memm j*«)* rssk IfwA dally except Saturdays. - Sundays and Holidays ^mmM»waameemweeemsm PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE jjto-teah yftiï Ksta )• $8.00 Uradniški Is upravnlAd prostori: 1687 South Lawndala Am Offlca of Publication: 1687 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwall «a04 axisaw ïnt»r*d m Mcond-cl ■t Chicago, Mino«. Acceptance for Arabski odpor proti razkosanju Palestine Demonstranti zažgali poslopje ameriškega konzulata v Damasku. Sest Židov ubitih v Palestini [mtT. iT'íVoV™' o» ÏÏJFxvS CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 2. DECEMBRA (DEC. 2). 1947 ng at special m te of postaje provided for in section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authorised on Juna 4. 1918. Subacriptlon $8.00 Yearly ŠTEV.--NUMBER 235 Kairo, Egipt. 1. dec.—Abdel Rahman Azzam, generalni tajnik Arabske lige, ki predstavlja sedem arabskih dežel, katere i-majo 33,000,000 prebivalcev, je na sestanku s časnikarji naznanil, da se bodo Arabci odločno borili proti zaključku generalne skupščine Združenih narodov, ki določa razkosanje Palestine na dve državi. Zaključek je bil sprejet s 33 proti 13 glasovom, reprezentanti enajstih držav pa so se vzdržali glasovanja. "Proti razkosanju Palestine se bomo borili z oboroženo silo," je dejal Azzam. "Uverjen sem, da bomo zmagali." Mnenje prevladuje, da bodo Arabci pod vzeli vojaško akcijo po odhodu britskih čet iz Palestine. Velika Britanija ima mandat nad Palestino, katerega je dobila od stare Lige narodov. Ogorčenje proti zaključku skupščine narašča med Arabci. V Damasku, glavnem mestu Sirije, so se vršile demonstracije, katerih se je udeležilo več tisoč ljudi. Demonstranti so zažgali poslopje ameriškega konzulata, prej pa so odstranili ameriško zastavo s poslopja. Demonstranti so udrli v urad rusko-sirijske-ga centra v Damasku in ga ople-nili. Ameriški konzul je poslal oster protest Jamilu Mardanu, predsedniku sirijske vlade. V Bagdadu, glavnem mestu Iraka, so se člani vlade sestali na izredni seji, katera ie trajala tri ure. Po seji je bila objavljena izjava, ki se je glasila: "Vlada izraža obžalovanje in protest proti zaključku skupščine Združenih narodov glede razkosanja Palestine na dve državi, vendar apelira na ljudstvo, naj bo mirno in potrpežljivo. Storila bo vse za vzdrževanja miru in reda t^r preprečen je kaosa, ki bi škodoval naši stvari. Skrbeli bomo za pravično rešitev palestinskega problema." Jarusalam, Paleatina. 1. dec. —Šest zidov je bilo ubitih in 16 ranjenih v prvi arabski maščevalni akciji zaradi zaključka generalne skupščine Združenih narodov glede razkosanja Palestine na dve državi. V jetnišnici Acre so stražniki streljali na a-rabske jetnike, ki so napadli židovske jetnike. Šestnajst Arabcev je bilo ranjenih. Hagana, židovska podtalna ro-ganizacija, ki trdi, da njena oborožena sila šteje 7Č,000 mož, je odredila mobilizacijo vseh moških in žensk v starosti 17 do 35 let. Mobilizacija se bo pričela 5. decembra. Formirane bodo posebne enote za zaščito židovskih naselbin v Palestini. Člani eksekutivnega arabskega odbora so pozvali župane v vseh arabskih mestih, naj bodo pripravljeni za akcijo. Napetost med Arabci narašča. Židje so z navdušenjem pozdravili zaključek glede razkosanja Palestine na dve državi. Poročilo iz Beiruta, glavnega mesta Lebanona, pravi, da sf Arabci navalili na ruski konzulat v Damasku in ubili tri ali štiri uslužbence. Dva Arabca so uslužbenci ustrelili, preden so bili ubiti. To poročilo še ni potrjeno. Komunikacijske zveze med Sirijo in ostalim svetom so bile sinoči pretrgane. oživljene fašizma v italul odgovorno za stavke in umore Rim. Italija — (ALN) — Številni umori, bombni napadi in stavke, ki so zajele vso Italijo zadnje tedne, so direkten rezultat provokacij in fašističnega terorja, ki ga podpira italijanska vlada. Delavci so bili prl-uljeni na odpor in izgovorili so s protinapadi in stavkami. Dne 8. novembra so fašistične tolpe umorile tajnika unije krmskih delavcey v Siciliji. On .provokacije so alarmirale celo Je bil devetnajsta žrtev fašistična terorja v Siciliji v tem leto. policija pa ni prijela nobena morilca. Druge delavske *rtv* so bile umorjene v južni ln centralni Italiji, v industrijah mestih severne ' Italije pa ni bilo nič boljše. 9. novembra so bili trije Oljski organizatorji ustreljeni J* neki kmetiji blizu Milana. Sunnnja je padla na protifaši J"nei'a posestnika. Skupina delavcev se je podala k njemu, '' ' je našla zabarikadiranega v Mi*vu Ker ni hotel iz hleva. 'K lavci skušali s silo odpreti posestnik pa je nanje Ijal. Eden je bil ubit in dva bila ranjena. Razkačeni •ci so končno morilca pri-lrt «a pretepli, par dni po-' P» je umrl. delavci v Milanu izveva je bil njihov sodelsvec «rne Breda ubit, so takoj "U delo in organizirali pro ' demonstracije. Med de-* racijami se je raznesla J* bila vržena v glavni *"munistične stranke bom-je ubils drugega delsvca. vel so v skupinah koraka!! rr'°*tu in razdejali glavni Antičnih organizacij. K o. it« To so dejstva, ki jasno pričajo, da je za nemire v Italiji odgovorna De Gasperijeva vlada s podpiranjem fašističnih drhal 1 proti organiziranim delavcem. Taki fašistični napadi na delavce so se dogajali po vseh italijanskih mestih, odkar so Df Gasperijevi krščanski demokrati pred petimi meseci prevzeli vlado v svoje loke. Fašistične zmerne elemente. Ena fašističnih grup se imenuje MSI in sestoji iz "čistih fašistov" — tistih, ki so ostali zvesti Mussoliniju do zadnjega Večina voditeljev te grupe je bila aretirana po zaključenju vojne, pozneje pa so bili vsi izpuščeni. Organizaciji MSI ima podružnice po vsej Italiji. Na svojih zborovanjih prepevsjo fašistične pesmi in odprto vzklikajo Mussoliniju. Kolportsže so polne njihovih protldemokrs tičnih tiskovin. Kljub zskonu, ki prepoveduje formirsnje nove fašistične stranke, je vlsds pri zadnjih mestnih volitvah v Rimu dovolila kandidatom MSI. da so bila njihova imena na glasovnici. Spričo teh dejstev je Ls Voce Republicsns. glasilo zmerne re-publičanske stranke, dne 16, novembra Izjavilo, "da z vstopom fašistov v vlsdo. se je obnovila čistks proti republikancem in antifašistom" ' Italijanska delavska konfederacija zahteva, "da vlada takoj zatre MSI in da ustavi vse fs šistične aktivnosti in publikacije. Šele pot*m bo delavsks konfederacija lahko vzpostavila red in mir med delavstvom." Domače vesti V bolnišnici Detroit, Mich. — Marv Obed, članica društva 518 SNPJ se nahaja v bolnišnici Providence. Članstvo ji želi hitrega okrevanja. Na oparacijt Gowanda. N. Y.