Gospodarski Glasnik
za Štajersko.
Glasilo za kmetijstvo in deželno kulturo.
Izdaja
c. kr. kmetijska družba štajerska.
Nemški urednje generalni tajnik	Na slovensko prelaga
ces. svetovalec Friderik Miiller.	nadučitelj Jožef Mešiček v Sevnici.
Vsebina: Iz razprav štajerskega deželnega odbora. — 0 bolezni Black-rot. (Nadaljevanje.) — Dr. Štefan baron Washington. — Razne reči: Naročitev ameriških trt iz skupnih državnih in deželnih nasadov za leto 1899/1900. Ogledovanje živine ob prevozu po železnici. Planinska paša živinorejskega društva za pincgavsko govedo. Priobčila sadne izkoriščevalnice. Vzgledna vas. Iz podružnic. — Objave Raiffeisen: Raiifeisenova posojilna društva. — Tržna poročila.
Iz razprav štajerskega deželnega odbora.
Poročilo odposlanca deželnega odbora o enketi za ustanovitev obrtnega sodišča v "Voitsbergu vzame se na znanje.
Izpraznjene štipendije za operaterje na ginekologični, kirurgični in okulistični kliniki se podelijo.
Privoli se občini Hitzendorf vsled škode po toči 200 gld., občini Stiwoll 500 gld. in štirim posestnikom v občinah Trofaiach in Hafning skupaj 100 gld.
Po nasvetu centralnega odbora štajerske deželne zveze gasilnih društev privolijo se gasilnim društvom in občinam subvencije v skupnem znesku 19.624 gld. iz deželnega gasilnega zaklada.
Blagajniku Potočnik v deželnem zdravilišču v Rogatec-Slatini izreče se priznanje za začasno vodstvo ondotnih uradnih opravil.
O plačevanju davka od cukra sklene deželni odbor dvigniti ugovor proti predpisu in ga pri finančnem okrajnem ravnateljstvu v Gradcu vložiti, sklicujoč se na ukrep deželnega zbora v seji dne 28. aprila 1899, zastran izvrševanja §14 državnega osnovnega zakona o državnem zastopu.
Podelijo se na gozdarski šoli v Gusswerku izpraznjene štipendije.
Ker je okrajni odbor ivniški (Eibiswald) obljubil 300 gld. prispevati, tedaj se bo razpisala služba okrajnega živinozdravnika v Ivnici.
Sklene se ustanoviti in razpisati deželno službo okrajnega živinozdravnika v Ptuju.
Raiffeisenovim društvom Ki-tzegg, Bruck ob M., Spielfeld, Prebensdorf, Gratwein, sv. Miklavž ob Drazlingu dovolijo se deloma
obrestna, deloma neobrestna posojila, ki se bodo povračila v različnih obrokih.
Ogledovanja živine v petnajstih krajih se potrdijo; za okraj graški se letos ne bo vršilo ogledovanje govedi, darila bodo pridržana.
Nasveti deželnega kulturnega inženerja zastran podpore nekterim melioracijskim načrtom v skupnem znesku 991 gld. se odobrijo.
V zadevi pokončevanja sadnih in trsnih škodljivcev se naroči 15.000 litografičnih tabel; deželni odbor odobri, da dr. Schuppli priredi drugi in tretji planinski potovalni tečaj.
Štipendije na deželni poljedelski šoli v Grottenhofu se podelijo po nasvetih ravnateljstva.
Zastran vpeljave domačinskega prava in ustanovitve hipotečne banke odobri deželni odbor nasvete statističnega deželnega urada in ukrene pozvedovanja v treh občinah vsakega naslednjega okraja: Leoben, Grbbming, Murava, Gradec, Feldbach, Birkfeld, Gornji Grad in Št. Lenart in prosi c. kr. predsedništvo višega deželnega sodišča, finančno deželno ravnateljstvo, hranilnice, okraje in občine, da podpirajo pozvedujoče uradnike.
Za napravo vinograda v dobivanje reznic ameriških trt vzame se 10 oralov zemljišč v Novi cerkvi pri Vojniku v zakup na petnajst let.
Odobri se prenaredba nekega poslopja za obednico v deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru s prevdarjenimi stroški 1340 gld.
Privoli se naprava telefonične zveze med vinarsko šolo in deželnim preskušališčem v Mariboru in centralo mariborsko.
Načrt razvrstitve početnic in učni načrt na deželni sadjarski in vinarski šoli v Mariboru se odobri.
Za učne tečaje za izkoriščevanje sadja nakupijo se stroji in orodje v znesku 400 gld. Privoli se v nakup 2000 iztisov knjižice „Schii-tzet eure Baume" („Varujte svoje drevje"), katero je spisal potovalni učitelj Grossbauer. Ti iztisi se bodo razdelili med neposredne interesente.
Živinorejski zadrugi za mari-jinodvorsko govedo v Neumarktu obljubi se 120 gld.
Živinorejski zadrugi za muro-poljsko govedo v Leobnu dovoli se subvencija za nakup bikov v znesku polovice nakupne cene, vender ne čez 500 gld., pod gotovimi pogoji, nadalje se živinorejski zadrugi za pincgavsko govedo v Muravi prepustijo biki in telice po znižani ceni pod gotovimi pogoji.
Nekemu učencu na enologič-nem in pomologičnem učnem zavodu v Klosterneuburgu se dovoli štipendija za šolsko leto 1899/1900 iz deželnega zaklada.
V svrho ustanovitve viničarske šole v ljutomerskem okraju se odredi komisijsko ogledovavje po-nudenih zemljišč.
Rekurz občine Spodnja Polskava proti okrajnemu odboru slovensko-bistriškemu radi odklonitve občinskih doklad in doklade na užitninski davek se zavrne.
Vsled rekurza gasilnega društva Judendorf-Strassengel proti okrajnemu zastopu okolice Gradec zastran gradbe brizgalnične hiše se razveljavi razsodba okrajnega odbora in potrdi se po občinskemu odboru Gratwein sklenjena poraba posebnega premoženja 1030 gld. za zgradbo brizgalnične hiše.
Ukrep okrajnega zastopa v Rogatcu zastran privolitve v podpis osnovnih delnic v znesku 50.000 gld., kaker tudi ukrep okrajnega zastopa v Šmarju pri Jelšah glede privolitve v podpis osnovnih delnic v znesku 20.000 gld. za železnico od Grobelnega do deželne meje se odobri.
