 ljudi, med katerimi so štirje hudo ranjeni. 56 pa jih je bilo pridržanih. V tej manifestaciji so prišli do izraza tudi provokatorski nameni fašistov, ki so se šopirili s svojimi ogabnimi šovinističnimi krilaticami. Toda množica ljudi je bila sestavljena iz zapeljanih revežev, ki so verjeli in morda še verjamejo besedam Bartolijev in Paiutan-ov, t. j. tistih ljudi, ki ne zamujajo prilike za dviganje hvalnic anglo-ameriškim imperialistom in ki se skušajo na vsak način ogibati vsake zamere pri okupacijskih oblasteh. Glavni krivci četrtkovih manifestacij, izgredov, aretacij in gorja so ljudje, ki so te pozivali na «proslavo» tristran-ke sleparije. Manifestanti so pod batinami in divjanjem policistov razumeli, kdo jih je speljal na led, ker je bilo slišati več krikov, češ da se Bartoli in Palutan bojita. Tudi g. Palutana, ki je hotel protestirati pri policiji zaradi njenega surovega ravnanja, so policisti spremili na nepreveč delikaten način v prefekturo. To je tisti Palutan, ki vsakokrat podpisuje prepovedi komunističnih manifestacij, letakov in lepakov, t. j. tisti človek, ki najboljše izpolnjuje anglo-ameriške ukaze. Množice italijanskih iredentističnih strank so v četrtek razumele, da anglo-ameriški imperialisti hočejo, da v Trstu vlada grobna tišina in da se nikoli ne dvigne niti en protestni glas. So razumele, da se imperialisti v svojih strateških oporiščih ne znašajo le proti komunistom, marveč proti vsem, ki jim niso po godu. Ali bodo, torej, končno razumeli ti ljudje, da se ni treba veseliti prepovedi proti komunistom, katerim prej ali slej sle- dijo tudi prepovedi proti ostalim? Ali bodo razumeli, da kolonija je kolonija in da je edino učinkovito sredstvo prav borba proti takim sistemom? Vsekakor pa mislimo, da so v četrtek bili dotolno poražni prav Bartoli, Palutan, voditelji iredentističnih strank in anglo-ameriški imperialisti. Osel gre pač le enkrat na led . . . Slovenci 2 Vabljeni ste na premiero Fučikove drame v petih slikah Izpod vešal ki jo «Ljudski oder» uprizarja v torek, 25. t. m. ob 20. uri v Kinu ob morju jih . meriška letala mečejo nad Korejo. Zdravniške ekipe so cepile na milijone in milijone ljudi. Do sedaj vlada popolnoma kontrolira položaj, čeprav se napadi nadaljujejo in stopnjujejo. Bilo je le nekaj smrtnih primerov med kmeti takoj v začetku napadov. V Severni Koreji je prizadetih 22 točk, medtem ko so gangsterji razširili svoje delovanje do 600 km severno od Pekinga. Napadi se nepretrgoma nadaljujejo od 28. januarja. Korejski in kitajski listi objavljajo slike sredstev, ki se jih zahodni gangsterji poslužujejo za okuženje. Najbolj razširjene so bombe v obliki sodov, polne pajkov, črvov, kobilic, muh, mušic, komarjev, miši in drugih na Koreji nepoznanih žuželk. Ti sodi eksplodirajo in razširjajo svojo ogabno vsebino, ko so 20 ali 30 metrov od zemlje. Prebivalstvo pazi na vsak tak napad in sproti uničuje žuželke in posode, ki jih mečejo Amerikanci. Zelo resna je tudi vest da je nek senegalski vojak, ki se je vrnil iz Koreje, okužil nekaj ljudi v Marseillu, kar pomeni, da predstavljajo bakteriološki napadi na Daljnjem Vzhodu neposredno nevarnost tudi za Evropo. Medtem ko se poslužujejo bakteriološkega orožja, se zopet slišijo glasovi, da nameravajo uporabiti tudi atomsko orožje, kar bi v resnici pomenilo, da so Amerikanci izgubili že zadnje ostanke pameti. Te dni so v Južno Korejo prispeli nekateri japonski generali in zgleda, da bodo imperialisti uporabili za razširitev -konflikta skupoo. $. C snk a jakovimi četami tudi Japonce. 13. marca so Amerikanci v koncentracijskem taborišču na otoku Kožedo ponovno ubili 12 vojnih ujetnikov in jih tanili 26. teden z okrepitvijo budnosti pred napadalci in s še večjim elanom v izgradnji komunizma, oz. socializma. Mladina kapitalističnih dežel. se bori prav tako za mir, proti izkoriščevalcem, za delo in kruh. Tudi tržaška mladina se kot vsako leto pridružuje mednarodnemu mladinskemu gibanju in bo v tem tednu manifestirala svojo odločnost v borbi za normalizacijo razmer na STO, ki je edini izhod tudi za našo mladino. Naša mladina bo v tem tednu ■manifestirala svoje bratstvo z italijansko in jugoslovansko mladino. PREDSTAVNIKI SLOVENSKIH KULTURNIH USTANOV PRI V. LI. Delegacija je izročila majorju Kelletu spomenico, v kateri se zahteva zgraditev slovenskega osrednjega kulturnega doma RANGOON — Po vesteh iz Burme so Cangkajškove čete, ki so zasedle severni del dežele, žive zažgale 7 kitajskih trgovcev. Dne 19. marca 1952 ob 11. uri je major J. A. Kellett kot posebni pooblaščenec generalnega direktorja za civilne zadeve, brigadnega generala J. L. Whitelawa, sprejel delegacijo predstavnikov vseh slovenskih kulturnih organizacij in ustanov v anglo-ameriSki coni STO. Delegacijo so sestavljali prot. Fran Rauber za SHPZ Cul. Homa), Stane Bidovec za SHPZ (trg Ponterosso), dr. Frane Tončič za SNS, dr. Maks Sah za SP in dr. Janko Jež za SPM. Delegacija je izročila g. maj. Keliettu kot posebnemu pooblaščencu g. gen. Whitelawa spomenico, s katero zahteva od ZVU, da zgradi iz državnih sredstev v središču mesta slovenski osrednji kulturni dom, ki naj bi odgovarjal vsem kulturnim potrebam tržaških Slovencev. V podkrepitev svoje zahteve je delegacija obrazložila nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo tržaški Slovenci na vseh področjih javnega življenja zaradi neizvajanja osnovnih določb mirovne pogodbe z Italijo, kakor so določbe o enakopravnosti Slovencev tega ozemlja, ki so državni narod, glede uporabe jezika, glede šolstva, glede kulture, nameščanja v javnih uradih in glede drugih državljanskih pravic. Nadalje je opozorila delegata g. gen. Whitelawa na nujnost u-reditve ostalih vprašanj, kakor so vprašanje državljanstva, razveljavljenje obsodb bivšega posebnega sodišča za zaščito države in italijanskih vojaških sodišč, vprašanje razveljavljenja raznih še večno veljavnih zakonov iz dobe fašizma, vprašanje povračila škode, povzročene Slovencem na gospodarskem in kulturnem področju po prvi svetovni vojni itd. G. maj. Kellett je vzel na znanje, da nastopa delegacija v imenu vseh tržaških Slovencev in je zagotovil, da bo g. gen. Withelawu po njegovem irzecnem naročilu podrobno poročal o vprašanju slovenskega osrednjega kulturnega doma in o ostalih iznešenih vprašanjih. nakar bo g. general sprejel delegacijo na osebni razgovor. Kaj pripravljajo proti tov. Gattonar ju? Kot je znano, Vojaška uprava še ni preklicala nečuvenega iz-gonskega ukaza proti družini tov. Cattonarja. Te dni so celo v texu nekateri nejasni manevri tudi proti tov. Cattonarju: tako na anagrafskem uradu, kot na bloku, kjer ga niso hoteli spustiti v Trst. itd. Javno mnenje se vprašuje, kakšno provokacijo že zopet pripravljajo proti tov. Cattonarju in ali ni morda prišel čas za preklic izgonskega ukaza? Z UVEDBO OBČIN SO ZAČELI LIKVIDACIJO USTAVE TITO MORA PRIZNATI, v Jugoslaviji stopnjuje DA SE odpor Mladinski teden Tudi letos je Svetovna zveza demokratične mladine pozvala mladino, naj od 20. do 27. marca praznuje mednarodni mladinski teden v znaku borbe za mir in dosego boljše bodočnosti. Mladina ZSSR, Kitajske in držav ljudske demokracije praznuje ta Churchill se je sestal z bivšim kraljem Jugoslavije, ki naj bi privolil v sklenitev protikomunistične fronte s Titom - Titofašisti sklepajo zavezništvo s francoskimi socialdemokrati (Od našega dopisnika) SOFIJA — V tem poslednjem času se je Tito ves posvetil samohvali in samoreklami. Dan za dnem mu njegovi dvorjani organizirajo razgovore z dipisniki, govore po radiu in zbranim množicam, srečanja z delegacijami in pozamezniki. Kot vsak drugi trinog hoče tudi Tito, da se povsod in venomer govori o njegovi osebi. Ob vseh teh prilikah se vede kot navaden cirkuški clown, ki mu je le do tega, da kljub očitnemu posmehovanju priteguje s svojimi norčijami pozornost občinstva. V soboto so mu v ta namen priredili sprejem delegacije kongresa titofašističnih študentov. Kot je jasno, se Tito ni vzdržal in je dolgo uro govoril pred nestrpnimi študenti, ki so najbrže imeli kje drugje svoje misli. Titov govor pa je kljub vsemu zanimiv, ker v svoji celoti razodeva, kako je postal širok VIJ mora prekiniti svoj molk in