1 2 Slovenska zveza na Švedskem Slovensko GLASILO Slovenska BLADET POLETJE/SOMMAR ISSN-2000-2173 Št./Nr 71 Letnik/Ĺrgĺng 19 Slovenska riksförbundet i Sverige Slovensko GLASILO / Slovenska BLADET Junij 2020, Št./Nr 71, Letnik/Ĺrgĺng 19 Izdajatelj/Utgivare: Slovenska zveza na Švedskem / Slovenska riksförbundet i Sverige, PG:72 18 77-9 Financna podpora: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu; Clanarina SZ Slovensko GLASILO (2002) izhaja 4x letno v 580 izvodih Naslovnica/omslag: Branko Mohoric (slovenske cebele) Zadnja stran/ sista sidan: Zvonko Podvinski Za vsebino objavljenjih clankov so odgovorni avtorji. Pisma društev, ki niso clani Slovenske zveze, in oglase posameznikov objavljamo le, ce je v glasilu dovolj prostora. VSEBINA - INNEHĹLL UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD_______________________________________3 PREDSEDNIK IMA BESEDO__________________________________________________5 SLOVENSKI DOM GÖTEBORG.......................................................................7 SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING.....................................11 ORFEUM - LANDSKRONA ...........................................................................14 PLANIKA - MALMÖ.....................................................................................16 SKM............................................................................................................20 NEKAJ ZA OTROKE - NĹGOT FÖR VĹRA MINSTA____________________________24 RECEPTI - RECEPT ________________________________________________________30 PISMA BRALCEV___________________________________________________________34 SMEH JE POL ZDRAVJA - __________________________________________________36 ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET_____________________________________36 Glavni in odgovorni urednici/ huvudredaktörer: Danni Strazar, Suzana Macuh Oblikovalka & slov. lektura / Teknisk redaktör: Danni Strazar Naslovi & lektura šved. besedil / Adresshantering: Suzana Macuh Castna clanica uredništva/hedersmedlem: Augustina Budja Bencek Naslov uredništva / Redaktionsadress: Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145 731 23 Köping E-naslov/E-post: slovenskoglasilo@gmail.com Svoje prispevke pošljite na zgornji naslov do 1. septembra 2020! Skicka era bidrag till Slovenska BLADET senast den 1 september 2020, adressen ovan! UVODNA BESEDA - INLEDNINGSORD Lepo pozdravljeni! Ko sem razmišljala, kaj napisati v uvodniku, mi je seveda na misel prišlo veliko stvari, a ne želim pisati zgolj o koronavirusu, ki je pretresel naš vsakdanjik. Nekaj besed pa mu moram vseeno nameniti. Nedvomno nas je tale pomlad milo receno presenetila, prebivalcem po skorajda vsej Evropi in po svetu je prinesla stroge karantenske ukrepe, Švedi pa so se od­locili za milejši pristop. Celostne analize o uspešnosti ali neuspešnosti strategije oziroma strategij se bodo izvajale pozneje, žal so številke umrlih (in okuženih) pri nas na Švedskem cisto previsoke, vendar se je tudi tukaj v zadnjem tednu malo premaknilo vsaj glede širše­ga testiranja in sledenja okužbam. Lahko bi torej še pisala o vseh negativnih posledicah izbruha pandemije, lokalno in glo­balno, saj je razumljivo, da si pred njimi nihce ne zatiska oci. Ampak ker sama delujem v kulturi (kot prevajalka in uciteljica kitare), bi rada poudarila tudi nekaj drobnih pozitivnih stvari, ki nam jih je na tem podrocju prineslo to obdobje. Sama sem v tem casu imela razlicna izjemna srecanja z ucitelji po metodi Suzuki iz vsega sveta, ucila slovenšcino po Zoomu otroke v Malmöju, do katerih se nisem mogla pripeljati, imela ure kitare s svojimi ucenci, ko smo nekaj casa izvajali pouk na daljavo, ustanovilo se je ogromno FB skupin, ki so povezale nas, ucitelje in glasbenike. YouTube se je razcvetel v poplavi skupnih sodelovanj glasbenikov iz razlicnih delov sveta. In to je tisto, kar prinaša upanje, da se znamo tudi povezovati, ko je treba. Pri tem izbruhu se nisem mogla upreti neki drugi misli: to je zgolj virus, ki nas je res prisilil, da smo morali omejiti druženje s svojimi prijatelji, znanci in sorodniki. Imeli pa smo hra­no, udobje svojih domov in drug drugega. Glede na položaj v svetu, kjer se politiki igrajo bogove in se mi zdi, da komaj cakajo, da bi lahko šli v vojno drug z drugim, je torej virus vseeno zgolj virus. Ki bo minil, ki ga lahko omejimo in ki je, konec koncev, vplival zgolj na naše druženje. Seveda se zavedam, da bo za seboj potegnil še marsikaj drugega, delovna mesta se zapirajo in posledice te epidemije se bodo še dolgo cutile. Vesela pa sem, da so se vsi tisti, ki jih poznam, uspešno izognili koronavirusu ali pa ozdraveli (žal ni bilo tako za številne druge). Želim vam lepo poletje, bodite cim vec na svežem zraku in naj vam bo vreme naklonjeno, kjer koli že boste. Predvsem pa: imejte se radi, tudi ce se ne družite »v živo«. Ob tem lahko recem še to: kakšna sreca, da živimo v casu, ko nas vsaj sodobna tehnika lahko poveže drugace, kot bi nas pred desetletji. //Danni Kära läsare! När jag satt och funderade pĺ vad jag skulle skriva i inledningsorden, kom jag att tänka pĺ flera saker men jag vill inte skriva enbart om Covid-19 som rubbat vĺr vardag helt och hĺllet, men jag känner att jag mĺste fĺ nämna nĺgot om det. Milt sagt, sĺ har denna vĺr överraskat oss rejält. Invĺnare i nästan hela Europa har tagit vid strikta restriktioner och karantän, i Sverige har man tagit till nĺgot mildare tillvägagĺngssätt. Hurvida det var rätt val eller inte ĺterstĺr att se, tyvärr är antalet avlidna och smittade här i Sverige för högt, men under senaste veckan har antalet utförda tester ökat och man kan härröra smittan. Jag skulle kunna fortsätta skriva om alla negativa konsekvenser pandemin orsakat, bĺde lokalt och globalt, det är tämligen självklart att ingen kan gömma huvudet i sanden för vad som pĺgĺr. Eftersom jag själv verkar inom kultursektorn (som översättare och gitarrlärare) vill jag fĺ betona nĺgra smĺ men ändĺ positiva saker som ändĺ kommit upp till ytan i dessa tider. Själv har jag under denna tid upplevt exceptionella möten med lärare i Suzuki-metoden frĺn hela världen, lärt ut slovenska till barnen i Malmö via Zoom (eftersom jag inte kunde närvara fysiskt) haft gitarrlektioner med mina elever pĺ distans, det har skapats otroligt mĺnga Facebookgrupper som enat oss lärare och musiker. Pĺ Youtube kanalen har blo­mmat upp mĺnga resultat av samarbeten mellan musiker frĺn hela världen och det är det som ger oss hopp, att vi kan förenas när det behövs. Under detta utbrott har jag inte motstĺ att fĺ komma in pĺ andra tankar: att detta är enbart är ett virus som fĺtt oss att begränsa vĺrt umgänge med släkt, vänner och bekan­ta. Vi har däremot haft mat, tak över huvudet och varandra. Med tanke pĺ läget i värl­den, där politiker beter sig som gudar känns det som att de bara gĺr och väntar pĺ att fĺ starta uppror mot varann, är