jI w ■J: k* Vi.-»' ■v ' I I . .Vi -t % f » j V' ^ Vzpetina, kucelj, grič, hrib, planina, gora... vseeno, kje se sprehajate in kaj vse še imate v načrtu: imejte ob tem tudi dober občutek in varnejši korak! Včlanite se v eno od več kot 270 društev, povezanih v najbolj množično zvezo društev v Sloveniji, humanitarno organizacijo, ki deluje v javnem interesu in ki že več kot stoletje druži nas, ki radi hodimo tja gor. Slovenci smo planinski narod: kot člani planinskih društev imejte tudi vi popust pri prenočevanju v planinskih kočah doma in na tujem, nezgodno ter druga zavarovanja doma in na tujem, možnost izobraževanja, usposabljanja in druženja ter kopico drugih ugodnosti in popustov. i,-M'. KAKO LEPO JE TAM GOR V DRUŽBI VESELIH, PRIJAZNIH LJUDI, KI RADI V DOLINI PUSTIMO SKRBI. Samota ali družba prijaznih ljudi - vseeno, kaj iščete v planinah. V neprijaznih časih, ko se vse bolj odtujujemo drug od drugega, člani Planinske zveze Slovenije v neokrnjenem gorskem okolju na svežem zraku zagotovo dobimo tisto, po kar smo prišli. In če bi se kaj zgodilo, je občutek boljši, ko veš, da s PZS v gorah nikoli nisi sam. Zato dobrodošli med članicami in člani PZS, med vrstniki in somišljeniki, ki gremo radi v naravo in radi naredimo kaj - zanjo in predvsem zase! www.pzs.si KAZALO Nagovor................................................................2 Sevniška planinska pot - pot Lojza Motoreta.....3 Lovrenc...........................................................4 Planinski izleti, pohodi in tabori v letu 2013.....5 Ponedeljkova in sredina skupina.......................6 Četrtkova skupina in sobotni izleti..............7-8 Nedeljski izleti.................................................9-10 Planinska skupina Preis Sevnica................11-13 Pohodniška skupina Prijatelji............................13 Planinska skupina Planina................................14 Pohodniška skupina Krmelj..............................14 Lunaši..........................................................15 Cicibani planinci................................................16 Cicitabor Slatna..................................................17 Mladinski odsek...........................................17-24 Športnoplezalni odsek Aranea....................24-25 Markacijski odsek........................................25-26 Klub za varstvo narave...................................26-28 Planinska pevska skupina Encijan....................29 Poročila z aktivnosti PD Lisca v letu 2013...30-40 Dogajanje na Lisci v letu 2013....................41-47 Zanimivosti o Lisci............................................48 Vabljeni na Lisco!.........................................49-50 Zavetišče pod Svetim Rokom..........................51 Planinsko zavetišče Slatna.................................51 V spomin: Lojze Anzelc...............................52-53 Sponzorji in podporniki...................................54 Vabila...........................................................55-56 Tehnična planinska oprema - cenik.................57 Finančno poročilo za leto 2013........................58 Finančni načrt in članarina za leto 2014...........59 Osebna izkaznica društva in kontakti.............60 MLADI PLANINEC Številka 46, leto 2014 Izdajatelj: Planinsko društvo Lisca Sevnica Taborniška ulica 14, 8290 Sevnica Uredniški odbor: Doroteja Jazbec, Darinka Avguštin, Rok Petančič Avtorji prispevkov in fotografij: Darinka Avguštin, Vinko Šeško, Ljubo Motore, Urban Dimec, Edvin Nepužlan, Vinko Govekar, Tone Šeško, Cveta Fakin, Tone Svenšek, Cvetka Biderman, Marjana Cizl, Martina Jamšek, Janja Kolar, Alojz Rupar, Nika Udovč, Rok Petančič, Janez Levstik, Smilja Radi, Janko Avguštin, Dušan Klenovšek in drugi, navedeni pri pripevkih. Naslovnica: Pogled na Julijce. Foto: Vinko Šeško Zadnja stran: Lovrenc v cvetju. Foto: Dušan Kle-novšek Oblikovanje, obdelava fotografij, prelom in priprava za tisk: Rok Petančič Naklada: 500 izvodov Tisk: Schwarz, d.o.o. Za vsak korak je potreben več kot samo pogum Vsak korak v življenju je odgovornost. Do sebe in do drugih, ki te obkrožajo. Na svoji življenjski poti sprejemamo odločitve, ki pogosto zahtevajo pogum, da se uresničijo. A samo pogum ni dovolj. Potrebna je iskrenost, srčnost, pozitivna energija in notranja motivacija. Potrebno je občutiti, kaj je dobro in prav, in kaj ni. Zavedanje, da so naravni zakoni narejeni zato, da jih spoštujemo, je predpogoj. Uži-vajmo v naravi, saj bomo s tem storili dobro sebi in drugim. Negujmo planinstvo s pozitivnim odnosom do sebe, narave in sočloveka. Spoštovani planinke in planinci! Pred vami je 46. številka Mladega planinca, v katerem vsako leto združimo in predstavimo naše aktivnosti, dejavnost v preteklem letu. Mladi planinec izhaja neprekinjeno vsako leto od leta 1977, v nekaterih letih je bilo izdanih tudi več številk. Ponosni smo lahko, da smo vse izvode Mladih planincev uspeli digitalizirati in jih objavili v Digitalni knjižnici Slovenije. Tako so na spletni strani www.dlib.si vsi izvodi Mladih planincev dostopni kadar koli in komur koli. Vabljeni, da si jih ogledate in pobrskate v bogato in pestro zgodovino planinstva v Sevnici in našega društva. Programske dejavnosti društva so zelo pestre in raznolike. Skoraj za vsakega se nekaj najde. V društvu smo ocenili, da smo v lanskem letu skupaj opravili okoli 10.000 ur prostovoljnega dela. Za osebno, skupno in javno dobro! V lanskem letu smo praznovali 120. obletnico organiziranega planinstva na Slovenskem, ki smo ga tudi v našem društvu obeležili s številnimi in raznolikimi planinskimi aktivnostmi. Vsaka okrogla obletnica je posebna prelomnica, ki v nas vedno zbuja nostalgične občutke, obenem pa pomeni obvezo in zavezo, da odgovorno nadaljujemo z začrtanim delom. Danes vseh teh obletnic morda ne bi proslavlja- li, če ne bi srčni, pogumni ljudje, ustanovili Posavsko podružnico Slovenskega planinskega društva, katere naslednik je naše društvo in se s tem postavili po robu tistim, ki so hoteli ponemčiti našo deželo in ljudi. In sprejemali pogumne in zavestne odločitve, za katere pa je bil potreben več kot samo pogum. Potrebna je bila iskrena in srčna želja, ljubezen do narave in gora. Če društvo deluje toliko časa, da praznuje tako visoke okrogle obletnice, potem zagotovo lahko rečemo, da dela dobro, da združuje ljudi, ki živijo z društvom in jim ni žal nobene ure, porabljene za delo v njem. In plačilo? Izleti v gore, v potu dosežen vrh, prijatelji, pesem, ki se v najlepših trenutkih vzpne iz grl. Mar ni to največje plačilo? Ohranimo to, kar so ustvarili in nam zapustili naši predhodniki. Toliko lepot skriva naša bližnja in daljna okolica. Zakaj jih ne bi občudovali, ne da bi jih uničili? Spreminjajmo stvari na bolje, a ne za vsako ceno! Pokažimo naše lepote še drugim in jih s svojim zgledom naučimo spoštovati našo čudovito naravo. In čez leta, desetletja bomo lahko planinci v Sevnici še vedno z veseljem obiskovali Lisco, Lovrenc in druge lepe kraje... Potrebno pa se je zavedati, da v spremenjenih družbenih in gospodarskih razmerah ne zmoremo in ne smemo brezglavo opravljati dejavnosti, za katere so v sedanjem družbenem ustroju zadolžene in pristojne druge organizacije, ki lahko z vsemi svojimi viri odgovorno in razvojno usmerjeno delujejo, planinci pa pomagajmo pri organizaciji in izvedbi planinskih aktivnosti, za katere smo usposobljeni in zaradi katerih smo združeni v društvu, da uresničujemo skupne interese. Vsak naj počne tisto, v čemer je najboljši in takšni bodo tudi rezultati. V imenu PD Lisca Sevnica se zah-vljujem vsem sponzorjem in podpornikom društva, ki nam kljub zahtevnim časom znate prisluhniti in nam pomagati takrat, ko je pomoč najbolj potrebna. Še posebej pa HVALA vsem planincem, našim članom, ki nesebično prispevato ure in ure dela za naše skupno in javno dobro. Planinstvo ni le hobi ali šport, planinstvo je način življenja. Želim vam mnogo prijetnih trenutkov v naravi, na planinskih poteh in drugih neprecenljivih doživetij, ki jih nudijo naše gore. Rok Petančič predsednik PD Lisca Sevnica Sevniška planinska pot je bila urejena leta 1974. Namen poti je bolje povezati našo bližnjo okolico. Pot obide skoraj vse grebene na desni in levi strani Save v okolici Sevnice. Na poti je 14 žigov. Za pot je pripravljen dnevnik, ki ga dobite na sedežu društva. Ob zaključku poti društvo pohodnikom z zbranimi vsemi žigi podeli značko. Za celo pot potrebujemo 34 ur hoje, dolga je 107 km. Pot lahko prehodimo v 4 etapah: Sevnica-Šentjanž...7 ur hoje (23 km) Šentjanž-Sevnica.11 ur hoje (37 km) Sevnica-Planina....8 ur hoje (22 km) Planina-Loka.........8 ur hoje (25 km) Na poti lahko občudujemo številne zanimive in zaščitene rastline. Na grebenih in vrhovih uživamo v čudovitih razgledih. Na poti skozi gozdove se sproščamo, v gostiščih in prijaznih domačijah smo vedno prijazno sprejeti in se okrepčamo. Ob poti in v njeni bližnji okolici najdemo bogato naravno in kulturno dediščino: gozdove, rastišča azaleje in Clusijevega svišča, grad Sevnica, arheološki park Ajdovski gradec, cerkve, znamenja, dvorce in obeležja, vinograde ter druge zanimivosti. Več informacij o Sevniški planinski poti najdete v vodniku "Izleti v Sevniško okolico" ali v informativni zloženki, ki ju lahko dobite na sedežu društva, ali na spletni strani www.pd-lisca.si, turistične informacije pa lahko dobite na TIPS ter TA Doživljaj Posavje - tel. 07 81 65 462 ali 051 680 287 ali spletni strani www.dozivljaj.si. Lovrenc, s suhimi travniki sredi gozdne krajine poraščen 722 m visok vrh s cerkvijo sv. Lovrenca, se nahaja ob planinski poti med Velikim Kozjem in Lisco v občini Sevnica. Območje Lovrenca je del biosfernega območja Kozjansko in Obsotelje je botanična naravna vrednota državnega pomena. Velik naravovarstveni pomen predstavlja mešanica rastlinskih vrst, od alpskih do toploljubnih ilirskih. Najbolj je Lovrenc poznan po naravnem rastišču enega od rastlinskih simbolov planinstva - Clusijevega svišča (Gentiana clusii). Clusijev svišč je alpska rastlina, ki se je kot ledeniški ostanek ohranila ponekod v predgorju, tudi v Zasavju. Z oddaljenostjo od alpskih nahajališč in s številčnostjo primerkov, ki običajno že konec aprila pomodrijo travnike pod cerkvijo, je Lovrenc izjemna botanična lokaliteta. Pred njim zacveti tržaški svišč (Gentiana verna ssp. tergestina), za njim pa opojna zlatica (Ranunculus thora), endemit Zasavskega hribovja. -I ' i" m 1 Clusijev svišč v svišč '1 * Gentiana clusii - n \ opojna zlatica Ranunculus thora J l ■P/Ami ■n kranjska lilija Lilium carniolicum Tu uspevajo tudi druge zavarovane vrste, kot so kranjska lilija (Lilium carniolicum) in več vrst orhidej - med njimi navadna in trizoba kukavica (Orchis morio, O. tridentata). Na pobudo PD Lisca Sevnica in PD Radeče in v sodelovanju z naravovarstveno službo je bilo leta 1994 z odlokom občine Sevnica rastišče Clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični naravni spomenik (UL RS, št. 1/94). V letu 2008 je bil Odlok dopolnjen z razširitvijo območja zavarovanja (UL RS, št. 19/08). Več informacij o Lovrencu dobite v novi informativni zloženki, ki jo lahko dobite na sedežu društva, ali na spletni strani www.pd-lisca.si, turistične informacije pa lahko dobite na TIPS - Turistično informacijski pisarni Sevnica ter TA Doživljaj Posavje - tel. 07 81 65 462 ali 051 680 287 ali spletni strani www.dozivljaj.si. Partnerji pri promociji in zaščiti Lovrenca: KST K ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE Zavod Republike Slovenije za varstvo nabave Januar 2013: I. 1. 2013 - Novoletni pohod na Lisco - Klub vodnikov 5. 1. do 12. 1. 2013 - Smučanje v Italiji - Klub vodnikov 6. 1. 2013 - Novoletno srečanje posavskih planincev na Bohorju - Klub vodnikov in PS Planina 19. 1. 2013 - Sobotni izlet - Socerb - Ankaran - Klub vodnikov 22. 1. 2013 - Planinski večer v kulturni dvorani - Upravni odbor 27. 1. 2013 - Nedeljski pohod - Metni vrh - Zabukovje - Klub vodnikov Februar 2013: 9. 2. 2013 - Sobotni naravovarstveni izlet - Drameljska planinska pot - Klub vodnikov 10. 2. 2013 - Pohod na Jošt in Lisco - Upravni odbor 17. 2. 2013 - Nedeljski pohod - Radna, Lukovec, Preska, Konjsko - Klub vodnikov 20. 2. 2013 - Osnovnošolski izlet - Trdinov vrh - Mladinski odsek 24. 2. 2013 - Planinski večer na Planini in 25 let PS Planina 27. 2. 2013 - Osrednja svečanost ob 120-letnici planinske organizacije - Cankarjev dom - Upravni odbor Marec 2013: 12. 3. 2013 - Občni zbor PD Lisca Sevnica - Upravni odbor 16. 3. 2013 - Sobotni izlet - Golte - Klub vodnikov 17. 3. 2013 - Tradicionalni pohod na Šmohor - PS Planina 17. 3. 2013 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov 23. 3. 2013 - Osnovnošolski izlet na Boč - Mladinski odsek 25. 3. 2013 - Pohod po brežiški planinski poti - Klub vodnikov April 2013: 13. 4. 2013 - Sobotni izlet - Cerkljansko hribovje - Klub vodnikov 14. 4. 2013 - Delovna akcija čiščenja planinskih poti - PS Planina 19. - 21. 4. 2013 - Tridnevni izlet Južna Srbija - PS Encijan 20. 4. 2013 - Osnovnošolski izlet - Mladinski odsek 21. 4. 2013 - Naravovarstveni izlet - MDO Zasavja 21. 4. 2013 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov 26. 4. 2013 - Odprtje nove table na Lovrencu - Upravni odbor 26. 4. 2013 - Srečanje pohodnikov ob polni luni v Sevnici -Lunarji april 2013 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu april 2013 - Delovne akcije na Lisci Maj 2013: 01. 5. 2013 - Prvomajski pohod na Lisco, srečanje na Lisci in srečelov - Upravni odbor 04. 5. 2013 - 2. posavski festival pohodništva - Pohod na Lovrenc, Lisco in Razbor - Upravni odbor 05. 5. 2013 - Jezikova nedelja na Bohorju - PS Planina II. 5. 2013 - Sobotni izlet - Evro pohod - Klub vodnikov 19. 5. 2013 - Nedeljski pohod na Magolnik - Klub vodnikov 19. 5. 2013 - Naravovarstveni izlet - MDO Zasavja 21. 5. 2013 - Srečanje starejših planincev - MDO Zasavja 25. 5. 2013 - Srečanje mladih planincev na Mrzlici - Mladinski odsek in MDO Zasavja 25. 5. 2013 - Pohod na Geoss - MDO Zasavja maj 2013 - Čistilne akcije na Lisci maj 2013 - Naravovarstvene akcije na Lovrencu Junij 2013: 7., 8., 9. 6. 2013 - Tridnevni izlet - otok Lastovo - Klub vodnikov 15. 6. 2013 - Dan slovenskih planincev - Kamniška Bistrica -Upravni odbor 16. 6. 2013 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov 16. 6. 2013 - Naravovarstveni izlet - RČN Lisca - MDO Zasavja 22. 6. 2013 - Delovna akcija Slatna - Upravni odbor Julij 2013: 5. 7. 2013 - Meddruštveni izlet: Prehodavci - MDO Zasavja 6. 7. 2013 - Sobotni izlet - Dve špici - Klub vodnikov 6. - 13. 7. 2013 - Enotedenski pohodni tabor v Črni Gori 13. - 20. 7. 2013 - Mladinski pl. tabor v Slatni - Mladinski odsek 27. 7. 2013 - Pohod na Triglav - PS Planina 27. 7. - 3. 8. 2013 - Cici tabor v Slatni - Upravni odbor Avgust 2013: 3. 8. - 10. 8. 2013 - Tabor PS Planina v Slatni - PS Planina 17. in 18. 8. 2013 - Pohod na Triglav - Klub vodnikov 18. 8. 2013 - Flajsov pohod na Lepo Špičje - Klub vodnikov 23. 8. 2013 - Naravovarstveni izlet - Noč metuljev na Lisci -MDO Zasavja 25. 8. 2013 - Planinski dan 2013 - Upravni odbor September 2013: 7. 9. 2013 - Sobotni izlet - Monošter - Klub vodnikov 7. 9. 2013 - Izlet na Mangart - PS Planina 8. 9. 2013 - Lisca poje 2013 - Upravni odbor in PS Encijan 14. 9. 2013 - Dan zasavskih planincev - MDO Zasavja 15. 9. 2013 - Nedeljski pohod - Klub vodnikov Oktober 2013: 11. - 19. 10. 2013 - Pohodniški izlet - J Makedonija, Črna gora in Albanija - Klub vodnikov 12. 10. 2013 - Sobotni izlet - Vodiška planina - Klub vodnikov 20. 10. 2013 - Kostanjeva nedelja na Bohorju - PS Planina 30. 10. - 1. 11. 2013 - Mladinski izlet na Skuto - Mladinski odsek 31. 10. 2013 - Osnovnošolski izlet po Sevniški planinski poti - OŠ in Mladinski odsek November 2013: 5. 11. 2013 - Tradicionalno srečanje PD Lisca v počastitev občinskega praznika - Upravni odbor 9. 11. 2013 - Tradicionalno Martinovo srečanje na sv. Križu - PS Planina 9. 11. 2013 - Sobotni izlet v neznano - Klub vodnikov 10. 11. 2013 - Martinovanje na Sv. Križu - PS Planina 12. 11. 2013 - Predstavitev monografije Julijske Alpe - Upravni odbor 16. 11. 2013 - Pohod po Sevniški planinski poti - poti Lojza Motoreta - Upravni odbor 19. 11. 2013 - Planinske urice v Zavetišču - Upravni odbor December 2013: 3. 12. 2013 - Planinske urice v Zavetišču: Vinko Šeško - Delta Donave -Upravni odbor 10. 12. 2013 - Planinske urice v Zavetišču: Marija Imperl - Indija - Upravni odbor 13. 12. 2013 - Nagradni izlet - Upravni odbor 17. 12. 2013 - Planinske urice v Zavetišču: Roman Mihalič -Turčija in Iran - Upravni odbor 22. 12. 2013 - Prenos plamena miru na Lisco - Upravni odbor 31. 12. 2013 - Novoletni pohod na Kamenško z baklami -Planinska skupina Krmelj december 2013 - Zaključki leta - planinske skupine in Upravni odbor Ponedeljkova skupina Kaj je lahko boljšega, kot začeti teden s pohodom v naravo s prijetno družbo? »Ponedeljkovci» smo v letu 2013 več kot 40-krat uživali na pohodih blizu in daleč: od Prekmurja do Primorske, Gorenjske do Bele krajine, Koroške do Dolenjske. Nismo hiteli - zanimali so nas ljudje, ki smo jih srečevali in stvari ob poti. Veseli smo novih izzivov, zanimive smeri pa obiščemo tudi vnovič. Posebnost skupine pa so tudi kar tri zavetišča: Jurko-va koča s prizadevnima Anico in Vinkom, ki včasih z nami gostoljubno delita tudi svoj dom; Elčkina in Vinkova zidanica na Primožu (pri njiju doma pa smo letos kar dvakrat krstili tudi njuno novo vrtno uto) ter zidanica Slavice in Toneta na Bojniku, ki nas povabita tudi na dom. Zaželeni se počutimo tudi pri Anici in Franciju na Pečju ali Logu, čisto domači smo pri Hermini v Boštanju ... Ob koncu leta je s skupino nehala hoditi njena ustanoviteljica Elka Grilc, ki nam je vsem lahko vzor kot planinka in prijateljica. Še veliko zdravja in varen korak tudi na krajših poteh ti želimo vsi in vedi, Elka, to je še vedno tvoja skupina! V svojih vrstah pa pozdravljamo Stanko, ki je občasno že popestrila naša planinska potepanja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam pomagali pri organizaciji, nam namenili lepo besedo ali nas pogostili, Športni zvezi pa za najem kombija. Največjo zahvalo si gotovo zaslužita voznik in vodnik Vinko Govekar ter njegova zvesta Anica, ki skrbi za finance in sto drugih stvari. Bodita nam zvesta tudi naprej! Romana Ivačič Sredina skupina Zopet je leto za nami, leto polno doživetij, druženj in planinskih pohodov. Pohode smo prilagajali vremenskim prilikam in zmožnostim pohodnikov. V okviru naših pohodov smo potovali po Sloveniji, obiska- li pa smo tudi obmejne kraje naših sosednjih držav. Udeleževali smo se tudi sobotnih in nedeljskih društvenih izletov in delovnih akcij. Naše aktivnosti so bile naslednje: 1. Pohod po Motoretovi poti. 2. Pohod na Svinjski Rt nad Radečami. 