GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURSKE OKRAJE Štev. 17 — Leto IV. Murska Sobota, 24. aprila 1952 Cena din 6.— Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Petek — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5 — Poštni predaj 52 — čekovni račun: Narodna banka M. Sobota 641-90332-2 — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din. Četrtletna 75 din, mesečna 25 din — Tiska Mariborska tiskarna izhaja vsak četrtek 1941-1952 ENAJST LET OSVOBODILNE FRONTE Pred 11 leti — 27. aprila 1941 — Je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega ljudstva. Ustanovili so jo najboljši patrioti naše domovine ter borci za pravice in svobodo delovnega ljudstva. Naše ljudstvo je pokazalo svojo revolucionarnost in borbenost že v predvojni Jugoslaviji in ob ustanavljanju te Jugoslavije. Takrat pa ni imelo vodilnega organa, ki bi ga popeljal v zmagoviti boj. Zato njegova borba ni bila dovolj organizirana, dovolj povezana, da bi lahko nasprotnika-izkoriščevalca popolnoma zrušila in ga uničila. Z okupacijo se je gorje slovenskega ljudstva še povečalo. Predstavniki Komunistične partije Slovenije so pravilno ocenili, da z zdrobljeno borbo posameznikov ali posameznih skupin ni mogoče premagati okupator jev-fašistov in doseči osvoboditev vsega delovnega ljudstva; zato so se z nekaterimi skupinami, ki so bile pripravljene sodelovati, povezali v skupno organizacijo Osvobodilno fronto. Na ustanovnem sestanku so ugotovili in sklenili, da je osnovna naloga OF, zbirati vse poštene slovenske domoljube in jih voditi v boj proti okupatorju in njegovim hlapcem. To nalogo je OF uspešno izpolnila, ker ji je sledilo vse pošteno, delovno slovensko ljudstvo. Kako ji ne b sledilo, ko pa je OF izražala njegove želje in težnje! Po ostalih krajih Jugoslavije je to nalogo izvrševala Ljudska fronta (Narodni front). Tudi pri nas, v Prekmurju, se je že 1941. leta začelo živahno organizacijsko delo. Čeprav nas je ločila državna meja na Muri od ostalih Slovencev, so naši prvoborci delali po programu OF Slovenije. Naši organizatorji pa so jeseni 1941 doživeli hnd udarec. Domači izdajalci in hlapci okupatorja, kot Hartner in drugi, so vohunili in iskali tako dolgo, da so nekaj odkrili, to pa sporočili svojim »gospodarjem«, madžarskim okupatorjem, katerim so obljubili, da bodo v Prekmurju vzdrževali red in mir ter zatrli vsak poskus borbe za svobodo. V oktobru sta padla dva prvoborca, Cvetko in Kardoš, ki so ju okupatorski krvniki obesili na dvorišču soboškega gradu. To je nadaljnje delovanje nekoliko zavrlo, ni pa moglo v srcih ljudi izbrisati težnje in pripravljenosti, boriti se z svobodo. Prav v tem zastoju se odraža pomen Osvobodilne fronte in dokazuje, da je brez organizacije, ki povezuje vse enako misleče ljudi in vodstva, ki delo Usmerja, težko dosegati večje uspehe. Okupator je pridno vohunil s pomočjo svojih hlapcev, slovenskih izdajalcev in zapiral ter interniral vse njemu sumljive ljudi, še preden so se z orožjem dvignili proti njemu. Zato borba ni vzplamtela tako kmalu kot no drugih krajih Slovenije in Jugoslavije. Delo Osvobodilne fronte, katero je vodila Komunistična partija — kajti vse ostale skupine, ki so se vključile v OF, so priznavale ta program — je bilo uspešno. Z izgonom okupatorja pa naloge OF niso bile končane. Svoboda sama še ni dovolj, če pa je naša domovina razdejana, opustošena. Ustvariti si je treba boljše življenje — socializem ter za vedno odpraviti izkoriščanje. Kdo laže vodi to politično in gospodarsko borbo kot OF, ki si je pridobila že mnoge izkušnje. Zato je bilo treba v tej organizaciji združiti vse poštene, delovne ljudi, da s skupnimi močmi laže in hitreje gradijo. Takrat pa so se v Prekmurju pokazale težave. Ljudje so bili navdušeni za novo Jugoslavijo, kar so dokazovali sestanki, prireditve (mitingi) in drugo delo. Toda mnogi so se branili vstopiti v organizacijo OF. »Ne rabim nobene organizacije, tako delam...« so se izgovarjali, mislili pa so: »Bolje je tako počakati, kaj nam prinese bodočnost.« Ta strah pa se jih je lotil zaradi tega, ker je ljudska oblast ob osvoboditvi priprla vse Njilase in raziskovala njihovo delovanje, da bi krivce kaznovala. Toda kaj imajo skupnega Nji-lasi z OF? Čisto nič. Njilasi so bili fašistična organizacija, kjer so se zbirali predvsem fašisti, izmed prekmurskih Slovencev pa predvsem izdajalci in le redki so bili zapeljani zaradi nevednosti. V Fronti pa se zbira vse pošteno delovno ljudstvo in ima vpisanih okrog osem milijonov delovnih članov. Ker naši ljudje tega niso upoštevali in razumeli, zato so se bali. Stanje članstva v OF pri nas še danes ni zadovoljivo, čeprav so naši ljudje, tudi nečlani, v letih po osvoboditvi pokazali, da program Fronte priznavajo in ga v mnogem tudi izpolnjujejo. Mnogi delovni uspehi nam to dokazujejo. Naše ljudstvo je sodelovalo pri izpolnjevanju petletke doma in na dragih deloviščih. Dokaz za to so nam zadružni domovi, kmetijske zadruge, delovne zadruge itd., kakor tudi odziv na razne delovne akcije, kot sečnjo lesa in druge, ko so se naši ljudje množično odzvali. Pri ugotavljanju uspehov pa moramo ugotoviti, da so večje uspehe dosegali ljudje v tistih krajih, kjer je vaška organizacija OF bila trdna in delavna, kjer je frontni odbor bil na čelu frontovcev. To potrjuje, da tudi danes rabimo po naših vaseh organizacije, ki povezujejo vse poštene delovne ljudi v skupnem delu za napredek svojega kraja, vasi. V merilu občin pa bodo to delo povezovali občinski odbori OF. (O teh nalogah poročamo na drugem mestu.) Zato naj noben pošten deloven človek ne ostane izven organizacije OF. Kdor Še ni član, naj premisli te stvari prav sedaj ob obletnici OF in se vpiše. Frontni odbori pa naj to pojasnjujejo ljudem in povečajo število članov v svoji organizaciji. Ne odnehamo, dokler nam ne priznajo naših pravic! V Murski Soboti so zaplapolale zastave, po ulicah so korakali dijaki in učiteljiščniki, mladinci in pionirji. »Kakšen praznik pa je danes ali kakšna proslava, saj je komaj sreda 16. aprila?« so spraševali ljudje. Mnogi niso vedeli. Šele iz vzklikov mladih grl so kmalu izvedeli, da demonstrirajo zaradi nadaljevanja londonske konference, ki hoče tržaško vprašanje rešiti brez Jugoslavije. Ljudsko ogorčenje je raslo, ulice so vzvalovile. Prvo protestno zborovanje se s tem razpoloženjem ni dalo primerjati, kajti ogorčenje narašča z Vsakim dnem, čim dalje trajajo londonska pogajanja. Naslednji dan, v četrtek, je demonstracija postala množična. Ljudje so mnogo razpravljali o Trstu, predvsem pa še mladinci. Ob pol desetih je na gimnaziji vzvalovilo morje. Med odmorom je med dijaki ogorčenje doseglo višek in nihče jih ni mogel zadržati, da se ne bi vsuli na ulico. Spet zastave, vzkliki, pesmi in godba. »Čigav Je Trst? — Naš! — Čigava je Gorica? —- Naša! ... Fašistom svinec, ne Trst! Življenje damo, Trsta ne damo! ...«je odmevalo po soboških ulicah. Kmalu so se dijakom pridružili še drugi ljudje, predvsem nameščenci OLO, MLO, množičnih organizacij in drugih. Dolga povorka z mnogimi zastavami je krenila pred poslopje, kjer je prav ta čas zasedal Okrajni ljudski odbor Murska Sobota. Z vzklikanjem so privabili pred poslopje tudi odbornike, Ti so morali prisluhniti zahtevam množice. Demonstrantom pa sta govorila tov. Bela Brglez, sekretar OK KPS Murska Sobota in tov. Franč Roglj. Obljubila sta, da bo OLO storil vse, kar je v njegovi moči, da bi tržaški vprašanje bilo rešeno pravilno. Demonstracije po ulicah so se polegle komaj popoldne. Po vsem mestu pa je šel glas: »Ne odnehamo, dokler nam ne priznajo naših pravici« Op pol treh so se začele ulice spet polniti. Takrat so se mladincem pridružili tudi delavci in nameščenci, ki so dopoldne delali. Člani sindikalnih podružnic so prihajali z zastavami, transparenti in godbami. Vse godbe na pihala in harmonikarji so bili na ulicah. Vse skupine pa so se zlivale na avtobusno postajališče, kjer je bilo protestno zborovanje. Vaščani, ki so ta čas prihajali v mesto, so se čudili. Na vasi se ne izve tako hitro, kaj se godi v svetu, zato niso vedeli, zakaj Sobočani demonstrirajo. Pa je bilo kmalu vsakomur jasno, kaj je razgibalo Sobočane, če ie prisluhnil govornikom, ki so se vrstili pred demonstranti. »Nikoli ne dovolimo, da bi na tržaška tla stopil italijanski fašist, ne dovolimo mešetarenja z našo zemljo! Zahtevamo, da se prekinejo londonska pogajanja brez naših zastopnikov!« je med drugim poudaril v svojem govoru Jože Velnar. Major Bauk pa je v imenu JLA med drugim povedal: »Naj italijanski fašisti ne pozabilo, kaj so doživeli pri nas v letih od 1941 do 1943, pa tudi še pozneje, Če bodo hoteli osvajati našo sveto zemljo, najdejo pri nas grobnico, kakor so jo našli v drugi svetovni vojni. Naše demonstracije izražajo enotnost naših ljudi in pripravljenost braniti svoje. Zato naj jih ne prezrejo državniki Anglije in ZDA, predvsem pa naj bodo v opomin Italijanom. Ne bojimo se groženj z vzhoda niti z zahoda.« »Italijani samo mnogo vpijejo. Ko so zavojevali rasne kraje in države, drugega tako niso vedeli kot vpiti. Ko pa so jih naši partizani razorožili, pa so milo prosili: »Pustite me domov k materi.« Če pa hočejo biti res tako kulturni kot se delajo, pa naj dajo naši manjšini take pravice, kakor smo jih dali narodnostnim manjšinam mi, »nekulturni«, je med drugim povedal Franc Roglj, ki je govoril v imenu OLO, »Italijani trdijo, da so dali v prvi svetovni vojni mnogo življenj za Trst, zato mora biti njihov. Z enako pravico bi potem lahko trdili, da mora niti njihova Abesinija, Rusija in ves svet, ker so povsod padali njihovi vojaki Toda zakaj so padali? Zato, ker so hoteli zasužnjevati druge narode. Prav tako tudi v prvi svetovni vojni, ko so se borili za Trst. To pa kaže le njihove imperialistične težnje, ne da bi jim dajalo pravico na to zemljo,« je poudarila Micika Lah, mladinka iz Murske Sobote. Ljudski poslanec Ivan Šiftar pa je med drugim poudaril: »Prepričali smo se, da je v Prekmurju zrasel človek, kakor sta ga gradila heroj Kovač in Cvetko. To nam potrjuje tudi današnji dan. Le redki so, ki se še pomišljajo. Toda za take med nami ne bo dolgo več prostora. Treba je slehernega človeka preizkusiti — jeklo bo zvenelo, steklo pa se razbije.