alltsĺ viruset ändĺ bara ett virus. Ett virus som kommer att försvinna, som vi kan begränsa och som summa summarum pĺverkat enbart vĺrt umgän­ge. Självklart är jag medveten om att det kommer att leda till mycket mer, arbetstillfällen som blir färre och vi kommer att under en lĺng tid framöver känna av konsekvenserna frĺn denna pandemi. Jag är dock glad att alla jag känner har lyckats undvika eller blivit friska frĺn Coronaviruset (tyvärr har inte alla haft den turen) Jag önskar er en fin sommar, vistas sĺ mycket som möjligt i den friska luften och jag hoppas att ni kommer att ha vädret pĺ er sida, var ni än kommer att befinna er. Framförallt: var mĺna om varandra även om ni inte kan ses »pĺ riktigt«. Och: vilken tur att vi lever i en digi­talt utvecklad värld som kan förena oss pĺ ett annat sätt än det som var möjligt förr i tiden. //Danni PREDSEDNIK IMA BESEDO Junij 2020 Spoštljivo vas najprej vse skupaj prisrcno pozdravljam v imenu Slovenske zveze. Znašli smo se v obdobju, na katero ne znamo podati pravega odgovora in se še vedno marsikdo spra­šuje, zakaj je prišlo do tega! Zakaj ne moremo imeti normalnega življenja, torej takšnega, kot smo bili navajeni. Svet je utihnil. Situacija, v kateri smo se znašli, nas je pošteno vrgla iz vsakdanjega ritma in nas soocila s seboj. Brez dvoma so pred nami številni izzivi in tudi nove priložnosti za marsikaj, in lahko jih z veliko mero optimizma in osredotocenosti pre­živimo brez prevelikih custvenih naporov. Številni se v trenutni situaciji pocutijo malodušni, osamljeni in zamišljeni, ob vsem tem pa ne smemo pozabiti, da vcasih nenehno spremljanje družbenih medijev in novic o korona­virusu napora povzroca še vecji stres. Pomembno je, da si vsaj deloma omejimo dostop do številnih novic. Dovolj je, ce enkrat ali dvakrat dnevno preverimo verodostojne novice in se ravnamo po trenutnih priporocilih. Velikokrat poslušamo in beremo o hvaležnosti, v tem primeru pa je to še toliko pomemb­neje. Vzemite si cas in ozavestite vse, kar vam je v tem trenutku dano – dom in najbližji. Cenite to, kar imate, in se ne izgubljajte v iskanju tistega, cesar ta trenutek ne morete imeti. Dejstvo je, da je omejitev, kot jo doživljamo zdaj, za marsikoga težko breme. A bolj, ko se bomo osredotocali ne nekaj, kar nam v tem trenutku manjka, bolj bomo temu dajali moc. Zato preusmerite svoje misli v to, kar imate in bodite hvaležni, da ste zdravi in da so zdravi vaši najbližji. Želim dodati še nekaj besed glede delovanja Slovenske zveze in društev na Švedskem. Delo v društvih in zvezi vseeno poteka, ceprav brez vecjih srecanj in druženj, ki smo jih bili vsi skupaj vajeni. Za nami so tudi obcni zbori slovenskih društev na Švedskem. V mesecu februarju je bil uspešno izpeljan obcni zbor Slovenske zveze na Švedskem, za kar sem zelo zadovoljen, saj si v tem casu ne bi mogli privošciti izpeljave letne skupšcine. Vstopili smo v poletni cas, ki se ga vsi skupaj veselimo. Tako smo že obcutili vrocino in imeli precej toplo pomlad, ki pa povzroca velike skrbi zaradi suše. Vsi skupaj upamo, da ne bo prišlo do vrocinske katastrofe, saj si želimo prijetno in dokaj normalno toplo poletje. Ob tej priložnosti vam vsem želim veliko lepih trenutkov in užitkov v poletnih dneh, saj se še ne ve, kako bo z druženjem in s potovanji! Spoštovani rojaki, clani Slovenske zveze, pred nami je torej cas pocitka in letnih dopustov. Morda bomo morali vsi preživeti poletje tukaj v deželi, kjer živimo, zato poskrbimo za lepo poletno praznovanje vseh praznikov v krogu svojih najdražjih, brez vecjega druženja. Spomnimo se tudi pomembnega praznika samostojne Slovenije. Za konec pa še to: Naj bo dopust prava sprostitev, užitek in hkrati nabiranje novih moci za naprej. Poskrbite drug za drugega, ostanite zdravi in pazite nase in na druge. Ostanimo, kakršni smo, pomagajmo si in upoštevajmo vse institucije, da se bomo cim prej izkopali iz tega obdobja pandemije, ki nas v tem trenutku spravlja v precej slabo voljo brez pravega optimizma do vsakdanjega življenja. Delo in aktivnosti v Slovenski zvezi Nacrtovano je bilo Binkoštno srecanje vseh rojakov v Vadsteni, ki pa je žal zaradi korona­virusa odpadlo. Praznovanje poletnega solsticija (Midsommar, op. ur.) in slovenskega dneva državnosti si organizirajte vsak po svojih moceh. Naredite si lep dan in pomislite na vse, s katerimi bi lahko bili skupaj. Že to je lepo, da bomo imeli drug drugega v mislih. V maju smo imeli sestanek upravnega odbora zveze preko Messengerja in vsi clani UO SZ smo bili enotni, da naj se vseslovensko srecanje, ki je obenem 50. obletnica društva Köping, prestavi na naslednje leto. Kar zaboli me pri srcu, ko to pišem, kajti res ne bo nobenega druženja in srecanja slovenskih rojakov na Švedskem. A kaj hocemo, skrb za življenja ljudi in njihovo zdravje je vedno na prvem mestu, tako da je treba stvar jemati resno. Preprican sem, da bomo s skupnimi mocmi preživeli tudi to obdobje pandemije s koronavirusom in bomo potem toliko bolj veseli ob vsakem nadaljnjem srecanju. Alojz Macuh Predsednik SZ/ Ordförande Slovenska riksförbundet e-naslov: slovenska.riksforbundet@gmail.com SLOVENSKI DOM GÖTEBORG Novice iz Göteborga Pred leti je izbruhnila ebola v Afriki in veliko ljudi je umrlo. Zašcitne obleke zdravnikov in medicinskih sester so gotovo pomagale, da se bolezen ni prevec razširila. Umrle so kar takoj pokopali v skupne grobove. Omenjena bolezen sploh ni prišla v Evropo ali Ameriko. Ko so se pojavili znaki nove epidemije s Covid-19 (koronavirusom) na Kitajskem, smo bili v Evropi prepricani, da bo tokrat enako. Toda že dober mesec pozneje je vsa Evropa in tudi ZDA vedela, da ljudje obolevajo in množicno umirajo. Politiki na Kitajskem so bili opozor­jeni od zdravnikov (ki pa so jih utišali), vendar niso zaprli meja, zato so ljudje (turisti in tisti na poslovnih potovanjih) še naprej potovali po svetu in tako razširili bolezen. Številke okuženih in umrlih po svetu kažejo, da se bolezen širi med starimi in mladimi, najvec seveda po domovih ostarelih. Tudi zdravniki v Italiji se niso mogli ubraniti koronavi­rusa. Vsi, ki smo starejši od 70 let, naj bi bili v karanteni, se držali doma, ce pa smo zdravi in smo zunaj, naj bi držali razdaljo, prav tako naj se ne bi objemali in rokovali. Zaradi vsega tega so odpovedani koncerti, športni dogodki, polet tega so se univerze in gimnazije zaprle in prešle na pouk na daljavo. Šolarji se ucijo od doma preko racunalnikov. Res je koronavirus vse obrnil na glavo, podjetja so zaprla vrata. Že samo Volvo je v Göte­borgu dal na cakanje vec kot 40.000 delavcev. Pocasi se odpirajo vrata podjetij in država jih financno podpira. Restavracije životarijo, ne smejo namrec imeti prevec gostov in pred­vsem gostje ne smejo sedeti pretesno skupaj. Meje so zaprte in letališca prav tako. Upam, da se bo pocasi vse izboljšalo, kot je bilo pred korono, pa ne bo nikoli vec. Ko smo v Slovenskem domu imeli obcni zbor, smo v