3. Pohod po Slovenski planinski poti. 4. Srečanje na Okroglicah 44. 5. Pohod po poti na Kremžarjev vrh. 6. Pohod po gozdovih Medvednice. Tone Šeško Četrtkova skupina Sobotni izleti Obisk gora ni samo hoja po hribih in osvajanje vrhov, temveč je še veliko več. Prečudovita doživetja v naravi človeka sprostijo, ga napolnijo z novo energijo, gre za druženje, spoznavanje naravnih lepot in še marsikaj. Na večino vrhov vodi več poti in tudi, če so bile že večkrat prehojene, prav na vseh poteh odkrijemo vedno nekaj novega. Ko po težki turi zagledaš ob poti šopke encijana, planik, avriklja ali drugega planinskega cvetja, ali ko se ti odpre pogled na druge vrhove, še takšnega ravnodušneža tovrstne drobne reči razveselijo in dajo moči in željo za naslednji pohod. Za vsak pohod se dogovorimo. Tu in tam pa se zgodi tudi, da težko najdemo pot, katere še nismo prehodili. To so vrednote, ki jih »četrtkovci« cenimo, saj se družimo že enaindvajseto leto. Skupina šteje devet članov, včasih tudi več. V letu 2013 smo opravili 51 pohodov. Radi se spominjamo zimskih pohodov na Snežnik, Stol, Donačko, Komno in pohode na Krn, Veliki Nabois, Prisojnik, Jezersko - Velika Baba. Poleg rednih pohodov so se nekateri »četrtkovci« udeležili tudi sobotnih izletov, taborov, pa tudi samostojnih pohodov. Za prevoz smo poleg svojih osebnih vozil koristili tudi kombi Športne zveze Sevnica, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Hvala pa tudi Zmagu Grabrijanu, ki nas je skozi celo leto varno in prijetno vozil. Lojze Rupar 19. januarja 2013, smo prehodili zaključni del Slovenske poti od Socerba do Ankarana. Pot smo začeli na gradu Socerb, od koder smo imeli lep pogled na Tržaški zaliv. Spustili smo se do zanimivega Ospa, dvignili na Tinjan, se spuščali do Škofij in mimo Hrvati-nov do Ankarana. Skupno nas je bilo 25 udeležencev. 9. februarja se je 30 udeležencev odpravilo na pohod po Drameljski pešpoti. Pot nas je vodila od Dramelj na Svetilko, Stražo, čez Zgornje in Stare Slemene do Žičke kartuzije, naprej na Špitalič, Grušce in preko Vodul na Uršulo, kjer ima PD Dramlje kočo. 16. marca smo šli na Golte. Pot smo začeli v Rečici ob Savinji mimo Stona do hotela Golte, kjer smo si ogledali kratek film »Dotik gora«. Pot smo nadaljevali do Mozirske koče in naprej do Šmihela na naš avtobus. Bilo nas je 30. 13. aprila nas je 13 obiskalo Bolnico Franjo. Najprej smo osvojili Črni vrh, nato se spustili do vasi Dolenji Novaki in naprej v sotesko Pasice, kjer smo si ogledali bolnico zgodovinskega pomena. 11. maja smo se pridružili Evropski pešpoti, ki je vodila iz Javorovice skozi Kobile do Miklavža. Bilo nas je le pet, a kljub temu ni manjkalo prešerne volje in smeha. od koder smo pešačili na Sankaško kočo, nato pa naprej mimo sv. Petra do Begunj in na naš Avtobus. 7. , 8. in 9. junija pa smo bili na otoku Lastovo. Povzpeli smo se na najvišji vrh otoka Hom (417 m n.v.). Obhodili smo mesta Lastovo, Zaklopatica in Pasadur. Otok je čudovit, zato ne preseneča, da je proglašen za naravni park. Napoletni planinski potep nasje odšlo okroglih 80. Darinka Avguštin Sevniški planinci nagrajeni z izletom Planinsko društvo Lisca Sevnica je za svoje najbolj aktivne člane organiziralo izlet po sosednji Hrvaški. Po prvem postanku in malici je sledil ogled dvorca Veliki tabor, ki je največji simbol hrvaškega Zagorja in se nahaja blizu mesta Desinici - tu se je najbolj vtisnila v spomin znamenita legenda o prepovedani ljubezni med Friderikom Celjskim in Veroniko Deseniško. 7. septembra je 35 pohodnikov in ljubiteljev krompirja odšlo na Tromejnik, nato pa v Monošter na Festival praženega krompirja. 9. novembra je naše druženje zaznamoval izlet v neznano. 35 udeležencev se nas je pripeljalo do Smokuča, Po ogledu plemiške utrdbe iz 16. stoletja smo se spustili proti kmečkemu turizmu »Grešna gorica« ter se okrepčali s tradicionalnim zagorskim štrukljem, nato pa pot nadaljevali proti Krapini. Tam smo si ogledali Muzej krapinskih neandertalcev, kjer smo bili priča podrobni predstavitvi popularnega krapinskega pračloveka, odkritega leta 1899, ki je znanstveno znan kot Homo sapiens neanderthalensis. Nagradni izlet, ki je bil nekoliko bolj turistično kot pa pohodniško zaznamovan, smo zaključili na kmetiji Vimpolšek v Brežicah s poznim kosilom in družabnim delom, v katerega smo malce vpletli tudi proslavitev rojstnega dne dolgoletne planinske vodnice in tajnice društva Darinke Avguštin. Kot je dejal predsednik Planinskega društva Lisca Sevnica, Rok Petančič, je vsakoletno srečanje tako vodnikov, markacistov in organizatorjev aktivnosti kot tudi zvestih pohodnikov zahvala in spodbuda vsem aktivnim za delo v dobro sevniškega planinstva tudi v prihodnosti. Doroteja Jazbec Nedeljski izleti 27. januar 2013: Metni vrh Pripeljali smo se do Žvegličevih, kjer izdelujejo harmonike. Postregli so nam s kavico, čajem ter več vrstami hladnih napitkov... Povzpeli smo se na Metni vrh, Dobje in malcali pri lovski koči na Zabukovju, kjer nas je Darko Abram podkrepil z dozo močnega... Veselo smo šli mimo Prešne loke do Žabjeka in gor do avtomobilov. Bil je pravi zimski pohod. Bilo nas je 13. 17. februar 2013: Konjsko - Preska Z Radne smo štartali na Konjsko, kjer nas je domačin postregel z domačo viljamovko. Povzpeli smo se do cerkvice sv. Magdalene na Lukovcu. Zofka Lisec je pripeljala še ključarja, da smo še videli notranjost cerkve. Povzpeli smo se na Presko, kjer so nas pri turistični kmetiji Horvat postregli z domačim kruhom, dobrotami ter vrsto pijačami. V kleti smo poskusili še jabolčnik, tokuc, žolčnik ... Lepo se jim zahvaljujemo. Spustili smo se še na Lukovec, kjer smo pri Zofki Lisec potrdili njeno 60. letnico, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Precej utrujeni smo sespustili na Radno ter odšli domov. Bili nas je 24. 24. marec 2013: Čatež - Veliki Cirnik Dan je bil pravi zimski. Zbor je bil na Čatežu ob Savi. Krožna pot nas je vodila s Čateža na Šentvid, od tam pa skozi naselje Žejno na 621m visoki Veliki Cirnik. Po krajšem počitku smo se spustili v Globovčice, kjer so nam Martinovi pripravili toplo malico ter pijačo, kar nam je kar pasalo. Po daljšem počitku smo se odpravili nazaj na Čatež mimo Mrzle vasi. Pot je bila dolga dobrih 5 ur predvsem zaradi snega, ki je kar dobro naletaval. Bilo nas je 22 iz vseh posavskih društev, iz PD Lisca Sevnica smo bili štirje. V mesecu aprilu smo se pridružili naši pevski skupini Encijan na potepanju po južni Srbiji. 19. maj 2013: Magolnik Zbrali smo se pri Zupanovih, kjer smo že na štartu okrepčali ... Bilo nas je kar veliko in ko smo prispeli na Magolnik, so nam gozdarji prikazali svoje spretnosti z motorno žago ... Ko smo si vse to ogledali in najedli, smo se odpravili domov z malo več znanja. Hvala Jožetu Prahu. V mesecu juniju smo uživali na tridnevnem izletu na otoku Lastovo. 21. julij 2013: Graška gora Odločili smo se za malce neobičajno traso. Obiskali smo najprej nasade jablan nad Blanco, nato pa kar dve odročni cerkvi - sveto Nežo nad Gradcem ter romarsko cerkev na Grački gori. Imeli smo lepo priložnost, da smo obe videli ne samo od zunaj, temveč tudi njuni notranjosti. Nato pa smo se po cesti spustili z Gračke gore skozi kraj Čanje po dolini Čanjskega potoka do zaselka Beček. Tu so domačini na pobudo Vidrihovih z Blance v skalni votlini nad potokom postavili kip Lurške Marije in prav prijetno uredili okolico te votline v gozdu. Za zaključek pa sta nas sopotnika Gracarejeva povabilo še na svoje vrtno posestvo na dobro malico in kapljico za uspešen zaključek pohoda. V mesecu avgustu smo se skupaj z ostalimi planinci odpravili na Triglav. 15. septembra 2013: Benov slap Peljali smo se mimo Šentruperta do kmečkega turizma Možina. Za cesto smo pustili avtomobile in se povzpeli navkreber po gozdu. Nabirali smo gobe. Počitek in malico smo imeli na oglarski kmetiji pri Medvedovih, kjer so nas kar dobro okrepčali in odžejali. Spustili smo se do Benovega slapa, ki je kar lep. Po krajšem spustu smo prispeli do avtomobilov. Hvala Jožetu Prahu za pogostitev ter vodenje izleta. Bilo nas je 7. 20. oktobra 2013: Hajdina - Graška gora Blanca - Hajdina - Graška gora - Čenje - Blanca. 16. novembra 2013: Pohod po Sevniški planinski poti iz Boštanja na Brunk V Planinskem društvu Lisca Sevnica smo se odločili, da vsako leto v mesecu novembru v počastitev občinskega praznika organiziramo pohod po Sevniški planinski poti - poti Lojza Motoreta. Tako smo se pohod-nice in pohodniki zbrali pri baru Tinca v Boštanju, od koder nas je pot vodila po markirani poti do Okiča, kjer smo dobili prvi žig. Pot smo nadaljevali do Jab-lance, kjer nas je čakal topel čaj, nato smo šli mimo Novega Grada do Brunka. Med prijetnim druženjem smo spoznavali domače kraje, naravno in kulturno dediščino ter številne zanimivosti. Na koncu je vsem pripadel okusen topel obrok. Pohoda se je udeležilo 39 pohodnic in pohodnikov, ki smo prehodili več kot 15 kilometrov poti in opravili okoli 1200 višinskih metrov. 22. decembra 2013: Lučka miru Sevniški planinci skupaj s skavti in kaplanom vsako leto ponesemo lučko miru na Lisco. Pot nas pelje iz župnijske cerkve čez Zajčjo goro, kjer nas darežljivo postreže družina Krnc. Hodimo naprej do Ledine, tu nam postrežeta Mastnakova in Oblakova gospodinja. Na Zletečah nam Možičeva družina na široko odpre vrata z dobrotami. Pred zadnjim vzponom na Lisco pa nas še postrežeta Vidic Dani in Mojca. S tem svetlim plamenom ponašamo mir ljudem in želje, da z dobrimi občutki zaključimo leto. Tone Svenšek n a Planinska skupina Preis Sevnica »Tak je bil moj dan, moj srečni dan. Nič nisem sebičen. Prav nič ga nočem obdržati zase. Tudi drugim ga privoščim, saj zato ga opisujem. Zakaj vse tisto, kar je resnično lepo, ima človek na voljo zastonj ali skoraj zastonj. Za to ne potrebuje bogastva, imeti mora le odprte oči in odprto srce. Potem morda - morda -doživi spet tisti mir, ki ga vsi potrebujemo, a zaman hlastamo za njim sredi nemirnega življenja, ki je postalo naša edina resnična stvarnost« (Marijan Lipovšek) V letu 2013 jih ni bilo veliko, so bili pa naši, lepi, doživeti dnevi, daleč od nemirnega življenja in vendar ne tako daleč, da bi zanj potrebovali bogastvo. Šmohor (784 m) - 16. februar 2013 Na izhodišču poti nismo pričakovali, da bomo Šmohor premagovali po zasneženi poti. Navdušeni nad zimsko idilo in ob vragolijah mladih smo opravili nekoliko daljšo pot zaradi zgrešene markacije. Grmada (718m) - 9. marec 2013 Na Grmado nas je vodil sodelavec Hugo, Celjan, kateremu Grmada pomeni ne le celjsko razgledno točko, kamor se pogosto podaja, temveč veliko več. Z velikim zanimanjem smo mu prisluhnili ob podajanju zgodovinskih dejstev in opisovanju naravnih znamenitosti. Tu in tam so se že kazali prvi utrinki prebujanja narave in umazan sneg se je umikal toplim sončnim žarkom. Tudi tu, nedaleč od mestnega trušča, smo našli svoj mir. Prehojena pot od Zagrada, od koder smo nadaljevali mimo Celjske koče na Grmado (Pečovniška koča) - Svetina - Tolsti vrh (834 m) - Celjska koča - Zagrad nam je bila prijetna. SALONI KERAMIKE IN KOPALNIC ^ www.extraform.si ^BIB VRHUNSKA ŠPANSKA in ITALIJANSKA KERAMIKA NOVO NA ZALOGI - KERAMIKA IZ SRBIJE VSEM PLANINCEM Z VELJAVNO IZKAZNICO PRIZNAMO 3 % POPUST! ŽELIMO VAREN KORAK VSEM PLANINCEM! POSLOVALNICE UPRAVA, SKLADIŠČE IN TRGOVINA PE TREBNJE PE NOVO MESTO PE BREŽICE PECEUE PE KRŠKO Dolenji Boštanj 55a Obrtniška cesta 22 Ljubljanska cesta 22 Pleteršnikova 3 Teharska cesta 4 MDB 7, Leskovec t: 07/8141506 t: 07/30 45 522 t: 07/48 80 762 t: 07/49 61153 t: 059/943 289 t: 07/49 21409 171:051/643 343 m:051/611958 m:051/612 638 m: 051/611235 m:030/641570 m:051/657 667 Velika Slivnica (1.114 m) - 13. april 2013 Pot na Veliko Slivnico smo pričeli v Cerknici, od koder smo šli proti domu na Slivnici, katerega smo obšli in se povzpeli na vrh Velike Slivnice. Na poti nas ni motilo rahlo rosenje dežja in razmočena tla. Kdo bi na to polagal pozornost, ko pa so se ob poti v polnem razcvetu razkazovali teloh, jeternik in podlesek. Zaman smo pričakovali, da nam bo zaželela dobrodošlico kakšna domačinka - čarovnica, tudi poden-je megle nam je le tu in tam omogočilo pogled na Cerkniško polje, jezero in okoliške kraške planote, zato smo se po krajšem postanku v planinski koči, podali nazaj v dolino. Zapeljali smo se k Cerkniškem jezeru, kjer smo modrovali o njegovem fenomenu, in ker si nismo znali vsega pojasniti, smo to prepustili domačinu, ki jezero spremlja od malih nog. Ogledali smo si multimedijsko predstavitev Cerkniškega jezera v štirih letnih časih z naslovom »Jzeru je jzera nej«, in v sliki ter ob spremljavi glasbe in komentarjev spoznali podobe jezera ter življenje ob njem. Triglav (2864 m) - 17. in 18. avgust 2013 »Tak je bil moj dan, srečen dan,« je rekel tudi naš sodelavec Rado, ko je osvajal Triglav, ni ga hotel zadržati samo zase, želel ga je deliti s prijatelji. Ni mu povsem uspelo, pot je bila za nekatere prenaporna in s tem pokopana nudena lepota gorskega sveta. Begunjščica (2.060 m) - 31. avgust 2013 Zadnjo soboto v avgustu smo si zapeli »na Roblek bom odšel, bom dekleta s PREISA sabo vzel...«. Strma pot od koče pri izviru Završnice do Robleka ni bila nič kaj spodbudna, še zlasti ne v delu, ko smo zašli na stransko pot in prišli zelo hitro do konca, ko ni bilo druge poti, kot pot nazaj, pri tem pa nekaj nevšečnosti z rušenjem kamenja. »Nič hudega,« smo si rekli, »previdni pa moramo biti in spoštovati označene poti«. Od koče na Robleku smo nadaljevali pot proti Begunjščici in nato zavili proti Zelenici. Ne najdem besed, s katerimi bi opisala to čudovito pot, skratka - vsi smo si bili enotni da je bila to pot tisočerih lepot, brezmejne prostranosti in miru. Triglav (2.864 m) - 09. september 2013 »Še enkrat moram tja gor, ne vem zakaj, preprosto moram«, je rekel Rado in s prijateljem odšel v trigavs-ki raj čez Plamenice. Socerb (389 m) - 23. november 2013 Nismo se ozirali na novembrsko vremensko napoved, ki je napovedovala vse prej kot vreme, primerno za pohod. Vztrajen dež nas je prisilil, da smo se na Socerb pripeljali in po krajšem postanku nadaljevali pot v Osp. Na parkirišču pred vasjo smo parkirali in se odpravili z dežniki proti vasi. V vasi Osp je prenehalo deževali in kar zaneslo nas je na pot proti Socer-bu. Uspelo nam je priti na Socerb tudi iz druge strani po pešpoti. Na gradu nismo bili deležni pretiranega gostoljubja in tudi ne razgleda na bližnji Tržaški zaliv s Trstom, okrepčali smo se iz nahrbtnikov in podali nazaj proti Ospu. Ni nam bilo mar za gostoljubnost, pomembno nam je bilo, da se nas je usmililo vreme in zadržalo dež v času našega pohoda. Lovrenc (722 m) - 30. december 2013 Pohod na Lovrenc smo namenili našemu druženju ob koncu leta. Pot, ki smo jo prehodili iz Okroglic na Lovrenc, in seveda po krožni poti nazaj na Okroglice, je v prijetnem vzdušju prehitro minila. Ob dobri pogostitvi v Okrepčevalnici Nunčič smo že načrtovali naše planinske aktivnosti za leto 2014 in sklenili, naj jih bo več kot v letu 2013 ter si bili enotni, da »Vse tisto, kar je resnično lepo, ima človek na voljo zastonj ali skoraj zastonj«. Nika Udovč Pohodniška skupina »PRIJATELJI« Člani naše skupine smo aktivno pričeli leto 2013. V mesecu januarju smo vzdrževali kondicijo po bližnji okolici in na Lisco. Nato se je število »Prijateljev« zmanjšalo kar za nekaj časa, nekaj članov se je namreč spopadalo z boleznijo in s poškodbami. Normalizirali smo se šele s koncem aprila, ko smo se udeležili pohoda Po poti braniteljev Slovenije od Gomile pri Kogu do Središča ob Dravi. Kljub temu smo tekom leta opravili enajst celodnevnih pohodov v sredogorje in se osemkrat povzpeli nad 2.000 m - dva od teh pohodov sta bila dvodnevna. Poleg daljših pohodov smo opravili veliko krajših, za dve ali tri ure v bližnjo okolico ter se veliko družili v naravi in obujali spomine na prehojene poti. Zelo smo zadovoljni, ker imamo med »Prijatelji« Jožeta, ki na vsaki daljši turi skrbno beleži pot s fotoaparatom in na koncu pripravi spominsko razglednico. Ob pregledovanju teh razglednic podoživljamo poti, čudovito naravo in obujamo spomine na različne dogodivščine. Upamo, da nam bo zdravje v letu 2014 bolj služilo in bomo uresničili plan, ki smo si ga zastavili. Mnogo je še lepih poti, ki nas čakajo, da jih prehodimo. Cvetka Biderman Planinska skupina Planina v letu 2013 V februarju 2013 je naša planinska skupina Planina praznovala srebrni jubilej svojega obstoja, to je 25 let uspešnega delovanja na področju planinstva na Planini. To so bila zelo uspešna, včasih pa tudi malo manj uspešna leta. Naše članstvo se je gibalo med 50 in 100 člani PD Lisca, PS Planina. Imeli smo planinske šole, otroške planinske tabore, planinske tabore v Slatni, markirali in čistili smo planinske poti na celotnem našem območju, sodelovali na delovnih akcijah na Lisci, delali brvi, na-delavali poti ... Vsako leto smo se aktivno udeleževali vseh prireditev, ki jih je pripravljalo naše matično društvo in sosednja društva in še bi lahko naštevali. Ta naš srebrni jubilej smo lepo proslavili 27. februarja 2013 v gasilskem domu na Planini. Tu smo se iskreno zahvalili našim sponzorjem »Tajfun« Planina, »Mont-prais« lesarstvo Robič iz Planine, in »Lesarstvu Senica« iz Praprotnega ter drugim. Pisne zahvale je podelila tajnica PD Lisca gospa Darinka Avguštin. Ob tej priložnosti smo se kot skupina zahvalili pevski skupini »Encijan«, ki nam je zadnjih 10 let prepevala na »Planinskih večerih na Planini«. Prav tako gospodu Vinku Šešku za vsakoletno predvajanje fotomateriala iz naših pohodov med letom in s potovanj po svetu, kamor je vodil planince PD Lisca. Oboji pa so bili čudovita popestritev naših skromnih slavij. V prvem tednu avgusta 2013 je bil v Slatni 10. planinski tabor PS Planina. Tudi tega smo dostojno proslavili z željo, da se v Slatni dobimo tudi v letu 2014, in obiščemo še kakšen nepoznani hrib na tem območju. S tem sem jaz po 25 letih predsedovanja naši planinski skupini Planina svoje delo zaključila, in prepustila to funkcijo mlajšim. Vzrok je bil poslabšanje mojega zdravstvenega stanja. Funkcijo predsednika je prevzel Matej Oblak, kot podpredsednik pa Rado Pančur, ki je to funkcijo opravljal že več let. Upam, da bo »Planinska skupina Planina« tudi v bodoče delovala uspešno v zadovoljstvo vseh naših članov. Janja Kolar Pohodniška skupina Krmelj v letu 2013 Leto 2013 je za nami, za nas je bilo več ali manj uspešno. V januarju smo začeli s pohodom na Topolovec, nato so sledili vsak mesec lunini pohodi