—Mary Stibil, poročena Jakubovski, se je 22. nov. morala naglo podati na o-peracijoma slepiču. Nahaja se v bolnišnici Brooks Memorial v Dunkirku, N. Y. Članica je društva 325 SNPJ. Sa vrnila is JugoalavIJe Detroit.—Mary Kuhovski, članica društva 121 SNPJ se je pred kratkim vrnila z obiska Jugoslavije. Nahajala se je v Julijski krajini v coni A, ki je bila ^ pod kontrolo Američanov in Angležev ter Mussolinijevih ostankov, kakor je deloma še vedno. Dokler Rusija ni podpisala italijanske mirovne pogodbe, je zaman iskala dovoljenja za obisk Jugoslavije, po podpisu se je pa kar čez noč znašla v Sloveniji. Obiskala je več krajev na Gorenjskem, kot Jesenice, Bled, Ljubljano in rojstno vas svojega moža Franka. (Detroitski Slovenci bi bili veseli, ako bi o-pisala svoje vtise.) Is Clevalanda Cleveland. — Naglo je umrl Peter Obrovac, star 72 let, rodom Hrvat. Zapušča dva pastorka.-—Poročili so se: Dorothy Sersic in William F. Srnovrš-nik, Frances Dolenc in Adolph Gruber ml., Mary K. Putz iz Forest Cityja, Pa., in Joseph Sker-bec, Frances M. Kovačič in John Pavlik, Julija Rupnik iz Collin-wooda in Raymond Yakos.— George Pavlovich, star 52 let, je bil ponoči zadet od avtomobila, ko je fel preko ulice St. Clair na 62. cesti. Odpeljan ie bil v bolnišnico Mt. Sinai. Avtomo-bilist se za ponesrečenca ni zmenil. SEJE ZUNANJIH MINISTROV OMEJENE NA TRI URE Zastoj se obeta o mirovnih pogodbah FRANCIJA ZAHTE-VA POSARJE London. 1. dec.—Zunanji ministri Velike Britanije, Rusije, Amerike in Francije so odločili, da se dnevne sej« omeje na tri ure. Trajale bodo od 3:30 popoldne do 6:30 zvečer. Konferenca, ki se je pridela pred enim tednom, je pokazala, da so ministri še daleč narazen o vpra- Odpoklic britskih čet iz Palestine London, 1. dec. — Naznanilo pravi, da bodo člani Attleejeve vlade razpravljali o odpoklicu britskih čet iz Palestine. To je odmev zaključka generalne skupščine Združenih narodov glede razkosanja Palestine na dve državi—židovsko in arabsko. Mandat Velike Britanije nad Palestino bo razveljavljen 1. avgusta prihodnjega leta. šanjih, ki čakajo rešitve. Seje se vrše v palači Lancuster. Zastoj se obeta v diskuzijah o mirovnih pogodbah za Nemčijo in Avstrijo. Ameriški državni tajnik Marshall in člani njegove delegacije še upajo, da se bodo ministri zedinili o mirovni pogodbi za Avstrijo. Resno vprašanje je tolmačenje nemškega premoženja v Avstriji. Ruski zunanji minister Molotov trdi, da je nemškq premoženje vse, ki je bilo zaseženo v Avstriji po Hitlerjevi okupaciji dežele. Marshall in britski zunanji minister sta zavzela nasprotno stališče. Ruske armade so zasegle nemško premoženje (v Avstriji v smislu dogovora, ki je bil sklenjen na konferenci velike trojice v Potsdamu. Ta je bila prva konferenca, katere se je udeležil predsednik Truman. So-vjeti si prisvajajo premoženje, ki predstavlja vrednost čez milijardo dolarjev. Ministri so prvotno zaključili, da pride mi rovna pogodba za Avstrijo na dnevni red, potem pa so poverili to zadevo svojim namestnikom. , Frsncoski zunanji minister Bidault vztraja pri zahtevi, da mora Posarje priti pod Francijo. Marshall in Bevin podpirata zahtevo, Molotov pa je naznanil, da si pridržava pravico odločitve. Reprezentanti drugih držav bodo nastopili pred zunanjimi ministri in pojssnil! sts- Shawcross hvali Združene narode Zagovarjal je Hritsko delavsko . vlado Chicago. 1. dec. — Hartley Shawcross, justičnl minister v britski delavski vladi, je v svojem govoru hvalil organizacijo Združenih narodov. Priznal je, da ima hibe, ki pa bodo v do-glednem času odpravljene. Shawčross je govoril pred Člani čikaŠkega sveta za zunanje odnošaje v hotelu Congress. O-menil je Marshallov načrt, ki predvideva pomoč zapadni E-vropi. "Uverjen sem, da nas bo Amerika podpirala v naših prizadevanjih, katerih cilj je ekonomsko okrevanje Evrope," je dejal. "Delavska vlada Velike Britanije bo korakala naprej po začrtani poti. Ona predstavlja demokratično socialistično gibanje na evropskem kontinentu. To gibanje bo preprečilo širjenje komunizma aH fašizma v Evropi." Shawcross je priporočal potrpežljivost. Organizacija Združenih narodov ni perfektna, toda prišel bo čas, ko bodo vse včlanjene države priznale potrebo kooperacije. V mislih Je imel Rusijo ln države v njenem bloku. lišče glede začrtanja novih mej Nemčije. Marshall trdi, da je sedanja meja med Poljsko in Nemčijo začasna. Poljska ja dobila vzhodne nemške pokrajine in vlada v Varšavi Ja naznanila, da jih bo držala v smislu zaključka, ki je bil sprejet na konferenci velike trojice v Potsdamu, Rusija podpira poljsko vlado. Moskva. 1. dec.—Ruski tlak pile, da zunanji minister Molotov še vedno upa, da bo konferenca v Londonu uspešna. Cas-niška agentura Tass citira Izjavo, katero je dal brltskl zunanji minister Bevln ob otvoritvi konference. On je označil Moloto-va za optimista, sebe pa za pesimista. Trd oreh je vprašanje bodočnosti Porurja, nemške industrijske province. Rusija je sugeri-rala, naj pride Porurje pod kon trolo štirih velesil. f ' «ifJo^r j • • ' i i 1 *r i t Protistavkovni načrt pred francosko skupščino Premier Schuman zahteva kapitulacijo stavkarjev. Granate vržene na urad komunistične stranke Paris, 1. dec.