« Demonstranti, katerih se je zbralo nad 3000, so prekinjali govornike s pritrjevanjem in vzkliki, da včasih dolgo niso mogli do besede. V vsem so odobravali izvajanja govornikov, jim pritrjevali in zahtevali, da se upošteva mnenje jugoslovanske vlade, ki pravilno razlaga mnenje jugoslovanskega ljudstva in ščiti njegove koristi. Posebno gromko je odmevalo: »Tito — Partija! Življenje damo, Trsta ne damo! Smrt italijaskemu fašizmu! Fašistom svinec, ne Trsti« in podobno. Ob zaključku so sprejeli resolucije, ki so jih poslali vladi ZDA in Anglije ter Centralnemu komiteju KPS. Po zaključnem zborovanju so se demonstracije po ulicah nadaljevale do večera. Nadaljevale pa so se še naslednje dni. Odborniki OLO Murska Sobota so ob navzočnosti in na zahtevo 3000 demonstrantov poslali protestni resoluciji vladama kraljevine Velike Britanije in ZDA potom poslaništev pri nas. Resolucija Vladi Kraljevine Velike Britanije Odborniki Okrajnega ljudskega odbora v Murski Soboti, zbrani na svojem rednem zasedanju, Vam s tega mesta sporočamo ogorčene proteste naših ljudi, ki so nas izbrali za svoje predstavnike in katerih voljo smo dolžni tolmačiti povsod. Komaj se celijo rane, katere je našim narodom povzročila druga svetovna vojna, že se nam hoče s politično igro drobitve tržaškega ozemlja zasekati nova boleča rana. Naši narodi z začudenjem sprašujejo, ali smo dali premalo žrtev za svobodo. Ali ni dovolj skoraj dva milijona življenj, ki so bila žrtvovana za domovino? Ali ni dovolj dva milijona mater in žen, ki so izgubile svoje najdražje? Ali ni dovolj več milijonov sirot brez staršev, ki se morajo ob naši skrbi sami prebijati skozi življenje? Zakaj so bile te žrtve? Zato, ker želijo naši narodi svobodno živeti v socialistični državi. Kaj pa poizkušalo sedaj nekateri državniki? Spraviti pod tujo nadoblast ozemlje, ki je oškropljeno z našo krvjo, brate, ki govore naš jezik in ki so se skupaj z nami borili za svojo in skupno svobodo. To nadoblast na dobila država, ki je skupno z nemškimi in drugimi fašisti sekala rane našim narodom; država, katere, vojaki so pustili pri nas strahovita pogorišča; država, katero obtožujejo za njene zločine premnogi skupni grobovi nedolžnih talcev in žrtev po koncentracijskih taboriščih. Oglejte si te strašne spomenike no naši domovini! Na vsakem koraku jih boste našli, ker niti naše trdo delo v letih po osvoboditvi jih ni moglo zabrisati. Iz naših src pa ne bodo izbrisani nikoli. Vaši vojaki in oficirji se gotovo še dobro spominjajo naših borcev, ki so jih našli v osvobojenem Trstu, borcev, ki so šli včasih tudi praznih rok brez vsakega pomisleka na žrtve v borbo za osvoboditev. Ti borci še živijo in si ne morejo predstavljati tega, kako bi sedaj nekdo s konferencami jemal pravice, ki so pisane s krvjo, jemal pravice, ne da bi vprašal borce, ki so pripomogli, da se konference danes lahko vršijo, jemal pravice borcem in žrtvam ter jih dajal tistemu, ki je povzročal žrtve in krivice. V imenu naših ljudi, ki so nas izvolili za svoje predstavnike in v interesu miru se obračamo na Visoki forum s zahtevo, da se konferenca v Londonu, ki sklepa o tržaškem ozemlju brez sodelovanja Jugoslavije, takoj razide in da se pokliče k sodelovanju predstavnike FLRJ ter sklepa v smislu zadnjega predloga, ki ga je stavila naša vlada Italiji, ker že ta predlog pomeni za nas žrtev, ki jo doprinašamo zaradi ohranitve svetovnega mira. Pričakujemo, da boste podprli težnje ljudstva, ki je vedno pripravljeno žrtvovati vse za svobodo in neodvisnost tujih bratov. Naj živi prijateljsko sodelovanje vseh narodov sveta! Naj živi delovno ljudstvo vsega sveta! Podobno resolucijo so poslali tudi Vladi ZDA. Resoluciji je sprejel enoglasno Okrajni ljudski odbor. Na popoldanskem demonstrativnem zborovanju pa so to sporočili demonstrantom, ki so jih z gromkim odobravanjem potrdili. To je dokaz, da je v teh resolucijah OLO izrazil želje ljudstva. Odločen protest bivših borcev Ministrstvu za zunanje zadeve tov. Kardelju Beograd Ob naši severni meji živeči borci narodnoosvobodilnega boja, zbrani na letni skupščini Zveze borcev za združeni ljutomersko-radgonski okraj, ogorčeno protestiramo proti krivičnim zahtevam italijankih imperialistov ter fašističnih razgrajačev. Za nami so leta krvavih bojev za svobodo naših narodov, za osvoboditev naših primorskih bratov, ki so desetletja ječali pod suženjstvom italijanskih fašistov in črnosrajčnikov. Na tisoče najboljših sinov našega ljudstva je prelilo kri za svobodo, za pravico do samoodločbe malih in zatiranih narodov, katero nam hočejo odvzeti tisti, ki so včeraj požigali naše domove, obijali naše rodoljube, mučili naše ljudi v taboriščih smrti in kratili Primorcem najosnovnejše človečanske pravice. Poslušajte naš glas, protest borcev, ki so prelivali kri za osvoboditev Primorske, Istre, Trsta, Gorice!... Nikdar ne bomo dopustili, da bi Primorcem krojili usodo fašisti! Mar naj bo Trst nagrada fašistom za grozodejstva in zločine, ki so jih počenjali na slovenski zemlji? Zahtevamo: fašističnim razgrajačem je treba polomiti zobe, da jim bodo za vselej minuli apetiti po naših lepih krajih. Naš protest naj bo oster opomin zapadnim velesilam, ki popuščajo pred zločinskimi zahtevami italijanskih fašistov, pobesnelih hijen, ki stegujejo svoje grabežljive kremplje po zemlji, na kateri so postili le slike svojih zločinov. Zakaj popuščajo pred izdajalci, ki so se z orožjem v roki bojevali proti njim — zaveznikom? Nobenega mešetarjenja na račun naših narodovi Zahtevamo, da povabijo na konferenco v London tudi naše zastopnike! Mi borci smo pripravljeni, da znova slonimo na barikade in branimo vsak pedenj naše domovine. Tujega nočemo — svojega ne damo! Smrt fašizmu — svobodo ljudstvu, ki je desetletja trpelo pod italijanskim fašizmom! Živeli borci narodnoosvobodilnega boja! Živelo delovno ljudstvo Jugoslavije in njegov voditelj ter pobornik za pravice primorskih Slovencev — tov. Tito! 500 Polančanov protestira! V Veliki Polani se je izročitev novega mostu prometu razvilo v veliko protestno zborovanje zaradi spletk v zvezi s Trstom. Zbralo se je nad 500 vaščanov, ki so po zborovanju priredili še ljudsko rajanje na zbornem mestu. Tako naši kmetje in vaščani nastopajo enotno z delavci in mestnem prebivalstvom ko protestirajo proti italijanskemu pohlepu po naši zemlji in nepravični londonski konferenci. n Ljutomerčani znova protestirajo Ogorčenemu protestu bojevite Ljubljane in prebivalstva mest ter vasi širom države so se pridružili tudi Ljutomerčani ki so v četrtek, 17. aprila, vnovič protestirali zaradi krivičnega barantanja v Londonu na račun naših narodov in Slovencev v Trstu Čeprav so se zgrinjali nad mestecem temni oblaki in naznanjali bližajočo se nevihto, se je zbrala na Glavnem trgu množica meščanov in okoliških ljudi. Protestni klici: Tujega nočemo — svojega ne damo! — Nočemo biti drobiž za poravnavanje imperialističnih računov! — Fašistom kopita — svobodo tržaškemu ljudstvu! — so odjeknili po mestnih ulicah. Niti ploha jih ni ugnala. Vztrajali so na mestu ter pazljivo poslušali tov. Pirherja in ostale govornnike in jim pritrjevali z bojnimi gesli: Tito — Partija! — Tito — Armada! — Trst — Beograd —- Ljub- ljana! Val ogorčenja Ljutomerčanov zaradi imperialistične grabežljivosti italijanskih fašistov in iredentistov se je združil v enem samem hotenju: ne bomo odnehali, dokler bodo gazili po naših pravicah, dokler bodo v Londonu mešetarili za zeleno mizo, ne da bi upoštevali želje naših narodovi —ok— Protestne demonstracije na skrajni meji V petek, 18. aprila, je bilo v Dolnji Lendavi veliko protestno zborovanje Zaradi nepravilnega reševanja tržaškega vprašanja. Udeležilo se ga je preko 2000 ljudi. Že dolgo ni manifestirala Lendava tako mogočno in ogorčeno. Niti za trenutek niso prenehali klici po zahtevi, naj nam nihče ne krati pravice in si ne prisvaja našega Trsta, za katerega so tisoči naših borcev dali svoja življenja. Tov. Franc Rogi je v svojem govoru pred zbrano množico, med drugim dejal: »Jugoslovanski narodi se ne bodo nikjer odrekli tistemu, kar je naše, dasiravno nam danes to pravico odrekajo in barantajo z našim ozemljem v Londonu. So mar oni na zapadu pozabili, kdo je bil v drugi svetovni vojni, njihov zaveznik in kdo sovražnik? Za Slovence v Italiji in v Trstu zahtevamo enake pravice, kakor jih ima italijanska manjšina pri nas!« Zastopnik JLA je pozdravil zborovanje in povedal med drugim sledeče: »Naši grobovi, so še sveži in ljudstvo še ni pozabilo gorja, ki so nam ga v mnogih krajih naše domovine prizadejali italijanski fašisti. Enotnost jugoslovanskih narodov je danes tako trdna, kot ni bila nikoli prej. V borbi za svoje pravice bomo do poslednjega trenutka ostali zvesti sinovi svoje socialistične domovine.« »Čuvarji naših meja budno čuvajo naše ljudi in grobove svojih bratov in sester. Naše državne meje so okrvavljene s krvjo naših najboljših sinov, ki so bili na zahrbtni način ubiti od satelitskih informbirojevskih držav. Zato ne bomo dovolili nobenemu sovražniku, da bi Še kdaj gazil našo socialistično zemljo!« je povedal v zaključnem govoru vojak iz obmejne enote. V madžarščini je govoril tov. Vilko Fram. Nato so z zborovanja poslali resoluciji, eno zunanjemu ministru vlade FLRJ tov. Edvardu Kardelju, drugo pa angleškemu in ameriškemu veleposlaništvu v Beogradu. Nato so se razvile demonstracije po mestu. Bila je povorka, kakršne že dolgo nismo videli v Lendavi. Donele so pesmi in mogočni klici Partiji, Titu in Armadi. »Tujega nočemo — svojega ne damo!« je donelo daleč iz mesta. Naj slišijo tudi onstran meje, naj čutijo enotnost in pripravljenost naših ljudi, ki so strnjeni, ramo ob rami, pripravljeni vsak čas braniti svoje. Prejšnji večer pa je demonstrirala mladina rudarske šole, tehnikuma in gimnazije, ki je pozno v noč izražala želje vseh prebivalcev: Slovencev, Madžarov in Hrvatov, ki prebivajo na tem skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. —ec. Londonsko konferenca o Trstu O tej konferenci smo doslej zvedeli le zelo malo. Vemo le, da zaseda in, kakor diplomati ugibajo, proučuje predlog, naj bi razni oddelki lokalne uprave prišli pod italijansko nadzorstvo. Objavili pa niso Še nobenih zaključkov niti poročila o čem razpravljajo. Delegacija političnih strank anglo-ameriške cone STO je pretekli petek predložila angleškemu in ameriškemu delegatu spomenico, v kateri je navedla zahteve tržaškega prebivalstva, nato pa sc vrnila v Trst Jugoslovansko ljudstvo se ne more zadovoljiti s tako politično igro na škodo naše države. Zato je pretekli teden zajel vsa naša mesta in mnoge vasi ponovni val ogorčenih protestnih demonstracij. Naj navedemo le nekaj primerov. V Beogradu se je na protestnem zborovanju 14. aprila zbralo 280.000 ljudi. Naslednji dan pa je protestiralo v Zagrebu 200.000 ljudi, v Sarajevu pa 100.000 ljudi. To je le nekaj primerov, kajti demonstracije proti nepravilnemu reševanju tržaškega vprašanja trajajo po teh mestih iz dneva v dan. V Ljubljani so pretekli četrtek demonstrirali že enajsti dan. Ta dan pa sc je zbralo na Kongresnem trgu, kjer je zbranim govoril tov. Miha Marinko, 110 tisoč Ljubljančanov. Enako ogorčenje vla- da tudi po manjših mestih. 17. aprila se je v Mariboru na Glavnem trgu zbralo 30.000 ljudi. O obmurskih mestih pa poročamo posebej. To dokazuje, da si naši ljudje ne puste prikrajšati svojih pravic. Stran 2 Murska Sobota, 24. aprila 1952 Velike naloge občinskih odborov OF Pred kratkim je bil v Murski Soboti sestanek Osvobodilne fronte za okraja Lendavo in Soboto. Osvobodilna fronta v Prekmurju si je na tem sestanku izvolila enoten predstavniški organ za oba okraja. Uvodni referat o delu in organizacijskih nalogah občinskih in vaških OF odborov je podal tov. Bela Brglez. Ker se je poročilo nanašalo predvsem na področje bivšega soboškega okraja, so stanje OF v dolnjelendavskem okraju prikazali delegati v živahni diskusiji. Že iz referata, še bolj pa iz živahne diskusije se je razvidelo, da je bilo delo vaških odborov OF uspešno. Napredek so pokazale predvsem one vasi, kjer so vaški odbori OF pravilno usmerjali delo in življenje v vasi. Volitve v vaške in občinske odbore OF so bile zadovoljivo zaključene. V SOBOŠKEM OKRAJU SO V 130 VASEH USTANOVILI SEKCIJE ZENA kar je v primeru z drugimi leti, ko so se žene le nerade vključevale v vaške odbore, vsekakor pomemben uspeh. Seveda, tudi letos ni šlo brez že znanih parol »žena je dobra le pri štedilniku« itd. Da imajo te parole leglo pri vaški reakciji, dokazuje izredno nizek odstotek žena, ki so članice OF. V tem pogledu pa je treba pohvaliti številne obmejne vasi, kjer žene ne zaostajajo za možmi. Tako imajo n. pr. v Središču (madžarska manjšina) 100% vključene vse žene v OF. Uspeh je v živem delu vaških odborov. Pravo nasprotje pa je v poedinih vaseh lendavskega, pa tudi soboškega okraja. Tu bo naloga občinskih odborov OF, da pomagajo vaškim odborom. V lendavskem okraju bo treba takoj pristopiti k izvolitvi sekcij žena ter jim nuditi stalno pomoč. Sedanje sekcije žena so aktivno pomagale pri organizaciji zimskih tečajev. Tako je samo v soboškem okraju, bilo zaključeno 20 tečajev, katere je obiskovalo povprečno po 