na Kamenško. V aprilu smo organizirali velikonočni pohod s sekanjem pirhov na Malkovec in se udeležili spominskega pohoda DIS od Murenc do Telč. V maju smo izvedli prvomajski pohod na Kamenško in pohod s posavskimi upokojenci po Krekovi poti. V juniju smo se pridružili Šentjanžu in se povzpeli na naš Takpau, ki nas spominja na rudarjenje v tej dolini. Gostili smo tudi člane posavskega društva za preprečevanje osteoporoze in jim predstavili lepote in posebnosti našega kraja in okolice. V juliju smo se pridružili pohodnikom -izgnancem na pohodu od Telč do Bučke. Oktober je bil v znamenju udeležbe pohoda ob spominskih obeležjih v KS Krmelj ob krajevnem prazniku. V novembru, natančneje 29., smo prehodili del pohoda po Vorančevi poti od Mokronoga do Pijane gore. Na Silvestrovo smo se na pohodu z baklami od Krmelja do Kamenškega poslovili od leta 2013. Ob naši skrbi za zdravo telo se udeležujemo tudi rednih ur telovadbe v okviru Koronarnega društva in programa za zdravo telo za starejše-seniorje v okviru JUDO kluba OLIMPIJA. V okviru Društva za preprečevanje osteoporoze Posavje se skupina 8 članic 1-krat mesečno udeležuje terapevtske vadbe in kopanja v Čateških Toplicah. Manjše skupine naših članov in posamezniki redno vsakodnevno s sprehodi, hitro hojo, tekom in vadbo uresničujejo naš osnovni cilj: Z GIBANJEM IN REDNO VADBO SKRBIMO ZA SVOJE ZDRAVJE. Vodja pohodniške skupine Krmelj Silva Dobnik V avgustu, ob taki vročini, kot je bila, smo šli zjutraj uživat sveži jutranji zrak na Lisco. V naši skupini smo v večini upokojenci. Obiskujemo raznovrstne krožke, nekateri pa so aktivni še v drugih pohodniških skupinah. Dogovorili smo se, da bomo od oktobra do aprila naredili naš pohod ob vikendih v bližini polne lune. V imenu naše skupine želim vsem pohodnikom, ljubiteljem narave in vsem ostalim veliko varnih korakov, lepih trenutkov, zdravja in sreče. Lunarji Še vedno se dobivamo vsak mesec in vsi veseli hodimo ob polni luni, včasih nas je malo, drugič več, odvisno od raznih obveznosti vsakega Lunarja. Skozi leto se udeležujemo raznih aktivnosti pri PD (izleti, čistilne akcije, markiranje, srečelov ...) Večinoma hodimo na Lisco, zaključek leta pa imamo v Drožanju. Vsem želim še veliko lepih doživetij ob polni luni. Za Lunarje Marjana Cizl Ob polni luni na Lisco Čas nam hitro beži, zopet smo zamenjali koledar, minilo je leto 2013. Kot vse druge pohodniške skupine smo bili tudi mi pridni in vsak mesec naredili skupinski pohod. Povprečno nas je hodilo 11. V januarju in februarju je bilo zelo veliko snega, zato nismo šli na Lisco. Šli smo na Sveti Rok, Lamperče, na grad Sevnica in si malo bolje ogledali zunanji del obnovljenega gradu. V aprilu smo se udeležili srečanja lunašev. Na tem srečanju je bil med drugimi tudi voden ogled notranjosti gradu Sevnica. Ogledali smo si notranjost cerkve na Svetem Roku, in slišali nekaj zgodovine o tej cerkvi. Martina Jamšek Luneki Vsak mesec ob polni luni se v mraku luneki zberemo v Nero baru na Planinski cesti, se preštejemo, z avtomobili odpeljemo do Hrastja. Od tu pa v sijaju lunce korakamo proti Lisci. Na Lisci je » obvezna« malica in tudi grlo je treba zmočiti, da lažje zapojemo, včasih pa tudi zaplešemo - vse je odvisno od lunce. Skratka, vedno nam je lepo. V letu 2013 smo beležili že 13. leto zvestobe. V mesecu aprilu pa smo imeli na Lovrencu srečanje Slovenskih lunašev, ki pa jih ni malo. Srečanje je bilo obarvano s kulturnim programom in nagovorom našega župana. Darinka Avguštin IfiBEj SI 3i IEEE Vinska klet Mastnak www.vinamastnak.com Cicibani planinci v letu 2013 »Svet narave vabi človeka k interakciji in zavzetosti. S tem, ko otrokom zagotovimo čas, prostor in svobodo za raziskovanje in s tem, da spodbujamo in podpiramo njihovo zavzetost za spoznavanje in odkrivanje narave, neizmerno prispevamo k njihovemu razvoju na vseh področjih.« (Ruth A. Wilson) Gibanje je življenje, predvsem z gibanjem v naravi ohranjamo zdravje. Za celosten razvoj otroka so poleg umskih, čustvenih in socialnih spodbud bistvenega pomena gibalne spodbude, še posebej v naravi. Zelo pomembno je zgodnje oblikovanje otrokovih stališč do gibanja. Otrok si jih oblikuje v okolju, v katerem se giblje. Najpomembnejša je spodbuda in zgled s strani staršev in vzgojiteljev. Gibanje izboljša otrokovo razpoloženje, splošno dobro počutje in dvigne motivacijo. V letu 2013 smo v Vrtcu Ciciban Sevnica, v oddelku Polži izvedli akcijo CICIBAN PLANINEC po zastavljenem programu, upoštevajoč smernice Planinske zveze Slovenije in športno - gibalnega programa Mali sonček. Sodelovalo je 19 otrok, v starosti 3 - 4 leta, v medsebojnem sodelovanju Vrtca Ciciban Sevnica in Planinskega društva Lisca Sevnica. V preteklem letu so bile nožice naših triletnikov še zelo skromnih moči, zato so naše prve prehojene stezice vodile sem ter tja čez Hraste v vseh letnih časih. Še posebej smo uživali , ko smo gazili po snegu. Tudi poti na sevniški grad smo izživeli v različnih letnih časih, potem pa smo vzdržljivost pri hoji stopnjevali po okoliških gričih in hribih ter spoznavali najprej bližnjo okolico naše Sevnice. Zelo se nam je priljubil Sv. Rok, ki nam omogoča pristop po različnih smereh, na vrhu pa prostran travnik, ki ga izkoristimo za različne gibalne igre in uživamo v lepih razgledih. Prav tako je bilo tudi na Zajčji gori . Ob koncu šolskega leta smo izvedli orientacijski pohod v smeri čez Šmarje ter ob poti reševali zastavljene (skrite) naloge, ki so nas popeljale do vrha Zajčje gore. Večkrat nam je na cici - planinskih izletih ponagajalo vreme. Naše vodilo pa je, da je tudi deževen dan lahko vesel. Za otroke je že skok v lužo nekaj najbolj imenitnega, kar lahko prinese dež. Na naših izletih v naravo smo imeli veliko možnosti, da to ugotovimo in zares preizkusimo. Otroci potrebujejo tudi v deževnih dneh igro, predvsem pa dovolj gibanja. Primerno obuti, oblečeni v pelerine, smo se podajali v naravo raziskovat, spoznavat... Pokazali smo jim stvari, ob katerih se premalokrat ustavljamo: kapljice, ki polzijo po listu, deževnike, močerade, gozdne lazarje, širjenje krogov po vodi, ko smo vanjo metali kamenčke, zbiranje vode v kotanjici, poslušali smo, kako dež šumi, ropota, kako veter šelesti, kako ptice žvrgolijo, se oglašajo. Tudi to so dragocene izkušnje, pomembno je, da se otroci učijo opazovati. V vsaki situaciji na naših cicibanovih prehojenih stezicah najdemo nekaj zanimivega in vedno se radi vračamo in uživamo v naravi. Cveta Fakin Cicitabor Slatna 2013 Počitnice z najlepšimi razgledi SLATNA - Medtem ko marsikateri posavski otrok naveličano zavpije" dolgčas" med poletnimi počitnicami, pa tega skupina otrok, ki tradicionalno preživljajo del počitnic v cicitaboru Slatna, osvajajoč poti in najlepše slovenske vrhove, gotovo ne izusti. Čas je bil tudi letos namreč prekratek za deset družin, udeležencev aktivnih počitnic pod milim nebom, ki jih organizira Planinsko društvo Lisca Sevnica. Od 27. julija do 3. avgusta 2013 si je 26 planink in planincev družinski dopust pričaralo z vznemirljivim spanjem v šotorih, zabavnim taborjenjem, predvsem pa odkrivanjem najrazličnejših planinskih lepot Slovenije. Starši so lahko izbrali planinske izlete za svoje otroke glede na zahtevnost ture in sposobnost otrok, tako so najmlajši lahko sproščeno uživali ob planinskih izletih ob vodi, jezerih Jasna, Rabeljsko in Bohinjsko jezero ter predvsem senčnih poteh. Pred mladimi očmi so se odkrivale lepote Gozda Martuljka in tamkajšnjih slapov, ogledali so si izvir Soče, se podali skozi sotesko Mlinarice, v Selli Nevei so preizkusili gondolo in zadrževali dih ob osvojitvi Bile Peči na 2146 m. Stara Fužina, Planinski dom na Vojah, Pokljuka, Blejska koča na Lipan-ci, slap Peričnik, planinski muzej Mojstrana in še in še. Starejše od 12 let pa so seveda čakali drugačni, zahtevnejši izzivi, katere je na prvi avgust okronala tudi osvojitev v sonce odetega Triglava. Po izkušnjah udeležencev lahko takšne lepote in vsakodnevni preizkusi sposobnosti telesa in duha, ki nam jih ponuja narava, s pravilno motivacijo in vodenjem zlahka izrinejo tudi najzanimivejše računalniške igrice, družine pa si ustvarijo lastno "družabno omrežje", polno smeha, spominov in neverjetnih razgledov. Najmlajši udeleženec letošnjega cicitabora je imel le dve leti, tabor pa sta v imenu PD Lisca Sevnica vodila Mojč Rupar in Jože Lekše. Planinci in planinke so bili kos tudi najvišjemu slovenskemu vrhu. Maruša Mavsar, Posavski obzornik Mladinski odsek V mladinskem odseku smo v letu 2013 v sodelovanju z osnovnimi šolami iz občine Sevnica organizirali OŠ planinske izlete ob sobotah. Nekaj izletov smo odpovedali ali prestavili zaradi slabega vremena ter premajhnega števila prijav. Žal smo morali načrtovani 41. Osnovnošolski planinski tabor v Slatni zaradi premajhnega števila prijav odpovedati. Izvedli smo tudi dva mladinska izleta za dijake in študente. OSNOVNOŠOLSKI PLANINSKI IZLET NA BOČ (978m) Sobota, 23. 03. 2013 Pomlad je končno potrkala na vrata in pregnala zimo, snega je bilo namreč zares dovolj, čeprav so ga vre-menoslovci še vedno napovedovali. Na prvi spomladanski izlet se je prijavilo kar 25 otrok, največ iz OŠ Sava Kladnika Sevnica, pridružili pa so se jim tudi učenci podružnične OŠ Studenec. Mentorja planinskega krožka Janko Sotošek in Tanja Žnidaršič sta bila odziva še posebej vesela, ravno tako tudi članica MO PD Lisca Sevnica Nastja Prijatelj, ki je poskrbela za nakup vozovnic in članarino za tekoče leto. Glede na številčnost nam je seveda pripadal skupinski popust pri nakupu vozovnic. Za spremembo je bil naše prevozno sredstvo vlak (in to Euro City), ki nas je iz sevniške železniške postaje ob 8.39 peljal do Poljčan. Tako otroci kot odrasli smo bili navdušeni nad tem, da smo imeli praktično ves vagon zase, saj smo se lahko udobno namestili. Pot nas je najprej vodila do Zgornjih Poljčan, kjer so nas že začeli božati prvi sončni žarki. Starejši udeleženci so pridno pazili na mlajše, naš najmlajši udeleženec je imel komaj 4 leta. Bolj ko smo se vzpenjali, topleje nam je bilo. Tu in tam se je komu oglasil lačni želodček, a smo PRIDI K NAM GOR, V DRUŽBO VESELIH LJUDI, KI V DOLINI PUSTIMO SKRBI! Z veseljem te pričakujemo v bližnjem planinskem društvu, na Planinski zvezi Slovenije ali na spletni strani www.pzs.si. Včlani se v eno od več kot 270 društev, povezanih v najbolj množično zvezo društev v Sloveniji, ki deluje vjavnem interesu in vkateri se družimo že od 1893. Slovenci smo planinski narod: kot član(ica) planinskega društva imej tudi ti popust pri prenočevanju v planinskih kočah doma in na tujem, zavarovanje za primer reševanja v tujih gorah, nezgodno in druga zavarovanja, možnost izobraževanja, usposabljanja in druženja ter kopico drugih ugodnosti in popustov. Seznam slednjih najdeš na sosedni strani, o vsem ostalem dobiš več informacij na spletni strani oziroma ob obisku društva ali PZS. Dobrodošli med članicami in člani planinske organizacije, med vrstniki in somišljeniki, ki gremo radi v naravo in radi naredimo kaj - zanjo in zase! se strinjali, da bomo pomalicali, ko prispemo do koče. Vrh Boča smo imeli ves čas na vidiku, oddajnika in razglednega stolpa pač ni bilo moč prezreti. V koči smo se okrepčali z malico iz nahrbtnika in se ogreli s toplim čajem. Mentor Janko je za najmlajše pripravil igro z žolno, s pomočjo katere iščejo zasute v plazovih. No, odločil se je, da bodo otroci raje iskali čokolado. Verjemite, da so jo zelo hitro odkrili. Najbolj pogumni in najmanj utrujeni smo se medtem podali do vrha. Izbrali smo pot čez Balunjačo, ki se je zmerno vzpenjala. Prečili smo pobočje Boča in prišli do skalnih pečin, kjer nas je čakala »zajla«. Prehod ni bil težaven, paziti smo morali le na morebitno padajoče kamenje. Ob vznožju pečin smo lahko opazili nekaj manjših votlin, kamor bi se lahko zatekli v primeru slabega vremena. Kmalu smo naleteli na ogarajo, ki je varovala vojaško območje, nedaleč stran pa se je že videl 20m visok razgledni stolp. Prav vsi smo se povzpeli do vrha in občudovali prekrasen razgled. Tisti, ki so ostali pri koči, so bili videti kot mravljice. Sestop ni bil težak, naš najmlajši udeleženec nas je pravočasno pripeljal do železniške postaje Poljčane, od koder smo se zopet z vlakom podali proti domu. Prijetno utrujeni smo se ob 17.17 vrnili v Sevnico. Vmes ni manjkalo niti prestopanje z vlaka v Zidanem Mostu, kar je bilo za nekatere tudi posebno doživetje. Ob slovesu smo si rekli le še nasvidenje na naslednjem izletu in se z lepimi vtisi razpršili proti domu. Tina Verhovc Z osnovnošolci Planinski vodniki PD Lisca že tradicionalno vodimo osnovnošolce višje stopnje OŠ Sava Kladnika Sevnica na njihove pohodne športne dneve po občini Sevnica. Tudi v letu 2013 smo 24. aprila opravili različne poti po pobočjih Podgorja, Boštanja- Veternika in Apnenika, Vrh-ka v Mirenski dolini, Lukovca ter po obrežju reke Save v Sevnici in na grad. Po skupnih ugotovitvah so otroci sorazmerno dobro disciplinirani in v dokaj dobri kondi-ciji v primerjavi z otroki večjih mest. Janez Levstik OŠ planinski izlet po Sevniški planinski poti V četrtek, 31. 10. 2013, smo se ljubitelji planinarjenja podali na Sevniško planinsko pot, Pot Lojzeta Motoreta. Zaspani smo se ob 8.00 odpravili iz Šentjanža proti Tržišču. Skoraj celo pot smo prehodili po cesti, a tudi to nam ni odvrnilo nasmeha z obraza. Kljub napovedi slabega vremena nas je vseeno pozdravilo in ogrelo Sonce. Naša prva postojanka je bil Stražberk, kjer so mladobudni planinci lahko štempljali v svojo novo knjižico, ki so jo pred pohodom dobili na izhodišču -Sevniška planinska pot. Pot smo veselo nadaljevali do Gabrijel, kjer so nas Urbanovi straši pogostili. Pripravili so nam polno mizo domačih dobrot, s katerimi smo se okrepčali in bili polni nove energije za nadaljevanje poti. Pohod so nam popestrili štirinožni prijatelji. Po dobrih treh urah smo prispeli do Tržišča, našega cilja. Preden smo se razšli, smo še posneli skupinsko sliko pri Tržiški pletenki. Udeležba osnovnošolskih otrok je bila majhna, zato smo bili malce razočarani. Upamo, da bo na prihodnjem izletu udeležba večja, saj je čas med prijatelji in naravo pravi naslov za dobro voljo. Valentina Žibert in Klavdija Šušterič Mladinski izlet: Skuta (2.536 m) V četrtek, 31. oktobra, smo se mladinci PD Lisca Sevnica odpravili na dvodnevni izlet v Kamniško - Savinjske Alpe. S kombijem smo približno ob 12:00 štartali iz Tržišča in pričeli dvourno vožnjo proti izhodišču -Kamniški Bistrici. V dobrih dveh urah smo prispeli in ob 14:00 že pričeli z vzponom. Naš cilj 1. dan je bil priti do bivaka pod Skuto na Malih Podih, kamor smo prispeli po dobrih 3 urah hoje. Ker je HIDROELEKTRARNE NA SPODNJI SAVI pot poznana kot zahtevna neoznačena, smo že na začetku zašli, in sicer preveč v desno, a smo to na srečo hitro ugotovili. Pot je bila vseskozi strma. Najprej ovinki po gozdu nato pa po melišču, kjer imaš občutek, da za vsaka dva koraka naprej narediš enega nazaj. Del poti smo hodili po temi (s svetilkami), kar je bila tudi svojevrstna izkušnja. Zaradi goste megle je bilo bivak nemogoče opaziti od daleč, zato smo ga videli šele, ko smo se mu približali na kakih 10 metrov. Na prvi pogled zgleda kot »kontejnar« za zbiranje starega papirja. V njem je prostora za nočitev 12. oseb, ena miza in klop. Najprej smo se preoblekli in preobuli. Lahko si predstavljate vonjave, ki so zajele že tako majhen prostor. Vendar kmalu ni bilo več sledu o njih, kajti zadišalo je po domači salami in siru. Po zaslugi našega Aljaža smo si lahko privoščili celo »špricar«. Utrujeni smo se kmalu odpravili spat. Ni minilo pol ure, ko zaslišimo ropot okrog bivaka. Bila je še ena skupina planincev iz Ljubljane. Adijo spanje. Tri ure so glasno razpravljali o tem in onem, šumenje vrečk, odpiranje in zapiranje vrat itd. Ker je zjutraj preveč pihalo nismo šli čakat sončnega vzhoda na Skuto in tako potegnili spanec do 6:30. Ob 7:00 smo se že odpravili proti Skuti. In tako »zalutali« še drugič. :D Spet smo šli preveč desno. Ko smo končno prispeli do stene, smo si nadeli pasove in čelade. Pot se je vse do vrha močno vzpenjala. Po kakšni uri smo prispeli na vrh Skute. Občutki, ko dosežeš vrh so res nepopisni. Čudovit razgled po zaslugi lepega vremena, ki nas je spremljalo skozi celoten podvig. Najlepši so vrhovi zjutraj, ko so z ene strani obsijani s soncem, na drugi strani pa je še kar senca. Ker se vsa jutranja megla še ni dvignila, so gore izgledale kot otočki sredi morja (megla = morje). Pred sestopom smo še na hitro nekaj pojedli. V dolino smo jo krenili čez Dolgi hrbet do Mlinarskega sedla in nato mimo bivaka pod Grintavcem do Kokrskega sedla. Cojzova koča na Kokrskem sedlu je bila žal že zaprta, zato se tam nismo dolgo zadrževali. Pod dobri uri hoje smo prispeli do kombija, kjer smo si utrujeni, a polni zadovoljstva sezuli goj zarje in se preoblekli. Na poti do Sevnice smo se ustavili še na bencinski, kjer smo si privoščili kakšen energy ali pa čokoladno mleko. Izlet je super uspel, čemur je pripomoglo tudi čudovito vreme. Mislim, da se vsako trpljenje ob vzponu ali pa ob sestopu splača, saj je občutek zadovoljstva na koncu neprecenljiv. Zagotovo bomo takšen izlet še večkrat ponovili. Monika Verhovc Mladinski planinski tabor Slatna 2013 Kot najbrž že veste je med 13. in 20. julijem potekal mladinski tabor Slatna 2013. Tabor smo zaradi dobre lokacije društvenega zavetišča Slatna izpeljali kar na tej lokaciji. Pri Športni zvezi Sevnica smo si sposodili še kombi in tako smo bili pripravljeni na izzive, ki so nas čakali v tem tednu. Še pred tem pa sem začel z pripravami na tabor, da je tabor stekel tako kot je bilo to moč videti. V soboto zjutraj smo se ob pol osmih zbrali na železniški postaji Sevnica. Natovorili smo prtljago in se razporedili kdo gre s kombijem in kdo na vlak. Po tem se je kombi odpeljal proti gorenjski, nekaj minut za tem pa mu je sledil še vlak. Zadnji del ekipe je v Slatno prispel okoli 14 ure popoldan in takrat je bilo kosilo že pripravljeno. Nastanili smo se po sobah in posteljah ter se pripravili na prvo turo. V nedeljo smo namreč že odšli na Malo Ponco. Udeleženci so se razdelili na dve skupine. Prva pot je bila mišljena po klasični varianti (lovska pot). Druga pot za na ta vrh pa sem izbral po hudourniški strugi. Do višine približno 1700 mnv smo se vzpeli po hudourniški strugi in tam smo se združili z ostalimi in od tam nadaljevali pot skupaj. Vrh smo osvojili vsi. Zaradi pooblačitve smo vrh zapustili kar hitro in se spustili do destinacije bivanja. Proti večeru smo se pripravili za naslednjo turo - Triglav. Pripravili smo si malico in pijačo, opremo, ki smo jo rabili