razpisati volitve v coni A Po nekaterih neuradnih vesteh bodo volitve 25. maja ali 15. junija t. I. Prejšnji petek je neka italijanska časopisna agencija javila, da bodo tržaške volitve najbrže zadnjo nedeljo maja, t. j. istega dne kot upravne volitve v Južni Italiji. Prav tako je agencija vedela povedati, da bo ob teh volitvah uveden sleparski sistem vezanih list. V uradnih krogih ZVU niso hoteli komentirati te vesti. Vseeno pa je nek uradnik izjavil, da bo VU v kratkem izdala ukaz za razpis volitev na našem področju. Z drugih strani pa se sliši, da VU namerava razpisati volitve za 15. junija, kar je tudi nepotrjeno. V tej zvezi je tov. Pogas-si na petkovi seji občinskega sveta vprašal župana, ali kaj ve o datumu volitev. Ta pa je odgovoril, da nima nobenega pojma o namenih VU. Tov. Pagassi je dni I v svoji interpelaciji ponovno za- hteval, naj se občina zavzame za čimprejšnje sklicanje volilnih zborov in ožigosal protidemokratično in sleparsko zahtevo italijanskih šovinističnih strank po ukinitvi čistega proporca in po uvedbi sistema vezanih list, ki spreminja stranke, ki se jih poslužujejo v tatove sedežev. Na vsak način krožijo številne vesti o upravnih volitvah v Trstu, a merodajne vojaške oblasti, ki bi morale uradno spregovoriti, še vedno trdovratno molče in ustvarjajo videz, da skušajo ~napraviti glede razpisa volitev tako, kot so napravile ob njihovi odgoditvi, t. j. jih razpisati kar čez noč in tik pred rokom, da bi se tako onemogočila čim širša volilna kampanja. Sedaj pa je že skrajni čas, da se okupacijska oblast odloči in skliče volilne zbore. V krogih italijanskih šovinisti- tržaškega ozemlja. Poučljivo je čnih strank si Se vedno utira pot želja, da bi bilo boljše ponovno odložiti volitve, čeprav so vsi prebivalci naveličani tega čakanja. Med eindipendentističfu-mi» voditelji se opaža podtalna simpatija za sistem vezanih list, čeprav mu javno nasprotujejo. Titofašisti so tudi za odložitev volitev, javno pa zahtevajo pro-porčni sistem, čeprav so začeli tajno manevrirati med slovenskimi in indipendentističnimi strujami za sklenitev skupne volilne «barikade» proti komunistom. «Corriere di Trieste» je v soboto jasno namignil, •da se bodo «indipendentisti» vezali, če bi uvedli sistem vezanih list. Titofašisti skušajo preiskati javno mnenje glede «barikade» s pozivi~na združitev v enotno «fronto» na podlagi Titovih predlogov glede SRČNA ŽELJA «Primorski dnevnik» 16. t. m., ko govori o svijtski noti v zvezi z nemškim vprašanjem, pravi: «Sovjetska načela, na katerih naj bi slonela mirovna pogodba z Nemčijo, so nedvomno za Nemce zelo privlačna: popolna neodvisnost, in suverenost, e-notna vlada, lastna vojska z lastnim poveljstvom, neoviran dostop na svetovna tržišča, svoboda v industrijski proizvo-dnji... prepoved Nemčiji, da stopa v določene politične in vojaške zveze... V tej luči moramo razumeti sovjetsko noto: poveča naj zmedo, ki vlada o-koli Nemčije... Najbolj gotovo se nam zdi, da bo use ostalo pri starem: v Nemčiji, v Avstriji in pri nas». Ker se ZSSR poteguje za neodvisnost, zedinjenje in suverenost Nemčije in hoče istočasno obvarovati vse sosede od nemških imperialističnih napadov, titofašisti pravijo, da skuša «povečati zmedo». Zato pa se ti ljudje, ki gradijo svoj «politični» kapital le na perspektivi izbruha nove vojne, " bojijo vsakega koraka, ki bi odpravil središča napetosti v svetu in z vso svojo hlapčevsko dušo izrekajo željo, da bi «vse ostalo pri starem». Ce ne bi ostalo «pri starem», kako naj bi prišel dan uporabe gau- leiterja Rainerja, ki ga še niso ustrelili? NJIHOVA BOJAZEN «Primorski» se strašno razburja proti pismu tov. Vidalija vsem tržaškim strankam za sklenitev enotne fronte v o-brambo demokratičnih pravic v coni B. Listič je tako razburjen, da se zateka, kot običaj, k navadni laži, ker pravi da je bil poziv poslan tudi MSI. Resnica je, da poziv ni bil poslan niti italijanskim niti jugoslovanskim fašistom, kar pomeni niti MSI niti titovcem. Zalo se pa tako peni od jeze. Na vsak način se titofašisti boje prav enotne protititovske fronte, ki naj bi bila slična enotni protifašistični fronti izza časa nacifašizma. KAKO SO ZA STO... «Primorski» 19. t.m. objavlja resolucijo «(delovnega kolektiva» tovarne Ampelea iz Izole: «Tov. Kardelj! Mi Istrani... smo se borili pod zastavo tov. Tita za socialistično Jugoslavijo in v tej borbi zmagali. Pod zastavo in ZA TE CILJE se borimo tudi danes». In mi smo mislili, da se borijo za STO! Morda pa so že zopet spremenili svojo «linijo». Saj ne bi bilo nič čudnega, ker so jo do sedaj menjali 99—R rat TITOVE CVETKE Tito v svojih izjavah študentom: «Nismo krvoloki, včasih smo celo preveč mehki» •— Oh, ti ubogo jagnje, kako te ljudje še ne poznajo, kako Se ne vedo za tvojo «mehkobo», kakšne krivice ti delajo! — In potem pravijo, da Tito ni humorist. Kaj bi bilo če bi bil res... krvoločen, saj jih je do sedaj v svoji «mehkobi» spravil iz tega sveta le kakih par stoti-soč... Isti mož: «Naša perspektiva, tovariši, je kolosalna» — Da, tako «kolosalna»,, da jo bo moral mož «kolosalno naglo» u- cvreti iz Jugoslavije, če si bo hotel rešiti življenje... «Ce bi bili vsi ljudje v Rusiji složni, ne bi bilo tam 15 milijonov ljudi po zaporih» — Ko se človek pogrezne v protikomunistično in protisovjetsko blato, ne more drugega kot ponavljati staro «lajno» o 15 milijonih pripornikov v Rusiji. Mož se nam smili, ker take kvante uporabljajo le protikomunisti, ki so v otroških letih padli po stopnicah, si razbili črepinjo in postali bebasti. USTRAHOVANJE «Kat. glas» 14. t.m. objavlja uvodnik, v katerem apokaliptično bliska in grmi proti vernikom, ki berejo «protiverske časopise», t.j. tiste časopise, ki ne brišejo očal Trumanu, ne vžigajo cigar Churchillu in nočejo objavljati pozivov na «križarske pohode» proti «komunističnim barbarom» za o-brambo «dvatisočletno - krščansko - zahodno - demokratično -svobodno itd. kulturnih»... blagajn in dobičkov tovarnarjev. Goriški listič straši s «sodnimi stoli», namesto da bi vsaj z eno besedico omenil in obžaloval zločinske bakteriološke napade na Korejce in Kitajce. Toda, pardon, pozabili smo, da Korejci in Kitajci niso katoličani! dejstvo, da le Komunistična partija jasno, javno, dosledno zahteva razpis volitev in se odločno zoperstavlja slepariji vezanih list. Druge stranke in struje «čakajo» in si želijo, da bi VU ponovno odgodila volitve, ker se boje, da še niso dovolj pripravljene, r Rešimo Iteloyaimisa Z Po vsem svetu se nadaljujejo protestne manifestacije proti grški monarho-fašistični vladi, ki je preko svojega vrhovnega sodišča obsodila na smrt Beloyannisa in ostalih sedem njegovih tovarišev, med katerimi je tudi ena žena. V sredo so oblasti sporočile Be-loyannisu in Elli Joannidi, da je Vrhovno sodišče odbilo njihov priziv, medtem ko še preučuje primer ostalih štirih obsojencev. Sedaj Beloyannis, Joannidu in dva druga obsojenca čakajo n j odločitev Sveta za pomilostitve, ki se bo sestal te dni. Vse zgleda, da skuša monar-hofašistična vlada po ukazu ameriških gospodarjev izvršiti nesramno obtodbo proti grškim domoljubom kljub valu splošnega protesta, ki je zajel ves svet. Po zadnjih vesteh se je protestno gibanje še poostrilo in iz vsega sveta prihaja grški vladi na desettisoče brzojavk in pisem, v katerih se zahteva pomilostitev obsojencev. Tudi v Trstu se nadaljujejo protesti Do sedaj so grški vladi poslali svoje zahteve po pomilostitvi CK KP STO, Demokratična solidarnost, Zveza partizanov in preganjancev STO, ZD2, Zveza ES in neštete skupine prebivalcev To akcijo je treba podeseteriti, da se iztrže smrti 8 grških domoljubov. j in močan protititovski pok ret ‘ in kako se že očitno pojavljajo znaki režimskega razkroja. Tito je v tej zvezi dejal: «V zadnjem času se pri nas pojavljajo razni nezdravi pojavi . . . Danes smo v neverjetno kočljivem položaju . . . Obliva nas val drobnoburžoaznih pojmovanj z zahoda, z druge srani pa kakor mora deluje propaganda z vzhoda...» V tej zvezi pa ves vzhičen nazdravlja zahodu, ko priznava, da je prejel skoro milijardo dolarjev posojila, t. j. približno 300 milijard din, in skuša prepričati ljudi, da on misli «dialektično», ko prejema ta posojila, ki