Upravni odbor dobili novo clanico Katarino, ki je predlagala, da bi za pusta pekli krofe v dvorani Astridsalen. In res smo se zbrali, prijetno je bilo, vsega je bilo dovolj: smeha in resnosti, ko smo pekli krofe in flancate. Kasneje so se nam pridružili še preostali clani in skupaj smo zapeli, popili kavo in še zaple­sali. Jože je s seboj prinesel harmoniko in nam je polepšal popoldne. Nacrtovali smo tudi barvanje velikonocnih pirhov in Katarina bi nam pokazala, kako ona pece orehovo potico, ki je vedno okusna in lepa. Vse to je padlo v vodo, saj se nismo smeli družiti. Katarina se tudi zelo dobra spozna na sodobne telefone in ker smo nekateri res potrebni pomoci, da bi izboljšali ravnanje z njimi, smo nacrtovali srecanje v ta namen, a je tudi to odpadlo. Maša v cerkvi je bila samo z župnikom Zvonetom, drugi smo jo spremljali po spletu ali pa molili doma. Tudi Vadstene in letošnjega romanja tja ni bilo. Koronavirus nas je prikrajšal za veliko stvari. Dopustov ni mogoce nacrtovati, saj ne vemo, kdaj bodo odprli meje in bodo avtobusi zaceli voziti. Tudi tisti upokojenci, ki obicajno že spomladi odidejo v Slovenijo, so letos vsi ostali tukaj. Naši slavljenci Junij: Darinka Zupancic, 70 let Zdravko Pertot, 75 let Vlado Medica, 75 let Majda Mlinaric, 70 let Marija Košak, 80 let Julij: Jožef Kregulj, 85 let Boris Rebec, 75 let Lenika Jablanovec, 85 let Avgust: Angela Bohnec, 80 let Ker danes praznujete rojstni dan, naj sreca k vam se poda, naj izpolnijo se vse želje vašega srca in v srcu prijateljstvo živi ljubezen pa naj bo vodnik vseh poti. Naše lepe želje za vaš praznik. Prihoda pomladi ni ustavil nihce in spomladansko cvetje krasi naše vrtove, drevesa so pos­tala zelena, le veter noce in noce nehati pihati. Tudi v maju je lahko aprilsko vreme s toco in dežjem. Upamo na malo vec toplote, saj se je delo na vrtu že zacelo. Mogoce sem prevec pisala o koronavirusu, vendar je to del našega trenutnega življenja. Želim vam, da se vam virus izogne. Pazite nase in upajmo na boljše case. Za Slovenski dom zapisala Marija Kolar Opomba uredništva: ker smo imeli dovolj prostora, izjemoma v tej številki objavljamo vec fotografij na društvo. SLOVENSKO DRUŠTVO SIMON GREGORCIC KÖPING Vedno so lepi in nepozabni obcutki iz leta v leto, še posebej pa je prijetno pri srcu, ko na­crtujemo skupno druženje za binkoštni praznik. Vsako leto imamo priprave na romanje, da skupaj preživimo ta lep binkoštni praznik. Praznicno dogajanje v Vadsteni je do zdaj vedno bilo zares prijetno in sprošceno. Vadstena je zelo lep kraj in seveda tudi pomemben za romarje, še bolj pa za clane društva Simon Gregorcic Köping, ker smo res ponosni romarji na ta binkoštni praznik. Mnogo od nas romarjev si želi še vrsto let takšnih srecanj za binkoštne praznicne dni. Letošnje romanje je zaradi koronavirusa odpadlo in seveda nam bo to srecanje letos manj­kalo. Vendar pa je razumljivo, da se vsi držimo navodil, ki jih od pristojnih organov preje­mamo iz dneva v dan. Optimisticno glejmo naprej, da se bo prihodnost razvila cim boljše. Spoštovani, spremembe so hitre in nepozabne, trenutnega obdobja, v katerem smo, za­gotovo ne bomo pozabili. Mnogo je ljudi, ki se radi srecujejo drug z drugim in si kakor koli pomagajo, in vse to sedaj sameva, dnevi so nekako dolgocasni in pusti, obenem pa tudi cedalje bolj skrb vzbujajoci, kako se bo vse to koncalo. Vedno bolj se vsi skupaj sprašuje­mo, kdaj se bo vrnil tisti cas, ki smo ga bili navajeni. Odgovori so seveda razlicni, pa vendar vsi skupaj in vsak posebej poskrbimo, da cim hitreje prebrodimo ta cas in da zaživimo tako, kot smo navajeni. Kot predsednik društva želim vsem obilo zdravja in potrpljenja, predvsem pa, da ohranimo stike preko mobilnih aplika­cij, kolikor se le da. Želim si, da te navade in stike obdržimo še dolga leta. OBVESTILO VSEM CLANOM DRUŠTVA IN VSEM ROJAKOM Spoštovani clani društva »Simon Gregorcic Köping in vsi rojaki! V letošnjem letu, natancneje 3. oktobra, je bilo nacrtovano vseslovensko srecanje vseh rojakov na Švedskem, hkrati z okroglo 50. obletnico delovanja društva Köping, ki pa zaradi pandemije (koronavirusa) odpade. Vse skupaj bo prestavljeno na naslednje leto, tudi tak­rat v mesecu oktobru (2021). Gre za dolgorocno nacrtovanje in priprave, zato smo se morali že zdaj odlociti, da naredi­mo ta korak, saj je zdravje na prvem mestu in na nas je, da naredimo, kot od nas zahtevajo pristojne institucije. Hvala za razumevanje in že zdaj vabljeni, da nacrtujete udeležbo na tem jubilejnem srecanju naslednje leto. Cestitke clanom društva Cestitke vsem, ki ste v tem spomladanskem casu slavili rojstne dneve. Danes je tvoj dan, zato pozabi na vse, kar slabega je bilo, in vse, kar nikoli vec tako ne bo! Na svetu mnogo je stvari, ki si jih želiš, in je mnogo stvari, ki si jih zapomniš, so skromne besede, ki pomenijo veliko, in so prijateljstva, ki obstajajo. Samo enkrat v življenju se okro­gla obletnica slavi, dragi slavljenci, med njimi ste tudi vi. Dokler imamo spomine, obstaja preteklost, dokler imamo upanje, nas caka prihodnost, dokler imamo dobre prijatelje, je lepa sedanjost. Vse najboljše vsem za rojstni dan, veliko svec na torti letos nam gori, enkrat ali dvakrat pihneš, pa ugasneš jih. Še dolgih, zdravih, srecnih, veselih in zadovoljnih let si za naprej naberi, to želi vam vsak od nas. Z iskrenimi željami od vseh clanov in prijateljev društva ”Simon Gregorcic” Mĺnga gratulationer pĺ er födelsedag! Jag vet att det varit tufft för mĺnga av er under den senaste tiden men jag hoppas att tiden vi har framför oss ger dig den lycka du förtjänar. Grattis till er alla i föreningen som fyller ĺr, jag önskar er allt väl pĺ födelsedagen! Alojz Macuh Predsednik društva Simon Gregorcic Ordförande Slovenska föreningen Köping ORFEUM - LANDSKRONA SPD ORFEUM Prišla je pomlad in kar nekajkrat sem pomislila, kako dobro je, da smo letos že izvedli koncert ob 8. februarju tik pred izbruhom pandemije. Tako smo vseeno naredili nekaj na podrocju kulturnega delovanja, saj smo zdaj nekoliko omejeni z nacrtovanji. Ce bo vse po sreci, se vseeno jeseni obeta kar nekaj stvari v Stockholmu in tudi na jugu Švedske. V Stockholmu, kjer pouk izvajam preko Orfeuma, sem konec marca odpovedala srecanja z najmlajšimi, saj je bilo na zacetku precej negotovo. Ker aprila tako ali tako nismo nacrtova­li srecanj in ker se mi je zdelo, da se je stanje nekako umirilo, oz. ker sem pac v glasbeni še vedno poucevala na licu mesta, sem se odlocila, da tudi v Stockholmu nadaljujemo. Maja smo se dobili dvakrat, naprej pa znova jeseni. Prijazno vabljeni že zdaj. Kar se tice delovanja v zadnjih mesecih, so se zaradi pandemije Covid-19 dejansko samo ustavila moja potovanja v Malmö, kjer v slovenskem društvu Planika izvajam slovenšci­no, ki jo obiskujejo otroci clanov Planike in tudi Orfeuma. Pouk slovenšcine v Malmöju financno podpira tudi Slovenska zveza, društvo Planika pa zagotavlja prostore in skrbi za formalnosti. Vesela