ter oblačila. V ponedeljek nam je budilka zvonila že ob 4.00 in nas s tem spomnila, da je potrebno vstati iz toplih postelj. Do pete ure zjutraj smo že vsi sedeli v avtih in se vozili v dolino Vrata. To je bilo tudi naše izhodišče. Podali smo se Pragu naproti. Nekje na sredi poti smo si nadeli čelado in si s tem zaščitili glave. Po cca 5 urah hoje smo prispeli na Kredarico in tako premagali večino poti. Po manjšem počitku smo se odpravili do naše končne točke za ta dan-Planike. Tam smo se »zakampirali« in na koncu tudi zaspali v toplih posteljah. Naslednji dan smo se okoli 6 ure podali v hrib in tako smo ob 8 uri že vsi stali na vrhu Triglava. Po obveznem sončenju smo se odpravili v dolino. Tisti, ki smo vozili smo se spustili v Vrata; tisti, ki pa niso, pa v Krmo. Vozniki smo se odpravili v Krmo po ostale in odšli v Slatno na zaslužen počitek. Naslednji dan je minil v znamenju počitka. Tako smo odšli na jezero Jasna in se tam predajali užitkom, ki nam jih je ponujalo sonce in pa jezero. Proti večeru smo odšli v Slatno in se pripravili na našo zadnjo turo in sicer greden Mojstrovk. V načrtu smo imeli tudi Travnik, a je kasneje odpadel. V četrtek smo se ob pol šestih vstali in se do šeste ure že odpravili iz Slatne. Na Vršič smo prispeli ob 7:00 uri, tam plačali parkirnino in se odpravili svojemu cilju naproti. En del ekipe je odšel po južni poti do Male Mojstrovke, drug del pa do Hanzove poti in od tam na vrh Male Mojstrovke. Tam smo se srečali in si izmenjali vtise o vzponu. Večji del je odšel proti Veliki in Zadnji Mojstrovki in od tam sestopil po brezpotju do Vratic, od tam pa po melišču na Vršič. Manjši del pa je sestopil že z Male Mojstrovke. Tabor je za prvo leto izvedbe uspel nadpovprečno. Bilo je 11 udeležencev in pa en vodja tabora, ki je skrbel za vse. Vsi udeleženci so bili zelo dobro kondicijsko in tehnično podkovani tako, da smo lahko vse zastavljene ture izpeljali tako kot sem si zamislil. V nadaljevanju pa je nekaj zapisov udeležencev, ki so se mladinskega tabora udeležili prvič: Vtisi z Mladinskega tabora 2013 V soboto zjutraj sem se zbudila vsa nestrpna, saj sem vedela, da bom odšla na Gorenjsko in bom ponovno osvajala vrhove in uživala v lepotah slovenskih gora. Ob osmi uri smo krenili iz Sevnice in se napotili proti Slatni. V dobrih dveh urah smo prispeli. Razpakirali smo vse stvari in začeli pripravljati kosilo. Po kosilu je nam puncam postalo dolgčas, zato smo se odločile, da bomo odšle na kratek izlet do Planice. Med hojo so nam nagajale tečne žuželke. Dan je hitro minil. Prijetno utrujeni smo kmalu odšli spat, saj nas je zjutraj čakala tura. vodila do Male Ponce. Manjša skupina je odšla po lažji poti, v kateri sem bila tudi jaz. Ker je bila letos huda zima, je bilo veliko podrtih dreves in kmalu smo zgubili markirano pot. Plazili smo se med borovci in hodili po hudourniških strugah. Z dobro voljo in malo sreče smo hitro prišle nazaj na pravo pot. Na vrhu Male Ponce sem se spomnila besed, ki jih je zapisal Zaplotnik : »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Budilka nas je prebudila ob petih. Hitro in še zaspano smo do konca pripravili nahrbtnike in pojedli zajtrk. Ko smo bili vsi pripravljeni, smo krenili na pot, ki nas je Bil je ponedeljek zgodaj zjutraj, ko smo pakirali v nahrbtnike še zadnje stvari za na Triglav. Ko smo krenili iz Slatne, so se že prikazali prvi sončni žarki. Vedeli smo, da nas čakata dva prečudovita dneva. Okrog sedmih smo začeli hoditi in se vzpenjati proti našem najvišjem vrhu. Do koče Planika smo se vzpeli čez Prag. Obiskali smo tudi kočo Kredarico. Popoldne v koči smo si krajšali z igranjem kart. Kmalu smo odšli spat, saj nas je zjutraj čakal vzpon na Triglav. Ko sem zjutraj stopila čez prag koče, mi je zastal dih. Razgled je bil prečudovit. Gore so bile obsijane s soncem in pihal je rahel veter, ki je pripovedoval zgodbe gora. Najedli smo se dobrega zajtrka in si na to nadeli plezalno opremo in pričeli hoditi. Pot je bila zanimiva in hkrati nagajiva, saj smo morali hoditi po snegu, ki je bil zmrznjen in nam je delal rahle preglavice. Po dobri uri in pol smo prišli na vrh. »Juuuuuuuhuuuuuuuuuuuu!!!!« sem si mislila, saj se v gorah ne kriči. Čakala nas je samo še pot navzdol, ki je meni včasih ponagajala, saj se malo bojim višine. Vendar mi je uspelo! V sredo smo počivali, saj smo bili utrujeni od hoje. V taboru smo si krajšali čas z igranjem košarke, kart, bad-mintona ter hojo s hoduljami. V četrtek pa smo krenili na Malo Mojstrovko. Spet smo se razdelili v dve skupini. Jaz sem bila v tisti manjši, ki je šla po lažji poti. Ko smo prispeli na vrh, so nas veselo pozdravljale ovce in prosile za kruh. Okrog nas pa so tudi živahno letele kavke in se oglašale. Dan je bil res čudovit. Petek pa nam je ostal le še za pakiranje in pospravljanje hiše, v kateri smo bivali cel teden. Mladinski tabor si bom zapomnila za vedno, saj se je zgodilo toliko lepih, zanimivih in vznemirljivih dogodkov, ki jih ne pozabiš kar tako. Upam, da bomo naslednje leto prav tako uživali in osvajali naše gore! Valentina Žibert Moji vtisi z Mladinskega tabora 2013 1. dan: Zjutraj smo se z vlakom odpeljali iz Sevnice proti Jesenicam. V Jesenicah nas je pobral Urban s kombijem in nas odpeljal proti Slatni. Prvi dan smo si vse raztovo-rili in si pripravili nahrbtnik za nedeljsko turo na Malo Ponco. 2. dan: Odhod za na turo je bil ob 6.00. V palčkovi deželi smo se razdelili: eni smo šli po brezpotju po strugi do jase, kjer smo se dobili z ostalimi, ki so šli do jase po lovski poti. Skupaj smo se odpravili do Male Ponce in kmalu odšli proti Slatni. Ko smo prispeli v Slatno, smo se najprej šli malo ohladit v jezero Jasna. Zvečer smo si pripravili nahrbtnik za naslednjo dvodnevno turo na Triglav, ker smo morali biti spočiti smo odšli kmalu spat. PLANINSKA ZALOZBA Planinska založba PZS izdaja planinske zemljevide, planinske vodnike, strokovno literaturo, plezalne vodnike, leposlovje ter druge edicije in izdelke, ki so namenjeni planinskim društvom, posameznikom, knjigarnam ... Planinska založba deluje na naslovu PZS. Prodaja edicij: na PZS, v spletni trgovini na naslovu www.pzs.si/trgovina.php in na brezplačni tel. št.0801893. 3. dan: Zjutraj smo se zbudili ob 4.30, ob 5.00 pa odpravili do Aljaževega doma, kjer smo ob 6.15 začeli hoditi. Na Triglav smo se odpravili čez Prag na Kredarico in na Planiko. Ker smo bili tako hitri, smo že bili ob 14.00 na Planiki. Malo smo še po malicali in nekateri so že šli kmalu spat, ker so bili zmatrani. Nekateri smo še malo igrali karte in ob kakih 19.00 šli spat. Foto: Aleksander Čufar, Irena Mušič Habjan, Zdenka Mihelič Planinska zveza Slovenije, avgust 2012 4. dan: Zjutraj ob 6.00 smo se že odpravili na Triglav. Malo je bilo še mrzlo, ampak smo se kmalu zagreli. Ob 7.30 smo bili že na vrhu. Tako, da zajtrk smo imeli na vrhu Triglava. Na vrhu so morali še nekateri biti krščeni saj so bili prvič na Triglavu. Kmalu smo se odpravili proti dolini saj je na vrhu kar pihalo. Spet smo se razdelili na dve skupine eni smo šli na Kredarico in čez Prag do Vrat, eni so šli pa nazaj na Planiko in čez Krmo. Ko smo prispeli domov smo vsi kar malo bili zmatrani. 5. dan: To je bil prosti dan za vse, ker smo še vsi rabili malo počitka. Ta dan je bil zelo sproščen vstal si se kdaj si se hotel, potem smo šli pa skupaj za nekaj uric se ohladit v jezero Jasna. 6. dan: Zadnja tura na Mojstrovke. Ob 6.00 smo bili že na Vršiču. Najprej smo šli na Malo Mojstrovko po Hanzovi poti. Iz Male Mojstrovke smo odšli na Veliko Mojstrovko, potem smo pa nadaljevali pot po brezpotju do Zadnje Mojstrovke in na Travnik. Sestopali smo po brezpotju do melišča nad Vršičem. Ta tura je bila zelo zanimiva, ker smo večino časa hodili po brezpotju. 7.dan: Zadnji dan nismo vedeli, kam bi šli na turo, nismo imeli nič za delati. Zato smo se odločili, da počistimo dom Slatna in potem odidemo domov. Jaka Motore Utrinek z zaključka MO v Jurkovi koči steni v Športnem domu v Sevnici. Plezalni krožek vodita Edvin in Stanka. Na pomoč pa včasih priskoči še Gregor Knez. Cilj plezalnega krožka je, da otrokom predstavimo plezanje skozi igro, da na treningu uživajo in se skozi različna gibanja tudi zabavajo. Z delom krožka v dveh letih smo zadovoljni, saj nas član Matic Prijatelj letos tekmuje v Vzhodni ligi, kjer dosega zelo dobre uvrstitve. Edvin Nepužlan Jesenski plezalni izlet V soboto, vinotoka petega, smo se Stanka, Matic, David in Sandi v okviru športnoplezalnega krožka plezat v skalo. Zaradi bližajoče se zime in kratkih dni je plezanje v skali že skoraj onemogočeno. Skala je bila že mrzla, vreme megleno. Sonce se kar in kar ni hotelo prikazati. Ker pa smo preplezali veliko dolgih smeri smo se nekako ogreli in plezanje je steklo. Nekateri so bili v skali prvič, Športnoplezalni odsek Aranea v letu 2013 Plezalni krožek Z začetkom šolskega leta smo pri športnoplezalnem odseku Aranea nadaljevali s plezalnim krožkom za otroke, ki ga sedaj obiskuje 10-15 otrok, ki so navdušili za ta šport. Velikokrat nas s svojim obiskom preseneti še tudi kakšen otrok, ki se želi preizkusiti na plezalni steni in mu to tudi z veseljem omogočimo. Krožek poteka vsak torek dve šolski uri, in sicer od 18.00 do 19.30, na plezalni Mladi planinec, št. 46, leto 2014 - nekateri so že prekaljeni mački. Ravno ko smo pospravili stvari in se odpravili v dolino je pričelo se deževati. Da pa bi bil dan popoln smo se odpravili se na sobotni termin v dvorano, kjer smo se lotili se sistematičnega čiščenja stene. Tako smo zaključili dan vsi zadovoljni in navdušeni. Sklenili smo, da se bomo še družili in plezali. Edvin Nepužlan Markacijski odsek Že takoj v januarju smo začeli s čiščenjem planinskih poti z motorno žago, zaradi obilice snega v jesenskem času, podora drevja na planinski poti na relaciji Sevnica - Lokve - Križe; Lovrenc - Loka; Okroglice - Lovrenc; Lamperče - Ajdovski gradec. V mesecu marcu je prišla pobuda iz Savinskega MDOja, da bi sodelovali pri obnovi poti XIV. divizije, ki poteka po naši planinski poti, da bi obnovili markacije ter postavili manjkajoče smerne table na določenih križiščih. Takoj smo bili za to akcijo in smo s skupnimi močmi uredili planinsko pot z Bohorja - Planina - Rudenik - Njivice - Lisca. Čistili smo podrast obnavljali markacije in postavljali nove stebre in smerne table. Porabili smo 81 delovnih ur. Že 25. maja 2013 je bil organiziran vseslovenski pohod po poteh XIV. divizije z Bohorja do Lisce, ki je čudovito uspel in vsi smo bili zadovoljni. V septembru je potekal vseslovenski zaključni tečaj markacistov na Lisci. Sodelovali smo tudi mi na relaciji Lisca - Cerje in Lisca - Jurklošter (odvodnjavanje, izdelava novih stopnic, markiranje). Po končani delovni akciji so pripravniki poslušali analizo poteka dela in novitete in (izročitev) podelitev značk ter prejeli potrdilo o opravljenem tečaju markacista. Iz našega društva sta ga prejela 2 člana. V oktobru smo začeli urejati planinsko pot Lojza Motoreta iz Sevnice - Jablanica - Brunk - Leskovec - Šent-janž..Obnovili smo markacije, čistili podrast in podrta drevesa ter pot pripravili za novembrski planinski pohod. V novembru je potekal planinski pohod v sklopu občinskega praznika po poti Lojza Motoreta (Boštanj - Jablan-ica - Novi Grad do Brunka). Že večletni problem ZPP od Zabukovja mimo Pipana proti Njivicam smo se odločili, da jo malo spremenimo zaradi velikega števila električnoih pastirjev in spremembe lastnikov. V soglasju z lastniki smo spremenili manjše odseke planinskih poti, ki smo jih preusmerili po javni cesti ali na kolovozne in gozdne poti. Obnovili smo stare markacije in na novo premarkirali nove odseke, postavili 3 nove lesene drogove in namestili začasne smerne table proti Lisci ter očistili podrto drevje in nakopali en del nove poti proti Njivcam. Za vse skupaj smo - Glasilo PD Lisca Sevnica porabili 412 delovnih ur. Sodelovalo je 5 markacistov, 2 pripravnika in 5 članov našega društva. Finančno smo porabili 353,40 € za material pri obnovi poti in kilometrino za prevoz. Janez Zajec Klub za varstvo narave Klub za varstvo narave namenja največ pozornosti ohranjanju rastišča encijana na Lovrencu. V ta namen letno obnavljamo leseno ograjo okrog celotnega kompleksa, saj je ograja že dotrajana in potrebna celotne obnove. Del ograje poteka ob cesti, ki pa se zaradi pluženja snega še dodatno poškoduje. Pred dvema letoma smo na novo obnovili le del ograje. V prihodnje bo nujno nadaljevati z obnovo preostalega dela. V času cvetenja encijana postavimo zaščitno vrvno ograjo ob poti, ki pelje skozi rastišče. Imamo pa tudi dežurstvo, ki ga organizira Gregor Bregar, za kar se mu lepo zahvaljujemo. Sodelovali smo tudi v skupini g. Klenovška pri sanaciji rastišča navadne mastnice na Lisci. Tudi v prihodnje bomo delovali v prid ohranjanja narave. Lojze Rupar Na botaničnem biseru Posavskega hribovja postavili opisno tablo Na Lovrencu, 722 metrov visokem vrhu z istoimensko cerkvijo, so v minulem petkovem popoldnevu slovesno predali namenu novo informativno in označevalno tablo ob vhodu na daleč naokoli znano rastišče clusijeve-ga svišča oz. encijana. Cvetlica, ki se razcveti ob koncu aprila na širokem območju okoli cerkve sv. Lovrenca in ustvari prekrasno modro preprogo, je v Sloveniji od leta 1992 zavarovana. Na pobudo PD Lisca Sevnica in PD Radeče in v sodelovanju z naravovarstveno službo je bilo leta 1994 z odlokom Občine Sevnica rastišče clusijevega svišča na Lovrencu razglašeno za botanični naravni spomenik, v letu 2008 pa je bil Odlok dopolnjen še z razširitvijo območja zavarovanja. Afs Lovrencu Ob odprtju nove opisne table ob vstopu na zavarovano območje botaničnega spomenika na Lovrencu nad Okroglicami so o pomenu rastišča clusijevega svišča so spregovorili sevniški župan Srečko Ocvirk, vodja celjske območne enote Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave Mojca Tomažič, direktor Kozjanskega regijskega parka mag. Hrvoje Teo Oršanič in dolgoletni član Planinskega društva Lisca Sevnica Vinko Šeško. Govorniki so med drugim poudarili, da na območju botaničnega bisera Posavskega hribovja velik naravovarstveni pomen predstavljajo tudi ostale mešanice rastlinskih vrst -tržaški svišč, kranjska lilija, navadna kukavica ipd. Krajši kulturni program ob odprtju so oblikovali pla- ninska pevska skupina Encijan, učenci podružnične osnovne šole iz Loke pri Zidanem Mostu ter članice in člani mlade folklorne skupine Blaž Jurko z Razborja pod Lisco. Smilja Radi Spoznavni večer z metulji na Lisci O metuljih na Kozjanskem sem v Mladem planincu pisal že preteklo leto. Ker je bilo med planinci veliko zanimanja, sem se z Borutom Vukovičem in Vlasto Med-vešek Crnkovič dogovoril za organizacijo naravovarstvenega izleta Meddruštvenega odbora na temo metuljev na Lisci. Ni bil ravno izlet, saj je večina prišla kar z avti. 23. avgusta 2013 se nas je tako zbralo preko 30, nekatere je radovednost pripeljala celo iz Ljubljane. Naš namen je bil spoznati nočne metulje, zato smo v čakanju mraka v Tončkovem domu prisluhnili poljudnemu slikovnemu uvodu. Že tu so deževala vprašanja prisotnih, vse bolj je pričakovanje naraščalo ob postavljanju svetlobnih piramid na cesti do parkirišča. UV svetloba namreč privablja večino nočnih metuljev, ki se nato umirijo na površini piramide. In radovedneži si jih lahko v miru ogledamo, popišemo ali celo fotografiramo, ne da bi jih poškodovali ali vznemirili. Naše terensko spoznavanje skrivnosti iz življenja metuljev je strokovno vodil Stane Gomboc, ki je po svojem poznavanju cenjen strokovnjak po vsej Evropi. Počasi smo se premikali med osmimi piramidami in presenečeno ugotavljali, da je na vsaki nekaj novih vrst. In ko smo obhod ponovili, so nas zopet pričakale nove vrste. Vzrok je v tem, da si številne vrste »razdelijo« nočne ure za svoje aktivnosti (predvsem iskanje partnerja in skrb za potomce). In zakaj je to potrebno? Metulji »se iščejo« tako, da samice oddajajo dišave, ki jih samci zaznajo in priletijo po sledi do čakajoče samice. Ker pa več vrst uporablja enako precej »kosmati« metulji, ki so mladost (obdobje gosenice) preživeli na deteljah. Pogled od blizu nam je raz kril velike razvejane tipalnice, ki samcu olajšajo iskanje samic (z njimi voha). Priletavali so predvsem pedici (njihove gosenice prepoznamo po pednjanju) ter sovke, ki so ime dobile po svetlečih očeh (kot pri sovah, ko jih obsvetimo). Od blizu smo lahko opazovali mokna-to veščo katere gosenice si ne želimo v moki. Ne samo metulji, obiskale so nas nekatere kobilice, predvsem mesojede dolgotipalčnice. Med hrošči smo opazili več vrst vonjavo, z letanjem ob različnih urah preprečijo medsebojno križanje. Že na začetku so nas razveselile deteljne kokljice, rjavi, pikapolonic ter precej večje usnjate krešiče. Patruljirali so okoli piramid in oprezali za metulji. Večer je hitro mineval, nekateri so nas že zapustili, a večina je čakala največjega med metulji. To v zadnjih desetletjih ni več veliki nočni pavlinček temveč japonska svilorejka (imenovana tudi jamamaj). Kaj pa delajo sviloprejke na Lisci? Pred več kot 150 leti je pod Gorjanci češki priseljenec Jan Mach hotel obogatiti s pridelavo šantung svile. Požrešne gosenice so zahtevale stalno hranjenje s svežini olistanimi vejicami murve (od tistih časov jih imamo marsikje pri nas), bukve in hrasta. Da bi si olajšal delo, je gosenice kar preselil na drevesa, da so si hrano iskale same. Seveda so svobodo mnoge izkoristile za pobeg - nemogoče je najti vse bube na drevju. In od tedaj lahko v poletnih nočeh srečamo (običajno ob ulični razsvetljavi, na osvetljenih fasadah) tega nenavadnega, do 15 cm velikega metulja pri nas. Tudi mi smo jih pričakali po 23. uri, ko nastopi njihova »izmena«. In vsi, ki so jih prvič videli v živo, so bili navdušeni nad njimi. Še posebno lepe so lažne oči na krilih s katerimi skuša pretentati ptice, da jih ne pojedo. Se Vam je ob branju stožilo o zapravljeni priložnosti spoznavati lepoto nočnih metuljev? V letu 2014 bomo dogodek ponovili na Kumu. Lahko pa se kdaj oglasite na nočnih popisih v Kozjanskem parku. Upam, da se vidimo ter skupaj doživimo bližnje srečanje s temi skrivnostnimi nočnimi letalci. Dušan Klenovšek Reševanje mesojede lepotice na Lisci Za mesojede rastline smo tako rekoč že vsi slišali - nastopajo v kakšni izmed grozljivk, nekateri so pretežno tropske vrste opazili v cvetličarnah. Manj pa je tistih, ki vedo, da nekaj predstavnic te zanimive rastlinske skupine živi tudi pri nas. A brez skrbi, nobena ni tako velika, da bi se morali ob nenadnem srečanju z njimi bati za svoje življenje. Tokrat je pozornost namenjena dvema sestrama - alpski mastnici in navadni