naj bi predstavljala «velikansko razbremenitev» za Jugoslavijo in «velikansko pomoč» za . . . izgradnjo socializma. S hvalnicami Ameriki in njenim «posojilom» je Tito sam priznal, da se on kdovekaj ne upira «drobnoburžoaznim pojmovanjem» in da jih rade volje sprejema, medtem ko je težko zaskrbljen zaradi «ko-minformlstične more», ki mu ne daje miru in ga spravlja v «kočljiv položaj». Najzanimivejše pa je Titovo priznanje, da sta Vatikan in vlada ZDA pritiskali na njegovo vlado za izpustitev Stepinca. On daje razumeti, da se je takrat znašel pred izsiljevanjem in da je zato moral izpustiti Stepinca. Kako klavrni so ravno v tej zvezi njegovi poskusi, da bi prepričal poslušalce, da je prejel posojila brez političnih pogojev. Tito se v tem svojem govoru pritožuje tudi, da je «lik komunista zbledel». V resnici je moral s težkim srcem ugotoviti, da njegova fašistična stranka razpada na drobne koščke in da ne more več zaupati niti svojim ljudem. «Ko-minformistični val» je pač tako močan, da se ga ne more iznebiti. Na koncu izjav je ponovno vstal v njem duh raz-boritosti in s kriminalnim zadoščenjem je dejal, da bo nadaljeval oboroževanje. Da bi to utemeljil in omilil je izblebetal največjo budalost, ki je le njemu podobna. Rekel je namreč, da bo gradnja vojne industrije «dvignila blagostanje delovnih ljudi». Tega si ne upajo reči niti najbolj 'bebasti «atlantski» generali! CHURCHILL IN PETEK Zgleda tudi, da je v teku manever imperialistov z bivšim kraljem Petrom. Te dni ga je Churchill sprejel in ga več časa zadržal v svojem kabinetu. Londonski politični krogi menijo, da sta se Churchill in Peter razgovarjala o stanju v Jugoslaviji in perspektivah za bodočnost. Ti krogi menijo tudi, da je Churchill zahteval od Petra, naj nudi Titu politično pomoč svojih pristašev, ker je to edini izhod iz jugoslovanske kritične situacije. Angleški in ameriški imperialisti so se v tem poslednjem času prestrašili zaradi vesti, ki prihajajo iz Jugoslavije in ki pravijo, da se v deželi snuje široka protititov-ska fronta. Zato pa skušajo preprečiti tako fronto in snovali drugo od zgoraj, ki naj bi predstavljala bolj ali manj trdno oporo sedanjemu režimu. 28. t. m. se bo začelo zasedanje titofašističnega parlamenta, ki 'bo razpravljal o letošnjem proračunu in o zskonu, ki predvideva preureditev u-pravnega sistema. Ljudfki odbori, ki so zrasli iz revolucionarne borbe jugoslovanskih narodov in ki so predstavljali vsaj kali revolucionarne oblasti, bodo po tem zakonu likvidirani in zamenjani z občinami. ki predstavljajo tipično buržoazno upravno razdelitev dežele. To je torej prvi javni korak za uradno likvidacijo revolucionarne Ustave, ki jo je morala vlada sprejeti pod pritiskom jugoslovanskega ljudstva. Iz Beograda prav tako javljajo, da se bo na koncu tega meseca podala v Jugoslavijo delegacija francoske socialdemokratske stranke in da si za-hodnonemški 'Schumacher-Ade-nauerjevi sindikati želijo tesnega sodelovanja s titofašistič-nimi lažnimi sindikati. Na ta način si skuša titovska klika pridobiti barvo socializdajalske stranke, ki je znana po svojem izdajniškem delovanju še pred I. svetovno vojno. K. M. OD TEDNA do tedna PETEK 14. marca: Ljudska zbornica Nemške dem. republike je soglasno sprejela sovjetske predloge za sklenitev mirovne pogodbe z vso Nemčijo — Zahodne velesile so poslale ZSSR noto, v kateri predlagajo sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo — V New Yorku se je začela na sedežu OZN konferenca razorožitve-ine komisije na seji je sovjetski delegat Malik zahteval nastop OZN proti bakteriološkemu orožju — Rabelj Franco je v juira-uijih urah dal ustrliti pri Barceloni 5 sindikalistov — Ameriški poslanik v Grčiji je pozval monar hofašistično vlado, naj ne uvede pri volitvah sistem čistega proporca — V prestolnici Egipta je demonstriralo 12.000 dijakov proti sedanji politiki vlade — Partizani so v Tuniziji minirali policijsko stražnico Monastirja — Poljski delegat je na seji odbora za premog pri gospodarski komisiji OZN izjavil, da je Poljska pripravljena dobavljati premog vsej Evropi — Francoski list «Le Monde» je objavil uvodnik, v katerem poziva vlado, naj umakne čete iz Indokine — Delavci Tržiča, Parme, Vidma in Padove so enotno stavkali za povišanje plač. * * * SOBOTA 15. marca: Predstavniki treh zahodnih velesil so se začeli posvetovati za sestavo skupnega odgovora na noto ZSSR glede mirovne pogodbe z Nemčijo — Truman je imel svoj prvi volilni govor, v katerem je pozval na še večje vmešavanje v zadeve drugih dežel — Laburist Dalton je v nekem svojem govoru napadel sedanjo ameriško politiko — V Pragi se je zaključil proces proti 12 državljanom, ki so vohunili za ZDA in pri tem poslu pomagali ameriškemu časnikarju Oatisu; obtoženec Pa-velka je bil obsojen na smrt — Neznanci so izvršili atentat proti tuniškemu ministrskemu predsedniku, ki je iz atentata izšel nepoškodovan — Dodeljeno je bilo 100 Stalinovih nagrad za umetnost in literaturo — Grška vlada se je uprla diktatu ameriškega poslanika, ki je zahteval, nai se ne uvede proporčni sistem pri volitvah — Pogajanja med iransko vlado in Svetovno banko za ureditev petrolejskega vprašanja so bila prekinjena — De-mokristjanska večina v Italiji je ratificirala Schumanov načrt — V Južni Italiji je zapadel sneg. * * * NEDELJA 16. marca: Zahodne vlade so odločile, da bodo odgovorile čez 8 dni na noto ZSSR glede Nemčije — Adenauer je izjavil, da je pripravljen na diskusijo sovjetskih predlogov glede Nemčije — Zgleda, da bodo 25. maja upravne volitve v Južni Italiji — 64 kilometrov pred Hanojem, prestolnico Tonkina so v teku hudi boji med vietnamskimi ljudskimi četami in Francozi — V Teheranu so odkrili zaroto proti Mossadeku — Fašistična policija Južne Afrike je napadla črnski okraj Johannesburga — Na radiu v Tunizu so odkrili bombo — V Koreji so se delegacije zedinile v petih točkah glede kontrole ozemlja po premirju. * * * PONEDELJEK 17. marca: V ZDA so se začele pripravljalne volitve za izvolitev kandidatov za predsedniško mesto - Nekateri francoski uradni krogi se zavzemajo za umik iz Indokine — Vietnamski partizani so izvršili nekaj napadov tik pred Hanojem — V nekem rudniku pri Johannesburgu v Južni Afriki se je rov podrl in zakopal 63 rudarjev — Predstavniki DC, PL1, PRI in PSDI so v Italiji sklenili volilni sporazum — Rimski visokošolci si začeli stavko proti povišanju pristojbin. * * * TOREK 18. marca: Iz izidov ankete v Zahodni Nemčiji je razvidno, da je 94,4 odst. prebivalcev za sklenitev mirovne pogodbe — Sedanja egipčanska vlada je dala aretirati dva bivša ministra, češ da sta bila pobudnika neredov — Vlada ZDA je prepovedala pisatelju Fastu odhod v Indijo na kongres miru — Attlee je doživel nov poraz v laburistični stranki ob poskusu, da bi prepovedal vsako notranjo kritiko — Predstavniki PSDI so odbili sporazum z DC potem, ko so ,ga že podpisali — Visokošolci iz Torina so izgnali iz univerze nekaj fašističnih razgrajačev, ki so hoteli motiti konferenco on Ca-lossa — Začel se je v Bologni proces proti Furlanki Rini Fort, ki je bila obsojena na dosmrtno ječo zaradi uboja neke žene in treh njenih otrok. * * * SREDA 19. marca: Uradni krogi zahodnih vlad izjavljajo, da bodo zahodne velesile pristale na začetek pogajanj v ZSSR za ureditev nemškega vprašnja — «Daily Worker», glasilo KP Anglije piše, da so začeli izdelovati v Angliji epolete z napisom «ZSSR», ki naj bi služile razbojniškim tolpam belogardistov v okviru atlantske vojske — Angleški vojaki so ubili pri Tel el Kebiru 3 Egipčane — Nek ameriški kamion je ob neki sindikalni demonstraciji pri Parizu povozil in umoril sindikalnega voditelja Gadoisa. — Angleško mornariško poveljstvo je izključilo iz svojih vrst admirala Younga, češ da je komunist; zaradi tega vlada v Londonu veliko ogorčenje — Na kolesarski tekmi Milano-San Remo je zmagal mladinec Pe-trucci — V Siciliji je bil velik potres; bili so 3 mrtvi in več ranjenih — 3 mornarji ameriške letalonosilke «Mìdway» so u-kradli ves ladijski sklad, t. j. več stotisoč dolarjev. * * * ČETRTEK 20. marca: Ameriška letala so od 10. do 12. marca odvrgla na položaje severnokorejskih in kitajskih ljudskih čet pri Kosongu