sem, da lepo sodelujemo. Vendar izbruh pandemije ni ustavil našega dela in sem že takoj po odpovedi pouka sredi marca vzpostavila poucevanje po Zoomu. S spletnim poucevanjem imam sicer že kar nekaj izkušenj od prej (individualni pouk), zato je bilo zanimivo, ko se nas je zbralo vec na kupu. Tako smo se vsakih 14 dni srecali z najmlajšimi, s skupino otrok iz 3. generacije in tudi s skupino, kjer so novi priseljenci. NA SLIKI: mlajša in starejša skupina otrok Ob tej priložnosti moram še posebej pohvaliti najstarejše ucence (vsi tretja generacija) iz društva Planika v Malmöju, ki so mi ob konca maja, ko sem rekla, da ce želijo, imamo pouk lahko zadnjic, rekli, da ne, bi še kar imeli, ker je super imeti slovenšcino takole. Savannah, Hannah, Frida, pa tudi Anna in Alexander: res ste enkratni ucenci! Vsem našim clanom Orfeuma in vsem bralcem želimo lepo poletje! /Danni Stražar Martina, udeleženka slovenskih uric v Stockholmu, vam pošilja pozdrave pred poletjem. PLANIKA - MALMÖ SKD Planika Malmö – junij 2020 Planika za 2 dni prehitela Covid-19 Da, prav ste prebrali; prehiteli smo ga tako, da smo v soboto, 7. marca 2020, v društvenih prostorih proslavili dan žena. Bilo nas je kakšnih 30, dobro smo jedli in pili, na mestu pa je bil tudi Planikin ansambel JAT, ki je igral na vse pretege, plesali pa so samo trije od 15 parov. Trije od 15? Razlaga je preprosta. Ta vecer so obcinstvo tvorili ljudje, ki niso vec tako okretni, pa se jim je zdelo bolje, da sedijo. Oglejte si fotografije, ki jih je posnel in prispeval predsednik društva Rudi Belec. -------------------------------------------------------------- Pohvaliti moramo upravni odbor Planike, ki je poskrbel za vecerjo in z rožami obdaril ženske. To soboto je bil virus še doma v kitajskem Wuhanu, vec tisoc kilometrov proc, 2 dni pozneje pa že na Švedskem, kjer se je presenetljivo naglo razširil. Ker nic ne kaže, da se bo stanje v kratkem spremenilo, je Planika do nadaljnjega prisiljena preklicati vse že na­javljene prireditve. Tako odpadeta romanje v Vadsteno 30. maja in društveni piknik 13. ju­nija, 2020. Clani so o spremembah že obvešceni. Za drugo polletje ni mogoce z gotovostjo napovedati nicesar, ker je vse odvisno od tega, kako se bo pandemija razvijala. --------------------------------------------------------------------------------- V 82. letu starosti je po hudi bolezni preminil dolgoletni clan Planike Johann Bratuschek, od katerega smo se poslovili 11. maja. Soprogi in sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Jožef Ficko Kronika - Planika Malmö, 1997 do 2014 Nadaljevanje iz prejšnje številke Slovenskega glasila: Tisti cas je Planika zašla v resno materialno in duhovno krizo, ki jo lahko deloma pripišemo spremenjenim razmeram. Mocno so se zmanjšale mestne dotacije, naceti pa so bili tudi odnosi med clani in Upravnim odborom, ki ljudi ni sproti obvešcal o stanju v društvu. Z izvolitvijo v UO sem dobil vpogled v odnose med clani odbora. Ugotovil sem, da so se sicer trudili, vsak po svoje je skušal opraviti, kar mu je bilo naloženo, ni pa bilo nikogar, ki bi usklajeval delo. Dobro se spominjam, da me ni nikoli nihce vprašal, kaj pocnem, nekako samoumevno pa je bilo, da bo ob koncu leta vse v najlepšem redu. Velike težave smo imeli tudi s placevanjem najemnine. Proti koncu leta 1998 smo na enem od sestankov UO sklenili, da je cas za menjavo, ter na obcnem zboru januarja 1999 tudi odstopili. Pogovarjali smo se tudi, ce bi kdo želel delati v novem UO, vendar so vsi razen mene odgovorili z odlocnim ne. Jaz sem se odlocil, da bi sprejel mesto tajnika, vendar le v primeru, da vodstvo društva prevzameta dve ženski. Vsi vemo, da so ženske manj konfliktne kot moški, bolj pa jih poslušajo in upoštevajo tudi clani društva. Obcni zbor januar, 1999; volitve so potekale tocno tako, kot sem si zamislil in na tiho želel. Predsedniški položaj je zasedla Ivanka Franseus, podpredsednica je postala Marjeta Pa­gon, tajnik Jožef Ficko, blagajnik Jože Kenic in clan Jože Bergoc. Ivanka in Marjeta sta bili v društvu aktivni, vendar na položaju cisto sveži. Kenic je bil blagajnik že poprej, Bergoc je bil že predsednik in še kaj, ter jaz, zadnji dve leti tajnik. Na prvem sestanku smo se dodobra seznanili in sprejeli prve odlocitve, predvsem kar se tice reda na sestankih in skupšcinah. Dogovorili smo se tudi, da bomo trdo delali in poskusili z vsemi sredstvi društvo spraviti na zeleno vejo. To je pomenilo, da bo treba Planiki nameniti vec casa in si zagotoviti podporo naših par­tnerjev, s katerimi smo bili poroceni, ali skupaj živeli. To je uspelo vsem, le meni ne. Moja takratna soproga je menila, da bi cas lahko bolj koristno porabil za kakšno drugo delo, ne pa za Planiko in ucenje. Ravno takrat sem namrec opravljal racunalniški tecaj, na katerega me je delodajalec poslal vsakic, ko smo menjali programe. Ivankin soprog Franc in Marjetin Andrej, dobra rokodelca, sta bila aktivna in tudi prepe­vala v pevskem zboru ter pomagala, kadar je bilo treba. Kenic in Bergoc sta imela za par­tnerici Švedinje, ki sta pridno obiskovali društvo ter tu in tam kaj postorili. Bergoceva Essie se je celo naucila nekaj slovenskih besed in pesmi. Jaz sem vedno veliko bral in ce je bilo le mogoce hodil v opero in na koncerte klasicne glasbe. Vse to je moja soproga globoko prezirala, zato sva se sporazumno in brez vecjih pretresov razšla. Kenica in Bergoca sem precej dobro poznal, Ivanko in Marjeto pa malo manj. Vedel sem, da delata v zdravstvu, po nekaj srecanjih in razgovorih pa sem zacel verjeti, da nam bo uspelo, kar smo si zadali. Njun kultivirani, umirjeni govor je bil tako rekoc jamstvo, da ne bo prišlo do konfliktov. Spomnim se, ko je prišel v Planiko na razgovore takratni predsednik Slovenske zveze Ciril Stopar. Naši dve dami sta ga dobesedno ocarali. Od tega dne smo s Slov. zvezo tesno sodelovali. Ustanovili smo tudi razlicne tecaje: tecaj kuhanja, angleškega in italijanskega jezika, jih pri­javili na ABF in na racun tega dobili letno od 15 do 20 tisoc kron. Najmanj toliko smo dobili tudi od Slov. zveze, ker smo tako rekoc podvojili število clanov. Materialni položaj se je v prvih treh letih obcutno popravil, za kar se moramo zahvaliti tudi vodjem krožkov; Marjeti Pagon, Mariji Šculac, in dirigentu Johannesu Likarju. Nadaljevanje naslednjic. Jožef Ficko SKM Pred, med in po koronavirusu na Švedskem Stanje na Švedskem 5. junija 2020 Potrjeni primeri: 42.939 Ozdraveli:4.971 Smrti: 4.639 Švedska kot razvita država, vsaj takšna je bila do nedavnega in je verjetno to tudi sedaj, je v primeru koronavirusa izbrala svojo pot, pot credne prekuženosti. V medijih je precej vidno vlogo zagovornika takšnega pristopa odigral državni epidemiolog Anders Tegnell. Sicer pa je poleg njega še kdo, ki nosi del odgovornosti za napacne odlocitve. V glavnem so se naši rojaki, predvsem prva generacija, samoizolirali, torej odšli v domaco karanteno. Hvabogu vsem, ki imajo