Prosba več hišnih posestnikov v Wies-u za izločitev kraja Wies iz selske občine in ustanovitev samostalne selske občine se odkloni.
Prosba občine Negova za od-družitev davčne občine Radvenci in ustanovitev v samostalno selsko občino se odkloni.
Služba upravitelja v hiralnici v Wildonu se razpiše z rokom za vlaganje prošenj do 20. t. m.
V	deželni hiralnici v Ehrnau izpraznjena prosta mesta Mayr-Melnhof ove ustanove se naprej podelijo.
V	deželni hiralnici Knittelfeld se dovolijo razne gradbe v pro-računjenem znesku 2864 gld., izvršitev nadaljnih naprav je zavisna od pritrditve deželnega zbora.
Ponudba tvrdke W. Briickner & Comp, v Gradcu za parno kurjavo v hiralnici Kindberg se odobri.


Deželni zbor sklene, izdati razglasilo vsem občinam in sve-tovalstvom za domače uboge, iz-vzemši mesta z lastnimi pravili, vsem okrajnim odborom, okrajnim pridanim svetom, okrožnim in občinskim zdravnikom, v katerem razglasilu bo razloženo nadzorovanje rejencev, izdaja in hranjenje skrbstvenih knjig.
Okrajnim odborom se na podlagi dosedanjih spoznav ob priložnosti prve lcvotne razdelitve izdajo nova navodila za pozve-dovanja.
Deželni odbor sklene, v listih za ubožništvo objaviti razmere, katere se tičejo razsodil glede ubožcev.
Gospodu dru. Kreuzberger izreče se zahvala za podaritev bakrorezov.
Obrtni napredovalni šoli v Voitsbergu se subvencija za leto 1899 zviša na 75 gld., in enaki šoli v Feldbachu dovoli subvencija 200 gld.
Za prihodnjo poslovno dobo deželnega šolskega sveta se imenujeta dosedanja, od deželnega odbora izvoljena člana, gospoda deželna odbornika dr. Julij pl. Derschatta in dr. Gustav Koko-schinegg.
Štipendije za deželni zavod za gluhoneme podelijo se po nasvetih ravnateljstva. Odobri se nasvet ravnateljstva, da se v deželni zavod za gluhoneme sprejme 32 internistov in 2 eksternista.
Statističnemu deželnemu uradu se dovoli zaprošena povišba kredita za popolnitev knjižnice v znesku 250 gld.
Vsled ukrepa deželnega zbora zastran vredbe oskrbovalstva sklene se, sklicati enketo.
Ukrep deželnega zbora, da se odpomore nedostatku prostora v bolnici v Ljubnem (Leoben), izroči se deželnemu stavbnemu uradu, da izjavi o tem svoje mnenje.
Za dobivanje vode za novo bolnico v Knittelfeldu odobri se poprečno povračilo 400 gld.
Prosba mesta brežiškega za soporabo osamljive bolnice se odkloni iz načelnih razlogov.
Vsled prosbe cesar Franc Jožefovega zavetišča v Aleksandriji dovoli se enkratna podpora 100 gld.
Oskrbništvu bolnice v Leobnu se dovoli, izdati 400 gld. za gradbe.
Potrdi se razsodba okrajnega odbora Voitsberg o rekurzu občine Stalihofen radi storitve na novi okrajni cesti Stallhofen-Št. Jernej, tako tudi razsodba okrajnega od-
bora slovenje graškega o rekurzu radi postavljanja stebričev ob občinski cesti Legen.
C. k. okrajno glavarstvo Bruck ob M. se zaprosi, da se v zadevi oddaje izvirkov Murice občini dunajski varujejo štajerski interesi v zmislu zakona o vodnem pravu.
O prosbi šestnajstih občin okraja Marijino-celjskega za napravo železnične zveze v Marijino Celje se opozori na ukrep deželnega zbora v zadnjem zasedanju, in se tistim zajedno naznani, da bode deželni odbor načrte, ki so izvršljivi, podpiral kar najkrepkeje.
Zavrne se rekurz proti okrajnemu odboru Irdning in občini Donnersbach zastran opustitve občinskega pota, isto tako od mestnega zbora mariborskega predloženi rekurzi glede pi-istojbin za otrebljanje.
0 bolezni
2. Kako Black-rot zatirati?
Nedvomno zamorejo bakreni preparati, pred vsem pa razmaka bakra in apna, dobro služiti v zatiranje Black-rota, dasi se z druge strani ne more oporekati, da čisto zanesljivega uspeha tukaj ni tako lahko doseči, kakor pri zatiranju peronospore (Plasmopara viticola), koje zootrosje (gole kepice proto-plasme) je zelo občutljivo nap ram raztopljenemu bakru.
Profesor Prunet v Toulouse (Revue de viticulture, 11. junija 1898) pravi, da je za pokončanje
Black-rot.	(Nadaljevanje.)
Black-iot-ovega trosa po Ravazu treba raztopiti 200 do 300 miligramov bakrene galice v 1 litru vode, dočim zadostuje za uničbo zootrosa peronospore 0'7 do U2 miligramov bakrene galice (0*2 do 0'3 miligrama bakra'. Po takem nikakor ne zadostuje množina bakra, ki se mora raztopiti v rosi ali sploh deževnici na listih in jagodah, poškropljenih z galico in apnom, da bi se zamoril tros Black-rota in njegove klične cevke.
Ravnatelj Rathay navede kot dokaz za nezanesljivost uspeha ob
zatiranju Black-rota izjavo gospoda de la Faye, nekega fabrikanta orodja za vinarstvo in kletarstvo v Nerac-u, ki mej drugim izdeluje zelo priporočeno avtomatično škropilnico „L’automatic44 in je torej na razširjanju škropljenja nekako interesovan. Ta izjava se glasi, da se poraba bakra proti Black-rotu sicer obnese na poskušališču, ne pa tudi v praksi, kjer ni mogoče tolikrat škropiti, da so torej „bakrene soli za pokončevanje te bolezni le malo pripravne44.
Daši ne morem pobijati te izjave, zdi se mi vender, posebno z ozirom na objavo od P. Aiala, J. Perrand-a, profesorja Prunet-a in drugih, preveč pesimistična.