nekaj bomb, ki so vsebovale smrtonosne pline — Sovjetski delegat Malik je na seji razorožitvene komisije OZN predlagal 7 točk za razorožitev —- Francoski policisti so v Tunizu ubili mladeniča — Policija je v Villa Literno pri Napoli ubila kmeta, ki se je udeleževal neke manifestacije — Angleški lord BoydOrr je pristal na moskovsko gospodarsko konferenco — V Solunu je v teku splošna stavka — Zgleda, da bo Eisenho-wer aprila podal ostavko iz svojega mesta, ker namerava kandidirati za predsednika ZDA — V Koreji so dosegli sporazum glede luk, v katere bodo lahko pristajale vojaške ladje. POSLEDICE BLAZNIH TITOVIH SANJ Prekinili so gradnjo mirnodobskih objektov Novega Beograda ne gradijo več - Namesto stanovanjskih hiš oživljajo utrdbe, strelske jarke in vojaške ceste - Hrvat-ski visokošolci ne bodo imeli svojega naselja v Zagrebu Tito in njegovi hierarhi na vsakem svojem koraku rjovijo, da se bo stanje v Jugoslaviji «v par letih» izboljšalo. To trdijo že od leta 1948., t. j. od Resolucije I. U., ko so skušali prepričati ljudi, da je bila vsega kriva Sovjetska zveza. Ze predlanskim so začeli razširjati krilatice, da se Jugoslavija ne sme držati sovjetskih metod, češ da so pogu-bonosne. No, sedaj je Tito uvedel v-Jugoslaviji «svoje» metode in vidimo, kako naše ljudstvo živi. Te metode že od daleč smrdijo po «ameriškem načinu življenja», kar pa titofašistični hie- V Zagrebu so titofašisti skoraj popolnoma zanemarili prad-njo študentskega naselja, o katerem so bobnali po vsej Jugoslaviji in vsem svetu. Na delovišču, kjer je'bilo prej zaposlenih nekaj stotin delavcev, jih je ostalo sedaj le nekaj ducatov. V Jugoslaviji, se vsi spominjajo kakšen prah je beograjska vlada dvignila ob začetku gradnje Novega Beograda. Vsi titofašistični listi so objavljali načrte novega mesta, dolge članke in reportaže. Sirili so vest, da bo Beograd postal «velemesto», milijonsko mesto. Se. Proračuni in pobožne želje Vrhovni sovjet ZSSR je odobril proračun za finančno leto 1952-1953. Proračun predvideva 508.8 milijard rubljev dohodkov in 476,9 milijard izdatkov. Izdatki so tako razdeljeni: 76,1 odst. za vzgojo, javna dela, zdravstvo, socialna zavarovanja, izboljšanje življenjskih razmer ljudstva itd. in 23,9 odst. za narodno obrambo. V rubljih to pomeni: 363,1 milijard za ljudske potrebe in 113,8 milijard za obrambo dežele in za obvarovanje pridobitev sovjetskih narodov. Reakcionarni listi so se ob tem novem proračunu zagnali proti obrambnim izdatkom Sovjetske zveze, ne da bi pa istočasno povedali, koliko izdajajo kapitalistične dežele v ta namen. Ti napadi reakcionarnega tiska predstavljajo skrito in pobožno željo reakcionarnih prenapetežev, da si Sovjetska zveza spričo imperialističnega oboroževanja ne bi zavarovala mej in da bi nebogljeno čakal?, «osvoboditelje» Trumanovega ali Adenauerjevega tipa. . Med tržaškimi prenapeteži so se našli tudi protikomunistični revčki okrog «Demokracije», ki so napisali, da «pridemo do strašne ugotovitve, da Sovjeti v resnici žrtvujejo... eno tretjino svojega... dohodka». Da jih malce potolažimo, bomo objavili nekaj številk. Za štiri rublje se dobi 1 dolar. Zato pomeni letošnji sovjetski proračun 119,2 milijard dolarjev, ameriški pa 85,4 milijard. Vojaški proračun ZSSR iznaša 28,4 milijard, ameriški pa 51,2, kar pomeni, da ZSSR dodeljuje 23,9 odst. za vojaške namene, ZDA pa kar 60 odst. K ameriškim stroškom pa moramo še prišteti 8 milijard izdatkov za «evropsko obrambo», kar pomeni 59,2 milijard. Pripomniti moramo, da v ta proračun ameriška vlada ne prišteva stroškov za izdelovanje atomskih bomb. Kam pridemo, torej, gg. od «Demokracije»?. Povejte nam, do kakšne «strašne ugotovitve» bi vi morali priti, če bi se malce pozanimali za ameriški vojaški proračun. Matematika je pač matematika in gg. od «Demokracije» so pač to, kar so... štne palače, medtem ko se z veliko težavo nadaljujejo dela za hidroelektrično centralo v Ozlu pri Karlovcu, ki bi morala služiti civilnemu prebivalstvu. V Novem Sadu je Sovjetska armada za silo zgradila čez Donavo most, ki ji je služil za nadaljevanje bojev proti nacistom. Ta most je bil le zasilen in je mogel služiti le vojaškim potrebam. Po vojni bi ga bili morali porušiti in na njegovo mesto postaviti drugega, odgovarjajočega civilnemu in mirnodobskemu prometu. Toda ti-tofašisti se za to niso zmenili. Sedaj pa most predstavlja veliko nevarnost in gradnja novega mostu, ki so ga začeli, se nadaljuje zelo počasi, ker že zopet ni materiala. Takozvana mladinska proga Doboj-Banjaluka še ni končana. Titofašistična vlada in vse organizacije so lani skušale napraviti vse, da bi se proga končala. Titofašisti so hoteli izkoriščati predvsem ceneno delovno silo, t. j. mladino in vojake. Toda gradnja ni veliko napredovala zaradi popolnega pomanjkanja navdušenja s strani mladincev in vojakov, ki so jih tirali na delo kot živino. Občuteno je tudi pomanjkanje tehničnih moči. Od časa do časa se prodori vsujejo, ker jih delajo, ne da bi prej preučili vse tehnične možnosti in vse trenske prilike. Titofašistični voditelji na tej progi se morajo stalno ukvarjati z zagonetnimi sabotažami in z aretacijami tistih, ki so osumljeni, da jih izvršujejo. Med strokovnjaki vlada veliko nezadovoljstvo zaradi slabih delovnih pogojev, slabe hrane in nečloveškega ravnanja. (Dalje prihodnjič) 27. MAREC 1941. LETA V BEOGRADU OB OBLETNICI VSTAJE jugoslovanskih delovnih množic 27. marca 1941 so delovni ljudje Beograda in vsi naroat Jugoslavije strmoglavili staro jugoslovansko vlado, ki se je s Hitlerjem pogajala, da bi prodala deželo in njeno neodvisnost. Jugoslovanski narodi so vedeli, kaj bi za njih pomenila pristopitev k trojnemu paktu. Zato so stopili na ulice in zahtevali odstranitev izdajalske vlade, prijateljstvo in medsebojno sodelovanje s Sovjetsko zvezo, v kateri so že takrat videli največjo braniteljico svobode in pravic delovnih ljudi. Kot je tistega zgodovinskega dne delovno ljudstvo strmoglavilo takratno izdajalsko vlado, tako zopet strnjeno stopa v borbo proti sedanjemu titofašističnemu režimu, ki je poteptal in izdal žrtve narodno osvobodilne borbe. Ta borba nam je porok, da bo Jugoslavija v kratkem doživela drugi, še slavnejši 27. marec. ŽIVLJENJE IN DELO v deželah ljudske demokracije MADŽARSKA Pred kratkim je madžarska vlada izdala odlok o pospešitvi pogozdovanja. V tem odloku je določeno, da mora biti zasajeno, poleg v planu določenega pogozdovanja za 1951 in 1952. leto, še okrog 40.000 ka-tasterskih juter. Zasaditi bo tre 200 milijonov mladih sadnih in gozdnih drevesc, ki odgovarjajo potrebam industrije. V zvezi z odlokom vlade o pogozdovanju objavljajo madžarski listi statistična primerjanja. Za časa hortijevega režima so v Madžarski pogozdili vsako leto povprečno manj kot 7.000 katasterstih juter, medtem ko bodo sedaj zasadili v enem letu več kot šestkrat večjo površino poleg že prej v planu predvidenega pogozdovanja. BOLGARIJA V bolgarskem mestu «Sta-ljin» so otvorili «Dom bolgar-sko-sovjetskega prijateljstva in sovjetske kulture», kjer se redno vršijo predavanja o velikih gradnjah komunizma v Sovjetski zvezi, o življenju in delu sovjetskih ljudi in njihovi borbi za mir. V Domu je tudi velika knjižnica s 4200 knjigami sov. politične, umetniške in naučne literature, kakor tudi velika izbira listov in časopisov. Poleg tega je tudi rastava o Sovjetski zvezi ter se vršijo tečaji ruščine. Število industrijskih delavcev in uradnikov v Bolgariji se je v letu 1951 zvišalo za 57.000 v primeri z letom 1950. rarhi ne skušajo niti skriti. Celo bahajo se z njimi in skušajo trepljati ljudstvo po rami in ga s smehom prepričati, da je sedaj boljše kot prej. Toda jugoslovansko ljudstvo ve, da se je v deželi stanje poslabšalo in da je kljub vojnemu razdejanju živelo boljše in lejše takoj po vojni, ko je bila pomoč Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije zelo izdatna in občutna. Sedaj te pomoči ni več, ljudstvo strada, bogatini, kolabora-cnonisti, tujuci, član klike, kulaki, vsa pisana in umazana čreda špekulantov si polnijo mošnjičke in se redijo kot uši na škodo delavcev in revnih kmetov. Za te parasite se je stanje izboljšalo. To je res. Tito se je preteklo