—Protistavkovni zakonski načrt je preti ustavno skupščino in izgieda, da bo sprejet kljub opoziciji s strani komunistov. Premier Robert Schuman je pozval skupščino, na| stori potrebne korake proti stav-karjem in saboterjem. Clan kabineta je dejal, da so uradniki Splošne delavske konfederacije, ki je pod vplivom komunistov, izjavili, da bodo preklicali stavke, če bo protistavkovni načrt umaknjen. V stavkah je udeleženih čez dva milijona delavcev. Skupščina je odobrila predlog, ki določa mobilizacijo 80,000 mož za zatiranje stavk, ki ogrožajo francosko ekonomijo. Stavke so parallzlrale več industrij. Nemiri se nadaljujejo. Sabo-terji so iztirili brzovlak, ki je bil na poti iz Pariza v Ženevo, Švica, pri Bourg en-Bressu, Nekaj potnikov je bilo ranjenih. Štiri ročne granate so bile vržene na urad komunistične stranke v St. Briecu. Policijske enote in zaščitne straže so udrle v tiskarno, v kar terl se tiskata komunistična lista L'Humanité in Ce Soir ln zasegle stroje. Oba Usta trdita, da se reakcija pripravlja za puč v Franciji In da je premier Schuman v službi reakcije. List L'Humanité je izšel v 400,000 Izvodih, preden s« policijske enote ln zaititne straže udrle v tiskarno. Vsi izvodi so bili raz pečani. Uvodnik v tem listu poziva vse delavce, naj se prldru žljo stavkarjem. Policijske enote ln vojaške čete so zasedle železniške posta je v Parizu in drugih mestih. Veliko Število železničarjev je udeleženih v stavki in Železniški promet v nekaterih krajih je bil 'Trae enle^prisarska" elumoml)a Ameriški častnik pred sodiščem v Trstu Trst, 1. dec —Stotnik Thomas H. Coekerham se mora zagovar jati pred ameriškim vojaškim sodiščem na obtožbo korupcije. Predlog zagovornika, naj sodišče oprosti obtoženca, je bil zavrnjen. Zagovornik Je trdil, da prosekutor nI predložil radost nlh dokazov o krivdi stotnika. ustavljen. Policija je v zadnjih 24 urah zasegla izdaje osmih levičarskih listov pod pretvezo, da podžigajo izgrede in nemire. Napoved, da bo nastal razkol v socialistični stranki, se nI u-resničlla. Vsi socialistični poslanci v skupščini podpirajo Schumanovo vlado. Poročilo pravi, da je premier izjavil, da bo skušal uveljaviti svoj' program brez socialistov, ako se bodo obrnili proti njemu. Ako bodo socialisti resignlrali kot člani njegove vlade, jih bo nadomestil z reprezentanti drugih strank. Schuman je član stran» ke neodvisnih republikancev. Parada italijanskih partizanov Splošna stavka oklicana v Anconi Rim. 1. dec, — List L'UniU, glasilo komunistične strank«, poroča, da bodo Imeli partizani parado ln demonstracije v Genovi, pristaniščnem mestu. Wal-ter Audislo, vodja skupine partizanov, ki so ujeli In ustrelili Mussollnija, bo govoril v Genovi. Parade se bo udeležil tudi Lulfl Longo, podpredsednik komunistične stranke. Auduslo, čigar partizansko Ime je bilo "polkovnik Valerlo", ja junak v očeh Italijanskih levičarjev. Njegova grupa je ustrelila Mussollnija v Dongu v bližini švicarske meje v aprilu lata 1045. Longo je tudi partizanski veteran. On je baje organiziral podtalno oboroženo silo okrog 50,000 mož iz bivših partizanov. List II Mesaagero poroča, da so unije v Anconi, mestu ob Jadranskem morju, oklirale gene-neralno stavko. Levičarske skupine so udrle v urade desničarskih strank. Navalu so sledile bitke mod njimi in policijo. Premier Alclde de Gospert je zbolel. Njegov zdravnik je de--jal, da bo moral ostati v postelji več dni. De Gosparl je vodja stranke krščanskih demokratov. KONGRES CIVILNIH SVOBOŠČIN ZA ODPRAVO 'NEAMERIŠKEGA' ODSEKA Chlcago. — (FP) — Na konferenci Kongresa civilnih svoboščin, ki ae je vršila 22 novembra, je bilo sklenjeno, da se razvije splošns kampanja za nabiranje podpisov na peticije za razveljsvljenje kongresnega od segs za neameriške aktivnosti. Cilj ksmpsnje je, da se nabere milijon podpisov, Ns prajlnjl konferenci Ja organizacija za civilne svoboščine določila, da ae nabere pol milijona podpisov, zaeno pa Je pozvala vse napredne grupe, naj skllčejo protestne shode proti kongresnemu odseku /a neameriške aktivnosti. Na seji dne 22, novembra |>a je bilo sklenjeno, da se število podvoji. Konference ae je udele)llo 336 delegatov Iz 23 držav. V resoluciji, ki Jo Je konferenca so- prsvljen odsek zs neameriške aktivnosti, z njim vred pa zatrte vse črne sile, ki ga podpirajo, Dalje je delegacija sklenila, ds n« odpravi Trumanovs odredba za izjave lojalnosti, ki Jih motajo podpisati vsi vladni u-slu*bencl. Profesor C o 1 s t o n Warne je rekel, da Izjave o lojalnosti bodo litreblle vse vladne uslužbence, ki so nsprednega mišljenja na ralun davkoptače val« ev. Profeaor Warne, kl Ja član Trumanovega sveta ekonomskih svetovalcev, nI hotel podpisati izjave o lojalnosti. Druga resolucija, ki Je bila apiejeta na konferenci, urgira predsednika Trumana, naj vključi v svojo poslanico kongresu, i ko se snide na rednem zasedanju v januarju, zahtavo za spre i jej te riostave protlrasnim. ver- glasno sprejals, ie rečeno, da Je akim in narodnostnim dlskrlml- odsek za neameriške aktivnosti oat vseh reakcionarnih grup, monopolistov n domačih faši-atov — namreč oat, ki Je naper Jena piotl dala vat vu I)r. Harry V Ward, čaatnl predaadnlk Kongreaa civilnih svoboAčin, Je apeliral na delegate. naj povzemajo korake za Intanzlvno proti.»fen/ivo, ki naj sa ne ustavi, doklar ne bo od- nacijam Ta spored pravic je v avojem poročilu priporočala predsednikova komisija za civilne svobodščln*. Konferenca se ja izrekla za aprejetja protllin« arskega zakona, proti davčnemu zakonu ln za obrambo političnih manjšin, vključtvšt komunistično stranko, ter napovedala boj proti Taft llartlevevemu zakonu. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNIMA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Organ oi and puhliabad bj Slovana National Bonofli Society Naročnina so Zdruiene driave (laven Chicago) la Kanado NM aa loto. KM so pol lota. NM sa četrt leta; sa Chicago la okolico Cook Co. M.60 sa celo laio. »4.75 aa pol lata; sa inotomatvo »11 J» Subscriptioa ratesi ior tho United States (eaeept Chicago) aad Caaada M.00 per yesx. Chicago aad Coak County f»J0 pes year, loreiga couatrios fl 14)0 per year. Ceno oglaacv po dogovoru.