Viala meni, da se doseže dober uspeh, ako se trojnemu škropljenju proti peronospori pridene še četrto in le v izjemnih slučajih peto škropljenje, toda ravnanje mora biti odvračujoče, to je izvršiti se mora poprej kot se prikažejo prva znamenja bolezni na listih, nadalje je treba obilno škropiti, brez pomena pa je, rabiti močne mešanice, imajoč nad dva odstotka bakrene galice, in to se popolnoma strinja tudi z mojim prepričanjem ter se ob premišljevanju stvari pokaže kot samoumevno. Tudi proti peronospori je poraba koncen-trovanih mešanic brezpomembna. V Št. Mihelu smo dosegli leta 1898 prav dobre uspehe z mešanicami, v katerih je bilo le eden odstotek bakrene galice (za drugo in tretje škropljenje rabimo celo polprocentne mešanice).
Posebno važno pa se nam
vidi, da se ob zatiranju Black-rota, kakor pri peronospori na jagodah, škropi o pravem času in zlasti prvokrat prav zarano. J. Perrand pravil je meseca julija 1898, da je bilo v Beaujoulais v tistih vinogradih, ki so bili pred cvetom pravočasno dvakrat škropljeni, le malo Black-rotovih peg videti na listju, dočim so bile trte po drugod, kjer se iz raznih razlogov ni pravočasno škropilo, močno bolane.
Tudi profesor Prunet v Toulouse pripisuje pred vsem največo važnost pravočasnemu škropljenju. Čas med okužbo in pojavom glivice na listih trajati more 10 do 25 dni. Ker je že sredi maja videti Black-rotove pege, treba je škropiti sredi aprila, ko so mladike še čisto majhne. Uspehi so potem sijajni. Pred cvetom škropi se naj dvakrat. Ako je opaziti okužbo po nastanku peg na listih, naj se dva ali tri dni pozneje zopet škropi. Ako se to zamudi, potem tudi šestkratno škropljenje junija meseca ne more več obvarovati letine, to dokaže on na nekem vzgledu. Tako je bilo tudi 1. 1898 na Tirolskem s pokončevanjem peronospore. Kjer so jagode obolele in odpadle, dalo se je največ dokazati, da se je prepozno škropilo, ne sredi maja, kakor se vedno priporoča, temveč šele junija. Prvo škropljenje, le za nekoliko dni zamujeno, more provzročiti popolnoma slabo letino. Zdi pa se, da gre to še bolj natanko pri zatiranju Black-rota, ki zahteva dosti
j peronospore.
Koncentracije mešanic ali porabe močnejših razmak pa tudi Prunet ne zahteva, marveč le obilno škropljenje in izbiro take mešanice, ki se listov in grozdja dobro prime. Dostikrat 'pa provzročijo slab uspeh tudi nepravilno narejene, preveč vodene mešanice. Štirikratno škropljenje navadno zadostuje.
Prunet pa tudi povdarja, da se vsled pičlega zaupanja, ki ga imajo ljudje do zatiranja Black-rota, velike škode v vinogradih podtikajo Black-rotu, dočim se po natančnem zasledovanju spozna, da so jih povzročili bolj peronospora, ples-noba in grozdni sukač.
Ker uspehi z navadno razmako bakra in apna niso bili povsem ugodni, začeli so poskušati z drugimi tekočinami. Lavergne v Ai-quillonu je n. pr. delal poskuse z razmako mila in bakra (na hektoliter vode pol kilograma bakrene galice in kilogram črnega ali zelenega mila), poskušnje so bile baje prav uspešne. Primes mila bojda stori, da se oborina bakra trsnih delov bolje oprime. Rathay izjavi, da je ta zmes še premalo preskušena.
M. Condeminal pridene ravnokar ugašenemu apnu, ki naj služi za mešanico z bakreno galico, dokler je še toplo, na hektoliter razmake 30 gramov lanenega olja, kar napravi apneno milo.
Stotnik Ducassč je baje dosegel posebno ugodne uspehe s primesjo kakih 50 gramov sublimata (živo-srebrnega klorca) k razmaki bakra in apna.
Četudi sta Gayon in Laborde v Bordeaux-u (Revue de viticulture, 31. decembra 1898) pri svojih raziskavah vina iz takega grozdja v tistem našla živega srebra komaj sledi do 0-4, največ le Ol miligrama v litru vina in na grozdju le 0'1 do 1-5 miligramov, vender se nam vidi zelo opasno, da bi se grozdje, ki se ga morda veliko použije, onečiščalo s tako strupenimi tvarinami.
Vsekakor bi bila pri tem potrebna največa previdnost
V	razgovor o trditvi Ducasse-a, da uporablja to sredstvo uspešno tudi proti trtni uši, pa se raje ne spuščajmo.
Pravijo, da je tudi zelo has-nivo od Black-rota najprej napadeno listje potrgati in požgati, tako tudi bolane, odpadle jagode v zemljo podkopati ali drugače uničiti.
V	Ameriki tudi z dobidm uspehom zavijajo grozde v papirnate vrečice, kar pa je seveda v velikih vinogradih neizpeljivo.
Ce se ozremo na vprašanje gledč zatiranja te bolezni, kakor stoji dandanašnji, pridemo do spoznanja, da je zatiranje Black-rota v prvi vrsti mogoče z razmako bakra in apna, ako se pri tem ravna pravilno, da pa je to ravnanje vsekakor težavniše in da zahteva več skrbljivosti, nego pri peronospori. Potreba pa je še na-daljnih poskusov, da se pokonče-vanje Black-rota postavi na popolnoma zanesljivo podlago.
Ako pomislimo, kako težko je bilo v mnogih vinskih krajih av-
strijskih splošno udomačiti umno in uspešno zatiranje peronospore, in da Se še v tem pogledu dosti greši, tako da peronospora nareja še zmerom veliko škode (n. pr.
1.	1898. v nemških južnih Tirolah), tedaj moramo priti do prepričanja, da bi zatiranje Black-rota, ako bi se v Avstriji pojavil, prizadelo velike težavnosti in bi naredila bolezen velike škode, da je torej v prid našega vinarstva, Če se zatros te bolezni kar najdalje za-preči.