mastnici (Pinguicula alpina, P. vulgaris). Slednja je vrsta, ki pretežno uspeva na alpskih šotnih barjih, pa tudi na peščenih vlažnih tleh (Jure Slatner). Pa tudi na Lisci! Izven sezone cvetenja večina spregleda majhne pritlične liste obeh na prvi pogled zelo podobnih mastnic. Med cvetenjem je drugače - najprej svoje pretežno bele cvetove razvije alpska, kakšen mesec dni kasneje lahko občudujemo še vijolično modre cvetove navadne mast-nice. Poprvih srečanjih v Alpah sem se pred dvajsetimi leti nepričakovano z njo srečal skoraj pred domačimi vrati. Na pobočju pretežno dolomitne Lisce (kraški svet) je tudi nekaj manjših povirnih mokrišč. Na eni izmed nekaj kvadratnih metrov velikih zaplat, ki gostijo več vlagoljubnih rastlinskih vrst (ozkolistni munec, orhideje Fuchsovo prstasto kukavico, gostocvetni kukovičnik in navadno močvirnico,...) sem namesto v naših krajih bolj pogoste alpske mastnice v juniju opazoval cvetove navadne. Seveda sem »odkritje« pokazal prijatelju in odličnemu botaniku Jožetu Koscu, on pa je »pripeljal še g. Jureta Slatnerja, enega najboljših poznavalcev mesojedih rastlin pri nas. Naj ob tem pojasnim še kako ta, od leta 2004 zavarovana, vrsta lovi. Drobne kapljice na listih privabijo majhne mušice, ki se prilepijo. Prebavni sokovi v kapljicah »prebavijo« žrtev in tako rastlini omogočijo zadostno količino dušika (iz živalskih beljakovin). Tako je mastnici omogočeno preživetje tudi na vlažni, a goli skalni ali peščeni podlagi (npr. v soteski Sevnične). V naslednjih letih me za preživetje mastnic ni skrbelo kljub številnih pohodnikov, ki so se vzpenjali na Lisco po planinski poti le nekaj metrov vstran. Bolj me je skrbelo, da je pot na tem odseku hkrati gozdna vlaka ter, da se nad nahajališčem na veliko seka. Spravilo lesa je rahljalo tla in ob deževjih je prihajalo do spiranja materiala -tudi na nahajališče navadne mastnice. V letu 2012 je bilo že tri četrtine lokacije prekrito z nanešenim materialom, mastnica pa je uspevala le še na dober kvadratni meter velikem močvirju. V stik sem stopil s Sevničanko Tanjo Košar iz celjske enote Zavoda RS za varstvo narave ter Vinkom Šeškom iz Planinskega društva Lisca Sevnica. Nekaj pogovorov in nato še ogled lokacije se je rezultiral v organiziranju »reševalne akcije«. Sredi novembra 2013, ko je mastnica že zdavnaj zaključila letošnje vegetacijsko obdobje, se nas je zbralo 12. Poleg Vinkovih prostovoljcev (seniorjev PD Lisca), Tanje in njenega sodelavca iz ZRSVN-ja še predstavniki Zavoda za gozdove in Kozjanskega parka. V Tončkovem domu smo najprej ob besedi in sliki spoznali mesojedi prebivalki Lisce ter se dogovorili o potrebnem načinu reševanja njenega obstoja. V dveh urah smo odstranili prodirajočo lesno zarast, preusmerili odvodni kanal iz vlake mimo nahajališča ter odstranili nanešen material. Pred zasluženo malico smo »olepšali« še eno močvirno okno ter se že dogovarjali o prihodnjih načrtih. Kdo pride prej na vrsto -orhideja ozkoustna močvirnica (prizadel jo je golosek) ali lipe in navskrižnolistni svišč pri cerkvi na Joštu sploh ni pomembno. Verjamem, da bomo rešili oba problema. Naj zaključim z mislijo, da tudi v teh težkih časih ekonomske in moralne krize naše družbe ni težko najti dovolj ljudi, ki so pripravljeni žrtvovati dan za preživetje male rožce, ki je večina med njimi do tega dneva sploh ni poznala. Že tokrat smo bili poklicni naravovarstveniki in varuhi gorske narave v manjšini, za naslednjo akcijo pa predvidevam, da bo odziv še boljši. Vsaj glede na številne pozitivne komentarje na objavo kratkega opisa in fotografij na enem od internetnih socialnih omrežjih ter v Planinskem vestniku. Dušan Klenovšek foto: Vinko Šeško Fotoutrinki z izleta v Južno Srbijo Planinska pevska skupina Encijan Naša pevska skupina se je v letu 2013 pomladila za 3 člane, tako da sedaj šteje skupno 11 članov in pridno vadi za nastope v letu 2014. Nastopi v letu 2013, teh je bilo skupno deset: 22. januar - Planinski večer v Sevnici. 24. februar - Planinski večer na Planini 19. april - Koncert v hotelu v Bajini bašti (Srbija) 20. april - Koncert v kapeli samostana Bele vode (Srbija) 26. april - Lovrenc (odprtje opisne table) 10. maj - Nastop na posavski pevski reviji na gradu Brestanica 7. avgustu - Ob grobu (Alojz Anzelc) 8. september - Lisca poje 2013 5. november - Nastop pri zavetišču ob obč. prazniku 15. november - nastop na srečanju reševalcev v hotelu Ajdovec V letu 2014 imamo v načrtu naslednje aktivnosti: - nastop ob planinskem večeru v Sevnici, - nastop ob planinskem večeru na Planini, - nastop ob obletnici smrti Motore Alojza, - koncert - izlet Pecs - Kutjevo, - nastop na posavski pevski reviji, - nastop na srečanju starejših planincev, - nastop v Šmarjeti ob 10-letnici Plastoform-a, - nastop v zavetišču ob sevniškem občinskem prazniku, - sodelovanje na obletnicah, prireditvah ter proslavah. Tone Šeško AfOvOJfrtrti pohod rti Listo h Hjivçç Novoletni pohod Na novoletni dan, 1. januarja 2013, smo se ob 8. uri zbrali v Krakovem, si najprej zaželeli zdravja, sreče in še veliko varnih korakov, nato pa z avtomobili odpeljali proti vasi Podgorje. Tu pa smo si nadeli nahrbtnike in si mislili "pot pod noge, da pokurimo silvestrsko večerjo, naša telesa pa že takoj prvi dan dobro razgibamo". V Jurkovi koči so nas pričakali mladi planinci PD Lisca z voščilom. Pripravili so nam topel čaj in pecivo. Bilo je dobro in tudi prileglo se je. Pot smo nadaljevali do Darinkinega zavetišča na Ivcah, kjer nas je Janko pogostil s kuhanim vinom, prebrancem, za zdravljico pa se je prileglo še hladno vino. Pohod se je zaključil v Podgorju, od koder smo se z avtomobili odpeljali domov. Darinka Avguštin Pohod in tradicionalno srečanje posavskih planincev na Bohorju Tudi planinci PD Lisca Sevnica smo se v nedeljo, 6. januarja 2013, udeležili tradicionalnega srečanja posavskih planincev na Bohorju. Za pohod smo se zbrali v Sevnici in se dogovorili za smer, ki je največkrat Zabukovje - Pokojnik. Tam smo pustili avtomobile in nadaljevali pot čez Zaloške travnike na Javornik (1023 m), čez Koprivnik do koče na Bo- horju. Tam smo se družili s planinci iz številnih drugih društev. Nazaj grede smo izpustili Koprivnik in Javornik ter se povzpeli na Skalico (951 m). Hodili smo približno štiri ure in pol. Tokrat je bila pot kopna, je razgibana in zanimiva, še posebno spomladi, kadar zacvetijo bo-horska jarica, zvončki, kronice in teloh. Ta ponovoletni pohod na Bohor je za sevniške planince pomemben, predvsem zaradi njegovega nastanka. Ko sta bila na Lisci skrbnika Tončkovega doma Strgarje-va Pavle in Marjanka, sta bila ob novem letu zelo zaposlena. Pavle je predlagal, da bi sevniški planinci organizirali prvo nedeljo v letu pohod na Bohor, udeležil pa bi se ga tudi sam. Ideja je bila sprejeta in tako je ostalo do zdaj. Znamenitost teh pohodov je bila tudi ta, da so se pohod-niki nazaj grede ustavili pri križu, to je pri odcepu poti proti Javorniku s ceste za Planino, in si pripovedovali vice. Tudi to je ostalo ohranjeno. Alojz Rupar www.pd-lisca.si Planinski večer 2013 Zbor članov PD Lisca Sevnica Kot pretekla leta je predzadnji torek v januarju 2013 v V torek, 12. marca 2013, je v Kulturni dvorani Sevnica Kulturni dvorani Sevnica potekal tradicionalni Planins- potekal redni zbor članov PD Lisca Sevnica, na katerem ki večer v organizaciji Planinskega društva Lisca Sevni- je bilo prisotnih 118 članic in članov. Planinski večer je bil posvečen pregledu aktivnosti društva v letu 2012. Pestro predstavitev celoletnega dogajanja z okoli 700 fotografijami je pripravil Vinko Šeško, podpredsednik PD Lisca Sevnica, fotograf ter z dušo in srcem strasten ljubitelj narave, gora. V uvodnem delu nam je zapela Planinska pevska skupina Encijan, ki tudi deluje v okviru našega društva in vstopa v 12. leto aktivnega delovanja. V predstavitev dejavnosti so se aktivno vključevali številni člani društva, vodje sekcij in skupin. Spoznali smo mnoge lepe in zanimive kotičke naše dežele in tudi tujine. Po predstavitvi smo si ogledali še razstavo zanimivih fotoutrinkov s pohodov, izletov, ki jo je v preddverju dvorane pripravil tudi Vinko Šeško. Prireditev je potekala tudi v počastitev 60. obletnice ureditve Slovenske planinske poti, najstarejše vezne poti na svetu, ter 120. obletnice organiziranega planinstva na Slovenskem. Slogan planinstva je »Planinstvo kot način življenja«, dobrodošlica pa »Dobrodošli v dobri družbi!«. Vse planince vabimo k vključitvi v planinsko organizacijo, h koriščenju ugodnosti in prednosti, predvsem pa k uživanju na nepozabnih doživetjih, ki jih ponuja narava. Rok Petančič V uvodnem programu je nastopil MePZ Lisca Sevnica. Po pozdravu predsednika društva Roka Petančiča in župana Občine Sevnica g. Srečka Ocvirka je bilo imenovano in soglasno potrjeno delovno predsedstvo: predsednik Roman Novšak, članici Nika Udovč in Doroteja Jazbec. Zapisnikar: Darinka Avguštin. Overitelja: Sonja Ivnik, Romana Ivačič. Verifikacijska komisija: Janez Zajec, Vlado Cizl. Franc Ernestl je predstavil spremembe Pravil društva s poudarkom na novostih ter povedal, da so možne še manjše tehnične spremembe zaradi uskladitve pravil z UE Sevnica. Zbor članov je potrdil nova pravila PD Lisca Sevnica z upoštevanjem predlaganih popravkov v razpravi (116 glasov za ter 2 glasova proti). Sledila je predstavitev poročil društva: vsebinsko poročilo je predstavil predsednik Rok, Vinko Šeško pa je predstavil 20 let delovanja četrtkove skupine. Finančno poročilo je predstavila naša računovodkinja Mateja Krohne. Poročilo Nadzornega odbora je poda predsednik NO Janez Levstik. V nadaljnji razpravi je predsednik Rok glede Tončkovega doma povedal, da je UO društva sprejel sklep, da se je za ohranitev Lisce v javnem intere- su potrebno pogovarjati najprej z javno institucijo ter društvo s svojimi viri ni zmožno odgovorno upravljati Tončkovega doma, rušenje depandans so strokovnjaki predlagali že leta 2007, igrišče pa tudi potrebuje novo preplastitev. In - če občina želi pridobiti sredstva za to - mora postati lastnik. Jurkova koča s funkcionalnim zemljiščem in vrh Lisce pa naj ostaneta v solastništvu PD Lisca in PZS. Predsednik Rok je predlagal zboru članov dva sklepa, in sicer: Prvi sklep: Zbor članov PD Lisca Sevnica soglaša, da PD Lisca Sevnica z obstoječimi kadrovskimi, finančnimi in materialnimi viri ne more celovito in odgovorno upravljati Tončkovega doma na Lisci in okolici v smislu izvedbe celovite obnove in oživitve dejavnosti na objektu in okolici. Drugi sklep: Zbor članov PD Lisca Sevnica v primeru prenosa solastniškega deleža PZS na PD na Tončkovem domu na Lisci, depandansah, igrišču in okolici (parcele št. 5/23, 5/21, 5/27, 144 (Tončkov dom), 5/19, 5/18 - vse k. o. Podgorje), soglaša z nadaljevanjem postopkov prenosa lastništva na lokalno skupnost. Z nujnim ohranjanjem temeljnega interesa planinstva Zbor članov PD Lisca pooblašča Upravni odbor društva, da izpelje in izvede vse potrebne postopke prenosa. O nameri prenosa UO PD Lisca ponovno seznani zbor članov, ki mora v skladu z veljavnimi pravili PD Lisca predlog UO PD Lisca tudi formalno potrditi. Oba predlagana sklepa sta bila soglasno sprejeta. V nadaljevanju zbora sta Iva Prah in Klavdija Šušterič predstavili OŠ tabor Slatna 2012, predsednik Rok pa je predstavil še finančni načrt in program dela društva za leto 2013. Nekateri prisotni so podali tudi svoje predloge in mnenja o delovanju PD Lisca Sevnica. Zbor članov so obiskali tudi predstavniki drugih (pretežno planinskih) društev (PD Mrzlica Trbovlje, PD Dol pri Hrastniku. PD Kum Trbovlje, PD Radeče, PD Brežice, PD Laško, PD Senovo, PD Rimske Toplice, PD Krško, PGD Sevnica). Za opravljeno planinsko šolo na OŠ taboru v Slatni je 27 mladih planincev prejelo priznanja, ki pa na zboru niso bili prisotni, zato se jim jih je podelilo naknadno. Vodniška priznanja za petletno delo pa so dobili: Janez Levstik, Anton Svenšek, Luka Žveglič in Anja Radovič. Priznanje za pomoč pri urejanju Zavetišča je prejel Aleksander Špan s.p. - Mizarstvo Profil. Zbor članov smo zaključili s pogostitvijo in klepetom v spodnjih prostorih gasilskega doma. Darinka Avguštin Vandrovci v delti Donave V soboto, 27. aprila 2013, nas je 17 vandrovcev z vlakom odpotovalo v Beograd, kjer nas je čakal minibus in vodnik Goran. Po nočni vožnji smo bili zjutraj v Bukarešti. Naslednji dan, v nedeljo, 28. aprila, smo si ogledali mesto, nato pa odpeljali v Konstanco na Črnem morju. ZelenaPika V ponedeljek, 29. aprila, smo si privoščili oddih na obali V sredo 1. maja, smo ves dan z ladjicama pluli po roka-znamenitega letovišča Mamaio in popoldan odpotovali vih delte. v mesto Tulceo. Zadnji dan aprila smo se v Tolcei ob Donavi vkrcali na dve ladjici in se ob opazovanju življenja v delti Donave nastanili v prijetnem malem hotelčku v središču delte. Dan pozneje smo se z ladjicama vrnili v Tolceio in takoj nadaljevali vožnjo z minibusom ter se pripeljali ob treh ponoči v Beograd. f> * w ' c h. ££ ■■ Že popoldan smo se z ladjicama zopet odpeljali po rokavih delte in uživali v opazovanju bogatega življenja na in ob vodi. ■flint m Po nočnem ogledu Beograda smo dopoldan z vlakom, ki vozi v Slovenijo samo enkrat dnevno, pripotovali do- mov. Vinko Šeško Večeri in jutra so bili res nekaj posebnega.... I ^ KRKK www.krka.si Pohodni tabor Črna gora (7. - 13. julij 2013) V Črni gori smo obiskali kraje in hribe, ki so zapisani v Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine. V petek zvečer smo se iz Sevnice odpeljali v smeri Karlo-vac -Split - Dubrovnik - Črna gora. meji z Albanijo. V sredo zjutraj smo se odpeljali proti mestu Žabljak in si ob poti ogledali samostan Ostrog iz 17. stoletja. V četrtek pa smo se v spremstvu domačega vodnika povzpeli na Durmitorju do Ledene pečine. V petek smo si »privoščili« rafting na čudoviti reki Tari. V soboto zjutraj smo se odpeljali proti Sarajevu, kjer smo obiskali Baščaršijo in zatem pot nadaljevali proti Sevnici. Črna gora je lepa dežela za turiste in planince, ljudje so prijazni in gostoljubni, pa tudi hrana je odlična. Črna gora nima avtocest, zato je potrebnega veliko časa V soboto smo si ogledali mesto Kotor in v narodnem parku Lovčen povzpeli do Njegoševega mavzoleja in tudi obiskali mesto Cetinje. Drugi dan smo imeli ogled mesta Budva in kopanje v morju. Naslednji dan smo si ogledali Skadersko jezero in se v Podgorici ustavili v vinski kleti na degustaciji Vranaca. Pot smo nadaljevali po cesti ob globokem kanjonu reke Morače do Kolašina in naprej proti Prokletijem do Plavskega jezera. V torek zjutraj - ob 9. uri smo se v Prokletiju z domačim vodnikom podali na vrh Popadije (2.026 m), ki se nahaja na za prevoz iz enega kraja v drugi - vendar se splača. To je bil moj prvi tabor, pri čemer se za pomoč pri izvedbi zahvaljujem Tonetu Prahu in Ireni Jesih. Bilo nas je 23 udeležencev. Darinka Avguštin Planinski tabor Slatna 2013 (20. - 26. julij 2013) V soboto, 20. julija, smo se zbrali v Slatni in se naslednji dan, v nedeljo, 21. julija, z osebnimi avtomobili odpeljali v Rezijo in osvojili Zajavor v Muscih. Tabor v Slatni 21. do 26, julij MuscJ Popoldne pa smo odšli še v Zelence. Zetertcr V ponedeljek, 22. julija, smo obiskali avstrijski Dobrač in si ogledali tudi alpinetum. Istega dne smo obiskali še spodnji Martuljkov slap. V četrtek, 25. julija, smo bili na Slemenovi špici. V torek, 23. julija, pa smo odšli na Krniško glavico. Obiskali smo tudi gornji Martuljški slap. V sredo, 24. julija, smo odšli najprej na Zelence občudovati zahod polne lune. Za zaključek pa smo v petek, 26. julija, šli občudovat-mogočni Poliški Špik na Krniško glavico. Zatem smo se povzpeli na Poldašnjo špico. Vinko Šeško Vandrovci - tabor Ferski otoki in Islandija (8. avgust do 2. september 2013) Na dan odhoda smo se zvečer naložili v Vebrov bivalni avtobus z 20 sedeži in 20 ležišči ter pričeli s potovanjem, drugi dan pa je minil v duhu vožnje proti Belgiji s krajšimi in daljšimi počitki. Tretji dan smo bili v pristanišču Hirtshals in se popoldan vkrcali na trajekt, na katerem smo pluli vse do naslednjega dne do 23. ure zvečer, na- kar smo se z avtobusom iz pristanišča Torshavn odpeljali v Klasvik. Ker nas je peti dan čakala pot skozi ozke tunele, smo najeli manjši avtobus in se odpravili na najvišji Evropski klif Enniberg. najvišji vrh, nato pa nadaljevali mimo vasice Eidi in slapa Fossa do prijetne vasice Tjornuvik. V mestecu Vest-mana smo najeli ladjico za ogled divjih sten z množico ptic, prenočili pa na stari cesti v bližini letališča na otoku Vagar. Sedmi dan naše dogodivščine smo si v bližini ogledali slap, kjer se voda iz jezera izliva v morje 30 m globoko. Ogledali smo si še zgodovinsko mesto Kirkjubour, zate m pa ob 18. uri že pričeli s plovbo na trajektu proti Islandiji. Osmi dan smo ob 10. uri že na kopnem v pristanišču Seydisfjordur - ogledali smo si slap Gufufoss, v večjem mestu Egilsstadir nabavili hrano in pot nadaljevali po izredno slabi cesti do atraktivnega slapa Dettifoss ter si ogledali zanimivo sotesko Asbyrgi, kjer smo prenočili. Obiščemo še vasico Gjogv in prespimo na parkirišču pod najvišjim vrhom. Šesti dan smo osvojili 882 m visok Deveti dan smo se malce peljali in malce pešačili do zanimivega območja Hljodaklettar z bazaltnimi stenami, na poti proti jezeru Myvatn smo si ogledali vasico Reyk-jahlid, kjer je leta 1729 bruhal vulkan Krafla in kot smo izvedeli, so se tedaj prebivalci v strahu zatekli v cerkev in lava se je ustavila tik pred njo . Na območju vulkana Krafla doživimo resnično drugačno pokrajino - kot da smo na drugem planetu. Ob nekaj tisoč let starejši razgibani pokrajini Dimmuborgir smo prenočili. Deseti dan smo se sprehodili ob jezeru Myvatn, na poti do slapa Gadafos pa nas je toliko kilometrov daleč od domače Slovenije presunila žalostna vest, da je umrl naš prijatelj in eden pobudnikov naših planinskih taborov, Lojze Anzelc. Obiskali smo še slap Aldeyarfoss in po glavni obvozni cesti nadaljevali do drugega največjega mesta Akureyri. Pot nas je vodila proti severu na zahodno stran in naslednji postanek smo naredili v vasici Hofsos, v nadaljevanju pa si ogledali še zanimivo bazalt-no obalo ob sončnem zahodu. Enajsti dan se zbudimo pri temperaturi 1 stopinja Celzija in se odpravimo do nekoč pomembnega mesta Holar-ja. Ogledali smo si muzej na prostem Glaumbear, Tesen Kolugljufur in naravno trdnjavo Borgarvirki, narava pa nas je obdarila še pogledov na tjulnje. Trinajsti dan je bil pred nami Latrabjarg - najbolj zahodni rt Islandije s klifi in neštetimi pticami. Ob povratku pa ogled še enega izmed mnogih, a prav vseh veličastnih slapov - tokrat so naše oči zrle v Dynjandi. Sledila je