otroke, da so jih pomagali oskrbovati z vsem potreb­nim za življenje. Seveda je bilo številne v srcu vseeno strah, da se ne bi okužili, saj gre v veliko primerih za ljudi, ki spadajo v rizicno skupino. Kot narodni dušni pastir sem vesel, da smo s tem ali onim ohranjali stike preko telefona. Še bolj sem pa vesel, ker so se rojaki med seboj klicali in tako pokazali tisto skrbno ljubezen in pozornost drug do drugega. Sam sem kot duhovnik skrbel za redno maševanje, v glavnem zjutraj ob 8. uri, ko so bili pri sveti maši le po dva ali trije ljudje. Seveda sem maševal na potrebni razdalji in ljudi tudi povabil k prejemu sv. obhajila na roke, kar so v glavnem upoštevali in skušali razumeti. Ko me je sobrat David Taljat iz Švice v zavzetem pogovoru pregovoril k temu koraku, sem se tudi sam opogumil maševati v ŽIVO preko Facebooka ob nedeljah zgodaj zjutraj, da ni­sem bil komu napoti oz. da sem imel popolni mir. Tako sem v casu velikonocnih praznikov celo dvakrat pripravil v spomin na pokojnega nadškofa Alojza Urana njegove solo pesmi in seveda v mesecu maju tudi Marijine pesmi, da bi se tako zahvalil med drugim tudi za njegov dvojni obisk na Švedskem. Zadnji njegov obisk je bil leta 2011, ko je na binkoštnem vseslovenskem romanju v Vadsteno k Sv. Brigiti Švedski birmal pet mladih fantov in deklet iz Göteborga. Cudoviti spomini, ki klicejo k eni sami hvaležnosti, saj sva se z g. nadškofom potem srecevala bolj ali manj vsako leto poleti v Šentvidu nad Ljubljano, ali pa na Sv. Vi­šarjah. Zadnja sv. maša po spletu je bila na same Binkošti. Ko sem se v petek, 13. marca, vrnil s pomladanske pastoralne konference iz Münchna, sem potem še zadnjic maševal v Jönköpingu in v Göteborgu. Potem pa sem tudi sam ostajal doma. Seveda je cas moje »karantene« mineval pestro, a vendar bolj umirjeno. Vesel sem vseh tistih lepih sprehodov predvsem pozno popoldan, kateri so se bolj ali manj koncali s soncnim zahodom, ki sem ga podelil s prijatelji na Facebooku. Kmalu po vrnitvi nazaj na Švedsko me je cakal »naporen« pogreb v krogu mlajše družine, ki je v cetrtem mesecu nosecnosti izgubila svoje malo bitjece. Hvaležen sem staršema in sestrici tega deteta, ki so tako lepo pripravili zadnje slovo. Oditi v takšnem primeru na teren k ljudem ni lahko. Kaj reci, kaj spregovoriti srcem, ki so neizmerno žalostna in trpijo ob takšni življenjski preizkušnji? Hvala trem mamam Ireni, Suzani in še eni Suzani, ki so mi pomagale, prvi dve s pricevanjem, tretja pa s prevodom pricevanj in pogrebnega nagovora v odlicno švedšcino. Samo zadnje slovo je bilo zelo ganljivo in je nagovorilo ter potolažilo starše in sestrico z upanjem v svetlejšo prihodnost. V slabih treh mesecih sem obiskal starejšo rojakinjo in ji odnesel sv. obhajilo, na žalost pa nisem mogel do drugih dveh rojakov, ki sta v domu za ostarele. Prav domovi za ostarele so »placali« najvecji davek smrtnosti zaradi koronavirusa. Letos nam ga je koronavirus »pokronal«, saj je zaradi njega odpadlo binkoštno romanje in vseslovensko srecanje v Vadsteni. 45 polnih let so se zbirali rojaki z vse Švedske pri sveti Brigiti Švedski. In da ne bi bila romanja povsem prekinjena, sem na binkoštno soboto sam zjutraj maševal v Göteborgu, potem pa sem se kot romar podal v Vadsteno, kamor sem prispel zgodaj popoldne in se tam zadržal kar nekaj uric. Romanje v Vadsteno sem seveda zacel pri slovenski lipi, kjer sem v živo nagovoril rojake preko Facebooka, kar je bilo zelo lepo sprejeto in so me ljudje pohvalili za domiselnost glede samega obiska v Vadsteni. Pri sveti Brigiti Švedski sem se v molitvi spomnil vseh živih in rajnih romarjev, vseh gostov iz Slovenije, Švice, Nemcije in od drugod, kakor tudi vseh, ki so vodili slovesno bogoslužje, sodelovali z branjem, ministrirali, vseh predstavnikov naše države Slovenije, naj bodo to ministri oziroma veleposlaniki in njihovi sodelavci na veleposlaništvu. Posebej sem se spomnil tudi clanic in clanov Misijskega pastoralnega sveta, pa tudi vseh pomocnic in pomocnikov pri strežbi v dvorani in pri organiziranju tombole. In seveda tudi vseh birmank in birmancev, kršcencev ter prvoobhajancev, organistov, zborovodij in vseh, ki so v vseh preteklih letih poskrbeli za slovensko vzdušje na romanju za Binkošti v Vadste­no. Hvaležnost za slovensko bandero, na eni strani brezjanska Marija, Kraljica Slovencev ter bl. Anton Martin Slomšek na drugi strani, vse to je izraz dobrotnikom tega bandera in zahvala Vladu Pecniku, ki je skupaj z Janezom Stražarjem poskrbel za okovje s palicami vred. Tu moram omeniti tudi dobrotnike slovenske lipe, ki smo jo posadili leta 1998, leto pred srebrnim jubilejem romanj v Vadsteno leta 1999. Hvala Roži in Vinku Tomažic za vso zavzetost in pomoc, da raste lipa na vrtu pred gotsko cerkvijo, ter pastorju Kjellu Karlsso­nu, ki se je zelo zavzel za posaditev lipe. V casu koronavirusa sem bil vesel tudi nekaterih obiskov mlajših družin, kakor je bila želja in kolikor sem bil kot duhovnik v pomoc, celo tudi s sv. mašo v družinskem krogu. Bogu hvala za vse te darove, za ves blagoslov! Stari pregovor pravi: vsako zlo je za nekaj dobro. Upam, da smo se vsi iz te hude preizkuš­nje kaj koristnega naucili. Cas se je zaustavil in z njim tudi mi. Tisto cloveško je prišlo bolj na površje. Ni najpomembnejše imeti, ampak biti, torej biti dober clovek. Nicesar materi­alnega ne bomo odnesli na oni svet, ampak samo dobra dela. Upam, da smo se vsi skupaj naucili v svojih družinah tudi vec in skupaj moliti. Koliko je ljudem manjkala sv. maša, srecanja po njej, slovenska beseda in pesem, ve vsak zase. Vesel sem vseh izrazov hvaležnosti ljudi ob sv. mašah v maternem jeziku tudi preko interneta in za duhovno obhajilo v teh težkih casih. Ob vseh preizkušnjah s koronavirusom bodimo drug do drugega obzirnejši, drug do drugega bolj pozorni. Predvsem pa sprejmi­mo v vsakdanjo molitev ves naš narod doma in po svetu, posebej tudi v Skandinaviji, kjer živijo mnogi naši rojaki. Sv. Brigita Švedska in blaženi Anton Martin Slomšek, prosita za nas! Vaš hvaležni Zvonko Podvinski NEKAJ ZA OTROKE - NĹGOT FÖR VĹRA MINSTA Ker nam je tokrat zaradi manjšega števila prispevkov društev ostalo nekaj vec prostora, sem se odlocila, da pred poletjem malce bolj razveselim otroke. Gradivo sem dobila od svojih uciteljskih kolegov, ki poucujejo slovenšcino kot dopolnilni pouk v Evropi. ** Rešitev najdeš na zadnjih straneh našega glasila. RECEPTI - RECEPT Švedske mesne kroglice Vir: https://odprtakuhinja.delo.si (clanek je bil objavljen 7. marca 2020 v casopisu Delo/Odprta kuhinja in na spletu) Švedske mesne kroglice (»svenska köttbullar«) je po svetu ponesla Ikea, v Stockholmu pa so najbolj znane tiste, ki jih pripravljajo v restavraciji Meatballs for the People. Poiskali smo še slovenskega kuharskega mojstra Boštjana Pristovnika, ki je po devetih letih dela na Švedskem že kar na »ti« z njimi. Ikona švedske kuhinje, Cajsa Warg – lahko bi ji rekli kar švedska Felicita Kalinšek – je že sredi 18. stoletja v kuharski knjigi omenila mesne kroglice. O tem, kako so postale del skandinavske kulinarike, pa kroži vec razlicnih teorij. Še najbolj razširjena je ta, da so na sever Evrope prišle z Bližnjega vzhoda, iz Turcije ali z Balkanskega polotoka. To nam omeni tudi slovenski kuharski mojster Boštjan Pristovnik, ki živi na Švedskem. Krompir, omaka in brusnice Pa pojdimo v Ikeo, a ne po pohištvo, temvec na oddelek s hrano, ki ima sedež v mestu Malmö na jugu Švedske. Tam nam je Vera Mertes Banchereau pojasnila, da so tradicional­ne švedske mesne kroglice narejene »iz govedine in svinjine – razmerje med njima je lahko razlicno. K mletemu mesu najveckrat dodamo moko, cebulo, jajca, sol, zacimbe in malo vode. Najveckrat jih postrežemo s krompirjem oziroma pire krompirjem, s kremno omako in brusnicno marmelado, ki na krožnik prinese okus po Švedski.