Zdaj pa nastane vprašanje:
3. Ali so pogoji na Avstrijskem taki, da se prikaže bolezen Black-rot?
Z ozirom na to, da se je bolezen na Francoskem pojavila že 1. 1885 in da se dozdaj še ni na Avstrijsko zanesla, skušajo mnogi to vprašanje zanikati. Pravijo, bolezen se v Avstriji ali že nahaja, ali pa sploh ne pride semkaj. Opirajo se tisti pri tem preveč na analogijo razširjanja plesnobe in peronospore. Toda celo te bolezni, ki se morajo vsled načina, kako se njih glivice razplodujejo, dosti hitreje in ložje razširjati, se niso povsod, kjer se dandanašnji nahajajo, naglo razširile. Spominjam se n. pr. na peronosporo, ki se je na Tirolskem nahajala že 1. 1880, v tem ko jo je Schellenberger v Kremsu zasledil šele 1. 1888.
Vidimo tudi, da se je Black-rot na Francoskem le polagoma razširjal, in najbrž ne toliko z raz-plodbo svojega trosa, kot po za-trosu z bolanim grozdjem, listjem
in trsjem. Rathay izjavi to za svoje trdno prepričanje in tudi jaz se morem ž njim popolnoma strinjati.
Ako se Black-rot do današnjega dne — to smemo upati — ni k nam zanesel, akoravno smo v zadnjih letih prejeli iz Francije velike množine trt. reznic in korenik, tedaj se more to pač tolmačiti tako, da se trtnice, iz katerih so bile trte večinoma k nam poslane, po poročilu ravnatelja Rathay-a dozdaj nahajajo še v neokuženih krajih, in pa, da one trte, ki so se največ k nam uvažale — Vitis Riparia, Solonis, Rupestris — Black-rot razmeroma redkeje napada in ne tako močno, kot razvrsti od Vitis vinifera in Labrusca.
Mislili so poprej, da prvo imenovanih trt Black-rot sploh ne napade, in Rathay na svojem prvem potovanju na Francoskem ni našel nobene teh trtnih vrst vsled Black-rota obolele
Pozneje pa se je pokazalo, da je bilo to mnenje napačno, in Rathay je sam imel priložnost, n. pr. pri Ripariji na listih in mladikah zapaziti značilne Black-rotove pege. Vsekakor pa se Black-rot na teh trtah, kojih se je veliko poslalo na Avstrijsko, pokaže dosti redkeje, nego na trtah za naravnostno pridelovanje vina. Prav lahko je torej mogoče, da se ob vedno večem razširjanju te bolezni, z obolelim trsjem prej ali pozneje k nam zatrosi Black-rot, če se proti temu potrebno ne ukrene.
Da se pa bode bolezen, ako se kedaj v Avstrijo zanese, tukaj
tako kakor na Francoskem naprej razširila in veliko škode provzro-čila, o tem se ne more dvomiti.
Bolezen je na Francoskem najti v vinskih krajih, n. pr. v departementu Yonne, ki so kli-matično taki, kakor marsikateri naši severni vinski kraji. Mnogo naših vinskih goric pa ima tako podnebje, kakor vinogradi v južni Franciji.
Mogoče, da v posameznih naših vinskih goricah, n. pr. v nekterih delih Dalmacije, zaradi sicer toplega ali zajedno tudi suhega podnedja, Black-rot ne bo
tako hudo pustošil, kakor na Francoskem. So pa zopet drugi kraji, ki vsled svoje leže ob morju, ali kakor na južnem Tirolskem, vsled obilnega dežja v pomladi in jeseni, ob zajedno toplem vremenu kažejo vse pogoje za intenzivni razvoj Black-rotove glivice.
S popolnim prepričanjem morem tedaj zastopati mnenje Ra-thay-evo, da predvidno ni nika-kega vzroka, ki bi onemogočil zatros in razširjanje Black-rota v klimatično tako zelo različnih vinskih krajih avstrijskih.
(Konec sledi.)
Dr. Štefan baron Washington.
Dne 20. septembra bil je v našem mestu ob mnogoštevilni udeležbi k večnemu počitku položen dr. Stefan bar. Washington. Le prerano bilo je pretrgano zaslužno, tiho delovanje pokojnikovo. O njem se sme trditi, da je imel, kolikor to mogoče, le prijatelje in čestilce. Kdor je bil tako srečen, rajnega osebno poznati, bode razumel žalost, ki ob njegovi smrti navdaja njegove bližnjike. Dr. Stefan baron Washington bil j e mož visoke izobraženosti, resnega značaja, ki je v vsakem položaju življenja vedel prikupljivo ljubeznivost združiti z njemu lastno skromnostjo. Od prirode na duhu in telesu bogato obdarovan, izurjeval je tako rad in uspešno od rane mladosti svoje telo, kakor se je ukvarjal z znanstvenimi študijami. Bil je spreten hribolazec, kolesar in lovec.
V vsakej stroki, katere se je poprijel, je kazal trdno voljo, ki mu je pomagala do popolnosti. Na znanstvenem polju bavil se je posebno rad z ornitologijo (ptiče-znanstvom). Razne objave, katerim pa navadno ni pristavljal svojega imena, obudile so v krogu strokovnjakov pozornost, ter marsikatere poznejše izpeljave v tej stroki zgodile so se vsled njegove iz-podbude.
Daši je bil pri vseh podjetjih in prizadevali, katerih se je tako uspešno udeleževal, najodločilnejša, najmarljiviša moč in vodilna oseba, vendar ni nikdar hrepenel po osebnem priznanju, nasprotno, rad je prepustil, da se je njegova zasluga zaračunala drugim. Bil je odločen nasprotnik vsake kričave reklame, vse jedno, če bi bila veljala kaki stvari ali osebi. Naspro-
ten je bil vsakemu vsiljevanju, in je v prid perutninarstva in ptičje reje večkrat uspešno svaril pred takimi osebami in podjetji. Pokojnik je zastopal stališče, da vsaka dobra reč pod pravilnim in nesebičnim vodstvom počasi pa zanesljivo doseže svoj cilj. Ne-strpljivost do drugih obstoječih, obče koristnih naprav je že znak sebičnosti, povzdigovanje negotove reči, ali izkoriščanje širših krogov zdelo se mu je nepošteno, in se je skrbno varoval, posluževati se takih sredstev v dosego svojih obče koristnih namenov. Njegovo življenje in delovanje bilo je čisto in odkritosrčno, popolnoma nesebično.