30 žena in mladink. Dobra stran letošnjih tečajev se je pokazala v tem, da so žene razen strokovnih predavanj zahtevale tudi politična. Vendar je s prihodom pomladanskih del opaziti močno popuščanje v delu. POEDINI OBČINSKI ODBORI OF SE VEDNO NE RAZUMEJO SVOJIH NALOG Tu je treba odkrito povedati, da je treba enkrat za vselej prenehati s suhim, administrativnim prenašanjem direktiv. Od občinskih odborov OF se zahteva več samostojnosti in treznega presojanja položaja. Le tako bo mogoče zavreti poizkuse reakcije. Da ta ne drži križem rok, dokazuje, primer v Turnišču, kjer je vaškim reakcionarjem, kljub Fronti in partijski organizaciji, uspelo razbiti zadružno ekonomijo v vasi. Vaški nasprotniki so šli še dalje. Začeli so načrtno zbirati ljudi »iz svoje sredine« za bodoči občinski ljudski odbor ter pri tem celo zbrali 13 ljudi. Če bi bila vaška frontna organizacija bolj budna, gotovo do takih »podvigov« ne bi prišlo. To dokazuje, da morajo vaški in občinski odbori OF že sedaj trezno presoditi, kdo ima in kdo nima pogojev za bodočega kandidata v občinski ljudski odbor. Ljudem, ki zadnje čase dvigajo glave, je treba pravočasno povedati, kar jim gre. Če kdo misli, da se vračamo z volitvami v občine nazaj na staro, se zelo moti Zbor je razpravljal tudi o stanju kmečkega zadružništva. Letošnji občni zbori splošnih kmetijskih zadrug bo v nekaterih primerih izpadli nepripravljeno, tu in tam so se vrinili v novoizvoljene upravne odbore celo vaški veljaki. Pa le tam, kjer Fronta ni pravočasno posegla vmesi NA VAŠKIH SESTANKIH JE TREBA RAZPRAVLJATI O DELU KMETIJSKE ZADRUGE Ne gre le za trgovsko poslovanje, temevč predvsem za poživitev živinorejskih, sadjarskih, strojnih, semenskih In drugih odsekov. Kaj se da doseči, če v vasi -Fronta in zadruga sodelujeta, kaže primer vasi Prosenjakovci, Čepinci, Gornja Lendava itd., kjer so ravno s pomočjo vaških frontnih organizacij dogradili in uredili zadružne domove. .V Čepincih in Prosenjakovcih so si nabavili celo kino, kar je v teh obmejnih predelih vsekakor velik uspeh. Zadruga v Prosenjakovcih nabavlja vsako leto umetna gnojila in nove poljedelske stroje. Te pa si kmetje izposojajo. Z novo teritorialno razdelitvijo imajo boboče občinske enote vse pogoje, da razvijejo komunalno dejavnost. Stalen porast dohodkov bodo občine lahko usmerile k dvigu kmetijstva. Če pomislimo na razdrobljenost kmetijstva in pa na visoke stroške primitivnega obdelovanja, so to veliki načrti, ki bodo vidno dvignili gospodarsko moč našega podeželja. Velike možnosti razvoja ima tudi domača obrt. Predpogoj pa je zahtevana kakovost in standardna proizvodnja izdelkov. Tovariši iz lendavskega okraja so povedali, da je zadnje čase opaziti v poedinih vaseh, kjer živi madžarska manjšina, nekakšno politično pasivnost. Žene se nerade ali pa sploh ne vključejujo v OF, pa tudi na sestanke prihajajo v skromnem številu. ZA TO MLAČNOST JE KRIVDA V ŠIBKEM POLITIČNEM DELU Če bi si vaški odbori pravočasno Vzgojili lastne ljudi, ki bi nastopali kot predavatelji in aktivisti, bi bilo gotovo drugače. Tako pa so se zanašali le na predavatelje z okraja. Ker pa je imel okraj sorazmerno zelo malo sposobnih ljudi, ki bi obvladali jezik ter stalno delali na vaseh, se trenutnemu stanju ni čuditi Zato bo prav, da občinski odbori OF resno začno delati v teh vaseh. Najbolj dovzetna je mladina. Z aktivnim sodelovanjem v TVD, v igralskih družinah, v nogometu in drugih organizacijah bomo vzgojili nov kader, ki se ne bo ustrašil postavljenih nalog. Ob zaključku sestanka so sprejeli več konkretnih sklepov. Občinski in vaški odbori bodo predvsem skrbeli za dvig članstva, kajti 37% je prenizko število. Fronta bo budna proti vsem nasprotnikom. Bolj kot doslej bo skrbela za vzgojo članstva. Zbor delegatov je oglas, no sprejel resolucijo, v kateri Osvobodilna fronta Prekmurja z ogorčenjem obsoja italijansko imperialistično politiko. -ja. Napredek PLZ v Soboti Zadnja vaja protiletalske zaščite v Mur. Soboti je uspela dokaj bolje kot predzadnja, kar smo razbrali iz govora, ki ga je imel ob zaključku komandant pred zbranimi enotami na Trgu Zmage. Posamezne enote so bile pravočasno na mestu in opravile svoje naloge. Poročevalske zveze, so bile dobre, da je komanda pravočasno prejemala poročila in lahko dajala ukaze. Večjih pomanjkljivosti ni bilo. Uspela vaja je dokaz, da ljudje resno jemljejo take stvari, čeprav je vojna nevarnost v svetu, po raznih poročilih, v zadnjem času popustila. V mirnem času se je treba pripravljati na obrambo, kajti dobra pripravljenost marsikdaj prepreči napadalcu, da bi sploh napadel. Tega se - zavedamo vsi in tudi člani protiletalske zaščite. Zato so zadnjo nedeljo pokazali svoje znanje in discipliniranost. —et PREKMURJE JE POSTALO ENA UPRAVNA ENOTA Dne 17. t. m. so se zbrali na skupno zasedanje odborniki okrajnih ljudskih odborov Murska Sobota in Dolnja Lendava z namenom, da združijo oba okraja v eno upravno enoto, ki bo v bodoče nosila naziv: Okrajni ljudski odbor v Murski Soboti. To zasedanje predstavnikov obeh okrajev je zgodovinsko zasedanje, kakor ga je ocenil ljudski poslanec tov. Ivan Šiftar, Prvič v zgodovini se namreč združi Prekmurje, ki predstavlja geografsko in gospodarsko zaključeno enoto, tudi v eno upravno enoto. Prvič v zgodovini je padla meja pri Beltincih. Odpravljena je razlika med Dolinci, Marki in Goričanci, ki je bila ustvarjena zaradi strankarskih nasprotij in tudi verskih naziranj. Vse Prekmurje ima isto gospodarsko in politično problematiko, zato je edino pravilno, da te združi tudi pod skupno, enotno upravo. Na zasedanju so sprejeli sklepe, ki so res zgodovinski, saj prinašajo revolucionarne izpremembe v bodoče upravljanje okraja. Izvršilnih odborov ni več Na zasedanju sta bila razrešena izvršilna odbora obeh dosedanjih okrajev, ki sta nekako vodila celotno upravo okraja med posameznimi zasedanji. Izvršilne odbore bodo nadomestili sveti, ki so bili izvoljeni na tem zasedanju. Izvoljenih je bilo pet svetov in sicer: svet za gospodarstvo s predsednikom tov. Alojzem Benkom; svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko s predsednikom tov. dr. Francem Starcem; svet za prosveto in kulturo s predsednikom tov. prot. Jurijem Novakom; svet za gradnje, vodogradnje in komunalne zadeve s predsednikom tov. Antonom Kikecom in svet za notranje zadeve s predsednikom tov. Alojzem Žalikom iz Dolnje Lendave. Jasno je, da z ukinitvijo izvršilnih odborov odpade na posameznega odbornika veliko več dela in odgovornosti, zato je potrebno, da se temeljito vzgajajo v upravljanju države, pa ne samo odborniki, ampak vsi naši državljani, saj imajo pravico neposrednega sodelovanja v upravljanju države preko raznih svetov, komisij, odborov itd. Upravno delo vršijo uslužbenci, ne pa voljeni člani Dosedaj je vodstvo posameznih poverjeništev bilo poverjeno voljenim članom ljudskega odbora kot poverjenikom. Ker pa delo v upravnem aparatu zahteva stroovno znanje in prakso in ker se voljeni člani ob vsakokratnih volitvah menjavajo, se namesto dosedanjih poverjenikov postavljajo za vodstvo posameznih oddelkov upravnega aparata uslužbenci kot načelniki teh oddelkov, ki imajo potrebno strokovno kvalifikacijo in ki bodo na teh mestih tudi stalno ostali in si tako pridobili tudi potrebno prakso. Na zasedanju so bili razrešeni kot odborniki vsi tisti člani, ki so prišli kot uslužbenci, na posamezne oddelke ljudskega odbora. Ne več KLO, ampak občina Razdrobljeni KLO, ki ,so morali dosedaj podrobno poznati vsakega svojega kmetovalca, po velikih izpremembah v našem gospodarstvu niso več potrebni. S sprostitvijo odkupov, trgovine in novim načinom obdavčevanja se pred ljudske odbore postavljajo bistveno drugačne naloge, zato je treba tudi njihovo organizacijo primerno urediti. Bodoča skrb ljudskih odborov bo predvsem v dobri organizaciji gospodarstva v svojem kraju, skrb za vzgojo in šolstvo, predvsem pa za komunalne stvari, skratka iskati vse načine, kako neposredno koristiti svojim volivcem. Iz množice krajevnih ljudskih odborov, bo na teritoriju obeh dosedanjih okrajev v bodoče poslovalo le 22 občinskih ljudskih odborov, kakor to določa zakon o novi teritorialni razdelitvi. Združitve dotedanjih krajevnih ljudskih odborov v občine se bodo izvedle do konca tega tedna. Združitev se opravi na ta način, da se na skupnem sestanku odbornikov vseh dosedanjih KLO izvoli izmed njih občinski ljudski odbor v takem številu, kakor to določi OLO. Ta občinski ljudski odbor izvoli potem iz svoje srede predsednika in svete, kjer bodo ti potrebni, in bo vodil vse delo občine do razpisa novih volitev. Tudi vse uslužbence, ki jih bo na občim od 4 do 7, imenuje občinski ljudski odbor na svojem zasedanju, vendar za tajnika in blagajnika mora dobiti pristanek predsednika OLO. Predlog nove upravnoteritorialne razdelitve, katerega smo le nekoč objavili, je nekoliko izpremenjen in sicer na ta način, da so se nekatere predvidene občine ukinile, ker gospodarsko ne bi bile sposobne življenja. Ta ukinitev je v nekaterih odborih povzročila precej hrupa, vendar morajo razumeti, da bi delali proti interesom prebivalstva, če bi pustili male občine, ki bi nalagale samo nepotrebne večje izdatke za svoje vzdrževanje volivcem. Brez dvoma so nekateri krajevni ljudski odbori v svojem delu pokazali toliko požrtvovalnosti in sposobnosti, da bi si zaslužili nekako priznanje, ki jim ga bo OLO tudi dal, kar je na zasedanju obravnaval in sklenil, vendar ne v obliki sedeža občine, kakor so to nekateri zahtevali, ker bi bilo to proti interesom volivcev. Zasedanje je potekalo v lepem soglasju odbornikov obeh okrajev in kaže, da bo njih delo res sporazumno in v korist Prekmurcev. Tudi sklepi za bodoče delo kažejo na to, da so se oboji resno zavzeli sa skupno delo v korist ljudi. Poleg važnih organizacijskih sprememb, katere smo v izvlečku našteli, so sprejeli važne sklepe, s katerimi bodo poskušali odborniki konkretno pomagati utrjevanju bodočih občin, predvsem pa kmetijskih zadrug, ki se morajo razviti iz dosedanjih trgovinic v močne organizacije, ki bodo pospeševale kmetijsko proizvodnjo s stroji, tehničnimi izkušnjami in agrotehničnimi ukrepi, predvsem pa t poučevanjem in tudi denarnimi sredstvi; zato morajo čimprej začeti ustanavljati odgovarjajoče odseke. Šole v Prekmurju Precej časa je posvetil novi odbor razpravi o našem šolstvu; saj v primerjavi z ljutomerskim okrajem so naše šole skromne bajtice, ki v mnogih mestih za (Nadaljevanje na 4. strani) V ljutomerski opekarni so se sestavili tarifni pravilnik V tem mesecu se v naših podjetjih odigravajo važni dogodki — od volitev delavskih svetov in upravnih odborov pa do sprejemanja tarifnih pravilnikov. Tudi zadnje posvetovanje zastopnikov državnih in zadružnih obrtnih podjetij ljutomerskega okraja se je pričelo z živahno razpravo, ki se je sukala zlasti okrog sprejemanja tarifnih pravilnikov. Na posvetovanju je bilo povedano, da se je treba prt tem posvetovati z delavci, saj gre za vprašanje, ki je v ospredju zanimanja naših kolektivov. Ker pa je sestavljanje pravilnikov dokaj zamotano in odgovorno delo, so se člani sindikalne podružnice pri ljutomerski banki obvezali, da bodo po uradnem času z nasveti pomagali delovnim kolektivom. Zgledna gesta bančnih uslužbencev bo nedvomno koristila našim podjetjem. Šolski primer — kako se je treba lotiti odgovorne naloge — lahko zasledimo v ljutomerski, opekami. V tem podjetju so povabili k posvetu vse delavce ter jim na poljuben način pojasnili pomen sprejemanji tarifnih pravilnikov. Tako so delavci laže predlagali ukrepe za znižanje proizvodnih stroškov. Nadrobna kalkulacija jim je n. pr. pokazala, da je proizvodnja zidakov cenejša od proizvodnje strešnikov. Zato