—Rokegisl dopisov la aepateftsirfh člankov so no vračajo. Rokopisi literarno vaoblne (črtico, povssii dr sms. pesmi itd.) so vrnejo pošiljatelju le e slučaju, če Jg prlloiU poštnino. AdverNsing rates oa agreomoai Msauscripts oi communicatiom aad uaaoiidiiod articlos will not bo returaed. Olher maauscripts such as s torlos, plsys. poems. etc.. will bo reiurned to sendet oaly whea accompaniod by soll addrossod and stampod envelopo. Naslov na vse, kar Ima stik s lisiomt PROSVETA 2657 • 69 So. Lawndala Ava., Chicago 23, Illinois PROSVETA TOREK, 2. DECEMBRA 1047 yJaäaaL h, naöJJv naâ&lbÙL K londonski konferenci Se nobena povojna konferenca "zmagovalcev" se ni pričela z večjim pesimizmom kot sedanja "mirovna" konierenca zunanjih ministrov Amerike, Anglije, Francije in Rusije. Nihče ni pričakoval, da bo prillo do kakšnega sporazuma med zunanjimi ministri vsled konfliktov, ki so se zadnje mesece še bolj poostrili. Ko pišemo te vrstice, ta atmosfera ie vedno leži nad konferenco. Odgovornost za poostren je konfliktov seveda zvračajo drug na drugega. Če poslušate radijske komentatorje Jn druge organe javnega mnenja, smo "mi" angelsko čisti, na ruski strani so pa sami hudiči, slabil od fašistov, sigurno slabil od Miumolinija. "Naša" zunanja politika je čudovito nesebična, velikoduina, demokratična, altruistlčna in miroljubna. Na drugI strani je ruska politika popolna antiteza vseh teh stremljenj: povsem lopovska, imperialistična, machiavelska, hegemonistlčna, totalitarska in podobno. Slični nazori o ameriški zunanji politiki se širijo na ruski strani, sodeč po vesteh, ki prihajajo iz Moskve. Z drugo besedo: zastrupljanje ljudskega mišljenja na obeh straneh. Ker je Moskva veliko pozneje pričela s to propagando proti Ameriki kot so jo pričeli hlapci Wall Streeta proti Sovjetski uniji, je ameriika javnost naravno veliko bolj zastrupljena proti Rusiji in levičarskim vladam v vzhodni ter južni Evropi kot so tamkajšnji narodi proti velekapitalistični Ameriki. Poleg tega propaganda na oni strani "zastorja" nI tako svetohllnska, machiavelska ali bazirana na golih fabrlkacljah In sovraštvu kot je na tej strani. Tam vojni hujskači in Hearsti namreč nimajo besede, marveč samo "odgovorni" pisatelji, žurnalisti, državniki, ki dog-matično slikajo in analizirajo ameriiko politiko z marksističnega vidika. Toda vrnimo se k londonski konferenci. * Da 11 bo ta konferenca prišla do kakih pozitivnih zaključkov v zvezi z Nemčijo in Avstrijo, bo pokazala bližnjabodočnost. Go-tovo je, da vseh diferenc ne bo razrešila in na podlagi kompromisa zanje našla solucijo. Tega bi ne mogla storiti niti v primeri, da bi na obeh straneh vladala dobra volja, predvsem volja za sporazum, kajti glavna vprašanja so prevelika, Izredno kočljiva in dale-kosežna, da bi se mogla razrešiti brez dolgih razprav in potrpežli-vih pogajanj, (¡ledu solucije nemškega vprašanja so na primer globoka nesoglasja tudi med tako zvanlml "eksperti" in politiki, ki so drugače sliČnih političnih nazorov. Se večja nesoglasja pa so med diplomati, ki zastopajo "narodne" interese. Ako je kaj resnice na poročilu londonskega poročevalca Chicago Dally Newsa, ki je dan pred otvoritvijo konference pisal, da je izvedel "iz dobro poučenih krogov," ameriških seveda, da naš državni tajnik George Marshall "na misli prlaiatt n» nlkakien kompromis." tedaj je bila ta konferenca že vnaprej obsojena popolnemu fiasku. Ako je ameriška diplomacija sklenila, da bo enostavno diktirala svoje pogoje glede Nemčija, je gotovo to, da do sklenitve kakšne mirovne pogodbe sploh ne bo prišlo ne v prihodnjem letu niti čez deset aH 50 let. Prav tako tudi ne, ako bi jih hotela diktirati Rusija. V enem kot drugem primeru bi to pomenilo, da se je država, ki bi hotela enostavno diktirati svoje pogoje drugim državam, že odločila za—NOVO VOJNO . . . Če je kaj resnice na prej omenjenem poročilu, da ameriška da* 'egacija ne misli prlaiatt na nikak kompromis, to pomeni, da ao sa v Washingtonu in Wall Streetu že odločili 1) za tazkoaanje Nemčije in Evrope na dva dela In 2) za—novo vojno. Nihče namreč ne more biti toliko slep, da bi v razkosanju Nemčije in Evrope ne videl 95' l neizbežnost oboroženega konflikta med Zapadom in Vzhodom. Že sama misel na to je seveda največja blaznost, toda v tej deželi je danes žalibože presenetljivo veliko število ljudi, ki so se že predali tej blaznoati. In sicer ne samo v visokih krogih, marveč tudi med zastrupljenimi masami. ♦ Velika nesreča za človeštvo je, ker izdelanje nemške mirovne pogodbe nI bilo na primer Izročeno Svetovni delavski federaciji, predstavnici ogromne večine svetovnega organiziranega delavstva. Glavni odbor Svetovne federacije se je pa svoji seji zadnjo pomlad razmeroma lahko sporazumel glede osnovnih točk nemškega vprašanja. In sicer se je izrekel brez vsakih konfliktov 1) za zedl-njenost Nemčije, 2) za gospodarsko obnovo Nemčije na podlagi socializacije njenih Industrij in za mednarodno kontrolo Porurja, to je po deželah, ki so največ trpele in največ doprinesle do poraza Nemčije. (Prosveta je priporočala tak program že pred par iwti—v naši kritiki potsdamske pogodbe.) Poleg nemških reparacij, ki jih zahteva Rusija kot tudi vse <>atale invadirane države, so to osnovne točke, okrog katerih se ».uče ves konflikt Glede prve točkr—zedin jen jati Nemčije—je konflikt v tem, da je Rusija za ustanovitev centralistične forme vlade po kopitu welmarske republike, ostale tri sile pa so za ohlapno federacijo. Za slednjo formo se najbolj poteguje Francija, ki se najbolj boji nove mililaristične Nemčija. Drugi točki, socializaciji nemške industrije se na vsej črti upira Amerika, ki je za ožtvljenje nemškega kapitalizma faktično pripravljena potrošiti milliard« dolarjev Cilj t«ga j« tudi Marshal-lov načrt. Na ameriški pritisk je morala tudi angleška delavska vlada pozabiti na svoj načrt sa soeializiranje premogovne, jeklar ake. kemične in težke strojne industrije v Porurju. Na drugi stra ni je Sovjetska Ruaija za socializacijo nemških industrij, kajti le v tem vidi garancijo za demokratizacijo in pactfikacijo Nemčije Skoro največji konflikt pa je okrog tretje točke—kontrole Pomirja. Vse sile se zavedsto, da kdor bo kontroliral Porurja, tisti bo kontroliral tudi Nemci to. Ker je to vprašanje t/red no važno, zato kategorično /nhteva brredo v tej kontroli tudi Rusija. Na drugi strani JI Anglija in Amenka prav tako odločno odrekata pravico do t» besed« Ker nI nobenih izgledov, da bo med veliko četvorieo prišlo do krkšnoga sporazuma gled« glavnih spornih t«*k. bi Svetovna delavska federacija storila Imenitno potezo, ako bi To ti bližajoči se depresiji itd., po-|je ,OKika kaj ne? Vi vsi, kateri ste proti nara- Vida. Bila je polomijada v vseh ozirih: z-udelešbo, vprašanji in odgovori. ,» e: '); *). >!