Na očetovskem posestvu, v grajščini Pbls, kazal je od mladosti po izpodbudi svojih, za mnoge panoge kmetijstva na Štajerskem zelo zaslužnih starišev, veliko zanimanje, zlasti za domačo perutninarstvo, bil je pa izveden tudi v drugih strokah, tako posebno v ribstvu, za katero si je njegov oče, častni predsednik štajerske kmetijske družbe, tajni svetnik Makso baron Washington pridobil nevenljivih zaslug. Izkušnje in bogato znanje, ki si ga je umrli pridobil na daljnih potovanjih, prizadeval si je z žrtvovanjem samega sebe obrniti drugim na korist. Kot dolgoletni predsednik štajerskega perutninarskega društva imel je priložnost do plodonosnega delovanja. Neovrgljiva je njegova zasluga, da je z uvedbo in razŠir-ianjem angleške kure Dorking na Štajerskem pospešil že močno pro-
palo domače perutninarstvo. Z veliko previdnostjo je bila plemenska perutnina po deželi razdeljena in s tem se je dosegel zaželjeni smoter. Nadaljni priznani uspeh dosegal je on z zopetno ustanovitvijo že skoraj izumrle pasme „štajerske deželske kure".
Da dandanašnji štajerska dežela v perutninarstvu še zmerom zelo nadkriluje druge kronovine avstrijske, hvala za to gre v prvi vrsti rajnemu predsedniku štajerskega perutninarskega društva. Dra. Štefana barona Washington so kot veščaka klicali na vse velike raz-stave perutnine v Avstriji in v inozemstvu za razsodnika. Njegova pravična, vedno prikladna sodba bila je vselej odločilna. Voljno so se udali drugi veščaki njegovi izjavi, povsod so znali ceniti njegovo znanje in njegovo nepodkupljivo sodbo.
Že več let bolehen, pazil ni pokojnik na svojo osebo, ako je bilo treba pospeševati dobro stvar. Večkrat je v južnih krajih iskal polajšave za svojo plučno bolezen, žal, brez stanovitnega uspeha. Leto 1898. preživel je po naročilu zdravnikov večinoma v Palermi. Dno 9. t. m. ob treh popoludne preminil je mirno v naročju svojega I visoko čislanega očeta v hotelu „des Palmes" v najlepši moški dobi. Poln velikih načrtov za bodočnost sklenil je svoje blagovito življenje, obžalovan od bližnjih in daljniših prijateljev.
Marsikatera njegovih naprav ni našla na merodajnem mestu zasluženega priznanja. Upajmo, da
bodo po njegovi smrti nazori njegovi prišli do veljave, in da bo naposled tudi pri nas država po vzgledu Ogerske potrebno ukrenila za izdatno pospešbo občekoristnih naprav v stroki perutninarstva, ki je važen vir dohodkov manj premožnemu kmetskemu ljudstvu.
Smrt pokojnika je za avstrijsko perutninarstvo težka, za zdaj nenadomestljiva izguba. Cast njegovemu spominu!
V zgodovini avstrijskega perutninarstva zagotovljeno mu je častno mesto za njegove nepozabne zasluge.	„TagespostV

I
Razne reci.
^V.T.V.'r4V.V.V.VtT.T.T«V*T.V.T.V.V.V.V.V.Tt'y.T.'?.V.V.V.V.V.V.V.¥ir.y.'r.V.V,.T.V.Y.T.y.T»V.V.T»T.T.T.V.V.T.V.T.V.f^
I
Naročitev ameriških trt iz skupnih državnih in deželnih nasadov
za leto 1899/1900.
Štajerski deželni odbor imel bo jeseni 1899, oziroma spomladi 1900 sledečo množino ameriških trt pod nastopnimi pogoji za oddati:
1.	450.000 cepljenk (večinoma šipon rumeni, graševina laška, zelenčič, rulandec, potem ranfol beli in rudeči, belina, žlahtnina bela in rudeča, burgundec beli in modri, kavščina, cepljenih na riparijo portalis, vitis solonis ali rupestris monticola).
2.	750.000 korenjakov od ri-parije portalis, rupestris monticola.
3.	Večje število ključev od imenovanih treh podlog.
ad 1. 50.000 cepljenk razdelilo se bo med posebno ozira vredne vinorejce, kateri so prejeli brezobrestno posojilo. 80.000 cepljenk dobijo nepremožni ali manj premožni vinorejei po znižani ceni 80 gld. za 1000 komadov. Od ostalih cepljenk bode se 1000 ko-
madov po 120 gld. vsakemu naročniku podalo.
ad 2. 300.000 korenjakov bode se med uboge vinorejce brezplačno razdelilo. Ostalo množino 450.000 komadov dobijo ubogi ali manj premožni vinorejei po znižani ceni 10 gld. za 1000 komadov. Premožnim posestnikom bode se šele tedaj s korenjaki vstreči zamoglo, ko se bo potrebam ubogih ali manj premožnih udovoljilo, ter si deželni odbor za ta slučaj določbo cene pridržuje.
ad 3. Od ključic, ki se imajo oddati, bode se polovica oddala brezplačno, polovica pa po znižani ceni 3 gld. za 1000 komadov, in sicer naslanjaje se na gmotne razmere naročnikove.
Vse te trte oddajale se bodo le tistim štajerskim posestnikom, katerih vinogradi se nahajajo v občinah, ki so kot okužene proglašene. Trgovci s trtami so od
naročitve omenjenega gradiva izključeni.
Cene umevajo se na lici mest (cepljenke in korenjaki večinoma iz osrednje trtnice na Bregu pri Ptuju). Drugi stroški, kakor n. pr. za zavitek ali pa dovoz bodo se posebej zaračunili.
Naročitve na cepljenke in pa korenjake v popolno ceno imajo se neposredno deželnemu odboru priposlati.
Naročitelji, kateri želijo cepljenke, korenjake ali ključice brezplačno ali po znižani ceni, morajo se pri pristojni občini, kjer so na-ročilne pole razpoložene, pravočasno oglasiti.