najtežja preizkušnja, ko štirinajsti dan nekaj članov potujoče odprave v vetru, dežju in mrazu obide najvišji slap Glymur (tudi deroč hudournik nad slapom smo morali prebresti). Prenočili smo na parkirišču v Pingvellirju. Dvanajsti dan smo potovali proti zahodu po izredno slabih cestah, kar pa je odtehtal užitek v doživljanju tega dela Islandije, ki še ni tako močno zaseden s turisti. Petnajsti dan smo si najprej ogledali znameniti Pingvel-lir, nadaljevali pot do gejzirja Strokkur in slapa Gullfoss, nato pa na poti proti jugu opravili še nekaj ogledov in prenočili na bencinski črpalki v večjem kraju Selfoss. V nadaljevanju naše dogodivščine smo najeli terenski avtobus, s katerim smo si šestnajsti dan zorganizirali zelo zanimiv izlet v puščavsko notranjost do znamenitega Landmannalaugarja. Res škoda, da smo imeli ta dan slabo vreme. Po zamenjavi avtobusa smo se zvečer odpeljali do Modre lagune, kjer smo si dan zatem najprej privoščili kopanje v znameniti Laguni, nato namenili preostanek sedemn-astega dne ogledu glavnega mesta Islandije, Reykjavika. Zvečer smo nadaljevali vožnjo do slapa Seljhalandsfoss, katerega ogled smo si po okrepčilnem spancu privoščili na pragu osemnajstega dne, nato pa se ustavili pri naslednjem velikem slapu, imenovanem Skogafoss ter si ogledali še ledenik v bližini. Ustavimo se na zanimivi črni obali Dyrholaey, si ogledamo vasico Vik in bazalt-na "cerkvena tla". Preko treh dolgih mostov, ki so bili že večkrat ob izbruhu vulkana na ledeniku uničeni, pripeljemo do narodnega parka Skaftafell. Le-tega smo si na začetku devetnajstega dne ogledali in nadaljevali do ledene lagune Jokulsarlon, kjer smo se vozili med ledenimi gorami z amfibijami. Dvajseti dan smo med potjo do mesta Hofn naredili precej postankov, namenjenih za fotografiranje, nadalje pa smo šli proti severu in se utaborili ob reki Selfljot. Enaindvajseti dan smo si privoščili poslovilni sprehod in se namenili odkrivat nove lepote narave, ob čemer smo se ustavili v mestu Egilsstadir Pred pristaniščem smo si nabrali novih moči s poslovilnim kosilom in sledila je plovba s trajektom. OltalBsans/V Center Sevnica kolesa • kolesarska oprema • ribičija • servis za kolesa in smuči www.kolesarski.com trgovina 07/8160 606 info@koiesarski.com Štiriindvajseti dan pa smo prispeli v Hirthalsu ob 10. uri in se namenili z avtobusom proti domu z vmesnimi postanki, tako sta tudi zadnja dva dneva, 25. in 26. dan, minila v znamenju vožnje in postankov. Za vodenje tabora po Ferskih otokih in Islandiji je poskrbela moja malenkost, za pomoč pri organizaciji pa velja iskrena zahvala Milki, Romani, Otu in Metka. Ostali prisotni so bili še Pavla, Franci, Jožica, Sonja, Sonja, Janez, Marjana, Vojko, Majda, Jože, Ksenja, Slavica, Jožica, Jože, Marija, Tatjana in šofer Emanuel. Vinko Šeško Pohod na Triglav 17. in 18. avgusta smo se odpravili na Triglav. Pot smo začeli na Pokljuki- naredili skupinsko spominsko fotografijo in se začeli vzpenjati proti Vodnikovemu domu. Tu se je že prilegla malica in daljši počitek. Nadaljevali smo pot proti Planiki. Ko smo stopali po stezi, smo večkrat zrli proti nebu, od koder je prihajal ropot helikopterja. »Kaj neki se dogaja?«, smo se zvedavo spraševali... Radovednost smo potešili v koči na Planiki. Ob novici, da je na poti Malega Triglava omahnil v smrt planinec, so bili naši pogledi žalostni. Naslednje jutro smo se ob 6. uri zbrali pred kočo in pripravili za odhod. Dopoldanski čas 22. dne je bil zaznamovan s pozibavan-jem na morski gladini, nakar smo ob 15. uri pripuli v Torshavn na Ferske otoke in ker smo imeli »presledek« do 20. ure, smo trajekt zapustili in si mesto bolj podrobno ogledali. Triindvajseti dan smo v celoti preživeli na trajektu. Še preden smo se podali v steno, smo vodniki še enkrat pregledali, ali ima vsak udeleženec dobro nameščen plezalni pas in samovarovalni komplet ter čelado. Na vrhu Triglava smo imeli vodniki tudi dovolj dela. Krstiti je bilo potrebno 13« planinskih zelencev«. Po krstu pripada malica, pa skupinska fotografija tudi ne sme man- jkati. Po obredu je sledil previden spust do Kredarice in zopet daljši počitek. Nato pa še spust čez Prag do Aljaževega doma na naš avtobus in odpeljali smo se proti Sevnici. Vsi smo bili zelo utrujeni, ker je na nas deloval dogodek prejšnjega dne. Vzpona na Triglav se je lotilo 36 udeležencev - od tega 5 vodnikov in trije otroci v starosti 7-11 let. Darinka Avguštin m Vzajemna Jaz zate, ti zame. www.vzajemna.si Festival praženega krompirja V septembru 2013 se je festival praženega krompirja dogajal na Madžarskem v obmejnem porabskem mestu Monošter. Tega dogodka se je udeležila tudi ekipa pražil-cev krompirja PD Lisca. Dogajalo se je prvo soboto v septembru - bilo je, kakor vsako leto - zanimivo in kulinarično obarvano, ob čemer je seveda vredno obiskati nove kraje in okušati raznovrstne lokalne in univerzalne dobrote. Mi smo. Darinka Avguštin Planinske urice V mesecu novembru in decembru si krajšamo torkove večere, seveda, če niso na torek prazniki, s poslušanjem doživetij svetovnih popotnikov. V sliki in besedi so nam prikazali Delto Donavo, Indijo, Vzhodno Turčijo, Ararat, Iran. Planinske urice se odvijajo v našem Planinskem zavetišču pod sv. Rokom v zgornjih prostorih. Darinka Avguštin Družabno srečanje ob občinskem prazniku Pri Planinskem zavetišču pod Svetim Rokom (pri nekdanjem Taborniškem domu v Šmarju) je PD Lisca Sevnica pripravilo tradicionalno planinsko druženje v počastitev praznika Občine Sevnica. Po zapeti uvodni planinski himni članov planinske pevske skupine Encijan je sledil pozdrav dolgoletnega člana sevniškega planinskega društva Vinka Šeška in nato kratko predavanje mladega izrednega prof. dr. Boruta Poljšaka, ki je tudi vodja katedre za zdravstveno ekologijo in nadzorstvo Zdravstvene fakultete Univerze v Ljubljani. Mladi prof. dr. Borut Poljšak (na sredini zgornje fotografije) je bil pri sevniškem planinskem zavetišču dobro razpoložen. Gostujoči predavatelj, ki je pri sevniških planinkah in planincih naletel na topel sprejem, je podal za zdravje koristne nasvete iz svoje knjige z naslovom Kaj lahko naredim sam, da bi se staral počasneje? V knjigi je opisanih deset ukrepov, ki vplivajo blagodejno na sam proces staranja. Zbrane je pozdravil in nagovoril tudi župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk. Družabno planinsko srečanje, kjer ni manjkal taborni ogenj, se je nadaljevalo ob moštu in kuhanem vinu, pokušini pečenega kostanja ter drugih dobrot. Smilja Radi PEKARNA KRUHEK Jurkova koča v letu 2013 Kakor veleva namen funkcije gospodarja koče, skrbim za Jurkovo kočo v smislu, da je vse karseda urejeno. V minulem letu sem tako prepleskal kuhinjo, popravil zunanjo ograjo, pokosil okoli koče in pograbil travo. Dobili smo drva, jih razžagali in spravili v drvarnico, nobena skrivnost pa ni, da planinci radi priskočimo en drugemu na pomoč, in tako je pri spravilu drv pomagal Maks Teraž, pri obnovi stopnišča, balkona in opaža na podstrešju Jurkove koče pa Zdravko Božič. Ko smo montirali manjkajoče snegobrane na streho, stapomagala Zvone Blas in Zdravko Božič, skupaj z Janezom Zajcem pa sva porezala in požagala veje pred Jurkovo kočo. Organizirali smo tudi pospravljanje podstrešja v Tončkovem domu. V letu 2013 smo imeli kar 17-krat zasedeno kočo. Pri moji skrbi, da je koča topla in prijetna, se iskreno zahvaljujem vsem planincem za pomoč. Gospodar Jurkove koče Vinko Govekar Tončkov dom na Lisci v letu 2013 Najemnik doma Franc Krašovec, s.p. je na začetku leta 2013 ustanovil podjetje Gostinstvo Krašovec, d. o. o., zaradi česar smo kot (so)lastniki Tončkovega doma sklenili novo najemno pogodbo, z ugodnejšimi pogoji za najemnika zaradi kriznih časov, in se dogovorili o investicijah v Tončkov dom v letu 2013. Načrtovana in dogovorjena vlaganja (sanacija stropa v kuhinji, menjava oken v kuhinji in jedilnici, sanacija ograje ob terasi, pleskanje sanitarij in hodnika pred kuhinjo) so bila izvedena v celoti, razen pleskanja, ki bo izvedeno v letu 2014, po načrtovani zamenjavi vhodnih vrat in radiatorjev v jedilnici, vključno z ureditvijo elek-troinstalacij. V PD Lisca Sevnica smo z namenom ureditve lastniških razmerij na Lisci kot pogoja za nadaljnji razvoj Lisce na začetku leta 2013 podali na Planinsko zvezo Slovenije prošnjo za prenos 10% solastniškega deleža Tončkovega doma na Lisci s PZS na PD, zaradi nadaljnjega upravljanja in delovanja doma. Za pripravo predloga rešitve je bila pri PZS imenovana komisija Miro Eržen, Rudi Skobe, Borut Vukovič in Matej Planko, ki si je dom dne 28. marca 2013 tudi ogledala, skupaj z najemnikom in predstavniki PD Lisca Sevnica, Občine Sevnica in KŠTM Sevnica (fotografija spodaj). V mesecu aprilu, ko se je vendarle zaključila dolga zima, so na Lisci potekale delovne in čistilne akcije, eno so iz- ^ ^ ^ KŠTM . vedli tudi zaposleni na KŠTM Sevnica (foto na prejšnji strani). Delovne in čistilne akcije so obenem tudi priprave na vsakoletni največji in najbolj obiskan dogodek na Lisci - tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisci, ki ga je takole opisala novinarka Smilja Radi: Tradicionalno prvomajsko srečanje na Lisci Na Lisci se je 1. maja 2013 odvijalo tradicionalno prvomajsko srečanje ZSSS Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki ga je popestril nastop KD Godba Sevnica, ženski pevski zbor Azalea iz Boštanja ter članici in član literarne sekcije KD Leskovec pri Krškem Mirjana Marinčič, Jasmina Spahalic in Marjan Urbanč. / jetnega zvoki NZA Sijaj iz Sevnice. Naslednji dan pa je potekal že 22. gorski tek na Lisco, ki šteje za pokal Dolenjske in Bele krajine ter Slovenija teče za zdravje. Ob ugodnem vremenu in vetru pa so se podali na krajši polet z vzletišča na Lisci tudi padalci. Smilja Radi Foto: Jože Teraž / * m ¿ V, fflutaifaiht Številne navzoče je nagovoril župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, ki je Lisco opisal kot kraj povezovanja, saj so se na njej zbrali mnogi iz posavske in sosednjih regij. »Čeprav se med nami vedno bolj širi nezaupanje, je potrebno ohraniti zaupanje drug v drugega,« je dejal in dodal, da nas bo le delo popeljalo v boljšo prihodnost. Slavnostni govornik Pavle Vrhovec, izvršni sekretar za sodelovanje z EKS, je v svojem govoru poudaril, da se mora delu vrniti dostojanstvo, vendar ne kakršnemu koli. Menil je, da je potrebno čim prej sprejeti ukrepe, ki bodo pospešili gospodarsko rast in ob zaključku vsem zaželel prijetno praznovanje 1. maja in po zaslugi ZSSS tudi 2.maja. V organizaciji PD Lisca Sevnica je prvega maja potekal v Jurkovi koči tudi tradicionalni srečelov, ki ga vodi Darinka z zvesto in marljivo ekipo. Zbiranje dobitkov za srečelov je vsako leto težje, zato gre Darinki in celotni ekipi posebna zahvala, saj s srečelovom naberemo pre-potrebna sredstva za društvene dejavnosti. V mesecu maju je poleg čistilne akcije celotnega pobočja Lisce ekipa prostovoljcev PD Lisca Sevnica izvedla tudi delovno-čistilno akcijo podstrešja Tončkovega doma, na katerem je bilo še veliko krame za na odpad. Prvomajsko srečanje na Lisici se je nadaljevalo z družabnim popoldanskim delom, ki so ga lepšali in delali pri- V mesecu maju so se pričela in v juniju zaključila obnovitvena dela na cerkvici Sv. Jošta pod Lisco, kar v prispevku opisuje Janez Levstik: Sv. Jošt pod vrhom Lisce dobil novo zunanjo podobo Kar nekaj zadnjih let je planincem in rekreativ-cem, ki so se peš podali na Lisco, dajala nelagodno podobo neobnovljena zunanjost znamenite cerkvice Sv. Jošta pod vrhom Lisce. Kljub prenovljeni notranjosti pred leti, je končno v začetku junija 2013 zasijala tudi spremenjena zunanja podoba in okolica. Namreč petega junija je bila zaključna čistilna in urejevalna akcija okolice, ko smo planinci med drugim pomagali obnoviti tudi klopi in urediti zemljišče na jasi pred cerkvijo, kjer je že skalila nova zatravitev. "10.5.2013 so se začela dela v zvezi z obnovo fasade na cerkvi sv. Jošta", pravi ključar in glavni organizator ter nosilec pri nekaterih delih Danijel Vidic -Dani. "Najprej je bilo potrebno popraviti kolovozno pot do cerkve, da je bila sploh prevozna vsaj s traktorjem. Ves material, vodo in vse potrebno v zvezi s fasado sva s traktorji zvozila do cerkve Vidic Dani in Vidmar Rado. Gradbena dela pa je izvajal Milan Stopar. Za odstranjevanje ometa in pomoč pri zidarskih delih so priskočili na pomoč člani Planinskega društva Lisca in bližnji krajani. Za pijačo in hrano pa so poskrbele gospodinje z vasi Polje in bližnje okolice. Obnova je stala 10.000 evrov. Denar za obnovo smo zbrali predvsem od licitacij krač na pustno nedeljo in nabirk pri sv.mašah. Kot ključar in vodja vseh del, bi se rad zahvalil vsem, ki so sodelovali pri obnovi fasade, gospodinjam, ki so poskrbele za prehrano, in članom PD Lisca za čiščenje in urejanje okolice." Janez Levstik foto: Tone Šeško Dobrodelni rotarijski pohod na Lisco V soboto, 8. junija 2013, je v organizaciji Rotary kluba Sevnica potekal dobrodelni rotarijski pohod na Lisco, najbolj obiskano izletniško točko v Posavju. Osnovni namen pohoda je bil zbiranje sredstev za štipendijo za mladega nadarjenega sevniškega glasbenika Anžeta Rupnika, hkrati pa se družiti in združiti prijetno s koristnim, torej z gibanjem v naravi poskrbeti za zdrav duh in telo. Prijetno druženje se je pričelo z nagovorom predsednika RC Sevnica Alojza Tuhtarja. Sledil je ogled in degustacija penin v Vinski kleti Mastnak v Krakovem, kjer so se nam pridružili številni rotarijski prijatelji iz Rotary klubov Velenje, Slovenj Gradec, Žalec in Čatež ob Savi, in tudi guverner Rotary Slovenija, Distrikta 1912, dr. Otmar Zorn. Pot nas je vodila do vznožja vasi Cirje, kjer smo si ogledali zapuščeni rudniški rov, v katerem so nekoč kopali cinkovo in svinčevo rudo. Za slikovit opis tega nadvse zanimivega območja je poskrbel domačin Vinko Zalezina, odličen poznavalec in raziskovalec krajevne zgodovine. Po krajšem vzponu smo si postanek privoščili še v Cir-ju, kjer sta nas ob svojem domu prijazno in gostoljubno sprejela ter pogostila Milena in Jože Žnidarič. Naslednji postanek je bil pri obnovljeni cerkvi Sv. Jošta. Tam nas je dobrosrčno pričakala družina Imperl z Razborja s številnimi dobrotami, značilnimi za to območje. Po pokušini dobrot, opisu krajev pod Lisco ter veseli pesmi smo pot nadaljevali proti vrhu Lisce, kjer so se odprli prelepi razgledi na vse strani, ogledali smo si Rastlinsko čistilno napravo Lisca, športno novost Hrčkanje, družbo pa so nam delali tudi številni zmajarji, rekreativci in ostali obiskovalci Lisce. Po kosilu v Tončkovem domu smo izvedli še dobrodelni rotarijski srečelov, zaigrala je harmonika, preizkusili pa smo se tudi v Frizbi Golfu. Vsa sredstva, zbrana s prijavninami na pohod, dobrodelnim srečelovom in s prostovoljnimi prispevki, namenjamo Anžetu Rupniku za štipendijo. Prijetno rotarijsko druženje se je zaključilo z lepimi občutki in hkrati z željo, da s tovrstnimi druženji in aktivnostmi nadaljujemo tudi v prihodnje, saj z njimi spodbujamo druženje, povezovanje med rotarijci, obenem pa opravimo dobro delo in zberemo sredstva za tiste, ki jih najbolj potrebujejo. Več o Rotary klub Sevnica je dostopno na spletni strani www.rotary-sevnica.si. Rotary klub Sevnica Zaradi okvare vodne črpalke na Selah, ki je nepretrgoma delovala več kot 50 let, v mesecu juliju, je bilo praktično celo poletje potrebno dovažati vodo na Lisco, zaradi česar so nastali visoki stroški, ki jih je na srečo ustavilo odprtje novega vodovoda konec septembra. Popravilo stare črpalke ni bilo racionalno, zato smo bili primorani dovažati vodo in čakati na ureditev novega vodovoda. Za Tončkov dom pa je bil kupljen hidropak ter les za obnovo ograje na Tončkovem domu, ki bo zamenjana v letu 2014. Sklad s1 voda V mesecu juliju je na Lisci potekala tudi geodetska izmera za ureditev nove parcelacije, ki zagotavlja širši dostop / dovoz kot javno pot do Jurkove koče in javni dostop do igrišča in okoliških parcel pod Tončkovim domom. Košnja na Lisci 2013 Košnja v strmih pobočjih velja za eno najtežjih kmečkih opravil in dandanes takšno košnjo poznajo le še starejši, predvsem pa vse bolj redki kosci, ki se košnje lotevajo z navadno koso. Okoli petih popoldne je julijska vročina pod obronki Lisce počasi ponehovala. Zbrane sta nagovorila predsednik društva, Matej Imperl in podžupan Sevnice, Jože Žnidarič, ki sta uvodoma pozdravila zbrane kosce, ki jih je zbral gospodar košnje na Lisci, Milan Volavšek. Po nagovoru zbranih se je 22 koscev razporedilo v dve skupini; ena skupina je pričela s košnjo takoj ob Jurkovi koči, druga pa ob obronkom hriba nasproti koče. Ob pričetku košnje je domačo pesem preglasilo enakomerno klepanje kovačev v senci dreves in skovane kose so zarezale v ostro hribovsko travo, ki je padala pod rezkimi zamahi koscev. Vrisk kosca, ki je prišel do konca prve pokošene vrste, oziroma po domače rajde, je opomnil gospodarja za kratek postanek ob požirku vse dokler ni bil hrib pokošen. Tam, od daleč, je pripeljal voz s konjsko vprego Kle-novškovega Stankota iz Orehovca, ki je pripeljal gospodinje z malico, članice Aktiva kmečkih žena Razbor. Kosci so si oddahnili ob pristni domači malici iz domače prekajneih mesnih dobrot, kuhanih jajc in ocvirkove puhle ter ajdove potive, dokler jih ni zmotil zvok har- monike in ples domače Folklorne skupine Blaž Jurko Ra-zbor, ki je pripomogla k dobremu razpoloženju zbranih. Preden je bilo delo dodobra končano, je folklornike čakalo še grabljenje sveže pokošene trave, kosce pa druga polovica hriba. Več kot 40 sodelujočih je na povabilo KŠTD Blaž Jurko ustvarjalo prireditev košnje na Lisci in po dobrih štirih urah so kosci in grabljice zadovoljno prikimali gospodarju, da je delo za letošnje leto opravljeno. »Ne, to ni tekmovanje, to je prikaz košnje po starem«, se je slišalo v množici gledalcev, ki so se zbirali v senci hriba. Prav res, košnja na Lisci ni tekmovanje. Je osebno doživetje, spomin na pretekli čas, ko se je kosilo še po starem, z navadno koso. In prav bi bilo, da bi takšni in podobni dogodki, ki prikazujejo tradicijo in izročilo kraja, pridobijo vrednosti etnološke dediščine z ohranjanjem v izvirni in neokrnjeni obliki. Prireditev je potekala v nizu dogodkov pod skupnim imenom »Iz skrinje naših dedov in babic«, ki smo jih v letošnjem letu pripravili v KŠTD Blaž Jurko z namenom, da z ustvarjalnimi in inovativnimi pristopi dokažemo, kako narobe bi bilo pozabiti bogato lokalno kulturno in naravno izročilo hribovskih krajev izpod Lisce. Matej Imperl predsednik KŠTD Blaž Jurko Razbor pod Lisco Tomaž Krnc s.p. Ledina 1, 8290 Sevnica Tel.: 07 81 41 651 GSM: 041 427 084 www.strehe.sil