> Sicer nisem bil na tistem shor du, zanesljivo pa se zanesem,na poročilo mojega prijatelja Johna Kavčiča, ki je bil navzoč in potem o shodu obširno poročal v Enakopravnosti. Torej edini pravoverni voditelj slovenskega naroda, vodja vseh Slovencev v stari domovini in v Ameriki Miha Krek je doživel tak fiasko in smolo! A šiba božja tepe Kreka kar naprej. Še večjo polomijo pa je doživel v veliki slovenski naselbini La Sallu, 111., ko je obdr-žaval shod 6. nov. v tamkajšnji cerkveni dvorani sv. Roka. Tako je namreč poročal v Prosve-ti moj stari prijatelj M^tt Vo-grich. Matt pravi v poročilu, da on sicer ni bil na shodu, toda povedal mu je neki prijatelj, da je bila udeležba na shodu ogromna, nič manj kot—45 oseb! Torej 45 oseb, v La Sallu pa živi približno 2,000 SloVencev! Da, temeljita polomija, fiasko na vsej črti! 1 Čudim se, zakaj niso sklicali shoda v tamkajšnjem Slovenskem narodnem domu, kateri ima zelo lepo in obširno dvorano? Poročilo nam tudi pove, da je mož lagal kot kakšen lažnjivi Kljukec, pri tem pa vedno gledjal v tla. No, saj je znana stvar, da lažniki in obrekovalci ne gledajo ljudem v obraz. Krekov shod je slabo uspel tudi v slovenskem Rimu, to je v Jolietu. Škoda, ker nimam pri rokah Krekovega govora, ki ga je ifne\ v Jolietu. Sicer pa je o njem že pisal Milan Me-dvešek. Naj na tem mestu objavim nekaj lažnjivih cvet iz A. D., katere pošilja njih poročevalec preko Trsta. Med drugim poroča: ' 1 -i "Pred' menoji leži mesečnik Matjažev glas. Naslov sam pove, da je to glasilo tistih fan tov, ki se skrivajo po gozdovih in se nočejo prilagoditi komunistični diktaturi. Naj komunistični žandarji počno, kar hočejo, naj polove še toliko raznih upornikov, nekaj jih zmeraj o-stane. Ta listič je tedaj glasilo podtalnega protikomunističnega gibanja. Razumljivo da je listič majhen, ker mora biti raz-pečan tajno in podtalno. List piše v svoji prvi številki med drugim: V enem dnevu pobijetc vi, komunisti, vieč ljudi kot so jih vsi jugoslovanski re akcionami režimi Pobili ste več ljudi kot so jih Nemci in Italijani skupaj. To svet ve. Zato na vaše številke nič ne da. Rtezpravni smo bili; Uveli smo življenje, ki ni bilo več življenja vredno, ki jc bilo umiranje od obupa, sušenjstva in pomanjkanju. Zato smo šli v gozdove. Krvolokom pošilja listič takle pozdrav: Našli vas bomo, če ne danes pa jutri, našli gotovo prej ali slej. v mestu ali na poti, našli tako gotovo, kot živimo. , „ | našli in vas plačali. Saj vas ne . . , . _ . . . , lt bomo mučili, kot delate vi; no- narodno delavsko mirovno konferenco, katera na) bi sestavila ma7atl 8VOjih rok nad va v/orčno mirovno pogodbo za Nemčijo. Mi niti ne dvomi- iimi jonskimi telesi Opra-ino, da bi taka konferenca ne mogla sestaviti dokumenta za dose- j z vam| na kratko go pravičnega In trajnega miru v Evropi S tako potezo bi lahko o^olj za vas ki skoro niti stre-Svetovna delavska federacija dala največjo klofuto Imperialistič- U niste vredni. Upamo, da boni diplomaciji in obenem tudi pokazala pot v svetovni mir. Ako ,te vsaj tako junaško umrli kot stanite člani Progresivne stranke svojem okraju, ker organizacija bo potrebovala vašega sodelovanja pri prihodnjih volitvah, ker je skoro gotovo, da bo Henry Wallace kandidat za predsednika Z. D. Pridite na sestanek ta četrtek večer, 4. decembra. v dvorano SNPJ. Za sklicateljskl odbor: Louls Zorko. * Dve demokraciji Rockwood. Pa.—"Mali (nož" se mi vidi še manjši, odkar sem čital, kaj je rekel ob začetku vojne. Kako more človek kaj takega reči, je meni težko razumeti. Ni čuda, da je dovolil, da ao metali atomske bombe na našega sovražnika ob času. ko se je hotel predati. Tudi sedaj strašijo ves svet z atomsko bombo. Kaj j« demokracija? Vaakdo si jo tolmači po svoje. Mi menimo, da pomeni demokracija, da vsi delamo za enega, on pa za svobodo svojega proflta, Jože pa misli, da pomeni demokracija prav obratno: val za a-nega in ed«n za vae. kdor pa ne dela, na} tudi ne je! Za obe demokraciji se je prelito ie veliko krvi. Za našo to prelivali naši fantje. V Jugoslaviji pa so partizani odhajali v gore in h« borili kakor levi. ker ao verovali v svojo demokracijo. Rajši so umirali, kakor da bi bili sužnji tujemu gospodu. General Marshall je odpotoval v London, da podpiše mirovno pogodbo z Nemčijo, katero bi naša reakcija zopet rada postavila na noge, nakar naj bi služila kot barikada proti Rusiji. Seveda, stroške za rekonstrukcije nemške industrije naj trpijo ameriški davkoplačevalci, kapitalisti bi pa želi velike profite. Taka je danes igra mednarodnih kapitalistov. Frank Dormlah. Konferenca Ameriške zveze za rekonstrukcijo Jugoslavije Détroit. Mlch.