Na naročitve, katere se ne bodo v tem zmislu najkasneje do 25. oktobra t. 1. doprinesle, se ne bode oziralo.
Ogledovanje živine ob
Po sklepu 75. občnega zbora se je centralni odbor c. kr. kmetijske družbe Štajerske obrnil do c. kr. namestnije s prošnjo, naj upliva na to, da se bo živina ob prevozu po železnici od ali do postaje tostranske državne polovice živinozdravsko ogledala samo enkrat in sicer na oddajni postaji, ter da se bo pri tem postopalo po določilih državnega zakona.
C. kr. namestnija je na to pripomnila, da se zastran ogledovanja živine na železničnih postajah domače dežele samoumevno vsak čas natančno postopa v zmislu § 10 zakona o živalski kugi z dne 29. februarja 1880, drž. z. št. 35,
Pri vsaki naročitvi je treba natanko navesti: ime, poklic in bivališče naročitelja, davčna občina, v kateri se vinograd nahaja in zaželjene vrste trt; ako naročnik trte želi brezplačno ali po znižani ceni, mora občinsko predstojništvo potrditi njegovo potrebnost.
‘25. oktobra t. 1. imajo občinski predstojniki naročilne pole okrajnemu odboru odposlati, kateri pregleda potrdila občinskega pred-stojništva, ter naročitve predloži deželnemu odboru.
Oddaja cepljenk in korenjakov bode se, kolikor mogoče, še to jesen vršila. Pri prevzetju trt vročil se bode vsakemu naročilcu kratek navod, kako da se imajo trte pravilno saditi, oziroma prezimiti.
V Gradcu, meseca septembra 1899.
Od staj. dež. odbora.
prevozu po železnici.
in k temu izdanega izvršilnega predpisa z dne 12. aprila 1880, drž. z. št. 36.
Ogledovanje živine izročiti — če le mogoče — živinozdravnikom, priporočljivo je radi tega, ker le ti morejo dati zanesljivo jamstvo v tem oziru, zlasti pa tudi zavoljo tega, ker se v živinskem prometu z drugimi deželami na živinskih potnih listih zahteva živinozdrav-nikovo potrdilo klavzule o zdravju živine in se le v tem slučaju more izvoz živine iz Štajerske vršiti neovirano in brez zadržka s strani inozemskih oblastev.
V kolikor pa se z omenjenim sklepom hoče doseči odredba, da
se mora živina ob prevozu po železnici od ali do postaje tostranske državne polovice le enkrat ogledati, in sicer pri oddaji od živino-zdravnika ali drugega izvedenca, bodi naznanjeno, da se bo še tekom tega leta izvedla splošna uredba ogledovanja živine po železničnih
postajah, in se bo pri tem vsekako ozir jemalo na to, da se transporti prežvekovalcev, ki se na kaki že-leznični postaji štajerski preložijo in so bili živinozdravniško ogledam, v prometu v mejah Štajerske pri razkladbi po navadi sploh ne bodo več ogledovali.
Planinska paša živinorejskega društva za pincgavsko govedo.
Iz poročila planinskega oskrbnika gospoda Frica Beguin posnamemo. da so na planinski paši na teži poprečno pridobile živali gospodov:
viteza pl. Plessing vsako	živinče 68-5	kil
Resch (kmet)	„	„	5 TO	„
Friderika Hoffmann „	„	56-9	„
Haring (kmet)	„	„	53 0	„
viteza pl. Zahony	„	„	52.5	^
barona Wucherer	„	„	52'0	„
Benko (kmet)	„	„	49-75	„
Jožefa Regula	„	„	47 0	„
pl. Lapp	vsako	živinče 42 0 kil
poljedelske šole		
Grottenhof	n	.	40-5 „
dra. Ruprich	n	,	40-0 „
Stoger (kmet)	n	n 38-7 „
štajerske hranilnice	v	»	38-4 „
grofa D’Avernas	n	»	34-0 „
Vkupni poprečnik znaša torej 48-0 kil pri vsakem živinčetu, kar pomeni prirastek teže za 4450 kil.
Doba paše trajala je od 30. maja do 7. septembra, torej 100 dni.
Priobčila sadne izkoriščevalnice.
Kakor je bilo pričakovati, je v krajih, kjer se naše sadje spe-čava, popraševanje po Štajerskem sadju zelo živahno, posebno po moštnih jabolkih. Ne tako močno kakor po moštnih jabolkih, a vender veliko je zdaj popraševanje po namiznem sadju.
Glasom došlih poročil imajo posestniki sadja na vzhodnem Štajerskem, edinem delu naše kro-novine, ki se letos raduje nad dobro sadno letino, dosti kupcev. Moštna jabolka veljajo že 5 gld.,
boljše blago 5 % do 6 gld., moštne hruške 4, 4 V2 gld. meterski cent, namizna jabolka v sodu 8 kr., boljše blago v zabojih 10, 12 do 15 kr. kilogram.
Naslednja sestava predoči to gibanje.
Od 1. januarja 1899 do danes
znaša	popraševanje ponudba
moštnili jabolk	70.010 met	c.	30.028 met.	c.
namiznih jabolk	14.433	„	„	24.182	„	„
moštnih lirušek	2.100	„	„	1.800	„	„
namiznih hrušek	419	„	„	72	„	„
L. Pollack.
Vzgledna vas.
Blizo Budejevic na Češkem nahaja se, čisto obdan, mali jezikovni otok, vas Dolni Chrdst’any ki na priznanja vreden način vse stori, da si ohrani svojo narodno in gospodarsko samostalnost. V tej mali vasi, ki šteje samo 65 številk s 384 prebivalci, ustanovilo
se je bralno in izobraževalno društvo, knjižnica, Raiffeisenova posojilnica, kmetijska zbornica (nakupno društvo), podružnica Sura avske zaveze, prostovoljno gasilno društvo in mlekarska zadruga, kojim društvom pripadajo vsi moški stanovalci v vasi.
Iz podružnic.