« Mesne kroglice so del kulinaricne ponudbe v vseh 436 Ikeinih trgovinah po vsem svetu, zamrznjene boste našli tudi na oddelku z živili, ki je prav tako sestavni del pohištvenih trgovin. Ob njihovi vsesplošni prisotnosti ni cudno, da so nam iz Ikee poslali kar cel niz predlogov, ko smo jih vprašali, kako lahko postrežemo to slavno jed. Pravijo, da jim lahko dodamo pecen krompir, posut s sirom in svežimi zacimbami. Z zelenjavo pripravljene kro­glice bi v Ikei postregli s popeceno cvetaco, pišcancjim bi namenili družbo strocjega fižola in cešnjevih paradižnikov, medtem ko bi ribje kroglice gratinirali in zacinili s koprom. Široka paleta okusov Trgovine švedskega trgovca s pohištvom menda prodajo kar milijardo mesnih kroglic na leto. Veliko manj, a še vedno precej – 11.000 na teden – pa jih za lacno ljudstvo specejo v restavraciji Meatballs for the People, kjer se lahko pohvalijo z neverjetno paleto oku­sov. Kot zanimivost: kroglice naredijo iz govedine, svinjine, teletine, jagnjetine, perutnine, konjskega mesa in divjacine (divje svinje, srne, losa, celo medveda). Imajo še ribje, nareje­ne iz lososa, rakcev, šcuke ali trske, narocite pa lahko tudi takšne brez mesa. V oblegani restavraciji, ki so jo odprli šele leta 2013, nam tudi pojasnijo, da se kak dan pred njihovim lokalom vije 15-metrska vrsta. In dodajajo, da si nihce ni mislil, da bo resta­vracija, morda celo edina na Švedskem, ki je osredotocena zgolj na mesne kroglice, tako hitro postala svetovno znana. »Piše nam vsaj en novinar na mesec, prošnje za izjave se vrstijo iz Japonske, Avstralije in Amerike,« pravi Peder Smith, direktor podjetja Bockhol­mengruppen, katerega del je ta restavracija. Stroj za mesne kroglice Še ta zanimivost: restavracijo Meatballs for the People je zasnoval Mathias Pilblad, ki se je pred nekaj leti s potovanja po Italiji vrnil »z velikim nasmeškom na obrazu, v rokah pa je imel še vecji stroj za izdelovanje mesnih kroglic«. Priznamo, da v našem malem uredništvu za kaj takega še nismo slišali, ampak za poklicne kuhinje prav zares obstajajo avtomati iz nerjavnega jekla, morda še najbolj podobni og­romnim aparatom za mletje kave. V lij namesto kave vsuješ mesno (ali kako drugo) maso in iz stroja se le nekaj trenutkov pozneje prikotalijo popolne kroglice. Kaj je torej skrivnost švedskih mesnih kroglic? V restavraciji Meatballs for the People se­veda zacnejo pri mesu: »Vedno uporabimo drobno mleto meso, ne glede na to, za kakšno vrsto mesa se odlocimo. Ce bo zmleto prevec na grobo, bomo zelo težko naredili lepe majhne kroglice, ki bodo obdržale obliko.« Sol in kosmici Naslednji korak je sol: »Sol dobro premešamo z mesom, ampak nikar ne pacajmo prevec casa.« Potem so tu še ovseni kosmici, kajti ti »poskrbijo za socnost in so v mesnih kroglicah veliko bolj dobrodošli kot drobtine, ki bi jih morda marsikdo uporabil«. Gremo naprej, k cebuli, ki jo »na drobno nasekljamo in popražimo, da postane mehka. Ce jo bomo nasekljali prevec na grobo, bomo težko oblikovali majhne kroglice oziroma bo cebula padala iz njih, zato se pri sekljanju kar lepo potrudimo.« Štedilnik, nato v pecico Smo še kaj pozabili? »Priporocljivo je, ce masa v hladilniku pocaka eno uro. Morda še to: kroglice oblikujemo z mokrimi rokami. In maslo: 80 ali 100 g ga potrebujemo za srednje veliko ponev. Pecemo na srednje mocnem ognju, vmes lahko vzamemo žlico in kroglice polivamo z maslom, ki cvrci v ponvi, saj se morajo mesne kroglice skoraj cvreti, da dobijo karamelizirano in hrustljavo skorjico. Priporocamo, da zacnete peci na štedilniku, potem nadaljujete v pecici,« še nekaj nasvetov za zacetnike nanizajo v restavraciji Meatballs for the People. Kot pravijo, lahko poskusite po tem receptu: na kilogram mlete teletine gre 100 gramov ovsenih kosmicev. Kosmice namocimo v 1,5 dl mleka in jih pustimo stati 15, 20 minut, da vpijejo tekocino. Maso solimo, pocasi dolijemo malo smetane (ne prevec, sicer dobimo prevec tekoco zmes) ter vmešamo napojene kosmice in srednje veliko cebulo, lepo drob­no nasekljano in prepraženo po prej zapisanih navodilih. Na otroškem jedilniku A to je le okviren recept – bolj natancnega je s severa Evrope poslal slovenski kuharski mojster Boštjan Pristovnik, ki že devet let kuha na Švedskem. Živi v šestem najvecjem švedskem mestu Västerĺs, kjer vodi kuhinjo restavracije Brasseriet Stadsparken. Pove nam to zanimivost: »Na Švedskem so mesne kroglice zelo priljubljene med najmlajši­mi, ki jih doma za vecerjo najraje jedo z makaroni, torej špageti in kecapom. V restavraci­jah jih najveckrat postrežejo v kremasti omaki, zraven dodajo krompirjev pire. Na krožniku ne smejo manjkati vložene kumarice in brus-nice, zmešane s sladkorjem v pravilnem raz­merju, da nastane sladko-kisla omaka. Švedske mesne kroglice so obvezna hrana ob vseh vecjih praznikih, kot sta božic in velika noc.« Kakor opaža, jih ima »vecina restavracij na Švedskem zapisane na otroškem jedilnem listu«. Vprašali smo ga, ali nam lahko zaupa še kak trik, ki ga uporablja pri pripravi te kultne šved­ske jedi? »Meso mora biti mešano, torej svinjsko in goveje. Seveda obstaja vec receptov in nasvetov, kako priti do socnih in okusnih mesnih kroglic. Moja skrivnost je ta: doda­mo mineralno vodo in dosti ljubezni,« ob koncu pogovora z nasmeškom pristavi Boštjan Pristovnik. Recept za švedske mesne kroglice Tako jih pripravi slovenski kuharski mojster Boštjan Pristovnik, ki že devet let živi na Šved­skem. Za 4–6 oseb. 400 g govejega mesa 400 g mešanega mesa 1 dl smetane za kuhanje 1 dl drobtin, jajce 0,5 dl minerale vode 2 srednje velika kuhana krompirja 2 manjši cebuli žlica rjavega sladkorja 2 žlici sojine omake sol po okusu nekaj žlic olja (za peko) Priprava: 1. Zmešamo drobtine, jajce, mineralno vodo in smetano. Tekoco zmes pustimo pocivati vsaj 10 minut. 2. Medtem olupimo cebulo in jo na drobno nasekljamo ter popecemo, da zlato porumeni. Ko porumeni, ponev odstavimo z ognja. Kuhan krompir olupimo in pretlacimo. 3. Zdaj vse, torej mleto meso, v uvodu omenjeno zmes, prepraženo cebulo, pretlacen krompir in vse drugo, navedeno med sestavinami, zmešamo v gladko zmes in solimo. 