—V soboto, 6. dec., se bo vršila konferenca or-ganizacije Ameriške zveze za rekonstrukcijo Jugoslavije v Slavuljevi dvorani, 77 Victor ave., začetek ob desetih dopoldne. Te konferenoa se bo udeležil gl. odbor in delegati iz raznih krajev. DetrtfUka podružnica bo priredila bogato večerjo v počast odbora v isti dvorani ob pol osmih zveéet. Vabljeni so vsi Jugoslovani M. Gorela, predsednik. O zavajalcih slovenskega narode Clevaland. Oi— Poročeno je že bilo o neuspehu, ki ga je imel dr. Krek s svojim shodom v dvorani pod katoliško šolo sv. vodilni člniteljl tega ne store, bodo zamudili najbolj sijajno priliko v borbi za dosego miru. S tam bi Svetovna delavska federa cija lahko prisilila velesile na pošten sporazum. ste junaško morili nedolžne ljudi • Zatiranim govori listič: Vam Gremo v Ameriko Joeeph Irman (Akron, O.) (Nadaljevanje) Indijanke so zahajale v vas tudi k novi gospodinji. Seveda, ona je dobro vedela o dogodku, ki se je pripetil z Indi-janko in Jožetom in nekoč ga je podražila, da ga bo z mladenko zaprla v njeno spalnico. Sicer pa se Indijanke ni več tako bal, ker ni bilo več fantov, da bi ga dražili, poleg tega pa se je tudi pripravljal, da zapusti naselbino. Nekaj dni pred odhodom pa se je Indijanka zopet prikazala v hiši, on pa se je hitro izmuznil iz hiie in ^avil proti gozdu. Tedaj pa je zaslišal .njen glas. Obrnil se je in videl, da mu sle* di. Že je mislil bežati, potem pa se je premislil in jo počakal. Mladenka se mu je počasi približevala in gledala v tla, ka-kbr da bi kaj izgubila. Naenkrat pa se pripogne, odtrga cvetico in mu jO pripne na jopič, nato pa se eazre v njegove zaljubljene očii Jože je bil nekoliko razburjen, vendar pa se je okorajžil, jo pritisnil k sebi in jo pričel strastno poljubovati in ■ji tako vrnil njene poljube. Sedla sta in če tudi nista ra-izumela dobro govorice drug drugega, je toliko bolj govorila njuna ljubezen. Kmalu sta se vrnila domov. Pri slovesu ji je Jože še enkrat podal roko in poljubil, a povedal ji ni, da je bilo to najbrže zadnje slovo. Naprej sa delom Jože je zapustil naselbino in z njim sem šel tudi jaz. On je ostal nekaj dni v Elyju, jaz pa sem se odpeljal dalje proti Chis-holmu. Ely je tedaj štel okrog 8,000 prebivalcev in od teh je bilo približno eno tretjino Slovencev. Po večini so delali v okoliških železnih rudnikih, nekateri pa so imeli svoje trgovine^ gostilne ali kakšno drugo obrt. Tam je tedaj župnikoval eden prvih slovenskih misijonarjev Joseph F. Buh, kogar niso spoštovali samo Slovenci, ampak tudi druge narodnosti pet vsem Železnem okrožju. Zelo so ga spoštovali tudi Indijanci, katere ,je učil v bližnji rezervaciji. V mestni upravi pa so imeli Slovenci pogosto več odbornikov in včasih tudi župana. V tem mestu je bil tudi ie tedaj glavni stan Jugoslovanske kato. liike jednote, katere društva so se posebno razvila po železnem okrožju. Dospevši v lepo mestece Chis-holm, ki šteje približno toliko prebivalcev kot Ely, sem z lah-koto našel svoja prejšnja znanca Jožeta in Načeta, s katerima sem se ločil v Aurori pred letom dni. Na stanovanju, kjer sta stanovala, je bilo okrog 14 slovenskih mladeničev in mož. Gospodinja mi je dejala, da bom moral ob sobotah in nedeljah spati z dvema v postelji, ali pa na tleh* kajti vse postelje so bile oddane. Delo sem dobil z lahkoto. Moja znanca sta namreč vedela za rudarja, ki je potreboval sodelavca. Takoj smo šli na njegov dom» kjer sta me priporočila, nakar sem šel z njim na delo že drugi dan. Dela v rudniku sem bil že vajen, torej je šlo vse gladko. Takoj pa sem opazil, da je bila ruda bolj drobeča*in ne tako skalovita kot v jrudniku Section 30. Bila je tudi slabše vrste, zato se je delalo nekoliko drugače. Delali smo po deset ur podnevi in deset ur ponoči. Kompanijska plača je bila okrog 25c na uro, večina pa je od a-kordnega dela zaslužila tudi do $4 od vozička. Razumljivo, zaslužek je bil odvisen od slabega ali dobrega prostora. Mnogi rudarji so na skrivaj mazali delovodje in jim plačevali za pijačo, da so dobili dobre prostore. To so posebno prakticirali Finci, ki so navadno imeli vsepovsod prednost. Čez leto dpi (1912) pa so delo vnik skrajšali na osem ur splošno po vsem železnem 0-krožju. Mnogi rudarji pa so radi tega godrnjali, češ, da ne bodo več toliko zaslužili, toda pozneje so spoznali, da so zaslužili prav toliko ali celo več. Po delu smo se rudarji največkrat razgovarjali, koliko vozičkov je kdo naložil itd. Za tem pa so prišle na vrsto ženske, stara domovina in podobno. Politika, bodisi starokraj-ska ali ameriška, pa ni prišla dosti v poštev. (Dalje prihodnjič.) ¡pa, hvala Bogu, da vas je toliko, 95% poštenega vernega slovenskega ljudstva, vam pa po-ivemo: ^Potrpite, čeprav nimate ;nikogar, da bi obrisal vaše solze ¡in vas potolažil. Molite k Bogu in k Materi božji z Brezi j, da vam olajšata bol in blagoslovita naše delo. Potrpite In upajte, ni več tako daleč čas, ki prinese tolažbo, rešitev in mir. Fašizem je mrtev. Smrt komunizmu— svoboda narodu!" Tako pišejo danes ti zapeljan-ci proti njihovi in naši rojstpi domovini. Namesto da bi izdajalci obžalovali svoje grehe, pa uganjajo še naprej umazano propagando in skušajo begati slovensko ljudstvo. Prepričan sem, da bo prišel čas, ko bodo zmešanci še obžalovali svoje grehe, a bo prepozno. Anton Jankovtch. Nekaj iz knjig u. Bolllngham. Waah.—Pred več leti pa sem čital v slovenščini povest o milljonarski siroti, kateri so starši umrli v rani mladosti.' njen stric pa je postal varuh nje in njenih milijonov. Oba sta bila plemenitega rodu, toda stric je bil zelo zadolžen. Da bi ostal njen denar v njegovih rokah, je pazil, da se ne bi dekle omožilo. Vsako njeno znanje z moškim, ki bi mogoče vodilo v možitev, je premeteno preprečil. Dekle se je čutilo kot v ječi, brez vsake svobode m še na ulico jo mao pustili brez guvernante. daai Je bila stara ie 27 let. Radi tega si je neznansko iolola svobodo, katere jg imela več oelo njena služkinja. "Oh. ko bi bila jaz tako srečna,** je vzdihovala. "Vse svoje milijone bi rada žrtvovala za svobodo." Nekega dne pa je v njej dozorel sklep. Preoblekla se je v obleko strežnice in smuknila na ulico. ' Prvič v življenju je vži-vala svobodo, ampak ne dolgo. Na ulicah se je tako čudno vedla, da je policija kmalu postala pozorna in njene svobode jc bilo konec. Končno pa se je zaljubila, da 'siravno je njen stric budno pazil, da ni v grad prišel nihče ki bi "zmotil" dekle. V grad pa so namreč prišli delavci, ki so prenovljall ves grad v notr-njosti; tako je ubogo dekle končno imela priliko svobodno s« razgovarjati z moškimi. Ker p« je bila plemenitega rodu. se delavci niso upali preprosto m brez fraz razgovarjati se z njo Med njimi pe je bil eden. o katerem so drugi delavci mislili da je malce trknjen. ker se i« izražal preprosto pred dekle tom. Toda njegovo preprosto izražanje je prav nasprotno u-činkovalo pri dekletu Največ časa se je zadrževala prt njemu in ga spraševala o tem in onem on pa ji je lepo in prepr<« odgovarjal. Učil jo je celo slikati ■ čopičem. Neizmerno srn-na je bila. ker se je vendar lahko avobodno razgovarjala a »vo-bodnim človekom. Od tedaj ga ni ■»«•J* Jf zabiti. Povedal ji )e tudi na »lov njagovesa stanovanj l£ kor tudi da je oženjen .n ^ ima dva otroka. Vri k temu pa je nopreatano miUiU nan!