bodo letos izdelali več zidne opeke. Ugotovili so še, da se jim bodo že letos visoko rentirale investicije (nad milijon dinarjev), saj so preuredili in povečali sušilnice, kupili mešalec gline ter druge stroje — torej naprave, ki jim bodo olajšale proizvodnjo in pripomogle k izboljšanju kakovosti opekarniških proizvodov. Govorili so tudi o izrabi proizvodne zmogljivosti v obratu. Povečani delež mehanizacije sicer ne bo bistveno vplival na povečanje proizvodnje, saj je leta odvisna od zmogljivosti peči, vendar pa bo razbremenil desetine delovnih rok, ki jih je podjetje dosedaj moralo zaposliti, če je hotelo uresničiti delovne načrte. Letos bodo zmogli proizvodne naloge z manjšim številom delavcev. Ko so na posvetovanju pregledali delovna mesta, so se prepričali, da bodo lahko uresničili proizvodni načrt s 47 delavci. medtem ko je bilo lani na delovnih mestih 62 delavcev. Člani kolektiva so se ogreli zlasti za predlog, ki bo udaril neupravičene izostankarje in bolezenske »simulante«. Po tem predlogu bodo razvrstili delavce v posamezne skupine. Plača delavca bo odvisna od storilnosti skupine, ki bo dobila delovne zadolžitve in bo tudi kot celota plačana po efektu dela. Primer: delovna skupina v glino-kopu na) bi po sedanji mesečni zadolžitvi opravila dela v vrednosti 66 tisoč din. Denimo, da se bo delavec — član skupine — privoščil štiri dni neupravičenega bolezenskega dopusta. Posledica je na dlani. Skupina, kateri delavec pripada, bo oškodovana za 4224 din, torej za znesek, ki ga je podjetje dolžno izplačati bolnemu delavcu,. Ni dvoma, da bodo pridni delavci takšnemu tovarišu pokazali hrbet, kakor se bodo znali znebiti vsakogar, ki bi jih hotel oškodovati z nizko storilnostjo. Kolektiv opekarne si je tudi zagotovil trg, kamor bo prodajal svoje izdelke. Trgovska iznajdljivost Je za delavce velikega pomena, saj je znano, da bodo prejemali plače je tedaj, če bodo vnovčili svoje izdelke. Vodstvo opekarne si je s pogodbami zagotovilo prodajo ene tretjine izdelkov. Največ odjemalcev ima v Medžimurju vse do Čakovca, kamor bo v kratkem poslalo nad 300.000 zidakov. Podjetje si bo nabavilo prevozno sredstvo ter z njim dostavljalo opeko strankam na domova Družbeni načrt je določil, da mora kolektiv opekarne izkoristiti 85 odst. proizvodne zmogljivosti. Upoštevajoč to nalogo, so na posvetovanju sklenili, da naj se v pravilniku določijo plače z razponom 1:2. Po tem ključu bo zaslužil nočni čuvaj 20 din, nekvalificirani delavec 21 din, upravnik podjetja pa 40 din na uro. Toda opekarji so povedali Še zadnjo besedo! Kdor je opazoval njihove resne obraze, je lahko zaslutil, da bodo letos 100-odstotno izkoristili proizvodno zmogljivost ter izdelali nad 350 tisoč zidakov preko načrta in si tako povečali zaslužek. To Je njihova vzpodbudna, možata beseda! -ok. V boju za ljudi Med ženami, ki so dale svoj dragoceni prispevek za osvoboditev naše izmučene in teptane domovine, je tudi Anica Koglarjeva iz Ljutomera. Mnogi kmečki ljudje in sodelavci v NOB jo poznajo! Naši prošnji, da nam pove nekaj o svojih doživljajih, je bivša terenka »Katrinca« rada ustregla. Ona pripoveduje: »Bilo je v začetku 1944. leta. Takoj po vrnitvi iz taborišča sem se povezala s prvoborci proti okupatorju. Kmalu smo dobili nove goste: Mirana s tremi partizani, ki so čakali ugodnega trenutka, da se odpravijo v Prekmurje. Čakali so na povelje. Boris in Milan sta mi naročila, naj odidem v Rajhenburg in prinesem navodila za politično delo na terenu. Sprijaznila sem se z odgovorno nalogo, uvidevši, da bom s tem napravila veliko uslugo porajajočemu se osvobodilnemu gibanju v Soboti in prekmurskih vaseh. V Rajhenburgu me je sprejel tovariš, ki je bil sprva zelo nezaupljiv. Ko sem mu razodela, da delam v ženski organizaciji, me je vprašal, kaj pomeni kratica ,AFŽ. Nisem mu znala odgovoriti, saj je bil to začetek mojega sodelovanja s partizani in še nisem bila o vsem poučena. Videč, da sem z neznanjem stvar še bolj zapletla, sem se bistroumno znašla; pokazala sem partizanu tetovirano številko, znak nemške klavnice Aušvic. Za vsako ceno sem hotela dobiti odgovor! Pripovedovala sem mu, kaj sem doživela v nemškem taborišču, kako Nemci mučijo in v krematorijih uničujejo naše ljudi, da sem se vrnila v domovino zato, da maščujem smrt zverinsko pobitih žrtev. Kmalu te je na obrazu sicer resnega partizana pokazal nasmešek in mi je izročil odgovor za Mirana. Kako vesela sem bila, ko sem se s partizansko pošto vračala v Prlekijo! Milan se je s svojo skupino odpravil v Prekmurju. Kmalu smo dobili glas, da so Milanovi zanesljivo vrgli seme upora med prekmursko mladino. Zanjo so žrtvovali svoja mlada življenja: Miran, Jus in Franjo, le Rastko je ostal živ. Jaz sem takrat obiskovala žene, sestra F. pa mladino. V marsikaterem kmečkem hramu smo vnovčile obveznice posojila osvoboditve in pripovedovale odjemalcem o grozotah, ki smo jih doživele v nemškem taborišču. Mnogi so naju razumeli in potlej podpirali partizane. Ker so gestapovci prežali na najino življenje, sve odšle v ilegalo. Po treh dneh bivanja med terenci sem se napotila z Borisom na Javko k Sršenovi zidanici. Tam naj bi se zbrali ljutomerski ilegalci. Javka je bila izdana in namesto naših ljudi, so nas pozdravili Švabi. Zbežala sem po vinogradu navzdol, se spotaknila ob kamenju, padla in izgubila torbico. Švabi so grozovito streljali. Ni mi dopuščal čas, da bi bila poiskala torbico, temveč sem se naglo pobrala in zbežala v bližnji gozd. To je bil uvod v moje partizansko življenje! V jeseni smo dobili pomoč; na našem terenu so se oglasile aktivistke Štefka, Atena in Olga ter se z nami posvetovale o bodočih načrtih in akcijah proti okupatorju Vsi smo čutili, da se bo pričelo živahno politično delo po vaseh, med množico, ki je bila premalo podučena o našem boju. Po posvetovanju v Šalovcih (Drav. Središče) sem odšla z Jovom J., Janezom T. in Maksom J. na področje radgonskega okraja. Razlezli smo se v skupinah po vaseh, pojasnjevali kmečkim ljudem, zakaj se je treba bojevati proti Nemcem, in mobilizirali fante za našo vojsko. Naloga ni bila tako preprosta, kakor sem si jo sprva zamislila. Uspeli smo predvsem v krajih, kjer so nam pomagale žene in dekleta. Cesto je bilo treba prehraniti večje število novincev, ki so odhajali v partizane. Postojanke S. Zasavci, H. Lača ves, P. na Grlavi, Zbigovci, Boračevo, Kadenci, Očeslavci in Kapela ostanejo živa priča upora v teh krajih. Redke so bile hiše, ki smo jih ponavadi imenovali »skopuh«; težko je našteti žene in mladinke, ki so pridno zbirale sanitetne potrebščine, živila, papir in cigarete za naše enote na Pohorju in Kozjaku. Odpirale so kašče, želeč nam, da bi bili kmalu svobodni in da bi lahko tudi žene v miru delale in vzgajale svoje otroke. V tem času smo ustanovili več odborov AFŽ in okrajni odbor Fronte za radgonski okraj, ki ga je vodil Jovo Jurkovič. Nekega dne smo odšli z novinci na javko v Očeslavce. S hrano obloženi fantje so se naglo prebijali skozi gosto temo. Na čelu je korakal Branko. Nekaj metrov od dogovorjenega mesta smo zagledali skupino ljudi. Padla je partizanska ,lozinka’. Oglasijo se mitraljezi. Švabi! Ležeč na tleh, nedaleč od sovražnika, sem opazila, da se to- variši umikajo. Zbrala sem svoje moči in stekla za njimi. Takrat smo bili borno oboroženi: 1 vojaška puška, 1 lovska puška in 2 pištoli, to je bilo vse, kar so partizani stiskali v rokah. Imela sem veliko ,Steyr' pištolo z nenavadno dolgo cevjo. Tovariši so se tej umetnini često smejali. Toda, streljala je! Primanjkovalo nam Je orožja. Skušali smo ga dobiti z akcijami na sovražnikove postojanke. Vsekdar nam naši načrti niso uspeli, toda akcije so ugodno vplivale na prebivalstvo. Nekoč smo napadli orožniško postajo v Apačah, v vasi, ki jo še nismo obiskali. Čeprav smo bili številčno precej močni, smo se morali umakniti brez plena. Apaški Nemci, ki so imeli orožje doma, so streljali na nas skozi hišna okna. Napadli smo tudi Radgono. Cilj je bil glavni most čez Muro, zastražen s 6 švabskimi žandarji. Bilo nas je sedem z lovskimi puškami oboroženih terencev. Priplazili smo se do mostu, kjer nas je premotil nočni čuvaj. Posvetili smo mu s kroglami. Žandarji so zbežali v nemško Radgono. Naslednji dan so ljudje govorili, da nas je bilo dve sto z avtomatskim orožjem do zob oboroženih partizanov. Prevara za strahopetne žandarčke! Naše vrste so se množile. Skrbeli smo za zvezo z ljutomerskimi terenci. S partizanko Ateno smo se večkrat sestali. Kadar smo prišli skupaj, smo že lahko govorili o četi partizanov. Na posvetovanju v Slov. goricah smo se spoznali s tovariši Acom P., Tanjo, Benjaminčkom, Tonetom in drugimi aktivistk Pospešili smo mobilizacijo fantov in pošiljali novince preko javke Lenart na Pohorje. Nemci so poslali proti nam kozaško drhal. Tudi domači belogardisti so pokazali svoje karte. Negova, Sv. Jurij, Benedikt itd. so bili kraji, kjer so tičali beli ,tički’. Sklicevali smo mitinge in med prebivalstvom razgalili podle namene belogardističnih hlapcev. Ja- nuarja 1945 smo se ustavili pred veliko hišo pod negovskim gradom. Vstopili smo. V prostorni izbi je bilo zbranih več ljudi pri luščenju bučnic. Politična’ ura je bila zanimiva in ljudje so nas radi poslušali. Nobeden izmed njih se ni premaknil, kajti bilo je rečeno, da smo zunaj zastražili poslopje. Ko nas je drugič vodila pot skozi Negovo, smo bili napadeni V škripajočem snegu so nas opazili belogardisti pri Breznikovi hiši. Z nami je bil tudi priljubljeni oficir Miško iz Slovenj Gradca. Belogardisti so nas pustili do poslopja. Naenkrat: ,Stoji!ʻ Padejo streli. Nekdo zadnjič zastoka in omahne v debelo plast snega. Bil je Miško. Nasproti 6 terencem stoji 28 belčkov. Borbe nismo mogli sprejeti, zato smo se naglo umaknili preko Ščavnice in zabrisali sled za seboj. Kozaki so nas stalno preganjali, vohunili za nami, posiljevali dekleta in jih zverinsko ubijali. Koder je stopila kozaška peta, sta gospodarila smrt in pustošenje. Naše akcije, nenadni premiki in umiki so jim dražili živce. Pripravljali smo se na odločilni trenutek, vedoč, da marsikdo izmed nas ne bo dočakal svobode. Imeli smo svojo tehniko, katero je vodil Jovo J. in vedno veseli Matija. Bill smo pred mobilizacijo fantov za poslednji udar... Kakor strela z neba je planila med nas vest o smrti organizatorja osvobodilnega gibanja tov. Janeza T. in pogumnega kurirja Srečka iz Koga. Tudi Jovo J. je nesrečno končal v očeslavskem mlinu, zadet od kazaške krogle. Padel je šaljivi Maks v Logarevcih, potem ko je ubil kozaškega poveljnika. Za domovino so dali mlada življenja štirje zvesti, kurirji, partizanke Tanja, Slava, Vida, Jelka... Neizprosno nas je zadela smrt zvestih teren cev, smrt, ki nas je ohrabrila za večje podvige. Borili smo se do končne zmage. Naša domovina je svobodna, nemški fašizem pa se je zrušil.