Na Lisci se je slišala pesem V nedeljo, 8. septembra 2013, je na posavskem biseru, na Lisci, potekalo tradicionalno vsakoletno septembrsko planinsko srečanje pod že uveljavljenim imenom Lisca poje, ki se odvija na prostoru pred Tončkovim domom že vse od leta 2002. Predstavilo se je lepo število pevskih skupin, zbrane pa je nagovoril priljubljeni slovenski pisatelj, dramatik in scenarist Tone Partljič. Na ogled je bila postavljena še razstava fotografij s prekrasnimi planinskimi utrinki ljubitelja pohodništva in gora ter dolgoletnega zvestega člana PD Lisca Sevnica Vinka Šeška. Smilja Radi V mesecu avgustu in septembru so se izvajala intenzivna dela za izgradnjo novega vodovoda na Lisco: HM t " __ _ Avlo, jvlubui: dO parkirnega prostora pri domu po asfaltni «sli Breg-Jurktošler, od katere se noprevaiu (676 m) med dol n-ims Save m ijračn LHf odcepi asfaltna te t ta do Tonfl Tončkov dom ^ na Lisci 947m s? II FRANC KRAiOVEC S.P. e-MAIL; krawjv4c.frant H?gmj i GSM: 4040) 233 753 Ti L" 103} $73$ 01$ WWW.LlSCfl-OOH.COM Vaja se je pričela ob 10. uri in se zaključila s postrojem enot - predstavnikov na vaji sodelujočih institucij pri Tončkovem domu na Lisci. Kot je ob postroju poročal poveljnik Gasilske zveze Sevnica Gašper Janežič, vodja intervencije, je v sami izvedbi vaje sodelovalo 12 prostovoljnih gasilskih društev s 112 operativnimi gasilci in 20 vozili, 3 reševalna vozila in 8 reševalcev NMP Sevnica ter 2 policijski vozili s 4 policisti. Vaja je zajemala prikaz reševanja ob prometni nezgodi z 10 udeleženci ter nato gašenje požara, povzročenega ob nesreči. Zbrane sodelujoče v vaji in goste dogodka so nagovorili župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, direktor Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But, predsednik Gasilske zveze regije Posavje Mihael Boran-ič, direktorica Zdravstvenega doma Sevnica Vladimira Tomšič in predsednik Gasilske zveze Sevnica Vinko Knez. Vsem sodelujočim so se zahvalili za pomemben prispevek k uspešno izvedeni vaji ter poudarili pomen ažurnega in usklajenega delovanja zaščitno-reševalnih enot ter njihove primerne usposobljenosti in pripravljenosti. Po zaključku programa je sledila podrobnejša analiza vaje s strani vseh enot in ekip, ki so si, prav tako kot vsi obiskovalci pri Tončkovem domu, ogledali posebej ob tej priložnosti posneto reportažo s prikazom zaščit-no-reševalne vaje. Reportaža avtorja Bojana Kostev-ca gledalcu nazorno prikaže potek vsebine vaje Lisca 2013 - od klica ponesrečenca do izvedbe in zaključka reševanja na terenu. Zaščitno-reševalna vaja na Lisci z odprtjem vodovoda Občina Sevnica je v sodelovanju z Gasilsko zvezo Sevnica, Policijsko postajo Sevnica, Zdravstvenim domom Sevnica, Vojašnico Jerneja Molana Cerklje ob Krki in Planinskim društvom Lisca Sevnica v soboto, 28. septembra 2013, organizirala in tudi uspešno izvedla zaščit-no-reševalno vajo Lisca 2013 z delovnim naslovom »Reševanje ob prometni nezgodi in gašenje požara v naravi«. Prerez otvoritvenega traku: direktor JP Komunala, d.o.o., Sevnica (izjavalka projekta) Mitja Udovč, župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk in predsednik PD Lisca Sevnica Rok Petančič. Zaključek vaje je bil še posebej slovesen, saj je bilo ob tej priložnosti namenu predano vodovodno omrežje do najvišje točke v občini na 948 metrih nadmorske višine. V sklopu projekta »Rehabilitacija in izgradnja vodovodnih sistemov«, ki se zaključuje na širšem območju levega brega reke Save, je to eden od šestih odsekov, ki je poleg izboljšanja same vodooskrbe na tem območju velikega pomena za nadaljnji razvoj Lisce kot ene osrednjih rekreacijskih in turističnih točk v občini. S to pridobitvijo je bistveno izboljšana tudi požarna varnost. Gre za izgradnjo novega javnega vodovodnega sistema, ki je nadomestil dosedanji samooskrbni vodovodni sistem na Lisci, zgrajen pred petimi desetletji. Razstavo fotografij gradnje obeh je pri Jurkovi koči pripravil in zbranim predstavil fotograf Ljubo Motore. Odsek vodovodnega sistema se prične pri vodohranu Dolna pod Lisco v velikosti 20 kubičnih metrov, na 377 metrih nadmorske višine. Od tam voda potuje po 2000 metrih vodovodnih cevi do 5-kubičnega zajetja Lisca na višini 948 metrov nadmorske višine. V prvem delu omrežja je potisk vode proti Lisci okrog 30 barov, v zadnjem delu pa okrog 10 barov. Gradnja vodovodnega sistema na Lisco je bila zaradi skalnatega terena in same nadmorske višine ena najzahtevnejših gradenj vodovodov doslej. Občina Sevnica Foto: Vita Simončič Stare pešpoti na Lisco Lisca ima kar dolgo planinsko zgodovino, ki jo dobro poznamo. Ne vemo pa veliko o poteh, ki so jih uporabljali domačini, saj so imeli na Lisci travnike, gozdove in pašnike. Zmago Grabrijan je eno tako pot, ki je speljana v prijetnih serpentinah iz Cerja, našel in jo s še nekaterimi planinci očistil. Njegov predlog je, da naj pot ostane taka kot je, brez vsakih označb in naj postane prijetna dopolnitev vsem prijateljem Lisce in ostalim pohodnikom, ki radi raziskujejo. Ta zapis pa naj bo tudi spodbuda poznavalcem Lisce, da bi napravili kataster vseh dostopov na Lisco. To bi bil tudi doprinos našim jubilejem v prihodnjem letu. Vinko Šeško 80 let lipe na Lisci Na ohranjenih fotografijah doma na Lisci pomladi 1934 ob domu še ni lipe. Na sliki pomladi 1935 pa je že lepo olistana, iz česar lahko sklepamo, da je bila posajena v jeseni leta 1934. Lipa na Lisci torej raste z nami že 80 let. Naj še dolgo raste ... Ta zapis pa je spomin na prvo generacijo, ki je spremljala to lipo. Vinko Šeško Li-H;. , jf, £ „V Lisca - ideja za čudovit vikend v naravi Se bliža vikend, vi pa ne veste, kako bi ga preživeli? Če spadate v skupino ljudi, ki uživajo v prečudovitih razgledih, sprehodih v neokrnjeni naravi in dobri hrani, je obisk Lisce odlična ideja za vas. Tončkov dom na Lisci je bil zgrajen leta 1952 in je dobil ime po takratnem predsedniku Planinskega društva Lisca Tončku Čebularju, ki bil glavni pobudnik za postavitev omenjenega doma. Pogled proti Tončkovem domu in meteorološki postaji. Foto: Marko Žunec Tončkov dom je priljubljena planinska, pohodniška in izletniška postojanka, ki stoji na 948 metrov visoki Lisci. To je pravi posavski biser, kjer se v lepem vremenu zaradi razgledov, ki jih ponuja, čas kar ustavi. Na samem vrhu Lisce lahko uživamo v pogledih na Posavsko in Zasavsko hribovje, kjer najbolj izstopa Kum. Pogosto se zgodi, da je v dolini megla, medtem ko je Lisca obsijana s soncem. Foto: Sara Krašovec Zelo lep pogled je proti Dolenjski, kjer se vidijo Gorjanci, proti Notranjski, kjer lahko občudujemo Snežnik, proti Štajerski, kjer vidimo Pohorje in Boč, vidi pa se lahko celo Nanos. Res nepozabno doživetje je pogled proti Julijskim Alpam, kjer se v lepem vremenu prikaže Triglav v vsej svoji veličini. Ko se sprehajamo po pobočjih Lisce, lahko uživamo v prekrasnih razgledih. Foto: Marko Žunec Ne smemo pozabiti tudi na dolino reke Save od Radeč proti Sevnici, ki jo lahko občudujemo s same terase pred Tončkovim domom. Sedaj vam je lahko jasno, zakaj je Tončkov dom na Lisci zagotovo najbolj priljubljena planinska postojanka v Posavju. Sem prihajajo ljudje iz Glasilo PD Lisca Sevnica Pogled proti Kumu. Foto: Marko Žunec Lisca iz ptičje perspektive. Foto: Marko Žunec različnih koncev Slovenije, saj je Lisca tudi del slovenske transverzale. Zelo pa je obiskana tudi s strani naših bližnjih sosedov, predvsem prebivalcev Zagreba. Pogled na dolino reke Save. Foto: Marko Žunec Pogled proti Zagrebu s terase Tončkovega doma. Foto: Marko Žunec Lisca ni zanimiva samo za pohodnike, ampak tudi za gorske kolesarje, tekače, jadralne padalce in zmajarje. Vsako leto se zvrsti kar nekaj prireditev, ki so namenjene ljubiteljem omenjenih športov. Ena izmed bolj znanih prireditev je tradicionalni prvomajski pohod na Lisco, ki se ga vsako leto udeleži več tisoč ljudi. Na Lisci pridejo na svoj račun celo vsi ljubitelji frizbi golfa, ki je trenutno v Sloveniji še nekoliko nepoznan šport. Na bregovih Lisce je prvo igrišče za frizbi golf v Sloveniji postavilo Združenje Frizbi golf Slovenija. Igrišče ima devet lukenj in v dolžino meri približno 1800 metrov. Zaradi relativno nizke stopnje težavnosti je primerno za začetnike in za vsegeneracije bodočih igralcev. Kadar so dobri vremenski pogoji, lahko padalci vzletijo in celo pristanejo nazaj na Lisco. Foto: Marko Žunec V zimskem času okolica doma ponuja odlične možnosti za sankanje in uživanje v zimskih radostih. Poleg doma je balinišče, otroško, košarkarsko in nogometno igrišče ter piknik prostori, ki se lahko vzamejo v najem. Vrh Lisce je zanimiv tudi zaradi vremenske postaje, ki si jo je možno ob predhodni najavi tudi ogledati skupaj z meteorologom. Tako lahko vidite, kako deluje prava meteorološka postaja. Eden izmed devetih košev za igranje frizbi golfa. Foto: Sara Krašovec Zimske radosti. Foto: Marko Žunec V Tončkovem domu na Lisci je možno tudi prespati, saj gostišče ponuja več kot 30 ležišč. Gostje doma se lahko okrepčajo z raznovrstno hrano. V ponudbi so enolončnice, jedi po naročilu, pice, 20 vrst palačink, nad katerimi so posebej navdušeni najmlajši obiskovalci doma. Tončkov dom na Lisci se vse bolj uveljavlja kot zanimiva lokacija za izvajanje obšolskih dejavnosti in aktivnosti raznih športnih ter drugih društev. Lisco lahko obiščemo v vseh letnih časih, saj je dostop mogoč peš, s kolesom, z osebnim vozilom in tudi z avtobusom iz več različnih smeri, med katerim sta najbolj znani Krakovo in Breg. Torej že veste, kje boste preživeli naslednji sončen vikend, kajne? Sara Krašovec www.lisca-dom.com it f , mu L Zavetišče pod sv. Rokom v letu 2013 Planinsko zavetišče pod sv. Rokom tudi v letu 2013 je bilo kar precej obiskano. V zimskem času so bile vsak torek planinske urice, da pa je bil zaključek bolj prijeten, pa sem poskrbel, da obiskovalci niso bili žejni ne lačni, seveda se je potrebno zahvaliti nekaterim članom društva, ki vedno prinesejo seboj svoje vinogradniške pridelke, drugi pa kaj drugega, moko, ocvirke in še kaj, in že se da pripraviti dobro malico. V zavetišču so tudi vsak torek uradne urice PD Lisca, ravno tako pevske vaje pevske skupine Encijan. Tudi foto klub ima večkrat srečanje v zgornjem prostoru. Zavetišče pa je možno tudi najeti, zato je bilo tam tudi več raznih zabav. V aprilu smo pri zavetišču postavili naše šotore, da smo jih pregledali in dali v popravilo. V tem mesecu je bilo pri zavetišču pod sv. Rokom tudi zaključna pogostitev za Lunaše, ki so prišli iz raznih krajev Slovenije. Veliko dela pa imamo tudi s čiščenjem okolice zavetišča, kajti na klopcah pred zavetiščem je zbirališče mladine v nočnih urah, ki pa za seboj pusti vse smeti. to pa še ni bilo dovolj, tako so svojo moč pokazali kaminu in ga povsem razbili. Seveda je bilo potrebno tudi to popraviti, poleg tega je bilo potrebno v zavetišču zamenjati bojler v kuhinji, ker je stari omagal. V novembru smo pri zavetišču pod sv. Rokom pripravili srečanje, kulturni program in pogostitev v okviru praznike Občine Sevnica. Zima je že pred vrati, pa da nas ne bo zeblo, smo pripravili drva. Vse te delovne akcije pa se je potrebno zahvaliti nekaterim članom, ki mi vedno priskočijo na pomoč. V planu smo imeli še veliko, pred- vsem ureditev okolice zavetišča, toda kaj, ko se vse ustavi pri denarju, a upanje nam ostane, morda se bo v letu 2014 dalo več urediti. gospodar zavetišča Janko Avguštin Slatna v letu 2013 Pred začetkom sezone uporabe Slatne je 22. junija potekala delovna akcija, v kateri so bile delno urejene elek-troinstalacije in nekaj pleskarskih del. Opravili smo tudi košnjo in ostale zunanje ureditve ter očistili okolico in objekt. Skupine in posamezniki so Slatno uporabljali nemoteno,. S prihodki uporabe Slatne v letu 2013 smo v celoti pokrili strošek materialov za delovno akcijo, vsa dela pa so bila opravljena prostovoljno. V letu 2013 je umrl Lojze Anzelc Rodil se je tesarju Alojzu Anzelcu v letu 1934, rodom iz Notranjske, in Julijani, iz Apnenika pri Boštanju, kot drugi izmed štirih otrok. Z začetkom druge svetovne vojne je mama z otroki sledila očetu na avstrijsko Koroško, kjer je delal. Tam je začel obiskovati osnovno šolo. Po vojni se je družina vrnila v domovino in se naselila v dvorcu Impoljca pri Sevnici. Po končani osnovni šoli na Studencu in nižji gimnaziji na Radni pri Sevnici je šolanje nadaljeval na triletni gozdarski šoli v Ljubljani in se izučil za lesnega tehnika. Naselil se je v Sevnici in zaposlil v podjetju Kopitarna v Sevnici. Anzelc se je že 1947 zapisal planinstvu. 1956 se je včlanil v PD Lisca Videm - Krško, kasneje preimenovano v PD Lisca Sevnica - Krško, in kmalu postal njegov podpredsednik (1961-3) in predsednik (1963-4, 1975-84). Bil je član več upravnih odborov. V začetku šestdesetih let je znal močne pretrese in napetosti v društvu pomiriti in začeti z novim zagonom. V času njegovega vodenja je bil sedež društva prenesen iz Krškega v Sevnico, društvena dejavnost pa se je razširila iz čiste skrbi za Tončkov dom in Jurkovo kočo na Lisci na organizacijo izletništ-va, mladinskega odseka, smučarskega kluba ter vzgojo in skrb za vodnike. Društvo, ki je štelo kar 1100 članov, je postalo vodilno na vseh področjih tako v zasavskem kot širšem slovenskem prostoru. 1977 je postal eden izmed prvih treh planinskih vodnikov v društvu. Prizadeval si je za kakovostno planinsko šolo in izobraževanja za planinske vodnike. V slovenskem merilu je opravil pionirsko delo kot organizator in soorganizator številnih mladinskih taborov, nato pohodnih taborov po evropskih gorah. Na gospodarskem področju je bil aktiven pri obnovi Jurkove koče, graditvi Tončkovega doma in sanacije smetišča na Lisci. Predsedoval je Meddruštvenemu odboru (MDO) PD Zasavja (1983-97). Bil je član upravnega odbora PZS (1984-9), zatem v njem v funkciji predsednika MDO PD Zasavja (1989-97). Pripomogel je k zbližanju slovenskih, čeških in hrvaških planincev. Naposled je bil gospodar (2000-7) in sogospodar (2008-11) Planinskega zavetišča pod Sv. Rokom. Aktiven je bil tudi kot predsednik občinskega sindikata delavcev, bil član industrijske gasilske enote Kopitarne in GD Sevnica. Kot ljubiteljski fotograf je svojo dejavnost shranil v sliki - na diapozitivih. Prejel je številna priznanja: srebrni častni znak, PZS (1967), zlati častni znak mladinskega vodnika, PZS (1976), srebrni znak, Planinska zveza Jugoslavije (1981), zlati častni znak PZS (1984), spominska plaketa PZS (1984), Red zaslug za narod s srebrno zvezdo; Srebrni znak O F; Srebrni znak sindikata; Bloudkova plaketa, Olimpijski komite Slovenije (1991); Spomenica, MDO PD Zasavja in PD Lisca Sevnica (1994), Medalja Dušana Kvedra Tomaža, Občina Sevnica (1994), Plaketa veterana, GZS (2000), Svečana listina, PZS (2005). Še zadnji torek, ob njegovem rojstnemu dnevu, sva zadnjič z besedami kramljala. Gledal je film Manaslu - konec poti Nejca Zaplotnika. Govorila sva o starostih planinstva, govorila sva o delu planinskega društva. Še posebej vesel pa si bil povabila Vinka in Andreje, da greste na skupno kosilo. KDOR IŠČE CILJ, BO OSTAL PRAZEN, KO GA BO DOSEGEL, KDOR PA NAJDE POT, BO CILJ VEDNO NOSIL V SEBI. Ja, mnogokrat sva kramljala. Besede in misli so bile vedno prežete s tvojo skromnostjo in veličino energije, ki se je kazala v akciji. Nisi imel rad samo lepih besed, temveč mnogo več je štelo, kaj in kako bomo kaj naredili. Skupaj, seveda - družno, kot prijatelji. Nikoli ni bilo dolgčas v tvoji družbi. Smo peli, hodili in se veselili. Mnogi izmed nas, kakor tudi sam, si štejemo v čast, da smo lahko bili njegovi prijatelji. Bil si kot drevo, ki daje zavetje. Kje je danes tvoja senca, da bi potolažila obup, da bi lahko srce spet prekipelo od veselja, ki si ga izžareval? A nekaj vem: niti, ki smo jih spletli, govorim v imenu vseh prijateljev, ne more pretrgati nihče in nič. MDO Zasavje je v njegovem času pridobil izredno veljavo in močno povezovalno vlogo med Zasavskimi in Posavskimi planinskimi društvi, tako da smo bili pod figuro Lojza izredno razpoznavni. Tudi planinskega plesa ni bilo brez otvoritvenega Lojzovega valčka. Vedno je imel dober čut za celoto, hotel je najti in dati vsakemu udeležencu izleta ali tabora, čimveč.Vsak udeleženec je bil zanj velik planinec. Lahko rečemo, da mu je dobro uspevalo. Znal je premostiti starostne meje. Ko smo bili prvič v Italiji, se je moral več kot uro pogajati za spanje v kampu Malga kapela, ko pa smo odhajali je visela njegova slika v kampu. Ko smo kasneje prihajali v kamp, še celo pred leti, je še vedno njegova slika na častnem mestu. Le pokažeš na njo in si že ne samo dobrodošel, temveč gost. Lahko le ugibate s čim si je Lojz znal ustvariti takšen ugled. Na Lisci smo praznovali kar dvakrat Dan slovenskih planincev. V prejšnji skupni državi in prvič v samostojni Sloveniji, ob mednarodnem letu gora, tudi na Lojzo-vo pobudo. Skratka Lojz je nas znal potegniti v gore. Z njim sem šel na Triglav, on zadnjič, jaz kot novopečeni vodnik. Po Tominškovi poti smo peljali veliko skupino novopristopnikov na Triglav. Občudoval sem njegovo poznavanje vrhov in čut za planince, ki so sopihali in se z nelagodjem ozirali proti vrhu. Pesem, ples, debata na Kredarici in čut popolne organiziranosti in varnosti, sta jutranji vzpon na vrh Triglava naredili veličasten in enkraten. Nikoli ni pozabil tudi na izobraževanje. Kot planinski vodnik mu ni bilo nikoli žal časa za kakovostno PŠ, za kakovostna izobraževanja za planinske vodnike. Vedno aktiven na vseh planinskih akcijah ali z besedo, idejo, delom ali kuhalnico. Izguba ljudi, ki smo jih spoštovali in jih imeli radi, nas vedno preseneti, razžalosti in ovije v razmišljanje o smislu življenja, o našem poslanstvu in o kakovosti medčloveških odnosov. In ko razmišljam o tebi, dragi Lojze, se mi pred očmi odvrti tvoje vsestransko intenzivno življenje, obogateno z neverjetno energijo, sposobnostjo in skromnostjo. Vsi tvoji prijatelji in znanci te bomo pomnili kot velikega domoljuba in planinca. To zavest in pripadnost si vedno jasno in odločno izražal in udejanjal v vseh oblikah svojega osebnega, poslovnega in javnega življenja. Bil si nam velik učitelj, prijatelj... Jože Prah Žalna seja Ob smrti Lojzeta Anzelca je žalna seja PD Lisca Sevnica potekala v ponedeljek, 19. avgusta 2013, ob 18. uri v Kulturni dvorani Sevnica. Ob tej žalostni priložnosti smo se od našega Lojzeta poslovili z naslednjimi besedami: "Dragi Lojze, Nemočno soočene s tvojim odhodom si nas spomnil, da vsako življenje na koncu zavije v temno nepovrnljivost. Resnica vseh resnic te je odpeljala v gluho tišino večnih fanfar konca. Prepojeni s tem trenutkom se zavedamo, da sanje življenja hodijo drugače. Težko se poslavljamo, ne od tebe, ker te mnogo ostaja z nami do našega srečanja s tolmuni neba, kamor odidejo sestreljene ptice, izruvana drevesa, pohojeni hrošči, kamor se umakne iztečen čas, tja kjer je sončeva mladost, tam kjer je rojstvo planin in gora. Odtaval si brez nas v svet črnih luči, ki se jih ne da ugasniti, samo gledamo lahko v tisto smer. Grudast jok nas davi z bolečo zavestjo edine za vse enake pravičnosti. Ko se ti zahvalno klanjamo, velikemu sinu planinstva, nemočno zremo v čoln, s katerim te temni Haron vozi na drugi breg v skrivnostno neizrekljivost. Žalostni sočustvujemo s tvojimi dragimi. Hoditi moramo po tvojih stopinjah in slediti želji, da nam tvoj odhod ne sme biti izguba vsega, kar objema življenje in ga drži skupaj. Tvoje dobrodušne dragotine nas hranijo s tvojim spominom. Spomin je čudežna magija. Več, ko se spominjamo naših mrtvih, bolj so živi med nami. Kult mrtvih je temeljni kult smiselnega človeškega občestva; je kult zahvale in hvaležnosti. Slava tvojemu spominu Lojze!" Rok Petančič KST 0 • (^mpoL PLANINSKI VESTNIK Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki še izhaja! V prvi številki februarja 1895 se je predstavil z naslednjim programom: »Da društvo tudi v tem oziru doseže svoj namen, sklenil je odbor 'SI. pl. dr.' od leta 1895. počenši izdavati blagemu planinoslovstvu posvečen mesečnik, kateri bode objavljal zanimljiva predavanja in različne planinoslovne spise in slike.