sredo pobahal, da mu je Amerika do sedaj dala skoro milijardo dolarjev, t. j. kakih 300 milijard dinarjev posojila. Ljudstvo ni videlo niti vinarja. Ves ta denar, ki bi lahko v resnici izboljšal jugoslovansko gospodarsko stanje, gre za vojne priprave, za vojsko in vojaške objekte. Na račun tega posojila~jè~~tì-toifašistična vlada popolnoma ustavila vsako gradnjo, ki nima opravka z vojnimi pripravami. Civilni objekti, o katerih so se titofašisti pred leti toliko razpisali injih je vsebovala petletka, so izginili iz vseh načrtov, kot je izginila iz vseh govoranc, izjav in razgovorov nesrečna petletka. V bližnji preteklosti je bilo na tisoče delavcev zaposlenih pri izsuševalnih delih Skadr. skega jezera na jugoslovansko-albanski meji. Titofašisti so na račun tega dela skušali izsiliti od albanske vlade, naj bi izročila dela na njenem področju jugoslovanskim «strokovnjakom», da bi lahko, iz Skadr-skega jezera napravili vele-važen strateški objekt. Albanska vlada je odklonila «pomoč» titofašistov, ki so zaradi tega začeli veliko kampanjo proti Albaniji, češ da noče spremeniti pokrajino ob Ska-derskem jezeru v «rodovitno polje» za... tanke in avione. Beograjska vlada je demagoško izjavila, da bo sama nadaljevala izsuševanje. Danes dela ob Skadr-skem jezeru le nekaj stotin delavcev. Ostale so preselili ali pa odpustili. daj pa so tudi gradnje v Novem Beogradu popolnoma Ó-mrtvele zaradi pomanjkanja gradbenega materiala, ki ga vsega pošiljajo tja, kjer gradijo vojaške objekte. «Nov Beograd» je postal «antičen» še preden je zaživel. Tako so titofašisti zaradi «pomanjkanja gradbenega materiala» ustavili ali skrčili gradnjo stanovanjskig hiš v Ljubljani, Zagrebu, Karlovcu, Novem Sadu, Osijeku in vseh ostalih jugoslovanskih mestih, kljub temu da je stanovanjska kriza vedno večja. V Srbiji in prav posebno Makedoniji kot tudi v ostalih republikah so ustavili gradnjo šolskih poslopij. Rajši gradijo bunkerje, strateške ceste in strelske jarke ob mejah z ljudskimi demokracijami. V Ljubljani so skoraj popolnoma ustavili gradnjo nove po- "Hčerke Nila,, odločne in hrabre borke V zadnjem času se je mnogo govorilo o «Hčerah Nila». Kdo so ta dekleta in žene, kdo so? To je revolucionarna ženska e-gipčanska organizacija, ki je vznikla kot posebni oddelek «legije» partizanov, ki so se organizirale na oboroženo borbo proti angleškemu okupatorju. Organizacija je bila ilegalna. Mlade Egipčanke, ki so bile vanjo vključene, so se učile uporabljati orožje, študirale tehniko partizanske borbe ter se pripravljale na prijem o-rožja, da bi tako dale vso pomoč možem izgnati sovražnika. Pobudnica in začetnica te organizacije je znana egipčanska patriotka Doria Shajik, V decembru lanskega leta je uspelo «Hčerkam Nila» dobiti mnogo orožja ter so se herojsko bojevale proti Angležem v I-smailiji in v drugih conah Sueškega prekopa. Vzdolž prekopa so povedle v borbo vse ljudstvo ter jim dale občudovanja vreden vzgled požrtvovalnosti in domovinske ljubezni. ANKETA Z. D. Ž. MED MLADINKAMI «Kako živijo, kaj hočejo in kaj sanjajo naša dekleta» je tema, ki označuje preiskavo, ki jo je Zveza demokratičnih žena pred časom začela med dekleti, da boljše spozna nihove življenjsee razmere, njihove želje in njihove jejo, dobivajo 2000 lir na teden. V tovarni «Modiano» dobivajo mladinke za 8 ur dela na dan 2750 lir vsak teden. Najslabše pa je Slh in vzvišenih strani, prav gotovo izkoriščanje, kateremu so podvržene mladinke, ki goj za vzgojo take mladine, ki bo zdrava in vedra in bo ljubila življenje z vseh njegovih najlep- perspektive za bodočnost. Mladina vseh dob in vseh dežel si je želela in si želi srečnega življenja, ki naj poteka v delu, učenju in veselju. Za ta cilj so tisoči mladih žena žrtvovali in še danes žrtvujejo svoja življenja v osvobodilnih borbah za boljše, pravičnejše i nlepše življenje. Preučavajoč odgovore naših mladink, ki so jih zapisale na vprašalnih polah in ki so nam do sedaj dospeli, prihajajo do izraza žalostne življenjske razmere, v katerih živijo naše mladinke, ki so zaposlene, ali pa prav posebno tiste, ki so brezposelne in nimajo nobene perspektive, da bi prej ali slej dobile zaposlitev. Večinoma se tedenski zaslužek, n. pr. naših šivilj, ki predstavljajo najštevilnejšo kategorijo mladink, giblje od 1000 do največ 3000 Ur za 48 ur dela na teden. Uslužbenke v barih, ki delajo celo 11 ur na dan, zaslužijo komaj 10 delajo na domu, kjer za dela s slamo mladinka zasluži v osmih urah kvečjemu 200 lir na dan. Za izdelavo moške srajce brez gumbnih lukenj je že določena tarifa 80 lir. Nekaj smešnega in tragičnega istočasno! Na tisoče pa je mladink, ki zaman pričakujejo, da bodo dobile kako zaposlitev. Med temi je opaziti veliko dijakinj ali študentk, ki ne dobijo zaposlitve ali pa se mnogokrat morajo zadovoljiti z zaposlitvijo; ki ne odgovarja njihovi usposobitvi ali njihovim željam. Negotova bodočnost, popolno pomanjkanje vsake lepše perspektive, neizpolnitev najosnovnejših človeških želja prinašajo mladinkam le razočaranje, zagrenjenost in mnogokrat privedejo celo do pogubljenja v moralnem in fizičnem oziru. Zato lahko opazujemo, kako se v našem mestu širi prostitucija in amoralnost. Zato je v prvi vrsti potrebno nuditi našim mladinkam možnost, Povišanje plač doseže 10 milijard levov. Potrošnja se je v letu 1951. zvišala: za riž za 63,9%, olje 61,2%, sadje 2,1 odstot., čevlji 19%, tekstil 6,6 odstot., itd. Strojno-traktorske postaje nudijo veliko pomoč v razvoju poljedelstva v LR Bolgarski. Lansko leto je 116 strojno-traktorskih postaj preoralo v poljedelskih zadrugah 46 od. sto celotne orne zemlje ter posejalo več kot eno tretjino celotne setvene površine. S kombajni je bilo požeto in pobrano 1 mi/ijon hektarjev raznih poljedelskih pridelkov. Strojni park STP se neprestano povečuje. Leta 1951 je na poljih Bolgarske delalo nad 8500 traktorjev, 500 kombajnov ter veliko število žetvenih in drugih poljedelskih strojev. V tem letu bo mašinski park dopolnjen s tisoči traktorjev, kombajnov in drugih poljedelskih strojev. ALBANIJA Albanske delavske množice vedno bolj izražajo željo po čim večjem znanju. Leta 1951. so albanske knjigarne prodale približno 80.000 knjig o znanstvu, umetnosti in kulturi, ki jih je v glavnem Z)SSR poslala Albaniji. V primerjavi z letom 1949. se je prodaja sovjetskih časopisov kot n. pr. «Pravde», «Izvestij» itd. potrojila. Ravno tako so se pomnožila povpraševanja za naročnine. Sirjenje 60 raznih revij, ki jih pošilja Sovjetska zveza Albaniji se je v letu 1951 potrojilo v primerjavi z letom 1950. «Sovjetska knjiga», ki je center širjenja sovjetskih publikacij je obenem najbolj obiskana knjigarna v vsem mestu. Sovjetske knjige se v nekaj dneh razproajo. Lansko leto je ta knjigarna prodala približno 64.000 sovjetskih knjig. Okrog teh knjig so se ustanovili takoimenovani «prijatelji sovjetske knjige». tisoč ali pa največ 12.000 lir na da dobijo zaposlitev, ki naj jim mesec. Frizerke, ki se trudijo omogoči lepše in spodobnejše okrog lepih dam in jih olepšu- življenje. To je osnovni predpo- Dekle spomladi UREDNIŠTVO IN UPRAVA GORIŠKE IZDAJE «DELA» GORICA, ULICA XXIV. MAGGIO ŠTEV. 18, PRVO NADSTROPJE, TELEFONSKA ŠTEV. 666. VELIKA PROTESTNA STAVKA V TRŽIČU Tisoči delavcev zahtevajo izboljšanje življenjske ravni Vsi saboterski manevri žoltih sindikatov so se izjalovili - Mali trgovci in obrtniki podpirajo upravičene zahteve delavcev TRŽI C — Pretekli petek je bila v Tržiču protestna stavka, katere se je udeležila velika večina delavcev Združenih ladjedelnic in tovarne SOLVAY. Ob 10. uri je bilo veliko zborovanje, .ki ga je sklicala Zveza kovinarjev FIQM in Delavska zbornica CGIL. Stavke in zborovanja so se udeležili tudi delavci, ki so včlanjeni v sindikalno organizacijo UIL. To delavsko manifestacijo je toplo pozdravil tudi srednji produktivni sloj, ki je tesno povezan z usodo širokih množic delovnih ljudi. Do stavke in do protestnega zborovanja je dovedlo nevzdržno stanje, v katerem se nahaja vse delavstvo pokrajine. Vodstvo ladjedelnic je sporočilo, da bo čez dober mesec 2.000 delavcev brez dela. V goriški livarni SAFOG bo odslej naprej 155 delavcev delalo po skrčenem delovnem urniku, t. j. samo 