« -ok- Anica Koglarjeva »LJUD S KI GLAS« Murska Sobota, 24. aprila 1952 »LJUDSKI GLAS« Stran 3 Do Prekmurskega tedna bodo v Soboti postavili spomenik Štefanu Kovaču V prvi polovici aprila t. l. je ob veliki udeležbi članstva, zastopnikov oblasti. Partije in ostalih množičnih organizacij, zasedala okrajna skupščina ZB. Skupščina je podrobno obravnavala delo organizacij ZB na vaseh ter ob zaključku naredila več plodnih sklepov za nadalnje delo organizacij. Politični referat in organizacijsko poročilo je podal tov. Rudi Rapl. Organizacija ZB v Prekmurju je imela v preteklem letu važno nalogo: utrditi delo terenskih organizacij in pa povečati Število članstva. Med letom je bilo sprejetih v organizacije samo v soboškem okraju 140 novih članov in se je število dvignilo na 265, ne računajoč članov aktivnih pripadnikov JLA. Kljub nedelavnosti poedinih ljudi, pa tudi vaških odborov, je večje število vaških organizacij živahno delovalo ter doseglo pomembne uspehe v organizaciji PAZ, usposabljanju kadra za Prvo pomoč itd. Vse organizacije so med letom sodelovale v šestmesečnem tekmovanju. Najbolj so se odrezali na državnem posestvu v Rakičanu, za kar so bili nagrajeni s puhalnim strojem. Diplome za uspešno tekmovanje pa sta prejeli organizaciji ZB v soboški bolnišnici in na državnem posestvu Beltinci. V tem tekmovanju so se vzgledno izkazale tudi nekatere gasilske čete in poedinci. Kot uspešen zaključek tekmovanja je bil v Soboti organiziran večji manever, v katerem so sodelovali člani ZB, mladina izvenarmadne vzgoje, PLZ in druge organizacije. Manever je kljub nekaterim pomanjkljivostim dobro uspel. Treba pa je pripomniti, da tudi to pot ni šlo brez lažjih nesreč, kar pa bi posamezne organizacije z dobrimi pripravami lahko preprečile. Manever naj bo dobra šola za prihodnjič. Šibka stran je bila tudi v koordinacijskem telesu, kar se je pokazalo posebno po zaključenem tekmovanju. Vsekakor je treba grajati one ljudi, ki so mnenja, da bomo s kampanjskimi akcijami lahko izpolnili vse naloge. Tu je treba vztrajnega in sistematičnega dela, pri Čemer morajo sodelovati vsi člani in funkcionarji. Le tako bodo organizacije kos svojim nalogam. Članarina sc je v glavnem redno odvijala, vendar je bilo nekaj krajevnih organizacij kot n. pr. Kramarovci in Šalovci, odkoder ni bilo nobenih poročil. Taka malomarnost je vsekakor škodljiva, raj občutno hromi delovanje organizacije. Po sklepu Izvršnega odbora ZB Jugoslavije se morajo namreč vzdrževati organizacije, to je kriti materialne in osebne izdatke, iz pobrane članarine. POSTAVITEV SPOMENIKA »ŠTEFANU KOVAČU« JE NALOGA VSEGA PREBIVALSTVA Med letom je OO ZB razdelil številne spomenice svojcem žrtev fašističnega terorja. 29 članov ZB, po večini aktivnih borcev NOV, je Prezidij Ljudske. skupščine FLRJ odlikoval z odlikovanji za zasluge za narod in z odlikovanji za hrabrost. Najvišje odlikovanje za hrabrost — Red narodnega heroja — pa je Prezidij podelil padlemu prvoborcu Štefanu Kovaču. Da se izkaže visokemu odlikovancu spomin in poslednja čast, se je na pobudo ZB začelo z nabiralno akcijo za Sestavitev dostojnega spomenika Štefanu Kovaču. Do danes je zbranih 520 tisoč di- narjev, od česar so največ prispevale poedine sindikalne podružnice v Soboti. Razmeroma slabše se odraža akcija na vaseh, to pa le zaradi nezainteresiranosti poedinih krajevnih forumov, kar je treba grajati. Prekmurci smo lahko ponosni na sorojaka, prvoborca Štefana Kovača, zato bo naša velika dolžnost, akcijo uspešno nadaljevati in zaključiti. VEČ POMOČI IZVENARMADNI VZGOJI MLADINE! Skupščina je obravnavala tudi stanje naše mladine, predvsem predvojaške vzgoje. Izvenarmadna vzgoja mladine igra v naši obrambni sposobnosti veliko vlogo, ki je ne smemo zanemarjati. Pri tam so sicer naredili več kakor druga leta, vendar poedine organizacije še vedno ne razumejo, kakšna je njihova vloga. Ne gre le za kontrolo, temveč za nenehno sodelovanje in pomoč. Le tako bolno lahko izkušnje narodnoosvobodilne borbe prenesli na našo mlajšo generacijo, pogostokrat te zadovoljujemo že z nekaj kampanjskimi akcijami ter rešujemo vzgojo mladine z raznimi manevri itd. Treba pa je začeti z dobrim delom v organizacijah, šele kot zaključek sistematičnega študija naj bo manever. Napačno je bilo mnenje, češ za vzgojo predvojaške mladine naj skrbi koordinacijsko telo. To je naloga vseh članov krajevne organizacije na terenu. Nadalje so razpravljali o sodelovanju članstva v TVD Partizan. Pismo CK KPJ o stanju telesne vzgoje je jasno pokazalo smer njenega razvoja, o čemer so partijske organizacije, fizkulturni forumi in množične organizacije mnogo razpravljali. Prav je, da o vprašanju telesne vzgoje razpravljajo vse organizacije ZB. Naš cilj mora biti v tem, da bodo bodoča TVD Partizan po svojem sestavu in vsebini dela poleg telesne vzgoje pospeševala tudi izvenarmadno vzgojo mladine, kakor tudi ostalega prebivalstva. Drugo važno vprašanje, ki je tesno povezano s prvim, so postavljene naloge pisma CK KPS. Gre za politično vzgojo našega ljudstva. Članom ZB ne sme biti vseeno, kdo danes vzgaja našo mladino, Negativni pojavi socializmu in naši stvarnosti nasprotnih vzgojiteljev se opažajo tudi v Prekmurju. Zato bo naša naloga, povečati budnost proti takim pojavom, ljudem, ki danes mislijo, »da se vračamo na staro«, pa je treba odločno povedati, kat jim gre. Ob zaključku je skupščina odobrila več sklepov: novi odbor se bo redno sestajal in skrbel za ozko povezavo s krajevnimi odbori. Do 15. maja se bo pobrala vsa zaostala članarina. Člani ZB bodo nudili več pomoči vzgoji predvojaške mladine, strelskim družinam in TVD Partizan. Zbiral se bo zgodovinski material iz NOV. Začelo se bo z množično akcijo nabiranja prispevkov, tako da bo spomenik Stefanu Kovaču postavljen do »Prekmurskega tedna«. Organizacija ZB bo aktivno pomagala pri okrepitvi zadružništva na vaseh. Budni bodo pri izbiri kadra, ki bo prišel v bodoče občinske odbore. V vsako šolo naj pride revija »Borec«, člani ZB bodo poostrili budnost proti vsem sovražnim parolam. VESTI IZ OBMURSKIH KRAJEV Delo po gospodarskem računu se je izboljšalo Beltinčani se pripravljajo na proslavo 1. maja Telesnovzgojno društvo Partizan Beltinci je na sestanku in v navzočnosti predstavnikov množičnih organizacij naredilo načrt za proslavo . maja. Na predvečer bodo zakurili kres ob majniškem drevesu, kjer bo nastopil tudi pevski zbor nižje gimnazije. 1. maja dopoldne pa bo Partizan pripravil fizkulturni nastop. Mladinci in mladinke bodo sodelovali s prostimi vajami, nogometaši s tekmo, tekmovali bodo v metanju bombe ter v teku čez zapreke, kolesarji pa v uličnih dirkah po Beltincih. Sodelovali bodo tudi gasilci s svojo vajo. Vsi dobri plezalci pa bodo lahko sodelovali v plezanju na majniško drevo. Najboljši tekmovalci bodo nagrajeni, za kar že zbirajo in pripravljajo nagrade. Po programu bo zabava. S. A. Ljutomerski železničarji so proslavili svoj praznik Predzadji torek — 15. aprila — je železniška postaja v Ljutomeru dobila praznično lice. Poslopja so bila okrašena s cvetjem in zelenjem, pred upravnim poslopjem pa so plapolale trobojnice. Potnik, ki so dopotovali s prekmurske strani, je s koračnico pozdravila godba mestnega kulturno-umetniškega društva. Železničarji so slavili svoj praznik, 31-letnico velikega dogodka, ki se je odigral v Ljubljani, ko so na Zaloški cesti pod streli Koroščevih žandarjev padli prvi bojevniki-železničarji za svobodo svojega, stoletja teptanega naroda. Ko je odpiskal potniški vlak proti Mariboru, so Železničarji z godbo. na čelu odkorakali pred spomenik padlih borcev. Pred zbrano množico je spregovoril Sef sekcije in zaslužni partizanski bojevnik tov. Šušteršič ter v jedrnatih besedah opisal boj slovenskih železničarjev proti omasti izkoriščevalcev v stari Jugoslaviji, njihove zasluge v NOB ter v boju za izvršitev petletke v štirih letih. Po enominutnem molku, s katerim so se Železničarji poklonili žrtvam Zaloške ceste ter v NOB padlim sotovarišem, sta zastopnika sindikalne podružnice med igranjem žalostinke položila venec pred spomenik. S komemorativnega zborovanja so železničarji poslali resolucijo direktorju slovenskih železnic tov. Lepinu, v kateri mu med drugim sporočajo: »So- glasno odobravamo Vaše stališče do tržaškega vprašanja, ki ste ga izrazili v svojem pismu tov. Kardelju ter v govoru pred radijskim oddajnikom. Od tu, z obmejnega področja, Vam sporočamo, da smo pripravljeni na nove žrtve, ki jih bosta terjali obramba domovine ter bitka za nove načrte v železniški prometni službi. Vsemu svetu hočemo dokazati, da mrzimo informbirojevske obrekovalce in razdirače zgradbe socializma v zmagoviti Titovi Jugoslaviji.« —ok— Manever protiletalske zaščite v Ljutomeru Preteklo nedeljo zjutraj so se na ljutomerskih ulicah pojavili člani protiletalske zaščite in odhajali na zborna mesta. Medtem, ko je mestece pričakovalo napovedani letalski napad, so se mladinci predvojaške vzgoje razporedili vzdolž obrambne črte v bližini mesta. Proti 10. uri so z opazovalnice na Kamenščaku javili, da se bliža letalo »Štorklja«. Zategel pisk siren je opozoril prebivalstvo na pretečo nevarnost. Kmalu se je pojavilo letalo nad mestom. Na Glavnem trgu so odjeknile detonacije. »Napad« je bil osredotočen na poslopje okrajnega sodišča, odkoder se je vil gost dim. Čim je bila nevarnost pri kraju, so prihiteli gasilci, bolničarji in člani protiletalske zaščite in reševali imovino in ponesrečence izpod ruševin. Tudi z bojnimi plini so se spoprijeli. Okrog mesta se je začela bitka med sovražnini padalci in brambovci. Kmalu je bil sovražnik premagan. Na manevru je sodelovalo 219 članov mestnih mobilnih enot protiletalske zaščite, hišna zaščita, nekaj desetin gasilcev ter nad 100 mladincev predvojaške vzgoje. Nastopajoči so bili kos svojim nalogam, izvzemši posameznike, ki so smatrali vajo za neresno zadevo, Posebno se je izkazala enota PLZ železničarjev, ki je poskrbela, da so potniki pravočasno našli zatočišče v zaklonišču. Prebivalstvo si je z zanimanjem ogledalo vajo. Podobne praktične vaje so v nedeljo priredili tudi vaški odbori protiletalske zaščite v ljutomerskem okraju; v mnogih krajih se je prebivalstvo poučilo o zaščitnih ukrepih, ki so potrebni v primeru tračnega napada. -ok- Smrt zaradi neprevidnosti Kakor v mnogih vaseh, so tudi v Ivanj- kovcih v ljutomerskem okraju na velikonočno nedeljo streljali z možnarji, čeprav je nepoklicnim ljudem zabranjeno uporabljati smodnik. Najbolj drzni so bili Lesjakovi fantje. Napolnili so velik možnar s smodnikom, ki so ga sami izr delali, ga zamašili z betonom ter prižgali na dvorišču pred domačijo. Zaradi trdnosti betona so si smodnikovi plini poiskali nenavadno pot in — možnar je razneslol Drobec železa je ranil v bližini se nahajajočega Martina Berca na notranji strani leve noge. Zaradi težke poškodbe, saj je drobec presekal krvne žile, je Berc kmalu izkrvavel. Preiskovalna komisija je ugotovila, da je Berc sam zakrivil svojo smrt zaradi neprevidnosti, njegovi sopajdaši pa se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške zaradi kršitve predpisov o uporabi razstreliva in orožja, Ali se je vredno igrati s smodnikom? —-ok— Med kmetskimi delovnimi zadrugami Apaške kotline dosega zadnji čas KDZ »Ton« Tomšič« v Podgorju zelo lepe uspehe pri dviganju storilnosti dela, utrjevanju samozavestne discipline in skrbi, da bo zadružna zemlja čimbolj smotrno in racionalno izkoriščena. Novi predsednik zadruge tov. Jože Vesel in gospodarski vodja tov. Jože Hribar sta vodstvo zadruge preusmerila na odgovornost skupinovodij in članov posameznih skupin, zato nastaja tekmovanje, kdo bo v delu boljši in kje bo delo pravočasno in prej opravljeno. Zadnji ugodni dnevi pomladanske setve so zelo razgibali štiri poljedelske brigade, ki se borijo, da spravijo sadeže pravočasno v zemljo in omogočijo plodno rast za novi pridelek. Živinorejska brigada, ki redi 140 govedi v glavnem - v centralnih moderno urejenih hlevih, se trudi izboljšati živinorejo. S pravilno uporabo krme imajo dovolj lastnih krmil za govedo, delovne, konje in mlado živino ter tudi za svinje dovolj krmne pese. Zadružni traktorist tov. Tone Zupančič vodi pravcato borbo za hitro pomladansko setev, saj dnevno zorje po 3 in pol ha njiv ter preseže normo dnevno za 60 do 70 odst pri vzorno opravljenem oranju. Letos bodo adaptirali večji zadružni hlev še v Vratji vasi, kamor bodo namestili 40 govedi. To bo koristno predvsem zaradi proizvodnje Križevci v Prekmurju V aprilu smo pri nas že v drugič sklicali občni zbor Kmetijske zadruge Križevci. Prvi namreč ni uspel, ker so