« Planinski vestnik je bil vedno ogledalo dela planinske organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega doživljanja gora med Slovenci. V njem najdemo informacije o dogajanjih v planinstvu, zanimive članke iz zgodovine planinstva ter številnih področij in ved, ki ga zadevajo, potopise in še marsikaj. Brezplačno naročanje na: 080 1893. Na voljo je tudi v e-trafiki. www.planinskivestnik.com PZS skupaj z 276 društvi skrbi za 9 tisoč kilometrov markiranih planinskih poti. Zbrana sredstva so v celoti namenjena obnovi teh poti. Sodelovanje je enako za vse uporabnike Mobitela (Telekoma), Si.mobila in Tušmobila, ki se v celoti odpovedujejo vsem prihodkom. NAMENIMO DEE: DOHODNINE N - Zavezanci za dohodnino lahko do 0,5 % odmerjene dohodnine namenimo Planinski zvezi Slovenije in/ali planinskemu društvu. Izkoristimo možnost in namenimo del dohodnine za varnejšo in urejeno Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana! F!! OKNA" VRATA - STEKLO EljASd.o.o. e-mail:termoglas@siol.net www.termoglas.si M|0MliiE " jflflBl^^ Postani markacist! V a b i l o Planinsko društvo Lisca Sevnica deluje že od leta 1905 in šteje okoli 500 članic in članov. Znotraj društva delujejo različni klubi in skupine, ki dajejo poseben pečat identiteti društva. Člane društva odlikujejo vrednote medsebojne pomoči, solidarnosti, prostovoljnosti, dobrosrčnosti, preprostosti ter čut do sočloveka in spoštovanje narave. Vsi člani društva delujemo prostovoljno in za svoje delo ne prejemamo nobenega plačila. V okviru PD Lisca Sevnica deluje tudi markacijski odsek, ki vestno skrbi za redno vzdrževanje planinskih poti v občini Sevnica. V našem društvu je 7 registriranih markacistov, a imamo približno 200 km planinskih poti, zato vas vljudno vabimo, da se nam pridružite. Tako bomo lažje vzdrževali naše planinske poti. Prijave zbira načelnik markacistov Janez Zajec na tel. 031 505 756 ali na e-pošto: zajec.jani@gmail.com. Lep pozdrav in varen korak vam želijo markacisti. »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel. Kdor išče pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Nejc Zaplotnik Razpis 42. osnovnošolskega planinskega tabora Slatna 2014 Tabor bo potekal od sobote 5. 7. 2014 do sobote 12. 7. 2014 v Slatni. AKTIVNOSTI: SPANJE V ŠOTORU, KOPANJE, OGLED NARAVNIH ZNAMENITOSTI, KARAOKE, DRUŽABNE IGRE, TEKMOVANJA, PLANINSKA ŠOLA, ORIENTACIS-KO TEKMOVANJE, USTVARJALNE DELAVNICE ITD. Število mest v taboru je omejeno na 60! CENA za osnovnošolce je 110 €. V ceno je vključen prevoz, taborni prostor, turistična taksa, hrana in bivanje v taboru, vodenje tabora ter spominska majica. Cene veljajo za člane PD Lisca Sevnica (plačana članarina PZS). Tabornina 110 € se plača na skupnem sestanku s starši, 14. 6. 2014, ob 18. uri v Zavetišču pod Sv. Rokom oz. kako drugače glede na dogovor z vodjo tabora. Prijavite se lahko najkasneje do sobote, 14. junija 2014. Prijave so možne preko spleta, pri vodji tabora (Lara 031 336 649) in pri mentorjih planinskega krožka na Osnovnih šolah v občini Sevnica. Odhod v tabor bo v soboto, 5. 7. 2014, ob 9. uri izpred Osnovne šole Sava Kladnika Sevnica. Pozor! Sestanek s starši udeležencev bo14. 6. 2014 ob 18. uri v Zavetišču pod Sv. Rokom! Pogoje udeležbe in druge informacije si preberite na spletni strani: www.planinski-tabor.net KST Sevnica, zakladnica doživetij. ... kjer sta doma najstarejša salamijada in Festival modre frankinje! Pripravimo vam kulinarični izlet v Sevnico in Posavje: degustacija salam in suho-mesnatih dobrot «i» grad Sevnica z grajsko vinoteko «> možnost degustacije in nakupa najboljših slovenskih modrih frankinj «f darovi narave in kulturna dediščina ...že od 17,80 € na osebo Informacije: 07 81 65 462 www.dozivljaj.si 051 680 287 PljHM MODRO. 4. Festival modre frankinje Grad Sevnica * www.modra-frankinja.com 13. september 2014 Vabljeni v Sevnico, zakladnico doživetij! KŠTM Sevnica, Glavni trg 19, 8290 Sevnica ii iT ^Modra^ «mrimt» 4. Festival modre frankinje Ocenjevanje modrih frankinj Degustacije modrih frankinj Tematska predavanja Predstavitve Vrhunska kulinarika Bogat kulturni program Grad Sevnica Sobota, 13.9.2014 Projekt»Modra frankinja - žametno vino Posavjav je sofinanciran s pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, Za vsebino informacij je odgovorna LAS Posavje. Organ upravljanja za program razvoja podeželja RS za obdobje 2007-2013je Ministrstvo za kmetijstva in okolje. PIJEM „ MODRO. EK RP ^ Zna ikuilnvInapiMkDV Dok«*.» I 1 IpoVno priložnosti 1 i feel slovenia Festival zajema pestro paleto tematskih poti ter ponuja preko 30 organiziranih tur, skupaj z zabavnim in izobraževalnim programom. Za več informacij ter za bogato izbiro namestitev, kulinarično-vinske ponudbe in ostalih zanimivosti, se obrnite na posamezne organizatorje ali na info@cptkrsko.si, info@kstm.si, info@ktrc.si. Koordinator letošnjega festivala sta CPT Krško in KTRC Radeče. Datum Ime pohoda Lokacija Info 01.05.2014 19. Pohod na Kamenško Krmelj Slavica Mirt - 041 897 515 03.05.2014 URADNA OTVORITEV FESTIVALA - Pot trapistov Brestanica Anton Zakšek - 031 663 319 04.05.2014 Uskoška pot Kostanjevica na Krki Jana Milovanovič - 031 613 519 10.05.2014 Srečanje evropopotnikov Krško-Kostanjevica na Krki Kostanjevica na Krki KEUPS, Jože Prah 041 657 560, PD POLOM, Franc Stokar 041 773 545 10.05.2014 Pohod po Čateževi energijski poti Čatež ob Savi TIC Terme Čatež - 07 49 36 757 10.05.2014 Pohod Azaleja Vrhek Tržišče TD Tržišče na Dolenjskem - 030 244 889 10.05.2014 Tradicionalni pohod po poteh dr. Slavka Sušina Pišece TD Pišece - 051 273 222 11.05.2014 Po sevniški planinski poti Sevnica PD Lisca Sevnica, Darinka - 041 481 697 11.05.2014 S kolesom po sledeh posavske pite Krško Pia Peršič - 041 724 747 13.05.2014 Po Poti Josipine Hočevar Krško TD Krško - 041 590 558 17.05.2014 12. pohod po Krekovih stezicah Šentjanž Petra Majcen - 041 392 567 17.05.2014 Konjeniški pohod po Krekovih stezicah Sentjanž Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž, Boštjan - 041 709 287 17.05.2014 Pohod po naravoslovni poti Azaleja Boštanj Boštanj KS Boštanj, Jasmina - 051 319 070 17.05.2014 Kulinarični pohod po Krški poti Krško Pia Peršič - 041 724 747 23.05.2014 Pohod na Močilno do Gašperjevega kostanja Radeče OŠ Radeče, Suzana Pinosa - 03 56 80 100 24.05.2014 Pohod po Poti vina in sonca Sromlje TD Sromlje - 041 514 134 25.05.2014 19. sevniški kolesarski maraton Sevnica Kolesarsko društvo Sevnica, Robert - 040 297 179 29.05.2014 Posavski pohodniški dan društev upokojencev- Brestanica Brestanica Marija Krušič - 051 725 412 31.05.2014 Pohod po Marinkini poti Sevnica- Lukovec KŠD Lukovec - 051 680 288 31.05.2014 Kolesarjenje po peščenih gričih - repnice Brežice Boris Papac - 041 657 552 01.06.2014 Pohod po dolini potoka Stegina na Studenec Arto TD Studenec - 031 744 418 01.06.2014 Pohod po Kozjanskem parku ob Dnevu okolja Kozjanski park Kozjanski park - 03 80 07 104 6.6.- 8.6. 2014 Tridnevni konjeniški pohod po mejah občine Sevnica Šentjanž Društvo rejcev in ljubiteljev konj Šentjanž, Boštjan - 041 709 287 07.06.2014 Brestaniška pohodniška pot Brestanica Anton Zakšek - 031 663 319 07.06.2014 Juriš na Bohor Senovo PD Bohor - 07 49 73 082 07.06.2014 Po zibelki čebule in cvička Raka TD Raka - 041 532 727 14.06.2014 Brestaniška kolesarska pot Brestanica Anton Zakšek - 031 663 319 14.06.2014 Pohod na Tk Pav Šentjanž Petra Majcen - 041 392 567 14.06.2014 10. tradicionalna vinska pot Zagrad Zagrad Kmetič Janez - 041 629 912 15.06.2014 Vidova pot Bizeljsko TD Bizeljsko - 041 970 250 15.06.2014 Vidov pohod Zdole Marjan Gričar - 041 512 995 21.06.2014 Pot vil čestitk Kostanjevica na Krki Vesna Hrovat - 040 657 015 21.06.2014 URADNI ZAKLJUČEK FESTIVALA - Pohod po Učni poti Savus Radeče KTRC Radeče - 03 56 87 941 21.06.2014 »Maš zobnik za Čelovnik?«, najstrmejši kolesarski vzpon v SLO Radeče Borut Podlesnik - 041 496 543 25.06.2014 Sentjanški vinogradniški pohod Šentjanž Društvo vinogradnikov Šentjanž - 031 650 284 26.06.2014 8. Voden pohod po poti štirih slapov- Bohor Senovo Anton Petrovič - 031 866 831 28.06.2014 Pohod po Emini romarski poti Kozjanski park Kozjanski park - 03 80 07 104 Planinsko društvo LISCA Sevnica Taborniška ulica 14, 8290 SEVNICA S 041 481 697 www.pd-lisca.si / pdlisca@siol.net CENIK UPORABE TEHNIČNE PLANINSKE OPREME PD LISCA SEVNICA Na osnovi sklepov UO PD Lisca Sevnica z dne 23. 9. 2010 ter 4. 10. 2011 sprejemamo naslednji cenik uporabe tehnične planinske opreme PD Lisca Sevnica: Uporaba do vključno 4 dni Doplačilo za vsak nadaljnji dan Čelada za gorništvo in plezanje, nastavljiva (za otroke in odrasle) 2€ 0,50 € Samovarovalni komplet z 2€ 0,50€ vponkami Plezalni pas 2€ 0,50€ Pomožna vrvica 1€ 0,25€ Vponka 1€ 0,25€ Veliki šotor 50 € 10 € Količine so omejene Cene vključujejo 22% DDV. Malih šotorov ne dajemo v uporabo, razen izključno za planinske namene. Cena uporabe tehnične planinske opreme se dogovori individualno s skrbnikom Jankom Avguštinom glede na število šotorov in čas uporabe. Nečlani društva plačajo dvakratni znesek uporabe. Ostala oprema je namenjena le za društvene dejavnosti. Opremo lahko prevzamete v zavetišču pod sv. Rokom v času uradnih ur oz. po predhodnem dogovoru na tel.: 051 372 394 (Jože Lekše) — plezalna oprema 041 272 544 (Janko Avguštin) - šotori. Tabori in ostale aktivnosti za mladino, organizirane v okviru PD Lisca Sevnica, so oproščeni plačila za uporabo opreme. Poskrbite, da bo korak v hribih varen in čvrst! UO PD Lisca Sevnica Rok Petančič, predsednik FINANČNI DEL POSLOVNEGA POROČILA ZA LETO 2013 Podatki o poslovanju društva kažejo, da je Planinsko društvo leto 2013 zaključilo manj uspešno in sicer z presežkom prihodkov nad odhodki iz leta 2013 je pokrilo nastali primanjkljaj v letu 2013 v višini 2.604,19€. Opis Leto 2010 Leto 2011 Leto 2012 Leto 2013 Prihodki 37.100,42 32.114,75 44.467,22 25.800,23 Odhodki 39.723,38 28.326,10 41.761,70 28.404,42 Primankljaj-presežek -2.622,96 +3.788,65 +2.705,52 -2.604,19 1. PRIHODKI 25.800,23 - članarine 8.160,85 - donacije 2.308,23 - najemnine 7.524,70 - proračunska sredstva 6.028,40 - ostali prihodki 1.778,05 2. STROŠKI 28.404,42 - materialni stroški 9.986,37 - stroški storitev 13.333,41 - članarine zvezi 4.677,80 - amortizacija 347,11 - ostali stroški 59,73 Stroške in prihodke društvo vodi po stroškovnih mestih, vendar zaradi težkega ločevanja določenih stroškov to analizo ne navajamo, kot bistveno. Društvo ima pridobitno in nepridobitno dejavnost. Prihodki nepridobitne dejavnosti so članarine, donacije in proračunska sredstva, med tem ko so prihodki pridobitne dejavnosti najemnine, uporabnine, nadomestila in sponzorska sredstva. Pri razvrščanju odhodkov društvo uporablja metodo razmerja med prihodki pridobitne in nepridobitne dejavnosti in na podlagi tako ugotovljenega deleža razvršča posamezne odhodke med pridobitno in nepridobitno dejavnost. Podatki temeljijo na podlagi knjigovodske dokumentacije, ki je na razpolago pri društvu. Sevnica, 24.02.2014 Poročilo sestavila: Mateja Krohne FINANČNI NAČRT DRUŠTVA ZA LETO 2014 PRIHODKI NAMEN V EUR razpis - mladinska dejavnost 1.200 splošni material in storitve razpis - kulturna dejavnost 1.400 reprezentanca razpis - športna dejavnost programsko izvajanje izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ostale prireditve uporabnina Zavetišče pod Svetim Rokom drugi operativni odhodki uporabnina Jurkova koča čistilni material in storitve najemnina Tončkov dom komunalne storitve uporabnina Slatna 2.000 električna energija članarina 6.800 telefon, internet donacije 2.000 zavarovanje objektov in opreme sponzorstvo tekoče vzdrževanje - oprema izposoja opreme tekoče vzdrževanje - objekti prodaja blaga 200 nakup osnovnih sredstev SKUPAJ PRIHODKI 27.990 SKUPAJ ODHODKI PLANINSKA ČLANARINA 2014 Vrste članstva in cenik Vprašanja lahko posredujete pisno Strokovni službi PZS, Dvorakova ulica 9, 1001 Ljubljana ali na naslov e-pošte: clanarina@pzs.si. Članarino za tekoče leto lahko plačate: - vsak torek med 17.00 in 18.00 v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom, - v trgovini Kolesarski center Sevnica, - v trgovini InterSport v Boštanju (Sava Avto), - v Tončkovem domu na Lisci, - pri vodjih planinskih skupin, - pri mentorjih na šolah. Poleg popustov, objavljenih na www.pzs.si, vsem članicam in članom PD Lisca Sevnica trgovina InterSport v Boštanju (Sava Avto) nudi 20% popust na Mc KINLEY kolekcijo po rednih cenah (obutev in tekstil) ter 10 % popust na ostalo ponudbo v trgovini po rednih cenah. Planinsko društvo Lisca Sevnica je polnopravni član Planinske zveze Slovenije (www.pzs.si). Kategorije članstva Priporočena članarina 2013 v EUR 65,00 A+ polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z največjim obsegom ugodnosti A+/ družinski popust 60,60 A polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z večjim obsegom ugodnosti 55,00 50,60 A/ družinski popust B polnoletna oseba - aktivni obiskovalec domačih in tujih gora z osnovnim obsegom ugodnosti 22,00 B/ družinski popust 17,60 B1 polnoletna oseba - oseba, starejša od 65 let z osnovnim obsegom ugodnosti 16,50 S+Š srednješolec ali študent do vključno 26. leta starosti 14,00 S+Š/ družinski popust 11,20 P+O predšolski ali osnovnošolski otrok in mladostnik 6,00 P+O/ OPP družinski popust oseba s posebnimi potrebami, brez poslovne sposobnosti 4,80 6,00 OPP/ družinski popust 4,80 Članstvo traja od dn eva včlanitve do 31. 1. 2201 5. Z a neprekinjeno zavarovanje (in neprekinjeno prejemanje Planinskega vestnika za A+ in A člane) morajo člani poravnati članarino do 351. 1.2014. PLANINSKA spd ZVEZA 1893 SLOVENIJE ALPINE ASSOCIATION OF SLOVENIA PLANINSKO DRUŠTVO »LISCA« SEVNICA Taborniška ulica 14 8290 SEVNICA matična štev. 5134196 davčna številka 80499414 TRR SI56 0237 9001 9924 988 e-pošta: pdlisca@gmail.com, pdlisca@siol.net tel.: 041 481 697 Spletna stran: http://www.pd-lisca.si Predsednik: Rok Petančič - tel.: 051 680 289, E-pošta: pdlisca@gmail.com Tajnica: Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697, E-pošta: pdlisca@siol.net Blagajničarka: Sonja Ivnik - tel.: 041 353 620, E-pošta: sonjaivnik@gmail.com Upravljamo z: Jurkova koča na Lisci: gospodar Vinko Govekar tel.: 031 615 669, E-pošta: vinko.govekar@kabelnet.net Zavetišče pod Sv. Rokom: gospodar Janko Avguštin tel.: 041 272 544, E-pošta: janko.avgustin@gmail.com Zavetišče na Slatni: gospodarja Darko Krajnc, tel.: 041 791 470, E-pošta: bozidar.krajnc@siol.net in Mojmir Rupar tel.: 041 855 188, E-pošta: mojmir.rupar@siol.net Tončkov dom na Lisci: najemnik Franc Krašovec, krasovec.franc@gmail.com, tel. 040 233 753 Spletna stran: www.lisca-dom.com Mladinski odsek: Urban Dimec, tel.: 031 264 218, dimecurban@gmail.com in Nastja Prijatelj, nastja.prijatelj@gmail.com. Spletna stran: www.planinski-tabor.net Športnoplezalni odsek Aranea: Edvin Nepužlan - tel.: 040 631 682, edvinen@gmail.com Spletna stran: www.spo-aranea.net Klub vodnikov: Zlatko Zebič - tel.: 040 297 049, zlatko.zebic@gmail.com Klub za varstvo narave: Lojze Rupar - tel.: 040 751 948, alojz.rupar@kabelnet.net Markacijski odsek: Janez Zajec - tel.: 031 505 756, zajec.jani@gmail.com Planinska skupina Planina: Matej Oblak, omatej18@gmail.com in Rado Pančur, tel.: 03 57 91 220 Planinska pevska skupina Encijan: Tone Šeško - tel.: 041 640 160, tone.sesko@gmail.com Planinska skupina Krmelj: Silva Dobnik - tel. 031 259 637, silva.dobnik@gmail.com Planinska skupina Lunarji: Marjana Cizl - tel. 031 699 801, marjana.cizl@gmail.com Planinski skupina Lunaši 1: Jože Radej (MKT) - tel.: 041 623 775 ali Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697, pdlisca@siol.net Planinski skupina Lunaši 2: Martina Jamšek - tel.:041 981 878, E-pošta: martina.jamsek@gmail.com Planinska skupina Preis Sevnica: Nika Udovč tel:: 031 685 985, E-pošta: n.udovc@preis.si Ponedeljkova skupina: Vinko Govekar tel. 031 615 669, E-pošta: vinko.govekar@kabelnet.net Sredina skupina: Tone Šeško: tel.: 041 640 160, E-pošta: tone.sesko@gmail.com Četrtkova skupina: Lojze Rupar tel.: 040 751 948, E-pošta: alojz.rupar@kabelnet.net Sobotni avtobusni izleti: planinska vodnica Darinka Avguštin - tel.: 041 481 697, E-pošta: pdlisca@siol.net Nedeljski izleti: planinski vodnik Tone Svenšek - tel.: 031 765 886 URADNE URE: vsak torek od 17. do 18. ure v Planinskem zavetišču pod Sv. Rokom. „ „QMe o ključno besedo » POT« Posljrte SMS siMjuu laninskih pot,. na 1919 in prispevajte t € ¿a od.iov h PLANiNSKA ZvEZA SLOvENiJE skupaj z 276 društvi skrbi, da lahko vsako leto okoli 1,4 milijona obiskovalcev slovenskih gora na 9 TiSOč Kilometrih MARKIRANIH Planinskih POTi nemoteno uživa naravne lepote in gorski mir ter se z razglednih vrhov vrača z novimi močmi in vtisi. V letu 2012 bomo z vašo pomočjo obnovili planinske poti s Kredarice na Triglav, s Šije na Vogel, s Kokrškega sedla na Kalški greben, Hanzovo pot na Prisojnik ter druge razgledne poti in vsem planincem omogočili nešteto vrhunskih vtisov. PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE ALPINE spd ASSOCIATION 1893 OFSIOVENIA PoSLJiTE SMS* NA 1919 S KLjuCNo BESEDo »PoT« iN z vASIM DRoBNIM PRiSPEvKoM SouSTvARJAJTE MARKANTNE vTISE!