Sevnica, septembra meseca. Dne 3. septembra t. 1. predaval je gospod potovalni učitelj Bele v gostilni g. Simončiča pred mnogoštevilno zbranim občinstvom najprej o kletarstvu in potem o pokon-čevanju sadnemu drevju in vinski trti škodljivih mrčesov. V prvem delu zanimivega svojega govoru razložil je g. potovalni učitelj, kako se naj grozdje spravlja in kako potem z moštom ravnd, da bomo dobili dobro, okusno vino. Priporočal je zlasti, z robljanjem grozdja na žični mreži ločiti tropine od hlastin, kajti od hlastin dobi vino nekak nečist, surov in zopern okus, in pa porabo kipelne vehe, s katero se mostni sod zapre, da ne pride nič zraka vanj, pač pa more odhajati ogljikova kislina, ki se tvori ob kipenju mošta. V drugem delu svojega predavanja govoril je o raznih škodljivcih sadnemu drevju in vinskemu trsu, omenjal je zlasti jabolčnega cvetodera in priporočal, drevje v rani pomladi pridno otresavati in otepati, ter potem pokončati liroŠČe, ki so popadali na poprej razgrnjene rjuhe. Pri-
poročljivo je tudi, na jesen prive-zavati okoli debel pasove iz papirja ali slame, kamor zaide veliko mrčesa, ki se potem v zgodnji pomladi pomori. Ivo je še gospod Bele odgovoril na razna vprašanja v stroki sadjarstva in vinarstva, izrekel mu je sevniški župan in načelnik okrajnega zastopa gospod Starki imenom poslušalcev prisrčno zahvalo za poučljiv njegov govor. Gospod okrajni načelnik opozoril je na to živinorejce na bližnje ogledovanje živine, razložil za taka ogledovanja veljajoče določbe in povabil posestnike, da postavijo mnogo in samo lepe živine na ogled. Na to se je z raznih strani izrekla želja, naj bi kmetijska podružnica, ki par let sem več ni poslovala, z nova pričela svoje delovanje. Pri volitvi novega odbora izvoljeni so bili soglasno, in sicer gospodje: nadučitelj J. Mešiček predstojnikom; posestnik J. Zalokar namestnikom; trgovec L. Smole blagajnikom ter posestnik in gostilničar Fr. Simončič tajnikom. Novoizvoljeni predstojnik, zahvaljujoč se za izkazano mu zaupanje, pravi, da ima kot pre-
lagatelj glasila c. kr. kmet. družbe priliko, baviti se s kmetijskimi vprašanji in se poučiti o namerah merodajnih krogov v izboljšanje gmotnega stanja kmetskega stanu, in zato hoče v tem oziru po svojih močeh rad z nasveti postreči.
Sevnica, septembra meseca. Dne 11. septembra vršilo se je v Sevnici za okraj sevniški ogledovanje in premovanje goveje živine. Na ogled postavljenih je bilo vsem skupaj 142 goved in sicer 20 bikov, 71 krav in 51 telic. Glede pasme bilo je 10 bikov in 2 kravi muricodolskega, 10 bikov, 68 krav in 50 telic murbodenske in 1 telica marijinodvorske pasme, 1 krava pa deželskega plemena. Za premovanje lepe živine prispevala je država 550 K, dežela 450 K in okrajni zastop 100 K, skupaj torej 1100 K. Prejeli so darila, in sicer za bike: Senica Miha 70 K, baron Wallnhofen 60 K, ŽiČkar Anton 50 K, Trupej Andrej, Radi Jurij in Hochkraut Anton po 40 K; za krave: Kukovičič Franc 70 K,
Strgar Jera 60 K, Starki Janez ml. 60 K, Senica Miha, Smreker Anton, Gračner Jože po 50 K, Kragl Anton, Resnik Janez, Manček Janez, Radi Franc, Kunšek Anton, Golob Janez, Smole Ludovik, Simončič Franc in Jalez Anton po 10 K; za telice: Kralj Franc 30 K, Smrekar Anton 25 K, Cimperšek Jože 20 K, Kunšek Anton 15 K in Strgar Jera 10 K.
K ogledovanju in premovanju živine so bili došli gg.: vodja c. kr. glavarstva pl. Vistarini in načelnik okrožja Dr. Karel Leusch-ner iz Brežic, c. kr. živinozdravski nadzornik Slovak, generalni tajnik c. kr. kmetijske družbe, ces. svetnik Friderik Miiller, deželni potovalni učitelj Martin Jelovšek iz Gradca in mnogo občinstva iz okraja. Po končanem ogledovanju podal je potovalni učitelj gospod Martin Jelovšek zbranim živinorejcem nekaj migljajev gledć odbiranja plemena, krmljenja in strežbe živini, da bode jim tista vrgla kar največi dobiček.
Raiffeisenova posojilna društva.
Dne 4. julija 1899 ustanovilo se je Raiffeiseno\o posojilno društvo v Wetzawinkel-u pri Gleisdorfu, kjer je društvu pristopilo 30 društvenikov.
Društveni okoliš obsega selske občine Wetzawinkel, Arnwiesen, Kaltenbrunn in Nitscha.
Društveno načelstvo sestoji iz 9 članov, načelnik je gospod Ivan Seifried, posestnik v Kaltenbrunnu, nadzorno svetovalstvo iz 11 oseb pod predsedstvom gospoda Franca Wagner, posestnika in župana v Wetzawinklu.
Za knjigovodjo in blagajničarja
volil je zbor gospoda Matija Herbst, nadučitelja v Wetzawinklu.
Pristopnine plača vsak društ-venik 1 gld., za vsak opravilni delež 6 gld.
Statistika: d) naj viši znesek za hrantlne vloge 2000 gld., b) najmanjša hranilna vloga 1 gld., c) naj-veče posojilo 500 gld., eventuvalno 1000 gld., d) največa vsota izposojil 3000 gld., e) obrestno merilo za hranilne vloge 4 %, f) obrestno merilo za posojila 5 #/n, g) začasna brezobreznost opravilnih deležev, h) zastran odškodnine za trud knjigovodje in blagajničarja ukrepal bode občni zbor po sklepu prvega poslovnoga leta.
Dne 16. julija 1899 ustanovilo se je Raiffeisenovo posojilno društvo v Blumavi pri Flirstenfeldu, kjer je društvu pristopilo 27 društ-venikov.
Društveni okoliš obsega selsko občino Blumau pri Flirstenfeldu.
Društveno načelstvo sestoji iz 7 članov, načelnik je gospod Kajetan Hodi, posestnik in župan v Blumavi, nadzorno svetovalstvo iz 9 oseb pod predsedstvom gospoda Karela Hofer, župnika v Blumavi.