nanj prišli razbijači, kot so Vincenc Zakoc, Koloman Pojbič in Josip Kuronja, vsi iz Križeve. Ti bi radi Kmetijsko zadrugo razbili, za kar so se posluževali različnih parol in stvari. Ker zaradi teh in podobnih razbijačev prvi občni zbor KZ v Križevcih ni uspel, smo sklicali drugega, ki pa je bil še dokaj zadovoljiv. V novi upravni in nadzorni odbor smo si izvolili ljudi, ki jim zaupamo. Kajti lanska zguba in škoda, ki jo je utrpela KZ, z njo pa vsi člani, nas je izučila. Vemo, da zgube ni zakrivila zadruga, temveč ljudje, ki so zadrugo vodilu Zato nismo dovolili razbiti zadrugo, temveč rajši odstranimo razbijače. Tudi poslovodjo bomo namestili takega, ki bo skrbel za zadrugo. Nočemo Špekulantov v zadrugi! Člani KZ so pokazali mnogo razumevanja in se z njimi da vse pomeniti, če jih ne vznemirjajo razbijači. Občni zbor je bil dokaj zadovoljiv, le o zvišanju deležev se nismo mogli sporazumeti. Naši fantje pri vojakih čestitajo. K delavskemu prazniku čestitajo svojim staršem in sorodnikom, fantom in dekletom ter vsem poznancem vojaki na dosluženju kadrovskega roka vojna pošta 4135, Lajkovac Srbija: Alojz Batjan, Bodonci; Arpad Banfi, Vaneča; Leopold Škodnik, Domajinci; Elek Bokan, Vadarci; Ludvik Kovač, Lucova; Štefan Felhar, Lucova; Herman Muger, Sotina; Franc Železen, Srdica; Alojz Huber, Gornji Slaveči; Jože Marič, Gančani; Štefan Kavaš, Bratonci; Franc Bokan, Dolič; Frano Bundrla. Gor. Lendava in Janez Horvath, Pertoča. K delavskemu prazniku čestitajo svojim staršem in vsem poznancem iz Severne Bosne sledeči vojaki: Milan Kreslin, Beltinci; Franjo Verzel, Sv. Jurij ob Ščavnici; Jožef Štefanec, Turnišče; Tibor Hercog, Šalovci; Štefan Banfi, Dolina; Koloman Lanšček,. Berkovci; Julij Baranja, Sotina in Zoltan Polanec, Lončarovci. Ali je dovoljeno beračenje? Zadnji čas se na našem podeželju pojavlja vedno več raznih beračev, od katerih je mnogo takih, ki jim ni za delo, dasi so mnogi za delo še sposobni. Naša ljudska, oblast skrbi za mnoge za delo nesposobne v domovih onemoglih, kjer imajo na starost dostojno oskrbo. Mnogokje še danes gledajo na domove onemoglih kot nekakšno sramoto, dasi imajo oskrbovanci tam vse potrebno za življenje. Zato nikakor ni dovoljeno beračiti po hišah in zbirati prostovoljne prispevke. Zato. je bil nedavno od komisije za prekrške v Radgoni občutno kaznovan bivši trgovec Slavko Budak, ki je potom pisem prosil za miloščino pri raznih znancih, dasi za to ni imel tehtnih razlogov niti dovoljenja. -jh. Pogovor z dopisniki Neimenovani. Dopis o spominski plošči v gimnaziji se nam ne zdi slab. Le zakaj se nisi podpisal? Nepodpisani dopisi in brez polnega naslova dopisnika pa romajo v uredniški koš. gnoja, ki ga ne bo treba dovažati v ta kraj iz centralnih hlevov. Tudi vinogradniška brigada pri sedanjih pomladanskih delih noče zaostajati. Novi način dela po gospodarskem računu je sprožil mnogo več iniciativnosti med člani, ki čutijo, da delajo hkrati za skupno gospodarstvo in za sebe. Podobne uspehe dosegajo tudi v KDZ »Edvard Kardelj« v Apačah, kjer se setev bliža koncu. V zadrugah so v nočnih urah orali ohišnice, a podnevi skupna polja in s tem pospešili pravočasno setev. —jh 25. april naj bi postal praznik prebivalstva ljutomerskega okraja Na letni skupščini članov mestne organizacije Zveze borcev, ki je bila pretekli teden v Ljutomeru, so bivši partizani in aktivisti kritično pregledali lansko delo svoje organizacije. Med drugim so ugotovili, da je zaključeno sprejemanje članov v Zveze. Letos so nanovo sprejeli 30 članov in izključili iz Zveze 9 tovarišev, ki niso mogli dokazati svoje sodelovanje v NOB. Osvojen je bil predlog, da se proglasi 25. april za narodni praznik ljutomerskega okraja kot živ spomin na streljanje talcev pri. Ribičevem mlinu v Cezanjevcih. Člani bodo pričeli zbirati zgodovinski material iz časa NOB ter si prizadevali, da bo prišlo do otvoritve muzeja NOB v okrajnem središču. Na Dan ljudske vstaje bodo organizirali svečano prireditev ter pomagali enotam predvojaške vzgoje in protiletalske zaščite. S skupščine so poslali protestno resolucijo ministrstvu za zunanje zadeve FLRJ, v kateri bivši borci protestirajo proti enostranskemu ravnanju zapadnih diplomatov na londonski konferenci ter obsojajo početje italijanskih fašistov in šovinistov, ki stegujejo svoje kremplje po naši zemlji, članom Zveze borcev Cirilu Rajhu, Antonu Kaučiču in še nekaterim so bila izročena visoka odlikovanja Prezidija zvezne skupščine. -ok. Velike motorne tekme Avtomoto društvo »Štefana Kovača« iz Murske Sobote in Lendave bo v nedeljo, 27. t. m. priredilo ocenjevalno vožnjo motoristov na progi Mur. Sobota—Lendava—Mur. Sobota. Sodelovalo bo večje število motoristov iz Mur. Sobote, Lendave in tudi iz ostalih vasi okraja. Motoristi, ki bodo tekmovali, bodo startali po skupinah. Med potjo bodo tekmovali v streljanju, metanju bomb, iskanju min in se bodo morali prebiti skozi zasede. Pri tem bodo sodelovali tudi obvezniki, predvojaške vzgoje v Turnišču in Veliki Polani. Proga bo potekala iz Mur. Sobote, kjer bo start ob 8. uri, skozi Martjance, Bogojino, Dobrovnik, Turnišče, Genterovce v Lendavo. Tu bodo imeli kratek počitek, nato pa nazaj proti Mur. Soboti skozi Lakoš, Hotizo, Polano, Žiske, Cerensovce, Odrance, Beltince v Mur. Soboto, kjer bo cilj. O svojem zaslužku odločajo proizvajalci Na splošno je bilo delo sindikalnih podružnic v soboškem okraju v prete-lem letu uspešno, vsaj tam kjer so izvoljeni odbori pravilno usmerjali delo. Pomembni uspehi so bili doseženi pri ideološki vzgoji članov — članstvo je vključeno v študijske seminarje. Tudi v raznih društvih sodeluje večje število članov — žal pa največ iz mesta, dočim se članstvo iz vasi še vedno izmika vsakemu sodelovanju. Sindikalne podružnice so podrobno preštudirale družbeni plan, kar je omogočilo pravočasno kontrolo nad proizvodnjo, izkoriščanjem zmogljivosti in racionalnim izkoriščanjem materiala. Ker so skoraj v vseh podjetjih zaostrili borbo za izboljšanje kakovosti izdelkov, podjetja niso zašla v večje finančne težave, vsaj v taki meri ne, da bi to stanje ogrožalo obstoj podjetij. V mestnih storitvenih podjetjih je sprva bilo nekaj malodušja, češ kako bodo izhajali s predvideno akumulacijo itd. Ko pa so pozneje v podjetjih podrobno pregledali proces dela, so marsikje odkrili doslej skrite rezerve. V več primerih se je izkazalo, da imajo podjetja preveč neproduktivnega administrativnega osebja, kar je občutno dušilo plače delavcev-proizvajalcev. Bili so tudi primeri, ko so poedina podjetja videla izhod v dvigu cen, kar se je pozneje izkazalo kot nezdrav pojav. Krojači, šivilje, čevljarji in drugi obrtniki so ostali brez dela. S povečanjem storilnosti pa je bilo mogoče tudi v novih pogojih nadaljevati delo. Vsled finančnih težav in pa pomanjkanja surovin — pomanjkanje surovin je predvsem v Tovarni mesnih izdelkov — so morati v dveh podjetjih odpustiti manjše število delovnih moči. S pravočasnim posredovanjem sindikalnih podružnic pa so bili odpuščeni le taki delavci, ki imajo v okolici mesta manjša posestva, na katerih. se lahko preživljajo. Zelo dobro se je znašlo v novem položaju podjetje »Kleparstvo« v Soboti. Delovni kolektiv ie vložil mnogo truda za dvig kakovosti izdelkov, kar je podjetju odprlo vrata na Široko na naš domači trg. Tudi podjetje »Metlarna« je vidno dvignilo kakovost svojih izdelkov. V času, ko podjetja izdelujejo tarifne pravilnike za delitev sklada plač, je prav, da sindikalne podružnice posvečajo več skrbi temu, zelo važnemu vprašanju. Ni vseeno, kakor to nekateri trdijo, kdo sodeluje pri izdelavi pravilnikov. Geslo naj bo, da o svojih plačah naj v glavnem odločajo proizvajalci, to je delavci, ki ustvarjajo akumulacijo. Le tako bo zadovoljstvo v podjetju, saj bodo delavci vedeli, da je na njih samih ležeče, koliko bo podjetje lahko dvigalo ali zniževalo plače. Pred kratkim to n. pr. v Tovarni perila delavke ugotovile, da je tarifna postavka določila neprimerno višje plače uslužbencem in preddelavkam kakor pa delavkam. S pravočasnim posredovanjem sinndikalne podružice to pozneje to pomanjkljivost odpravili. Uspela vaja PLZ v Lendavi Organizacija protiletalske zaščite v Dolnji Lendavi je v nedeljo predpoldne imela vajo obrambe pred zračnim napadom na mesto. Lendavčani so se ob tej priliki dobro izkazali; sodelovalo jih je preko 500 kot gasilci, pomožna milica, prva pomoč itd. V zvezi s zračnim napadom je bil tudi napad pehote-padalcev na mesto, kjer so sodelovali mladinci predvojaške vzgoje, ki so te dni imeli taborenje v Lendavi in pripadniki JLA. Ves potek in organizacija sta bila na dovoljni višini, tako se je vse razvijalo ob določenem času in na signale siren, ki so opozorile na prihod sovražnih letal. Grajati pa bi bilo potrebno nekatere prebivalce v spodnjih ulicah, ki se niso ravnali po navodilih ter odšli v določena zaklonišča, temveč so stali ob ograjah svojih plotov, ne zavedajoč se važnosti, ki jo ima taka vaja. Po končani vaji so se vse enote, ki so sodelovale, zbrale pred pošto, kjer so komandirji predali raport glavnemu štabu. Poizkusna vaja je pokazala, da je organizacija PLZ pravilno zajela tvoje delo, ki je pokazalo že mnogo dobrih rezultatov. -ec. Za prizadeto Primorsko Prebivalstvo bivšega soboškega okraja je prispevalo za kraje, prizadete od snega na Primorskem, 611.569 din. Od tega so zbrale frontne organizacije 278.315 din, sindikalne organizacije pa 125.254 din in iz sklada vodstva 208.000 dinarjev. KMETIJSKA ZADRUGA V LJUTOMERU nudi vsem KDZ VINOZ in vinogradnikom cepano vinogradniško kolje po 7.50 din za komad. Na zalogi imamo galico, žveplo, apneni dušik in portland cement. Kupujemo staro železo po najvišjih dnevnih cenah. — Oglasite se v Kmetijski zadrugi v Ljutomeru! Telefon štev. 11. MALI OGLASI Beseda din 5. Za pismeno dajanje naslovov je priložiti din 20. Obveščamo vse interesente, da se dobijo umetno izvaljeni piščanci stalno pri trgovskem podjetju »Perutnina« Murska Sobota. Naročila sprejemamo vsak dan. Preklicujem krst svojega otroka Milana, kateri je bil krščen brez moje vednosti. Miličnik Ivan Dražnik, Beltinci. Prodam otroška vozička — globok avto-model in športni. Vprašati v prodajalni časopisov »Panonija« v Ljutomeru. Prodam posestvo z zidano hišo, gospodarskim poslopjem in inventarjem — 8 orale kakovostne zemlje — 25 minut hoda od kolodvora. Poizvedba: Ljutomer, Glavni trg 5. Obveščamo cenjene odjemalce, da smo prejeli iz inozemstva vsakovrstni radiomaterial po ugodnih cenah. Radiopopravila vršimo hitro in po zmernih cenah. Stranke iz oddaljenih krajev imajo prednost. Prodajamo radioaparate lastnega izdelka, dajemo šestmesečno garancijo. Predelujemo baterijske radioaparate na električni tok. Renoviramo stare radioaparate na novi sistem. Popravljamo pisalne in računske stroje ter blagajne. Popravila izvršujemo strokovno in z garancijo Livarna vam zlije iz aluminija in medenine raznovrstne nadomestne dele. Nizke cene! — Solidna postrežba! Se priporoča RADIO IN FINOMEHANIČNA DELAVNICA z obratom LIVARNA, Murska Sobota Stran 4 »LJUDSKI GLAS« Murska Sobota, 24. aprila 1952 POLOŽAJ PREKMURSKIH SEZONCEV - nekdaj in danes (Nadaljevanje) Delavsko gibanje po vojni je terjalo tudi v Prekmurju neke organizacijske oblike, katera bi prevzela in zaščitila delavstvo. Tako je bila že dne 15. julija 1920 v Soboti ustanovljena PRVA BORZA DELA. V tem času so se namreč odprle prekmurskim sezoncem nove poti. Sicer so še naprej odhajali na Madžarsko, toda njih zaslužek je postal malenkosten — pa tudi z zasluženim žitom so imeli na meji velike težkoče. Ker je ostajalo vsako leto večje število prebivalstva brez dela in zaslužka — nova oblast pa ni skrbela za odpravo brezposelnosti — so