4. Oblikujemo lepe, majhne mesne kroglice, ki naj ne bodo težje od 25 do 30 g. Lažje bo, ce jih bomo oblikovali z rokami, ki smo si jih zmocili s hladno vodo. 5. Kroglice polagamo v segreto ponev, v katero smo dodali nekaj olja (ali masla) in jih spe­cemo do lepe rjavkaste barve. Ce nismo pri volji, da bi delali ljubke majhne švedske kroglice, lahko naredimo bolj znane cufte (brez riža, seveda). NASVET: Zakaj uporabimo sojino omako? »Da dobimo tisti pravi okus, da nas omami,« po­jasni kuharski mojster Pristovnik. Kaj pa omaka? »Mesnih kroglic najveckrat ne postreže­mo z omako, ce pa se zanjo odlocimo, bo odlicna že osnovna smetanova omaka. Najbolje je, da si pripravimo omako, ki nam je všec,« svetuje mojster Boštjan Pristovnik (na sliki zgoraj). PISMA BRALCEV Bodo naši otroci še govorili slovensko? Številnim se vprašanje morda zdi sporno, vendar se mi zdi, da je zelo aktualno. Celo zame. Pred tremi leti sem postala stalna clanica opernega ansambla Kraljeve opere v Stockhol­mu. Zaradi tega smo se z družino preselili vec kot 2000 kilometrov stran na sever Evro­pe. Sprva je bilo težko. Z ucenjem švedskega jezika je postalo vse lažje. A ena stalnica ostaja: doma govorimo samo slovensko. Pa boste rekli: Ja, tebi pa res ni težko ohranjati slovenskega jezika, saj ste “sveži” na Švedskem. Poleg tega sta oba Slovenca. No, zadnje case opažam, da naš petletnik nevede meša švedske in slovenske besede. Pogosto rece: “Mami, poglej, to funka.” Ali pa: “ Mami, jaz bi pa jedel makarone in korv.” Seveda ga ved­no znova popravljava in ponavljava slovenske izraze. A vseeno sem se zacela zavedati, da samo obcasno gledanje slovenskih risank na spletu ali obiskovanje slovenskih uric, ki jih v Stockholmu preko društva Orfeum izvaja Danni Stražar, ne bo dovolj. Otrok je velik del dneva izpostavljen švedskemu jeziku, zato je moja dolžnost, da ga v prostem casu ucim slovenšcino. V veliko pomoc so nam revije, kot so Zmajcek, Cicido, Ciciban, Mavrica in Pikapolonica. Nekaj revij dobimo pri slovenskih uricah, nekaj od prijateljev, preostalo pa sami kupimo, kadar smo v Sloveniji, ali pa prosimo mojo mami, da jih kupi vsak mesec. S sinom skupaj prebirava zgodbe in delava vaje v revijah. Tako se je mimogrede naucil pisati in brati po slovensko. Hvalabogu, da imamo slovenska društva in slovenske urice, pa seveda slovenski zbor Triglav. Tako se vsaj preko tega ohranja slovenski jezik tu na Švedskem. Vsaj to, ce že nimamo veleposlaništva in skupnih slovenskih prostorov v posameznih krajih. Vendar se je pojavil koronavirus in vse skupaj postavil na glavo. Srecanja v Slovenskem društvu v Stockholmu so trenutno v mirovanju, slovenske urice za najmlajše (preko slo­venskega društva Orfeum) pa so marca odpadle, za april je bila zaradi obveznosti uciteljice že prej napovedana prekinitev, maja pa so bile izvedene po prvotnem nacrtu. Za nekatere otroke je to pomenilo prekinitev ucenja slovenskega jezika. Zato sem se odlocila, da vam predstavim nacine, kako še bolje ves cas ohranjati stik s slovenšcino. Tisti, ki ste vešci iskanja po spletu, si odprite YouTube in vpišite “Pravljice za lahko noc”. Na omenjeni platformi lahko najdete veliko starejših in novejših slovenskih pravljic. Še jaz sem jih poslušala kot otrok. Pa boste rekli: Naš otrok tega noce poslušati, kaj naj naredim? Preprosto: zvecer, ko se otrok uleže v posteljo, izberite pravljico in pritisnite play. Napravo dajte nekam, kamor otrok ne seže z rokami. Obenem poskrbite, da se ne bo igral z drugo igraco. Tako bo prisiljen poslušati pravljico tistih 15-20 minut. Mogoce bo najprej tarnal, da je ne mara ali da se mi zdi dolgocasna. V tem primeru lahko naredite plakat in po vsaki pravljici dovolite otroku, da za posamezno pravljico štampiljko ali nalepko v dolocen oken­cek za tisti dan. Ali pa mu obljubite izlet konec meseca za doloceno število pravljic. Bodite dosledni, poišcite nacin, kako ga boste motivirali. Najboljše je, da z otrokom poslušate pravljico in kasneje skupaj obnovita zgodbo. S tem preverite, ali je otrok razumel zgodbo. Tudi sami boste od poslušanja pravljice veliko odnesli, saj si s tem bogatite besedni zaklad. In verjemite, otrok bo mirnejši, ne bo toliko prerekanja in vecerna rutina bo postala lažja. Za otroka in za vas. Za mladostnike se prav tako na YouTubu najdejo slovenski mladinski filmi. Kekec, Poletje v Školjki, Gremo mi po svoje, Sreca na vrvici, Bratovšcina sinjega galeba, Cisto pravi gusar je le nekaj primerov filmov od številnih drugih, ki si jih lahko skupaj z mladostnikom pogleda­te na omenjenem kanalu. Tudi za odrasle se tu najdejo slovenski filmi. Za malo bolj sistematicno ucenje slovenskega jezika lahko obišcete spletno stran Centra za slovenšcino kot drugi/tuj jezik https://centerslo.si. Tam si lahko brezplacno prenesete nekatere ucbenike in delovne zvezke za ucenje slovenskega jezika. Enkratna priložnost tudi za tiste Slovence, ki bi radi naucili slovensko svoje partnerje, ki niso Slovenci. Elektronska gradiva za ucenje slovenšcine kot drugi in tuj jezik ponujajo tudi na spletni strani Javnega zavoda Cene Štupar - Center za izobraževanje Ljubljana: https://www.cene-stupar.si. Na spletni strani https://www.slonline.si si lahko vec preberete o slovenšcini in obicajih. Ponujajo pa tudi prosto dostopni tecaj slovenskega jezika za tujce. To je le nekaj namigov, kako se lahko doma ucite slovensko. In poskrbite za to, da bodo naši otroci govorili slovensko. Starši in stari starši, odlocitev je vaša. Ce želite, da bo vaš otrok ali vnuk govoril slovensko, morate žrtvovati svoj prosti cas. Saj veste, slovenski pre­govor pravi: Brez muje se še cevelj ne obuje. Nacrtujte dneve tako, da boste ob vsaki priložnosti ponavljali slovenšcino. Boljše to kot nic. Ko pa bo konec tega koronavirusa, se pa spet srecamo, se poveselimo, objamemo in zapojemo lepo slovensko domaco pesem. Klementina Savnik SMEH JE POL ZDRAVJA - ETT GOTT SKRATT FÖRLÄNGER LIVET Dogodivšcine iz življenja v karanteni ... *Sem si šel malo pozvonit na vrata, ker je dober obcutek, ko dobiš obiske* *22. dan samoizolacije: Skregal sem se s svojo, ker je odnesla smeti iz hiše. Bil sem namrec jaz na vrsti.* *Kako imam ljubeco ženo. Ponoci sem se zbudil in mi je držala vzglavnik na obrazu, da se ne bi okužil s korono.* *Predlagam nov izziv! Slikajte se s policajem v drugi obcini.* *Zdaj, ko so v karanteni tisti, ki imajo rojstni dan, se jim vošci tako: Želim ti zdravja, olja, kvasa, moke in paleto stranišcnega papirja ...* *Kako prav pridejo maske nam grdim ... Ce zdaj ne najdem sorodne duše, je ne bom NIKOLI.* *Je rekel: Vse je za nekaj dobro ... tašca je iz druge obcine* *Ce v tem casu vidite Štajerca s steklenico v roki, se ne prenaglite – on ne pije, temvec nalaga antivirusni program! * *Vzel sem elastiko iz spodnjic, da si do konca sešijem masko. Zdaj mi maska lepo stoji, samo spodnjice mi ves cas dol padajo.