24 ur na teden. Podobno se dogaja v predilnici v Ronkih in v Podgori. Od 10 do 12 odst. delavcev v pokrajini je brezposelnih. Spričo vsega tega pa draginja vedno bolj narašča. Tudi kruh se je podražil za celih 10 lir na kg. Petkova stavka in protestno zborovanje sta bila svečan o-pomin tudi stavkokazom, ki se odevajo v plašč žoltih sindikalistov, kateri so na vse načine poskušali sabotirati veliko protestno manifestacijo tr-žiških delavcev proti provoka-torskemu zadržanju delodajalcev. ki odklanjajo zahteve po zboljšanju slabih življenjskih razmer. Politika vojne, ki jo vodi «atlantska» vlada, ustvarja neznosno bedo v vrstah delavskih množic in srednjega produktivnega sloja. Zato se ustvarja široka fronta, ki združuje delavce s srednjim slojem, Slovence in Italijane, ki so pripravljeni boriti se za dosego boljših življenjskih pogojev ter za zagotovitev miru. velike borbe. Oni so tisti, ki vodijo enotno fronto do novih zmag! Novi nadškof ustoličen GORICA — V nedeljo 16. t. m. je bil slovesno ustoličen novi nadškof mons. Ambrosi, ki je po rodu Tržačan in je do imenovanja upravljal škofijo v Chioggi. Ze v predzadnji številki «Dela» smo spregovorili o novem nadškofu v zvezi z njegovim prvim pastirskim listom. Izrazili smo iskreno željo, da bi bilo njegovo delovanje v duhu bratstva med narodi, posvečeno naporom za dosego izboljšanja življenjskih razmer tisočev brezposelnih in drugih trpinov naše dežele. Na žalost moramo omeniti dejstvo, da v prvem pastirskem pismu ni bilo niti govora o vprašanjih, ki se tičejo Slovencev in pravic, ki bi jih kot manjšina morali biti deležni. Upamo pa, da se kaj takega v bodoče ne bo več ponovilo! Z željo, da bi prišlo do pravega bratstva med narodi, med Slovenci in Italijani, ki strnjeni žive na Goriškem že dolga stoletja, da bi prišlo do skorajšnjega izboljšanja živiljenjskih razmer tisočev brezposelnih, pozdravljamo tudi mi, ne oziraje se na verska ali politična prepričanja, novega nadškofa ter mu čestitamo k njegovemu ustoličenju v metropolitski stolici! Na to naj odgovori g. Miklusova iz Pevme Titovska aktivistka Miklusova iz Pevme se je v «Soči» silno razhudila na nas, ker smo, ko se je odpravila na neki obisk v Jugoslavijo — kjer se P° njenem pripovedovanju živi najbolje in kjer ne manjka navadnemu delavcu prav ničesar — med drugim pisali, da je šla preko meje z izredno velikim tovorom najrazličnejših stvari. V «Soči» se sicer o-pravičuje, da so bile v zavojih samo pomaranče in nekaj čokolade za otroke. Toda mi ji tega vprašanja nikakor nismo stavili, kajti nam je vseeno, kaj kdo nese svojcem onstran meje, saj predobro vemo, da so vsega zelo, zelo potrebni. Pač pa smo jo vprašali, zakaj je njen sin zapustil «tako cvetoči titovski raj» in se iz Ljubljane povrnil v Pevmo? Na to vprašanje naj odgovori, potem pa se bomo pogovorili tudi o ostalih zadevah, ki jih našteva v «Soči». PRAVOČASNO IN PRAVILNO prijavite svoje dohodke CGIL in Confederterra v Gorici, Gradiški, Ronkih in Krminu nudita interesentom pomoč pri prijavljanju GORICA. — Večina kmetov i lir dohodkov. (Tu je odšteti naše pokrajine je zlasti pre-1 stroške obdelovanja.) ekli teden prejela nove obrazce d) vsi kmetje, ki so lastniki za prijavo dohodkov na podla- hiš, od katerih tudi plačujejo gi tako imenovanega Vanoni- , jav^e jevega zakona. Te prijave mo- ! „ . . . rajo -biti izpolnjene do 31. t. m. ! Za P°moc pn sestavljanju in sicer na podoben način kot , pnjav m za V3a potrebna t0" preteklega oktobra. i zadevna pojasnila naj se kme- _ . .. <| v . t je ter ostali interesenti obrne- Opozarjamo, da so dolžni . „ , . , XT .... .. i jo na Delavsko zbornico CGIL izvršiti prijavo vsi: J ~ . . , , . | ali pa na «Confederterro», ki a) poiovmarji, ki obdelujejo imata sejež y Gorici, ulica nad 45 ha zemlje, ali nad 25i _ . _ , , ha vinogradov; 24' Ma§§10 st' 1 L nadstr' m b) lastniki zemljišč, ki mese- sicer vsak dan od 9' do .legajo 4 ha vinogradov, ali 7 ha ure- Vsak torek 0(* 9- do 12. ornega polja prve vrste; c) najemniki zemljišč, od katerih imajo na leto nad 240.000 Velika protestna manifestacija v Tržiču. PEVMA — 14. t. m. je umrl tov. Jože Koren, star 68 let. Umrl je zaradi posledic težke operacije na noga1- Komunisti iz Pevme skupno z goriško federacijo in uredništvom Kot vedno so “tudi v tej bor- I «D^la>> ‘f?žaj° tem ■ , ... ...... .. . . , joči sestri svoje najglobje so- ; bi nasi sindikati zastavonoše te j žalje. Tilovci naj vrnejo ukradeno ljudsko imovino STBVIElRJAfN — Pri nas se je mladina v času osvobodilne borbe marljivo udejstvovala na prosvetnem polju. Svoj razmah je prosvetno življenje doseglo po končani vojni. Tedaj smo imeli v Steverjanu dramsko skupino, telovadno skupino pionirjev, moški, ženski in mešani pevski zbor. Leta 1947 smo kupili oder. Vse to pa je titofašistična tolpa počasi uničil? Res je sicer, da nam je dvorano odvzela baronica Tacco. Toda poleg omenjene dvorane so na razpolago tudi drugi primerni prostori. Titovsk-a fronta ima v najemu stavbo, v kateri bi se dalo poiskati primeren prostor za razne dramske, telovadne ali pevske vaje. " Vsi stari prosvetarji smo silno ogorčeni zaradi odra, ki so se ga povsem nepooblaščeni titovci polastili in. ga že leta 1949 «posodili» za neko prireditev v Standrež. "T Zato zahtevamo, da se oder vrne! Titovski frontaši bodo itak svoje «tabore» povsem lahko prirejali . . . tudi na navedni mizi! Dopisnik iz Steverjana ure je poseben izvedenec na razpolago na sedežu Delavske zbornice v Gradiški, vsak četrtek od 9. do 12. ure na sedežu Confederterre v Ronkih in vsak petek tudi od 9. do 12 na sedežu Delavske zbornice v Krminu. Praznik žena v Krminu KRMIN — Tudi v Krminu je bila velika proslava 8. marca. Ze nekaj dni pred praznikom so krminske žene obiskale številne družine v mestu in bližnji okolici, kamor so ponesle tudi mimoze in poziv pokrajinskega odbora Zveze žena, poziv miru, za srečo mladine, za lepše življenje in srečnejšo bodočnost sveta ter za bratstvo med narodi. Med drugim so krminske žene obiskale tudi Plešivo, kjer so jim naše žene izrazile pravo bratsko solidarnost. Po kulturni prireditvi, ki je bila v mestnem gledališču, so žene obiskale občinsko zavetišče za starčke, katere so obdarile z raznimi darili. 'fplehod po podeželju » i PRAPROT Te dni so ponovno začeli delati na cesti, ki veže našo vas s Sempolajem. Veliko je bilo že govora o tej cesti in tudi v našem časopisu smo še precej pisali, tako da je končno nabrežinska občinska uprava razumela potrebo po njeni obnovitvi. Znano nam je tudi, kolikokrat so morali naši občinski svetovalci intervenirati ter se potegovati, da bi se dela čim prej pričela. Ce bomo imeli v Praprotu popravljeno cesto je to brez dvoma največja zasluga naših svetovalcev, ki so vseskozi odločno vztrajali ter zahtevali popravilo ceste. Ne vemo iz kakšnega vzroka so bila dela pred kratkim prekinjena, in smo že mislili, da bo pri tem ostalo, toda prav te dni so z deli ponovno pričeli. Ker je to za nas Pra-porce vesel dogodek, smo sklenili, da o njem pišemo v rubriki, ki jo od tedna do tedna v naši vasi bere vedno več ljudi. Res je, da iz naše vasi msmo veliko pisali in še ta/crat smo govorili le o cesti, o kateri govorimo tudi danes. V’ bodoče pa bomo pisali tudi o ostalih problemih, kate rih je veliko. Upamo, da se dela na cesti ne bodo zavle-ka in da bomo v kratkem lahko hodili po dostojni za ljudi cesti. Zato pa se zahvaljujemo našim svetovalcem za njihovo borbo, s katero so ugodili zahtevam in željam vseh vaščanov. Skupina Praporcev SLIVNO Ker se med prebivalci na-Drežinske občine širi nezadovoljstvo zaradi cene električni razsvetljavi, sem se odločil, da napišem nekaj vrstic. Ce se ne motim, smo iz naše vasi že pisali o tem problemu. Zato ga ne bom na dolgo in široko opisoval. Dejstvo je le to, da prebivalci nabrežinske občine morajo tjino dražje od tiste, ki jo plačevati elektriko eno tre-plačujejo, n. pr., prebivalci Trsta. Kako in zakaj morajo nabrežinski občani plačevati luč tako drago, nam ni znano in si tega tudi ne moremo razložiti. Tudi kar se tiče samega plačevanja elektrike ni vse v redu. V zadnjih dneh v mesecu se ti kar na vratih prikaže izterjevalec, ki ne glede na to