bili ljudje prisiljeni iskati dela v drugih državah. V tem času je začela delovati v Soboti podružnica za posredovanje dela, ki jo je vodil Franc Kerec. Podružnica pa je prva leta le slabo uspevala, saj delavstvo ni videlo v njej svoje zaščitnice, zato je raje zaupalo polirjem, ki so ga še naprej goljufali na vse pretege. Podružnica je v tem času posredovala v več primerih za delovna mesta in sicer na raznih veleposestvih v Slavoniji in Bački, kakor tudi v ostalih krajih naše države. Uspeh je bil ta, da so ljudje končno le dobili več zaupanja v posredovalnico. Borza dela pa je že v tej dobi odposlala večje skupine delavcev v sosednje države, predvsem v Nemčijo, kamor je odšlo 400 ljudi. Vendar se prvi transport poslanih delavcev v Nemčijo vsled nenadnega padca vrednosti nemške marke ni kdo ve kako obnesel. V tem času je bilo še odposlano na državno veleposestvo Belje 400 ljudi, za novo sezono pa je posredovalnica že sklenila pogodbo za 1850 delavcev. Razen tega je bilo poslanih več ljudi na razna zidarska in pomožna dela širom Slovenije. Vsled nerazumevanja takratnih oblasti pa je bila posredovalnica za delo dne 3. januarja 1924 ukinjena. Na intervencijo je bila podružnica še istega leta na novo vpostavljena, vse poslovanje pa je prevzel Komavli Valentin, Podružnica ie odtlej delovala pod vodstvom Komavlija vse do leta 1927. Borza dela ali posredovalnica je sprva poslovala v Cerkveni ulici; od leta 1924 do 1925 pa v Mali Kaniži, nato pa se je preselila v občinsko hišo, kjer je ostala do leta 1927. Ko pa je bila v letu 1929 ustanovljena Ekspozitura javne borze dela v Soboti, so bili njeni prostori v Slovenski ulici. Prostori so bili izredno tesni, zato je bil Vedno živahnejši promet le na dvorišču. Promet je bil vsled naraščajoče brezposelnosti tako velik. da je morala policija večkrat zapreti ulico. Ekspozitura se je še istega leta preselila v večje in boljše prostore v Aleksandrovo ulico (često), kjer je ostala do leta 1931, ko se je preselila v grad grofa Szaparyja. GRADNJA DELAVSKEGA DOMA V SOBOTI Vsled večnega preseljevanja je bilo delo Ekspoziture zelo otežkočeno. Uradovanje se je vršilo večinoma na dvorišču, kjer so delavci v zimskem in pomladanskem času več ur ali ves dan prezebali, ko So morali čakati. Potreba po novih prostorih je bila očitna, zato so začeli misliti na gradnjo lastnega delavskega doma. Tako se je na Ekspozituri že v avgustu leta 1929 ustanovil iniciativni odbor za zidavo Delavskega doma. Pozneje je ta ustanovil tako zvano »zadrugo«, pod imenom »Delavski doma, ki je prevzela vse priprave. Vsled vseh mogočih ovir in nezainteresiranja poedinih forumov takratne oblasti, zadruga ni dobila dovoljenja niti potrebnih sredstev za gradnjo. Šele na pobudo tovariša Vončina, ki je bil takrat vodja Ekspoziture v Ljubljani, Je vso zadevo prevzela velika občina Murska Sobota, ustanova Posredovanja dela pa je dala v ta namen brezobrestno posojilo v znesku 700 tisoč dinarjev. Ker pa vsota ni zadostovala, je pozneje občina Sobota še najela 400 tisoč dinarjev posojila in sicer pri Izseljeniškem oddelku za zaščito izseljencev v Beogradu. Tako je z združenimi močmi končno le prišlo do zidave. Občinska uprava je na licitaciji maja 1936 oddala vsa dela domačim podjetjem in tvrdkam. Zidarska dela sta prevzela stavbena podjetnika Sraka in Mesarič, mizarska Šafran in Flisar, kleparaska brata Jug, centralno kurjavo, vodovod in druga montažna dela pa ing. Likar iz Ljubljane. Načrte za gradnjo je izdelal takratni občinski arhitekt Franc Novak, kateri je tudi nadzoroval vsa gradbena dela do dovršitve. Dela so hitro napredovala, tako da je bil Delavski dom že dograjen do septembra 1936. Stroški za zgradbo so znašali 1,300.000 dinarjev. Z novim Delavskim domom je Ekspozitura dobila primerne prostore, delavci pa so v času čakanja In odhodov imeli tudi večje spalnice in druge potrebne prostore. (Nadaljevanje sledi) Tudi ivanjkovske nasprotnike zadruge je doletela kazen V našem tedniku smo že poročali, kako so se posamezni nasprotniki zadruge v Ivanjkovcih bojevali proti komasaciji domače zadruge z vinogradniško delovno zadrugo v Vinskih vrhovih. Med zagrizenimi nasprotniki zadruge so bili zlasti nekateri večji kmetje in njihovi otroci, a kar je za Ivanjkovce posebno značilno — tudi žene in dekleta. Ti ljudje so se vsikdar znašli na isti bojni črti: najprej so se zoperstavljali ustanovitvi kmečke delovne zadruge, ko pa je bila ustanovljena, pa so začeli potihem sabotirali in pripravljali zaroto proti zadružnemu gibanju v vasi. »Večji« so imeli zaradi nekdanje gospodarske moči, še vedno močan vpliv na ostale zadružnike, zlasti na bivše viničarje, katere so terorizirali in — mimo zadružnih pravil — neusmiljeno izkoriščali. Kakor Črna nit se vleče podtalno delo ivanjkovskih zadružnih nasprotnikov skozi vsa tri leta vedrenja v zadrugi; javno se niso mogli bojevati, zato so po zadružnem vodstvu uveljavljali ukrepe, ki naj bi oslabili njeno gospodarsko moč. Lani so te celo dokopali do začasnih uspehov, saj so opustili skupinsko obdelavo zemlje in začeli znova gospodariti »vsak na svojem«. To je bil triumf njihovega početja! Nosilci protizadružnega delovanja so bili torej v vrstah večjin kmetov — da jih imenujemo — v osebah Jožefe Novakove in Janka Pučka z Libanje ter Frančeka Rajha in Marije Bokšove z Mihajlovec. Imenovani so bili posebno glasni na marčnem občnem zboru zadružnikov, torej v času, ko je bilo treba izglasovati sklep za združitev obeh zadrug, Novakova je pred zborom obiskala sozadružnice in jih nagovarjala, da naj na zboru nastopajo proti zadrugi; sicer pa je na zboru prva bruhnila svoj srd na viničarje: »Ne dopustim, da bi mi viničarji komandirali... Ne mi — oni so krivi, da bo zadruga propadla. Zakaj pa lenarijo?« .. Kakšna ironija, če pomislimo, da so nosili viničarji in manjši kmetje glavno breme v kmetijski proizvodnji zadruge! — Za Novakovo so nastopili ostali »govorniki« z zahtevo, da je treba zadrugo razpustit!, češ da bodo kmalu minula tri leta. Ko je bilo treba voliti novi upravni odbor, so kričali, da volitve niso potrebne, ker čez štiri mesece poteče rok, potem pa... Zoperstavljali so se tudi predlogu, ki je govoril v prid združitve. obeh zadrug, pozivati so ostale zadružnike, da naj se upro predlogom zadružnega vodstva. Bolkova se je celo znesla nad sklepom upravnega odbora, ki predvideva odprodajo odvišnih zadružnih konj ter se norčevala: »Vzemite nam konje in dajte nam koze nazaj.« Tudi Rajhov Franček je moral pritegniti nekaj žaljivk na rovaš zadruge, sicer ga ne bi sopajdaši potrdili za junaka dejanj, kakor so: opustitev okopavanja krompirjevih rastlin na površini 1,37 ha zemlje ter obdelave 57 arov zadružnega vinograda, čeprav mu je brigadir Polak trikrat naročil, da naj okopilje krompir, se Rajh za dobrotne opomine ni mnogo zmenil. Zaradi njegove malomarnosti in sabotaže je zadruga utrpela nad 100 tisoč din škode. Ivanjkovski nasprotniki zadruge so poželi le začasne uspehe: na občnem zboru so sicer dosegli, da ni bil sprejet sklep o združitvi obeh zadrug, toda tega ukrepa kljub odločnemu prizadevanju niso mogli preprečiti Nova, gospodarsko močna zadruga »Berce« jim bo preprečila, da bi še kdaj ribarili v kalnem, viničarji in zadružni poštenjaki, ki so jih imenovani zasmehovali, pa so pred kratkim spregovorili skozi usta ljudskega sodnika: Obtoženi Franc Rajh je obsojen na 16 mesecev, Jožefa Novakova na 10 mesecev, Janko Pučko na 7 mesecev in Marija Bokšova na 2 meseca zapora. Sodba še ni pravomočna, ker si je javni tožilec za ljutomerski okraj pridržal pravico pritožbe. —ok— Prekmurje je postalo ena upravna enota (Nadaljevanje s 2. strani) pouk niso več primerne. Bodoči občinski ljudski odbori bodo morali bolj skrbeti za vzdrževanje šolskih prostorov in tudi za vzgojne organizacije, kakor mladinsko in fizkulturno društvo »Partizan«. Vsa telovadišča, ki jih je nekoč uporabljala madžarska organizacija »Levente«. se morajo predati v upravo fizkulturne organizacije »Partizan«; kjer pa ta še ni ustanovljena, pa šolskim upraviteljstvom, ki jih morajo uporabljati izključno v telesnovzgojne namene. Regulacija Mure, ki je bila začeta pri Hotizi in Bistrici, a je bila zaradi pomanjkanja finančnih sredstev prekinjena, se bo nujno nadaljevala, ker drugače ob spomladanskih poplavah grozi katastrofa vsem spodnjim obmurskim vasem. Posebno vprašanje v okraju so cigani in nekateri delomržneži, ki se nočejo preživljati s poštenim delom, ampak z beračenjem izkoriščajo poštene delovne ljudi. Ker so za onemogle pripravljeni lepo urejeni domovi, vsak dela sposoben pa lahko dobi zaposlitev, se naj strožje prepoveduje vsako beračenje. Zato so dobili organi poverjeništva za notranje zadeve nalog, da to preprečujejo. Tudi o živalskih kužnih boleznih je razpravljal OLO in ho podvzel ostre mere za zatiranje metljavosti, tuberkuloze in rdečice, ki se pojavlja. Še veliko je bilo razpravljanja, ki je pokazalo, da so interesi obeh okrajev isti ter da bo sodelovanje med odborniki v lepem soglasju, saj se borijo za isti cilj: pomagati svojemu ljudstvu! Zasedanje je prekinila burna demonstracija mladine in nekaterih delovnih kolektivov iz Murske Sobote ki so v ostrem protestu obsodili mešetarjenje okoli Trsta in nesramno politiko italijanske vlade. Tudi odborniki OLO so se tem protestom v celoti pridružili in poslali protestni resoluciji vladam ZDA in Velike Britanije, v katerih so zahtevali prekinitev konference v Londonu ter naše sodelovanje pri reševanju tega vprašanja. Odborniki, ki zastopajo prekmursko prebivalstvo, niso mogli mirno preko tega, da se s umazano politiko trga od skupne domovine naše brate ter jih hoče spraviti pod nadoblast njihovih starih preganjalcev. Telesna vzgoja in šport Mura—Branik 2:0 (0:0) Mariborčani so pred tekmo bili sigurni, da z Muro ne bodo imeli težkega dela in bodo na lahek način prišli do dveh točk. Moštvo Mure, ki je nastopilo v precej spremenjeni postavi pa jo s svojo igro navdušilo nad 1000 gledalcev in zasluženo odvzelo Braniku obe točki. Že prve minute igre so dale slutiti, da je enajstorica Mure odločno stopila v borbo. Vedno bolj se je uveljavljala na igrišču njihova premoč, vendar lepe akcije napadalne vrste niso prinesle uspeha. Zamujenih je bilo nekaj lepih priložnosti za dosego gola, med drugimi tudi v zadnji minuti prvega polčasa, ko je Zelko iz neposredne bližine lepo streljal, vendar vratarju v roke, od koder se je žoga odbila do Horvata, ki jo je ponovno pognal v roke vratarju. V drugem polčasu se je razvila ostra borba. Toda gola ni moglo doseči nobeno moštvo. Šele. v 32. minuti, ko je Vrtarič poslužil Horvata, je ta iz kakih 14 metrov z ostrim strelom pogodil mrežo. Branikovci so se vztrajno branili, toda v 43. minuti je bil Horvat zopet uspešen. S ka kih 18 metrov je s silovitim strelom drugič zatresel nasprotnikovo mrežo. Moštvo Mure je kot celota zaigrala zelo dobro. Predvsem so se odlikovali v tem, da so igrali zelo požrtvovalno in tudi tehnično so bili boljši od gostov. Startali so na prvo Žogo in bili hitrejši od Mariborčanov. Vrata je zelo dobro branil Hrastelj, ki sicer ni imel težkega dela, vendar je nekajkrat zelo uspešno posredoval. Branilca Klepec in Busen sta bila zelo dobra. Krilska vrsta: Norčič, Klajnšček in Deškovič je bila kakor zid, skozi katerega ni bilo lahko prodreti. Klajnšček, ki je po daljšem Času igral zopet na mestu srednjega krilca, je popolnoma zadovoljil. V napadalni vrsti sta bila najboljša Zelko in Horvat. Zadovoljil je tudi Sečko in Vrtarič čeprav mu ni šlo vedno vse od rok. Maučec, ki je prvič oblekel dres prvega moštva, je pokazal, da je talentiran nogometaš. Moštvo Branika je imelo skoraj ves čas podrejeno vlogo na