^ njegova dva otroka Omoti t i ni. ni mogla. je v velikem vlak Najprvo je obdari is (Dali« ns » alraoii ^jJECEUBM. 1M7 Razgledi po stari domovini (Poroča Fran ja Aleš iz Ljubljane) inozemski pasovi o novi* prerojeni jugoslaviji Mladinska prog» tmac-Sarajevo (ograjena Ogromni delti Jugoslovanske mladina v prvem lttu Jugo-ilovansk® petletke. Pol meseca Fred obvezo je •kla normalno-tirna železnica imac-Sarajevo, ki predstavlja ejvecji gradbeni objekt v pr-letu jugoslovanske petlet-V tej icgradnjl Je sspopa-¿nih 12% vseh letošnjih lneea-tfl. Proga je zgrajena kot pro-I prvega reda in je zmoglji-ost nove proge petkrat večja zmogljivost ozkotirne proge Jjrod Sarajevo. Proga je dolgai 12 kilometrov, ima več predo-bv. od katerih je najdaljši franduk (1,528 metrov) ter 17 Klikih mostov. Sam predor franduk je bil dokončan v re-rdnem času 220 koledarskih dni. Dnevna norma pri prebi-inju v obe smeri je znašala 17 letrov. Ta rezultat daleč jare-gga evropsko normo. Pri mon-ei železnih konstrukcij je bila lorraa prekoračena za približno )0o odstotkov. Montaža mostne konstrukcije, dolge 45 m in 30 ton težke, je trajala le 30 ur. Dnevni efekt pri polaganju tiri pa je znašal 10 kilometrov. Na mladinski progi $emac-Sarajevo je bilo letos veliko število inozemskih obiskovaloev, ki I» niso poznali mladinske organizacije in razdelitve dela. Organizacija je uspešno razbremenila tehnične voditelje skrbi, ali bo prišla pravočasno delovna sila ali ne, ali se naloge res izvršujejo i. p. Tehnično vodstvo se je tako moglo oosvetiti strokovnim vprašanjem. Med mladino, strokovnimi delavci in tehnični-m voditelji so vladali idealni odnosi. Med delom so se medsebojno izponjevali tako, da je bil ustvarjen ogromen delovni kolektiv, ki je bil sposoben, da je izvršil najtežja dela v danem terminu. Veselje do dela in mladinski polet sta zajela vse strokovne klavce in tehnične voditelje, ki K vzgajali mladino in jo učili s teoretičnimi in praktičnimi iz-■stvi. V raznih tečajih se je »>adina usposabljala za potrebe ■sploatacije železnic, za grad-»na dela. /.a delo v industriji, ■netijstvu, trgovini, zadružniku itd. Organiziranih je bilo ¡*ga 16fi tečaj sv s 15,000 utje-fcenci. Z;i ljudi v dolini reke Bosne C bil ta veliki vrvež nekaj iz-*tofc«a. Mladinsko veselje in klovni polet sta prevzela tudi Jebivalce krajev, skozi katere j8 speljane proga. Organizacije *ke fronte so tekmovale ** s*boj. katera bo nudila več na progi. Pa tudi mla-»na .»e prispevala velik delež iz doline. Za nje je or-hntzirala 225 analfabetskih te-J-ev- odprli so 32 čitalnic in 4.000 knjig. V vaseh je ' ustanovljenih 441 čitalnih uP»n s 7500 udeleženci. Bilo *> P"l'tično-vzgojnih, pouč-,ln strokovnih predavanj za ic3 tV0' 691 gledaliških pred !v ,n W filmskih prireditev, J; vrtnih tekem itd. itd. Gra-eljl ° Pomagali tudi druga-gradili so več hiš, a v 52 vo-"Mi tudi ceste in vod-Med mladino in ljud-" prišlo do najprisrčnej-^'•^nfisti. proqa Samac-Sara 0 doqra)ena. Občudujejo n* »umo n«rodi Jugoslavije. v»i Pošteni rodoljubi ln k| žele napredek In ;» dt»ovnlm ljudem prero M i"9o«lovenske drŽave. poslavlja je Gazela, ktko te narod lahko hlir* 7na. k «dar se oevobodi no fk in svnesjih zatiralcev. novembre Je odšla ic ♦ v Avstrijo večja sku vtrtjskih vojnih u jetrn-*b "dhodu so brzojavil! ndm jugoslovanske vla- de Josipu Brozu-Titu in se zahvalili, ker je bilo ugodeno predstavnikov avstrijske komunistične stranke, da vrne Jugoslavija avstrijske vojne ujetnike še pred podpisom mirovne pogodbe. Zavedamo se, pravijo Avstrijci, da se je ne glede na škodo, ki jo ie Jugoslavija utrpela zaradi Avstrijcev med hitlerjev-sko okupacijo, zlasti pa zaradi hujskanja, ki ga izvaja avstrijska reakcija proti novi Jugoslaviji postavila jugoslovanska vlada na stališče, da bo prišlo do repatriadje avstrijskih vojnih ujetnikov šele po formalnem podpisu mirovne pogodbe z Avstrijo. Dejstvo, da bomo mi pri-iH prej do naših družin, smatramo za slrokogrudno Izvajanj« načel na katerih Je zgrajena nova Jugoslavija« kot znak, da iell Jugoslovanska vlada prijateljske odnose z avstrijskim ljudstvom in da ne smatra vojnih ujetnikov xa odgovorne sa mračne spletke avstrijske reakcije — plačanca sapadnega imperializma. Med nsšim ujetništvom smo jasno spoznali, da povsroča politika Imperializma nesrečo narodom. Junaški sgled narodnoosvobodilne borbe narodov Jugoslavije ln veličastna obnove v okviru petletnega gospodarskega načrta ste nam predvsem poka^ sala, kako se narod lahko hitro dvigne, kadar se osvobodi notranjih ln zunanjih zatiralcev. V trenutku, ko se vračamo v domovino. Izjavljamo, da so nam narodi Jugoslavije pokasall. kaj je resnična demokracija. Zapuščamo Jugoslavijo kot novi ljudje! Jugoslovani ste lahko preprlčaui, ds nI prašna obljuba, če vam zagotavljamo, da se bomo v domovini vitrajno prizadevali sa prijateljske odno-— med našima dvema drŠava-»a. ki pomenijo predvsem sa avstrijski narod življenjsko vprašanje. V Jugoslavijo smo prišli kot del fašističnih okupatorjev, ki so tukaj strašno gospodovali. V trenutku vojaške kapitulacije hltlerjevskega fašJsma smo bili bres upanja, bres poti ln cilja. Če danes zapuščamo Jugoslavijo polni šlvljenjske borbenosti, se moramo zahvaliti temu. da nam narodi Jugoslavije niso vrnili milo za drago, temveč so bivšim sovražnikom pokasall, kaj