ali je sreda ali četrtek, ali pa smo 26., 27. ali 30. v mesecu zahteva takojšnje plačilo. Seveda so tudi dnevi, ki niso primerni, ne za delavca, oz. delavsko družino, ki prejme plačo ob sobotah. niti ne za mesečnike, ki dobijo denar šele prvega v mesecu. Ce pa gospodinja nima takoj denarja ga mora potem sama nesti v Nabrežino na upravo podjetja. Seveda to ni pravilno in bi uprava podjetja Selveg, ki ima svoj sedež v Nabrežini morala v tem oziru nekaj u-kreniti. Vsekakor pa bi bilo primerno, da izterjevalec pri-de prvi ponedeljek v mesecu. S tem bi se ugodilo i tistim, ki dobijo plačo ob sobotah, i tistim, ki jo dobijo prvega v mesecu. Edinole na ta način ne bo več neprijetnosti ne za gospodinje, ne za samega izterjevalca, ki se velikokrat mora posloviti, ne da bi mu račun bil plačan. Obenem pa ne bo treba več v Nabrežino tistim, ki računa luči niso mogli plačati, kar je vsekakor zahtevalo stroške in veliko izgubo časa. Upamo, da bo uprava Selveg upoštevala te naše predloge, če ne v celoti pa vsaj toliko, da se v bodoče ne bodo nadaljevale dosedanje neprijetnosti glede plačevanja. M. N. - Slivno e5l a!il vse naloge, ki jim dodeiji je{ jo, kar pomeni, da morajo pol stajati njihovi aktivisti. Poleg vsega dela, pa so posebno vdove prisiljene, dajjjj umivajo, pometajo in snazijq j, titovski sedež. Tako torej ti-etn tovci izrabljajo denar, ki pri-isR pada vdovam ali družinamhte padlih za svoje razbijaškijeg; delovanje med našim dc-tga lovnim ljudstvom. Kljub teipis mu da se poslužujejo najne-ih sramnejših sredstev, jim raz-^V1 bijaštvo ne uspeva, ker jin^ s naše ljudstvo odgovorja ir®d prezirom in sovraštvom. NABREŽINA lezi -ujt ozo I v _________________________________h si ne tov Pred kratkim so se pričeli ]: la dela za pogozdovanje, pr^| katerih je veliko ljudi dobili^ zaposlitev. Velika večina zame poslenih je sestavljena i$v žen, ki jih je samo iz Nate brežine nad 20. Nimamo nitoi proti temu. Saj in nobenega«! \ ki ne bi bil danes potrebe^ p zaslužka. Toda nabrežinski U-‘am rad za delo bi moral biti pre^va vidnejši, oz. pravičnejši prMc< sprejemanju delavcev. Zf pr lansko leto je bilo veliki11 a govora o nepravilnem de!oDjo vanju tega urada in letos s^® te govorice ponavljajo. Le®*0 tos in posebno pri zadnji!. z sprejemih na delo precejšnji*11'1 število žena, ki so v resnic ust kul najpotrebnejše in so celo vpi-Sj sane na občini v seznam Uj;je božnih, ni bilo sprejetih n^ne delo. Bile pa so sprejete žea ne, v čigar družini delajo, tu 3 ^ di po dva in celo trije člaii 7 ni, medtem ko zaslužka pcirn trebnejše žene niso bilSkoi sprejete. Vprašamo občinsknih Urad za delo, zakaj to? Po'lna leg tega je omeniti, da s»*va med občani govori, da so pri” k šle pri zaposlitvi v pošte'n°v najprej tiste, ki imajo kakc'ko ga sorodnika pri policiji. Aki®2®1 to odgovarja resnici, moremj Mor reči, da je tako delovanje rie pravilno, škodljivo in pra?6 * posebno pa nepravično. Ze zdavnaj si nabrežinsk, občani želijo, da bi se enkra Vo a r cult odn za vselej končalo s takirUgg metodami pri dodeljevanj^ ‘ zaposlitev, ker so se 'žil t zgodili drugi primeri k Vse upravičeno razburjajo Nanov brežince. Zato bi moral bit ir na Uradu za delo nameščeti tv domačin, ki bi boljše poznala dejanske potrebe naših na^__ brežinskih občanov. To j1 upravičena- * zahteva naš-JH ljudi in občinska uprava nšW zaradi tega gleda, da bo t godila tem zahtevam. ■ Skupina žena TREBČE Z v BDLJIJNEC Sedela sem v avtobusu s prijateljico ter sva mirno kramljali o raznih rečeh, dokler nisva končno prišli tudi v pogovor o problemih in vprašanjih samega Boljunca. Med drugim mi je povedala o že zdavnaj težkem problemu, o pokojninah, ki jih titovci delijo družinam padlih v NOB. Posebno zadnje čase so titovci dokazali svojo «skrb» za nepreskrbljene družine, izrabljajoč dodeljevanje pokojnin za svoje nesramne špekulacije. Dogaja se pač, da titovci kratkomalo odrze-majo pokojnine onim, ki se jim nočejo pokoravati. Tako se je pred kratkim zgodilo z 8 vdovami v Boljuncu, katerim so titovci zato, ker niso hotele izpolniti njihovih nalog, kar odvzeli pokojnino. S tem so mislili, da se bodo najučinkoviteje maščevali. Posebno zadnje čase se n-paCa, kako titovci izrabljajo ljudi, ki prejemajo od njih pokojnine. Izvrševati morajo V nedeljskem «Primorske!1 dnevniku» je neki «dopisnico pr rubrike «Od vasi do vasici U( med drugim napisal tudi tCpiSa le:... «živinoreja v Trebča*!?-» ( je za časa Italije močno na e j t zadovala. Nič ni čudnega, sa ki nam krčijo polja z razniU1 bo cestami, igrišči itd.». VprsUo j šujem nadebudnega «statisti^0 i carja», zakaj ni našteval š^J° nadalje krivce nazadovanj-’ b° živinoreje in kmetijstva n'čj Jl splošno? Mnenja smo, da 1 ga ni storil zato, ker če fr ^ povedal'resnični vzrok, bi ne bilo po volji tistim, ki liSlej urejujejo in bi dopis prav gmnih tovo romal v koš. Napisati moral, da so poglavitf'Moz krivci strahotnega nazadovS' nja kmetijstva okupacijsKf1' 1 vojska, ki s svojimi tanK;jU' he mi vozili na nekulturni nači:n n tVl uničuje naša polja, travnik£kaj pašnike in gozdiče. Vsa ok°boba lica je postala eno samo vfio jaško vežbaiišče. Prav goto ita vo je, da se živinoreja ideata kmetijstvo dokler bo tak^°i>a( stanje trajalo ne moreta čiv!'pila gniti in okrepiti. >sl° f°)a i Kar se pa tiče kuiturneg' dela v vasi, izgleda, dà" vrij titovski dopisnik živi v... d« ,afla, veti deželi, kajti sicer bi : mogel napisati, da o kakeiitro!e pevskem zboru, na pr. splo^°»si ni govora. 3r k( M. K. s< u _________________________________M, t - j ti ( ‘■n o Tržaška občina naj poskrbjs" da se zgradijo našim pericaijiig 1 na podeželju primerne pia\ Ul hpo | izcii fen >-e»je tj" “OMENICA PREDSTAVNIKOV VSEH SLOVENSKIH PROSVETNIH SKUPIN NA S.T.O. žaški Slovenci in Hrvati naj dobe srednji kulturni dom v središču mesta odeiji je irajo po isti. Poso p> jene. da3jjjav]jamo spomenico, ki 1 snj0 vse slovenske pro-torej ti-etne organizacije STO ■ ki pri-isiovile VU z ozirom na ružinamhtevo po zgraditvi Osred-zbijaskqega slovenskega kuliur-šim de-tga doma v Trstu, djub teipisani predstavniki slo-najne-ih in hrvatskih kultur-jim raz^svetnih organizacij in u. ker jink si po doslej brezuspeš-vorja fcdlogih in intervencijah nm leznih skupin dovoljujejo iujočo skupno vlogo obr-ozornost ZVU na nujnost, ■■■■■ v središču mesta in iz sredstev za vse kulturne tržaških Slovencev in tov zgradi Osrednji slo-e priče M kulturni dom. Dom naj nje, pr3il zgrajen, upoštevajoč i dobilifig kulturne potrebe in hna zame tradicije tržaških Slo-ena Uv in Hrvatov, zlasti gle-iz Nate in glasbene. V Domu imo nifoi bili primerni prostori •benega/i vrsti za dramske in o-otrebe;? predstave, za glasbeno inski U'amsko delo, za koncerte, aiti preSvanja, javno čitalnico, jši prnico itd. z raznimi pomož-v Z( Prostori, uradi, stanova-velik,n ateljeji. n delnDjo vlogo utemeljujejo s etos s^imi razlogi: jo. Le ^tovenci in Hrvati te cone zadnjih z desetletja trajajočim -cejšnj^11™ in požrtvovalnim de-resnicUstvarili Podlago za cve->lo vpi kulturno življenje. Se po a'm u^u Italije na to ozemlje a“h n?