igrišču. Predvsem v drugem polčasu so bile njihove vrst popolnoma razbite. Zadovoljila je le krilska vrsta, dočim se napadalna vrsta ni pokazala. Vratar Filipančič za prejeta gola ne nosi krivde, pač pa je s svojo prisebnostjo rešil svoje moštvo še večjega poraza. Na splošno so pa Branikovci naredili slab vtis pri gledalcih, kajti poedinci so se hoteli uveljaviti s surovo igro, kar jim vsekakor ni v čast. Sodnik Orel iz Celja je sodil dobro, le da je bil nekoliko popustljiv. Pred pričetkom tekme je bila na igrišču kratka slovesnost: predsednik NK Mure je pozdravil Franca Zelka, znanega napadalnega igralca Mure, ki je že deset let uspešno nastopal za barve Mure na nogometnih igriščih. V tem času je odigral nad 250 tekem in to vedno celo uspešno ter je še danes trd oreh vsaki nasprotnikovi obrambi. Ljubitelji nogometa v Soboti mu ob tej priliki čestitajo in Želijo, da bi še dolgo časa uspešno nastopal za uspehe Mure. -ar. Nafta premagala Korotan 4:1 (1:0) V nedeljo je bila nogometna tekma v Dolnji Lendavi pred približno 800 gledalci med domačo Nafto in Korotanom iz Kranja. Že v začetku igre je Nafta prevzela inciativo in v 15. minuti prvega polčasa preko Božiča dosegla prvi gol. Po tem golu so se gostje nekoliko zbrali, toda Nafta ni popustila in je do konca prvega polčasa večkrat telo resno, toda -brez uspeha ogrožala nasprotnikova vrata. V drugem polčasu so domačini pokazali zelo uspešno igro ter v 12. minuti preko Šiftara dosegli 2. gol, tri minute pozneje pa preko Kulčara 3. V 17 minuti je Andrijaševič od gostov znižal rezultat na 3:1. Končni rezultat 4:1 je postavil Šiftar v 30. minuti. Tekmo Je sodil ing. Božičev iz Maribora zelo dobro. Sicer ni imel težke naloge ker sta obe moštvi bili disciplinirani. V moštvu Nafte se je najbolje izkazal branilec Vidak II, ki jc bil najboljši igralec terena in Božič v napadu. Od gostov sta se posebno izkazala vratar in Iljašič v napadu. G Teden šaha v Lendavi V začetku aprila so imeli v Lendavi Teden šaha, da bi vzbudili čim več zanimanja med prebivalstvom za šah. V tem tednu so se pomerili šahisti in se borili za prvenstvo. V brzopoteznem turnirju za prvenstvo Lendave je sodelovalo 30 šahistov. Prvo mesto ti je osvojil Čisar, II, III in IV. mesto so si delili Škarabot, Šinko in Kranjec. Tekmovanja za mladinsko prvenstvo se je udeležilo 20 mladincev, prvo mesto si je osvojil Ivanič. V brzopoteznem turnirju društva za april je I. mesto osvojil Čisar, II. in III. pa sta si delila Kranjec in Genc. Pripravili so tudi šahovsko predavanje s šahovsko izložbo. Kranjec je odigral simultanko z dijaki ter učenci tehnikuma in šole učencev v gospodarstvu na 26 deskah. Dobil je 17 partij, 2 remiziral, 7 pa zgubil. Šah si tudi v Lendavi pridobiva vedno več igralecev. Za velikonočno kresovanje so zažgali viničarijo Skupina fantov iz Novega vrha pri Cmureku je ob velikonočnem kresovanju zažgala viničarijo, last državnega posestva Črnci, ki je do tal pogorela. Požigalci, ki so jim varnostni organi že na sledu, so za kresovanje povzročili požar z namenom, da bi menda dali duška verskim čustvom. Za povzročeno škodo bodo prejeli zusluženo kazen. Naša oblast ne preprečuje kresovanja, ne dovoli pa ga izrabljati za požige. Tako morajo, da bi za »čast božjo« povzročali škodo, pa ne priznava noben polten človek. —jh. Izkoriščanje lakote in žeje Lakoto in žejo kot gonilno silo naravnih funkcij vsega življenja ljudje često izkoriščajo, da izsilijo kako priznanje. V Angliji proučujejo možnosti svojevrstne uporabe teh osnovnih pojavov. Lakoto nameravajo izkoristiti za zatiranja dolgoveznih govoranc. Gre seveda za bankete, in oglasili to se ljudje s predlogom, naj bi vsi govorniki govorili, preden gostom postrežejo. Tako nameravajo z lakoto prisiliti govornike, da bi govorili čim manj. Bralci angleških listov so z velikim zanimanjem spremljali javno diskusijo o tem vprašanju. Tudi žejo nameravajo izkoristiti proti govornikom, le to razliko, da bi se to zgodilo v angleškem parlamentu. Večina parlamenta je nedavno odobrila določena spremembe v občinskih predpisih, na temelju katerih morajo biti vsi javni lokali ob desetih zvečer zaprti Tako se morajo člani parlamenta, ki bi si ie radi privoščili skodelico čaja ali šilce žganja, omejiti na popoldanske govore, svoje večerne govorance pa skrajšati. GRIČKI VANC: 47 BRATOVA KRI XVI Ob cesti na robu vasi je že nekaj dni bilo živahno. Možje so s krampi razbijali zmrznjeno zemeljsko skorjo in kopali približno meter široke, globoke jarke, da so do pasu izginili v njih. Ko so izkopali tak jarek, so ga spet zasuli z novo zemljo, ki so jo izkopali tik jarka, kjer so naredili novega. Kdor bi opazoval to njihovo početje in ne bi vedel, kako se pripravlja zemlja za opeko, bi mislil, da si tako preganjajo zimsko dolgočasje. Vreme je bilo ugodno, suho. Dnevi so bili hladni — posebno zjutraj je oster mraz žgečkal po ušesih in nosu —, saj je bil januar. To pa ljudi ni motilo pri delu. Mraz je bil še znosen; če pa je posijalo sonce, je opoldne bilo kar prijetno. Zato so se v rokah delovnih in pridnih vaščanov sukali krampi, lopate in motike — zemlja se je prevračala in rahljala, da bi mraz imel lažji in boljši dostop in vpliv na njo. »Dovolj bo za danes,« je prekinil razgovor Korenčkov Jože in skočil iz jarka. Krvavordeča zarja na zahodu, kot odsev zašlega sonca, je že bledela, od vzhoda pa se je vsiljeval mrak. »še nekaj dni naj ostane takšno vreme, pa bomo prekopali dovolj zemlje.« »Če poprime več krepkih rok, delo hitro teče,« mu je pritrdil mož krepke, plečate postave in najlepših let. Korenčkov Štefan. Res je, več rok več naredi; toda —,« Jože je iskal primernih besed, da bi dopolnil, kar je hotel reči. »Kaj pa misliš, fant, da boš vse sam naredil?!« ga je rešil iz zadrege Štefan. »Kateri gospodar pa si je sezidal hišo brez pomoči sosedov in vaščanov? Ne gre, ne gre — smo pač reveži! Malo je takih v vasi, ki bi lahko... Korenčkovi pa se kar lotijo dela in nič ne povedo.« »Denarja nimamo toliko, da bi lahko plačali delavce. Tako pa je težko prositi, ker ne vem, če vam bom kdaj lahko povrnil z delom,« se je opravičeval Jože. »Bi se že premislil, ko bi spoznal, da sam ne moreš riniti naprej,« se je smejal Bukovec. »Saj nisem nameraval sam sezidati hišo,« se je opravičeval Jože. »Bog varuj! Tako pa se nisem prevzel...« se je šalil. »Le rekel sem očetu: Mnogo delavcev bomo rabili, posebno če bomo drugo leto tudi zidali; zato bomo iskali pomoč rajši pozneje.« »O, glej ga, glej! Že drugo leto hočete zidati?!« se je začudil Bukovec. »Bomo videli, če bomo zmogli,« je hotel Jože popraviti, ker mu je bilo neprijetno, da je to izdal; »to ni še gotovo.« »To pa, to; s takimi se jaz ne morem kosati,« je pristavil Buhovec. Tudi ostali možje in fantje so prisluhnili, in nekateri glasno izražali svoje začudenje. Medtem so očistili orodje in se napotili vsi skupaj v vas. »Kaj pa mislite, da je bil Jože zastonj skoraj štiri leta v Franciji.« ga je bahavo pohvalil brat Ivan. »Zato ne bo nič čudnega, če mu bomo drugo leto tudi sezidali...« Ugajalo mu je, da so se možje čudili, in je želel, da bi o tem zvedel tudi Sršen. »Presneti Jože! Takrat pa Sršen ne bo imel več vzroka, se te braniti za zeta,« te je spet oglasil Bukovec. Jožetu je to delo prijetno. Kar se pravkar menijo, bo jutri vedela že vsa vas. Tudi Sršen bo moral zvedeti. Ali ga bo to omehčalo! Gotovo ga bo, mora ga! O tem pa ni imel časa razmišljali Ker ni maral, da bi se o tem če menili, je dejal: »Hišo bom rabil, pa naj se poročim s katero koli.« »Ta ima glavo na pravem mestu,« ga je pohvalil Barbaričev Stefan tako, da ga Je slišal tudi Jože; nato pa je rekel Jožetu: »Vendar, fant, prevzeti se ne smeši Ti še ne veš, kaj vse bo treba, preden se boš lahko vselil v novo hišo.« »To pa ne, le menil sem, da bi zemljo za opeko lahko prekopala sama z bratom, pa še oče bi nama kaj pomagal. Saj je sedaj dovolj časa, posebno če ne bo snega. Pozneje pa bo takšno delo, da ga sami ne bomo zmogli. Takrat bomo rabili toliko pomoči, da se nas boste še naveličali.« »Ne skrbi za to! Vsak bo enkrat zidal in delal opeko. Kar ne bo zmogel v enem letu, bo delal več let Posebno moramo misliti na to mi, ki imamo lesene hiše. Zato si moramo zagotoviti pomoč že v naprej in prislužiti delavce,« je razlagal Barbarič. »Jaz pa si jih nisem.« »Že res. da si ti jih nisi, pa jih je tvoj oče. Vseh pa si jih tudi ne moreš prislužiti v naprej. Tudi pozneje bo treba ljudem še pomagati.« »Seveda; kdo pa bi pomagal nam. ki bomo zidali šele čez leta — morda šele čez deset ali dvajset let; kdo ve, kakšni bodo še časi?! ——, če bi si vsakdo de- lavce prislužil v naprej,« mu je pritrdil Bukovec. »V težkih časih mora marsikdo čakati tako dolgo, da se mu hiša nad glavo podira. Takrat pa mora nekaj storiti, pa čeprav zleze v dolgove,« je povedal v svoje opravičilo. »Za delavce še ni hudo,« ga je popravil Barbarič. »Pridnemu, človeku vsakdo rad pomaga. Teže je za denar, brez katerega ne dobiš apna niti cementa in strešne opeke, ne zidarjev in mizarjev, pa še marsikaj drugega, brez česar ne more biti hiše. Za ostale delavce si ni treba delati hudih skrbi, dokler smo vaščani toliko pošteni, da si med sabo pomagamo. Upam, da bomo taki ostali, saj ne moremo drug brez drugega.« »Če kdo lahko, naj se kar loti.« »Kar, kar... Le poglej Smrčka! Kako dolgo se muči, pa hiša še ni gotova. Zeli si našo pomoč; kolikokrat me je že prosil. Toda človek mu nerad pomaga, ker tudi on ni rad pomagal. Gotovo niti pozneje ne bo.« »Takrat bo še manj, ko bo imel novo hišo...« »Sicer se to delo ne zapisuje. Vsak pošten in delaven vaščan pomaga po svojih močeh. In ko bo on rabil pomoč, mu bodo vsi pošteni vaščani enako vračali. Ne zapisuje se, koliko dni je kdo pomagal; toda pomni se, kdo Je rad pomagal in kdo ne.« »Da, da, pomni se.« so pritrjevali možje. Olas, starejši in izmozgan mož, pa je še pristavil: »Korenčkovi so nam mnogo pomagali, ko smo zidali. Jurij, tvoj oče.« je dejal Jožetu, »mi je večkrat rekel: Kadar boš rabil pomoč, mi kar povej. Rad ti bom pomagal, če bom utegnil... Vedno Je bil pripravljen pomagati. Zato bomo tudi mi njemu in njegovim sinovom. Pa ni treba nič prositi, le pove- dati je treba, kdaj rabite pomoč. Ker pa niste rekli nič, sem vas sam vprašal, ko sem videl, da prekapate zemljo. Poštenim ljudem bom vedno rad pomagal, ker sem sam bil vesel pomoči. Brez te pa še danes ne bi imel hiše.« »Kje neki!« mu je pritrdil Barbarič. »Hiša zahteva ogromno dela. Koliko dela ti da že sama opeka. Toda kupi jo, če imaš toliko denarja; v opekarni je draga. Tako pa, če imaš še svoja drva, te ne stane mnogo denarja; le dela in truda je mnogo. Kdo bi še zidal, če bi moral plačati vse delavce. Čeprav je težko dobiti les, bi si moral marsikdo pomagati vse delavce. Čeprav je težko dobiti les, bi si moral marsikdo pomagati z leseno hišico ali pa rajši podpirati staro, da se mu ne bi sesedla na glavo.« »Eh, hudo je, hudo in težko! To vemo le mi, ki smo že zidali,« je vzdihnil Olas. Med razgovorom so prišli do Korenčkove hiše in vstopili. Gospodinja je že pripravila večerjo, gospodar pa je na mizo postavil vino. To je bilo najmanj, kar je gospodar moral po stari navadi nuditi takim brezplačnim delavcem. Po večerji so še malo posedeli in se menili vsakdanje stvari. Občudovali so Korenčkove, predvsem Jožeta, ki si je v nekaj letih prislužil toliko denarja, da sl bo sezidal hišo. Kaj takega zmorejo le redki ljudje. Pri tem je celo oče Korenček bil ponosen, čeprav si je lahko predstavljal, koliko truda žuljev in drugega bo požrla ta hiša. Saj bo vendar za sina. Zvečer, ko to legli k počitku. Je Ivan rekel bratu: »Lahko si ponosen, ko se menijo o tebi tako pohvalno le (Nadaljevanje sledi)