* *Prišli so cudni casi. Pred vhodom v banko piše: Obvezen vstop z masko in rokavicami.* *Kako gre svet naprej. Zdaj lahko uciteljico kar z daljincem izklopiš. Ooo, kje so tisti casi, ko sem sama v šolo hodila.* *Samoizolacijski nasvet: Sami se ostrizite, pa ne boste hodili iz stanovanja še naslednjih štirinajst dni ...* *Naš pes se je zacel že skrivati pred nami, kajti vsak od nas ga želi 2 x na dan peljat na sprehod.* *Vse celo leto varcuješ denar za morje, in na koncu ga porabiš za moko, kvas, in stranišcni papir.* *Najbolje je, da maske nosite tudi v stanovanju, sploh v kuhinji, da ne boste pojedli vsega kar vidite* *Ce ne bi bilo korone, bi vsi cakali, da bo 1 maj, da bomo prosti. Zdaj pa vsi cakamo 1. maj, da gremo koncno delat.* *Ce vas v drugi obcini hoce ustavit policija, pobegnite! Kazen zaradi obcine je 400 €, za pobeg 250 €. Ne vprašajte, kako vem.* *Pravijo, da te cokolada naredi srecnega! Ali katera morda ve, koliko je moraš pojesti? Sem pri peti, pa ni še nic bolje. *Nikar ne klicite policije zaradi cudnih ljudi, ki se gibljejo okoli vašega bivališca. To so samo sosede brez licila in urejene priceske. Kaj pa, ce je vse res? SVETOVNI DAN CEBEL - 20. MAJA Verjetno (kljub temu, da se je življenje nekoliko ustavilo v zadnjem casu) vam v medjih ali družabnih omrežjih ni ušlo, da je bil 20. maja svetovni dan cebel. Našo naslovnico kra­si fotografija slovenske cebele, »cebeljo temo« pa so tokrat dobili otroci (na koncu tega prispevka je tudi rešitev za nalogo), vendar ni mogoce mimo tega, da ne bi vsaj še nekaj malega objavili o cebelah, predvsem pa o Kranjski sivki. Kratek povzetek o tem je bil vzet s strani Medexa (www.medex.si) Kranjska cebela - sivka, avtohtona slovenska cebela Slovenija pokriva 0,004 odstotka zemeljskega površja, na katerem živi vec kot 2 odstotka vseh znanih kopenskih živalskih vrst. Medonosna cebela kranjska sivka (Apis mellifera car­nica) ima med slovenskimi avtohtonimi živalskimi vrstami posebno mesto in je tudi edina zašcitena avtohtona cebela v Evropski uniji. Številni cebelarji širom po svetu so kranjsko sivko vzljubili predvsem zaradi njene mirnosti, delavnosti, trdoživosti, dobrega izkorišcanja gozdne paše in skromne porabe zimske za­loge hrane. V Sloveniji jo lahko srecate tako na sprehodu v naravi kot v mestih, kjer jim zavetje panja nudi vse vec urbanih cebelarjev. Kranjska sivka je precej temne barve. Prepoznali jo boste po izrazito dolgem rilcku in rja­vosivih dlacicah na trupu. Zanimivosti o cebelah Cebele predstavljajo pomemben del prehranske verige. Od njihovega opraševanja je od­visna vsaka tretja žlica hrane. V casu glavne paše leti cebela iz panja do sedemnajstkrat na dan. Pri tem za vsak polet porabi približno pol ure. Cebela z vsake paše prinese v medenem želodcku od 50 do 60 mg medicine. Ena cebela bi za 1 kg medu morala obiskati okoli 4 milijone cvetov, nabrati od 3 do 4 kg medicine in opraviti 120.000 poletov. Ta pot bi bila enaka sedemkratnemu obsegu Zemlje. Dve jedilni žlici medu bi cebelo napolnili z dovolj energije, da bi obkrožila svet. * * * Obstaja pa še neka posebnost: panjske koncnic oz. poslikani cebelnjaki. To je tradicija, ki obstaja že dolgo, a prav zaradi nje so cebelnjaki v Sloveniji nekaj posebnega. Tudi to bese­dilo je v celoti mogoce najti na: https://worldbeeday.org/si/ali-ste-vedeli.html Posebnost slovenskega cebelarstva in umetnosti pa so tudi poslikane sprednje stene pa­njev, imenovane tudi panjske koncnice, ali celnice. Gre za ljudsko umetnost, ki se je na slovenskem razvila sredi 18. stoletja. Preprosti ljudski umetniki so na panjskih koncnicah upodabljali motive iz bajk, povesti, mitologije, zgodovine svetega pisma ter resne in šaljive prizore iz vsakdanjega življenja. Redko so se upodabljali tudi prizori pokrajine. Tudi danes se številni cebelarji odlocijo, da cebelarijo v panjih s poslikanimi sprednjimi stenami, spet drugi pa panje le enobarvno pobarvajo. Razlicne barve na sosednjih panjih pomagajo ce­belam, da lažje najdejo svoj panj in da po pomoti ne zaidejo v sosednjega. Cebelnjak tako sestavljajo štirje elementi: cebele, panji, arhitektura in cebelar. Poleg kozol­ca tudi cebelnjak predstavlja dragulj slovenske arhitekture. Kot slovensko kulturno dedišci­no ga moramo spoštovati in ohranjati. Veliko vlogo v razvoju cebelarstva pri nas in po svetu ima Anton Janša, kateri je bil prvi cebelarski ucitelj na svetu. Po njegovi zaslugi in po zaslugi številih drugih, ki so prišli za njim je Slovenija ena od dežel, kjer je cebelarstvo mocno razvito in kjer se ceni in spoštuje pomen cebele in njenih darov. Z razvojem znanj in vešcin na podrocju cebelarstva se pomembno prispeva k razvoju in spodbujanju tega podrocja v svetu. Zato se je na pobudo Cebelarske zveze Slovenije odlocila in predlagala obeleževanje Svetovnega dne cebel. Na pobudo Slo­venije je generalna skupšcina Organizacije združenih narodov (OZN) 20. decembra 2017 soglasno sprejela resolucijo, s katero je 20. maj razglasila za svetovni dan cebel. **Rešitev za otroški rebus: Za konec pa - ja, tudi konec bo nekoliko drugacen. Vsem, ki ste v zadnjih mesecih os­tajali bolj doma, s to številko prinašamo nekaj fotografij iz Švedske (nekaj rož, nekaj Stockholma, malo Göteborga). Za vas sva jih ujela Zvone P. in Danni S. Slovensko GLASILO - Slovenska BLADET Izdajatelj / Utgivare: Slovenska zveza / Slovenska riksförbundet i Sverige Box 145, 731 23 Köping www.slovenskazvezanasvedskem.com Predsednik / Ordförande: Alojz Macuh; slovenska.riksforbundet@gmail.com Telefonska številka: +46 (0) 736003092 NASLOVI - ADRESSER KLUB KULTURE SLOVENIJA Preds: Karli Zunko c/o Karli Zunko, Norra Torggatan 17, 640 30 Hälleforsnäs slovensko.drustvo@gmail.com IVAN CANKAR Preds. Ivan Zbasnik, 035- 21 12 94 Meteorvägen 17, 302 35 Halmstad il.zbasnik@bahnhof.se SD SIMON GREGORCIC Preds. Alojz Macuh, Scheelegatan 7, 731 32 Köping aa.macuh@gmail.com http://antonbreznik.wixsite.com/simon KD SLOVENIJA Preds. Miran Rampre, 073-384 08 23 SLOVENSKI DOM Preds. Jože Zupancic, 031-98 19 37 Parkgatan 14, 411 38 Göteborg marianne.ratajc@byggnads.se SLOVENSKO VELEPOSLANIŠTVO Amaliegade 6, 2. Floor 1256 Köpenhamn, Danmark Tel: 0045 33 73 01 20, 0045 33 73 01 22 sloembassy.copenhagen@gov.si SKD FRANCE PREŠEREN Preds. Lado Lomšek, 031-46 26 87 c/o Lomšek Stora björn 33, 415 16 Göteborg ladolomsek2@gmail.com SD PLANIKA Preds. Rudolf Belec, 040-21 80 48 Mobilni telefon: 0709-535401 V:a Hindbyvägen 18, 214 58 Malmö kontakt@planika.se www.planika.se SD STOCKHOLM Preds. Rok Ogrin c/o Rok Ogrin, Esplanaden 12 C, 761 45 Norrtälje slovdrustvo.stockholm@gmail.com http://slovenskodrustvostockholm. weebly.com/ PEVSKO DRUŠTVO ORFEUM Preds. Danni Stražar c/o Bencek-Budja Nattljusgĺrden28 B, 261 72 Häljarp orfeum.slosve@gmail.com SLOVENSKA KATOLIŠKA MISIJA Parkgatan 14, 411 38 Göteborg Zvone Podvinski, 0708278757 zvone.podvinski@rkc.si Tisk/tryck: Grafika Gracer d.o.o., Celje, Slovenija/Slovenien