*le v polnem delovanju ‘ , . tlne prosvetne organizacije; e e zeaj vsaka vas je razpola-ajo, tu s kulturnimi društvi, pev-je člaii zbori in čitalnicami; v ka pc?m mestu Trstu je delova-1 bilSkoraj 100 kulturno-pro-bčinsknih ustanov; cvetela so o? Podna diletantska dramatska da s^tva; v Narodnem domu je so pri-" kulturnih in prosvetnih pošte'n°v imelo svoj sedež Slo-kakc‘k° dramatično društvo, ki. ji. Akf^bolagalo s prvim in edi-loremv stalnim dramatskim an-Uje ncbl'om v Trstu. pra',e to cvetoče kulturno bo-v° je bilo za časa fašistič-ežinslJ režima uničeno, števil-enkraCUlturni domovi razdejani. takin)°dni dom v Trstu pa ie evanji28 leta 192°- do tal Požgan. . ec druge svetovne vojne je "e i " tržaške Slovence oropa-rl Vseh njihovih kulturnih o Nanov. al bit Tržaški Slovenci in Hrva-neščeti tvorijo znaten del tukajš-poznaia avtohtonega prebival - h na—_____________________________ To j( naši-ja n al bo v stva, so pričakovali, da jim bo konec vojne proti nasilnemu fašističnemu režimu prinesel poleg nacionalne svobode tudi popravo raznih diskriminacijskih krivic, ki jih je fašistični režim s teptanjem najosnovnejših človečanskih pravic zagrešil proti njim na gospodarskem in kulturnem področju. To se doslej še ni zgodilo. Zavezniška vojaška uprava je še v okupacijskem režimu izdala sicer pravični ukaz št. 58., ki predvideva popravo krivic, storjenih židovskemu prebivalstvu, za popravo dosti hujše materijaine in moralne škode, povzročene slovenskemu in hrvatskemu ljudstvu te cone pa se doslej še ni zmenila, niti pn 15. septembru 1947., odkar upravlja to Ozemlje v smislu začasnega statuta kot najvišji in edini vladni organ STO. Tržaški Slovenci in Hrvati imamo tako nezavidljiv privilegij, da smo edini na svetu, ki po zadnji vojni še nimamo priznane pravice do poprave škode, ki nam je bila povzročena po nasilnem fašističnem režimu. Saj so zavezniške okupacijske oblasti celo v Zahodni Nemčiji izdale posebne zakone v prid Nemcem, ki so utrpeli škodo pod nacističnim režimom, tržaški Slovenci in Hrvati pa morajo še danes gledati, kako v njihovih nekdanjih kulturnih domovih gospodarijo drugi. Državno premoženje STO, h kateremu tudi sami prispevajo, se uporablja za podpiranje nekaterih ki ne le da niso bile od fašizma preganjane ali poškodo-izključno italijanskih ustanov, vane, temveč so že tedaj uživale vso podporo državnih oblasti, kakor jo uživajo tudi sedaj. 3) Ne da bi se hoteli odpovedati zahtevi po končnem povračilu za vso ogromno škodo, ki smo jo tržaški Slovenci in Hrvati utrpeli v dobi fašističnega režima, mislijo podpisani, da bi bila dolžnost Zavezniške vojaške uprave, da bi medtem, kot delno nadomestilo za ogromne materialne izgube slovenskega ljudstva v Trstu in kot skromen izraz priznanja narodne enakopravnosti Slovencev z Italijani tega Ozemlja, v skladu s čl. 4 in 7. priloge VII. mirovne pogodbe in z obče usvojenimi demokratič- nimi načeli, vendarle končno prešla vsaj k udejstvitvi načrta za zgraditev Osrednjega slovenskega kulturnega doma. Zgraditev tega doma z državnimi sredstvi bi ne bila utemeljena samo v zgoraj omenjenih načelih, temveč bi bila tudi v skladu s tukaj veljav- kulturne prireditve na razpolago primerna dvorana, kajti «Auditorium» pač ne more za to zadostovati.' Končno podpisani ugotavljajo, da so kljub obstoječim političnim razlikam in nasprot-stvom, v vprašanju Osrednjega slovenskega kulturnega do- nimi zakoni. Saj vendar ZVU ! ma vsi tržaški Slovenci in Hr-razpolaga v ta namen tudi s | vati edini, ker gre tu za nji-posebnimi fondi v smislu tu hovo skupno življenjsko vpra- veljavnih zakonskih določb, kakor so zakon od 30. dec. 1923. št. 3276, k. d. 17. 12. 1925. št. 1739, k. d. 3. 2. 1936, št. 720 in drugi, saj k tem fondom prispevajo s svojimi dajatvami tudi tržaški Slovenci in Hrvati, a se ti fondi uporabljajo le v prid nekaterih italijanskih kulturnih ustanov. V pričakovanju zgraditve Osrednjega slovenskega kulturnega doma pa bi morala ZVU vendar le poskrbeti, da bo za slovenske in hrvatske šanje. V Trstu, dne 7. marca 1952. Sledijo podpisi zastopnikov vseh slovensk.h kulturnih skupin na STO Popravek. V zadnji številki «Dela» objavljeni spomenici o šolstvu, naslovljeni na ZVU, se je vrinila pomota, češ «da bi bilo nujno odpreti slovensko šolo tudi pri Sv. Barbari», kar s tem popravljamo, ker pri Sv. Barbari je že slovenska šola. OBČNI ZBOR KMETIJSKE ZADRUGE Pripravljajmo se za prvomajski telovadni nastop! Kot vsako leto, tako so se tudi letos zbrali člani Kmetijske za druge, da skupno pregledajo obračun enoletnega poslovanja svoje ustanove. Kmetiiska zadruga je bila ustanovljena na pobudo kmetov leta 1945. V prvih povojnih letih je imela zadruga lepe motnosti, da bi se lahko razvila in postala močna trgovska organizirana ustanova s svojimi podruž nicami po vsem Tržaškem ozemlju. Toda titovska klika, ki je imela takrat v rokah njene ključne položaje, je na vse načine ovirala in bojkotirala vsako zdravo pobudo našega kmeta, katera je slonela na utrditvi in razširitvi zadruge. Titojašisti so z besedami govoričili, da so prijatelji in zaščitniki kmeta, z dejanji pa so rovarili proti kmetu in posebno proti zadrugi. Za te prevarante Kmetijska zadruga ni bila nič drugega kot ena izmed neštetih političnih ustanov, katerih se je posluževala beograjska klika za svoje umazane politično-trgovske špekulacije. PO DOLOČILIH MIROVNE POGODBE BI MORAL BITI TRST POPOLNOMA DEMILITARIZIRAN Ali bodo spremenili tudi poboljševalnico v vojašnico? Z razlaščanjem in rekviriranjem zemljišč po vsem kraškem pasu je močno prizadeto naše kmetijstvo Tanki in druga vojaška motorna vozila pokončujejo celo mlade gozdne nasade - Na Hudem letu gradijo vojaško vežbališče - Kdaj bodo izpraznili otroško kolonijo pri Banih? Nihče ne more več zanikati Iško čimbolje vojaško utrdil ter j njem zgradili športna igrišča, dejstva, da se je Trst in z njim da bi iz nje napravil sigurno katera so seveda za domačine vse Svobodno ozemlje spreme- I izhodišče za svoje vojne pusto- nedostopna, pri Dom ju so p ra/ nil in se še nadalje spreminja v eno samo veliko strateško vojaško oporišče. To, kar so danes napravili iz tega kotička Evrope, ki bi moral biti po določilih mirovne pogodbe že davno popolnoma demilitariziran, je nedvomno plod starih stremljenj in načrtov imperialistov, kateri so zlasti svojemu nekdaj zakrinkanemu, a danes že popolnoma odkritemu agentu Titu poverili izredno delikatno vlogo v zvezi z vpra. šanjem Trsta. Ze rajni duce si je veliko lovščine proti Vzhodu. V ta namen je ukazal zgraditi celo vrsto vojašnic, skladišč, smo- tako rekvirirali zemljišča Ze večkrat smo pisali v našem listu, da gradijo na Opči- dpišnic’ voiaških cest in leta- nan pravcato ameriško mesto, išc’ j ki ga nekateri imenujejo «Har- Očividno pa v^e to za da- riman City». Po zadnjih ve-našnje okupatorje ne zadostu- steh kaže, da se bodo v to je. Zato gradijo nove vojašnice,'novo tipično naselje morale nove ceste in druge vojaške j preseliti vse preštevilne ame-objekte. Na Proseku so že 'riške družine, ki danes prebi-davno improvizirali zasilno le- ' vajo v zasebnih vilah na Op-tališče, pri Briščkih so zgradi- činah. Kot je znano, dobivajo li novo strelišče, ker opensko in bazovsko očividno nista zadoščala, na drugem mestu pa gradijo kasarne, na Opčinah so prizadeval, da bi našo Primor- rekvirirali veliko polja ter na lena ’ETROLEJ - ČRNO ZLATO N NJEGOVA VLOGA V SVETU Zgodovina uporabe petroleja - Najvažnejša nahajališča po vsem svetu - Ali je petrolej res vladar sedanje dobe? - «Skrivnost» prepogostih državnih udarov na Bližnjem Vzhodu rskef- isnik'o . . . . . . .. hrvi svetovni vojni je fran- vaS'ki vojni minister Berarger ta-K- ft'Sai tedanjemu prvemu mi-ebca.ru Clemenceauju: «Imeti pe-° naeJ' Pomeni imeti vlado. Drža-13’ sa ki bo monopolizirala petro-znirP t>o vladala, na morju s po-Vprs J° težkih olj, po zraku s po-atistiUo bencina, na kopnem s posi v° bencina in gasolina. Kon-vanj:> i*0 vladala vsemu svetu, zara nVUj'°č se ogromni denarni [a te-' ki jo nudi monopol te od ie bPSa zlata silnejše surovine.» b; n irdgi svetovni vojni se je .- Petroleja še povečala. Pe- 1 ei je bil glavna moč motori-v gw“i(h enot. Jz petroleja so izde-Jti hQli sintetično gumo, mnoge ivitiMloziune primesti in veliko orlov? Elastičnih preparatov, ki so ijsKf i veliko važnost v vojnem anK^' orir ne samo v vojni, marveč tu-ta' reka ZMP družini Gombač ® smrti Frančiške Gombač, dolg' letne članice Zveze. Iz-azom sožalja se pridružuj uredništvo «Dela». Odgovorni urednik RUDOLF BLAŽIČ (Biagi) Založništvo «DELA» Tisica tip. Adriatica, Rismondo D0 «oljenje AIS ZAHVALA bo Ob nenadomestljivi izg#iziv predragih staršev očeta *'ok , matere Zat, JOSIPA in MILKE PREGARO ;trai •se iskreno zahvaljujem vsel1'^0' ki so mi bili ob strani in S^čij sočustvovali z menoj v težH'eh trenutkih. Posebna hvala d'alto rovalcem cvetja in vencev Rirsk, vsem, ki so ju spremili ^ zadnji poti. ’ Log, 20. marca 1952. Marij Pregare ' ZAHVALA -Všči, eba Vsem, ki so spremili na ^ Pvi dnji poti našo drago mamo ‘det rotn ■la t ALOJZIJO GODINA roj. Posega , in z nami sočustvovali od teZ* izgubi, posebno g. dr. G. St1#' ! rici za zdravniško pomoč, 51 iskreno zahvaljujemo. ^“i; Trst. 20. marca 1952. ' ‘n Soprog, sinovi, hči oja; in ožji sorodniki fatj,