Za knjigovodjo in blagajničarja izvolil je zbor gosp. Franca Pilch, posestnika in poštarja v Blumavi.
Pristopnine plača vsak društ-venik 2 gld., za vsak opravilni delež 10 gld.
Statistika: a) Najviši znesek hranilne vloge 2000 gld., b) najmanjša hranilna vloga 1 gld., c) naj-veče posojilo 300 gld., eventuvalno 600 gld., d) največa vsota izposojil 3000 gld., e) obrestno merilo za hranilne vloge 4u/o, f) obrestno merilo za posojila 5°/0, g) začasna brezobrestnost opravilnih deležev, h) zastran odškodnine za trud knjigovodje in blagajničarja ukrepal bode občni zbor po sklepu prvega poslovnega leta.
Graško tržno poročilo od 24. do 28. septembra 1899. Govedina. 50 kil živa teža gld. 14 25 do 15-50; teletina 58—72 kr.; svinjetina 64—90 kr.; Špeh sveži 64—70 kr.; povojem 64—70 kr.; surovo maslo gld. —'80 do 1-40; goveje maslo gld. 1-— do 1-20; žmavec 60—70 kr. za 1 kilo.
Sejm za seno in slamo od 11. do 16. soptembra 1899. Na 73 vozeh bilo je 658 meterskih centov sena in na 31 vozeh 247 meterskih centov razne slame. Bil je bolje obiskan kakor pretečeni teden. Seno, sladko gld. 2-35 do gld. 3'—, kislo gld. 2-30 do gld. 2-90.
Ržena slama gld. 1-60 do gld. 1-80, pšenična slama gld. 150 do gld. T80, prosena slama gld. 1-10 do gld. —•—.
Živinski sejm bil je dne 21. in 22. septembra 1899. Prignali so 377 volov, 151 bikov. 389 krav, 157 živih, 679 zaklanih telgt, 1941 svinj, 15 glav drobnice, —konj.
Prodali so na Spodnje Avstrijsko: 47bikov, 24 krav, — telet; v gorenji Štajer: 49 volov, 7 bikov, 23 krav, 1 teleta; na Predarlsko: 22 volov, 21 bikov, 29 krav, 20 telet; na Nemško: —volov, — bikov,
—	krav; na Švicarsko: 17 volov, —bikov, -telet; na Solnograško: - volov, - bikov,
—	krave, — telet; na Ogersko: — volov.
Tržne cene na Štajerskem, drugod v Avstriji in na Ogerskein.
M e s t o
Pšenica	ti	Ječmen	Oves	Koruza	Proso	— Ajda Bob	Seno Slama za posteljo		Slama za naštel Slama za klajo	Slama sploh
za 10 0 kil										
g. : kr. g. jkr.,1 g. kr.			g. | kr.	g. | kr.	g. kr. g. j kr. g. kr. g. J kr.			g. |kr. g. |kr. g. kr. g. kr.		
Celje . Ormož . Gradec . Ljubno . Maribor Ptuj . . Gmunden Celovec Ljubljana Line . . Budapest Praga . Salcburg Vels . . Dunaj .
6,60 0 75'
9:23! 7 —
8	50 6
9	70 7[65! 8150,1 ti 50 860, “ 8—!
9!80'
8 75
10 —
8 80,
8	35'
9	-I 9 20 9 15 8 86
75 75 50 50 85 — 05 8
7 05 — 7:10 7 20
8j— 8 23,
7	— 6 50
8	15 6 60j
—	6 50' 401 6 10
6
—	7
—	6.22 50" 7;—1 10 6'— — 5!50j 40 6! 10, —: 7,05 25 6 25
I----5 76
i1
r
6 50 6 50 6 50 61
G 90 6 20 6j—
5,12
620
5 44
5	-6—!
6	60
10 - 10—‘
7j70 9-6 50 7 i 50|
2	40 1 50
3	—1 2 20
2 50
1	75
2	20
2 2 30 2 40
20-----
8o!
30'
50

Senjmi na Štajerskem.
Brez zvezdice so navedeni letni senjmi za blago, z eno zvezdico (*) so živinski senjmi, z dvema zvezdicama (**) senjmi za blago in živino.
Dne 26. oktobra: Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec*.
Dne 28. oktobra: sv. Jurij** v celjskem okraju; Poljčane (senjem s šče-tinovei) v mariborskem okraju; Slovenska Bistrica**; Brežice (svinjski senjem); sv. Tomaž** v ormožkem okraju; Cmu-rek**; Muta** v inarenberčkem okraju.
Dne 30. oktobra: Koprivnica** v kozjanskem okraju.
Dne 2. novembra: Vitanje** v konjiškem okraju ; Lučane (senjem z drobnico) v atvežkem okraju; sv. Vid ob Vo-gavi** v lipniškem okraju; Ptuj**; Breg pri Ptuju (svinjski senjem); Gradec ^Senjem z govedi in konji;; Straden** v cmu-reškem okraju ; Podčetrtek** v kozjanskem okraju; Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okraju.
Dne 3. novembra: Spodnja Pol= skava (svinjski senjem) v slov. bistriškem okraju; Pišeče** v brežiškem okraju.
Dne 4. novembra: Poljčane (senjem s ščetinovci) v mariborskem okraju; Brežice (svinjski senjem).
Dne 5. novembra: Kloch v radgonskem okraju.
Dne 6. novembra: št. Janž** v arvežkem okraju; sv. Lenart, Sl. G.**; Selnica** v mariborskem okraju: Nova cerkev** v celjskem okraju; Ponikva** v šmarskem okraju pri J.; Lemberg** v šmarskem okraju pri J.; Rečica** v gor-njegraškem okraju; št. Vid pri Ptuju; Brežice**; Maribor levi Dravski breg (senjem z govedi in konji).
Dne 7. novembra: Radgona*.
Dne 8. novembra: Imeno (senjem s ščetinovci) v kozjanskem okraju.
Dne 9. novembra: Breg pri Ptuju (svinjski šenjem); Gradec (senjem z govedi).
Dne 10. no vem br a: sv. Martin pri Vurbergu** v mariborskem okraju.
Založila Staj. kmetijska družba. — Tiska rLeykam“ v Gradci.