je prava demokracile. Čeprav Jugoslaviji sama čuti posledice vojne, smo prejemali skoraj dvakrat več hr»ne. ki Jo prejemajo n»šl sonarodnjakl v domovini, dobivali smo plačo sa delo ter smo bili delešnl Iste zdravniške neg«, katere so delešnl pripadniki Jugoslovanske armade. Še bolj kakor ta skrb je uftn-koval na nas sgled Jugoslovanske osvobodilne borbe ln obno-Ko aaso se trudili, da s svo- PSOIVITA ffi >\e<>$e! iti 0¡n Wh M * • \l\IO 01 !MMIS lacea kot moža velikega duha, značajnosti in bojevnika za pra* vice malega človeka. Na shodu so pobirali prostovoljne prispevke, ki so znašali nad $5,000. Posetniki liberalnega prepričanja so darovali po $5, 10, 25 in 100 dolarjev. Neka oseba je darovala $500, nekateri pa med $200 in $301) Denar bo porabljen za kampanjo v prid organizacije naprednih Američanov. • i . i .. Vse kaže, da se nekaj kuha. Mogotci bi radi zatrli vse civilne svoboščine, unije in delavske organizacije v splošnem, samo Jo pobudo pri delu v okviru ju- da bi rešili same sebe. Ali ste goslovanske petletke odstrsnl-«čitali zadnji Adamičev T & T? ve, mo vsaj del škode, ki sme Jo ml povtročill, smo postali tudi ml novi ljudje. Videli smo. kaj narod smore. Če Je slošea. Čeprav nam je šele sedaj vrnjena svo-boda, smo s sgledom ln skrbjo nove Jugoslavije še prej postali svobodni ljudje, ki smo se otresli temne preteklosti. O vsem velikem, kar smo doživeli, bomo v svoji domovini govorili resnico ter bomo kljub spletkarjenju avstrijske reakcije zgradili most med obema državama. Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) * ! zoril je tudi na Taft-Hartlevev narjem njegova dva otroka, po- zakon, kateri je naperjen proti tem pa—konec. ' delavskim organizacijam. Govo- Ta povest je živa priča, da ril je tudi o Palestini, iz katere bogastvo ne zasužnuje samo de-1 se je nedavno vrnil, in izrazil lavce, pač jia tudi svoje ljudi. In ne pozabite Lanija . . . George Gornik. 1 zadovoljstvo, da sta se Amerika in Rusija sporazumeli vsaj glede tega problema. Povedal je, da je bil v šestih evropskih državah že poprej, a se je vedno z veseljem vrnil v rojstno domovino, toda slučaj v Philadel- Poročilo o Wallacevem •hodu Hertnlnle. Pa.-~Wallacev shod' P^iji K« je zelo potrl. Dejal je, se je vršil 10. nov. v dvorani da narodi v Evropi sumijo dvi-Syria Mosque v Pittsburghu.' Kanje fašizma v Ameriki pod Organiziralo ga je članstvo or- zaščito reakcije. Domov grede ganizacije Amgrican Progressive jz Palestine seje ustavil v Ita-Citizens, ki ima svojo postojan- »J« in govoril z raznimi oseb-ko tudi v Pittsburghu. Pri or- nostmi med njimi s komuni-ganiziranju je pomagal tudi stičnim, voditelj,. Vs so mu Frank Kingdon iz New Yor- dali razumeti, da se bojijo poli-ka. kateri je tudi dober govor- tike ki jo danes vod» ameriška nik. Pozival je vse naprednja- administracija. Politika dveh ke, naj se dobro organizirajo za »vetov vodi v vojno, dočim vs prihodnje volitve in porazijo narod, žele miru, trejne^ mjru! vse nazadnjake. Rekel je, da Truman in njegova adminis ra-ima organizacija PCA postojan- «J« vsiljuje red narodom ki so ke v Ž državah in ako ji bo oddaljeni tisoče milj od nas, do-narod priskočil na pomoč finan- ma pa ga ne zna vzdržati. čno in moralno, je možnost, da se pomete sedanjo reakcijo s krmila, katera ščuje na novo vojno in pripravlja tir za fašizem. V dvorani so bile zasedene vse tri galerije, spodaj pa je bilo nad 1,000 oseb, torej vseh skupaj nad 5,000. Ce pomislimo, da je stala vstopnina od 90c— $3.60, pomeni to dobro znamenje, ki kaže, da se je pričelo delavstvo zavedati nevarnosti fašizma in vojne. Navzočih je bilo lepo število Slovanov, med njimi tudi Hrvatov in Slovencev. Predsednik shoda je priznal, da so do uspehs veliko pripomogli tudi uradniki Ameriškega slovanskegs kongress. Podpisani je prodal med Slovenci vstopnic za $53.40. Glavni govornik je bil bivfl podpredsednik Henry Wallace. Med drugim je dejal: Tudi pokojni predsednik Roosevelt je imel v kabinetu nekaj oseb z Wall Streeta, toda jih je vodil on, ne pa oni njega, dočim Tru-manovo administracijo vodi Wall Street in militarist!, slednji pa so pod kontrolo Wall Streets. Poudaril je tudi. da nas taka politika vodi v depre »ijo. kakor pred 15 leti. nato pa v tretjo svetovno vojno. Pa I je je dejal, ds ne obstoja problem glede separstne pogod-be z Nemčijo, temveč z Rusijo, kajti brez sodelovanja Rusije, ne more biti miru. Reakcije «e Na shodu je nastopil tud( bivši pittsburški župan Cornelius D. Scully, katerega se še brez dvoma spominjajo mnogi delegati jednotine konvencije, ki se je vršila 1. 1941 v hotelu Fofrt Pittu v Pittsburghu. Scully je izjavil, da obžaluje sedtanjega župana in komisarja Kanea. ker se nista hotela odzvati vabilu na shod. Dobro sta tudi govorila filmska Igralca Canada Lee In Albert Maitz. Oba sta bila obtožena razžuljenjo neameriškega kongresnega odseka. Vsi govorniki so hvalili Wal« Adamič je v njem objavil pismo bivšega generala Holdrigea. kateri bi bil rad zaslišan pred kongresnim odsekom in izpovedal, kdo danes zapoveduje ameriškemu generalnemu štabu. Ci-tajte oktobrsko in deeembersko številko T «t T in boste videli, kam jadramo. Torej prijatelji in prijateljice, pojdimo na delo in se pripravimo za prihodnje volitve, ki se bodo vršile prihodnje leto. Počistimo z reakcionarnimi za- -so ena stvar, kar je glavna funk Zadeva Slovenskega narodnega muzeja Piše Eraaem Gorthe. Cleveland, O. (Nadaljevanje ln konec.) To je kopija pisma, ki sem ga poslal direktoriju Slovenskega narodnega doma priporočeno, dne 12. maja 1947. "Direktorjem Slovenskega narodnega odma, 6409 St. Clalr A ve, Cleveland 3, Ohio "Lahko mi pritrdite, če hočete, da prosvetni odsek direktorir ja SND v zadnjih letih ni bil to, kar bi moral biti, čemur je kriv celotni direktorij, ki jp podcenjeval prosvetno delo pri domu. Kot marsikatera druga društva, je med vojno tudi prosvetni klub SND precej opešal, toda v decembru leta 1946 je Prosvetni klub SND dobil nov, zelo razveseljiv raztpah, ko je zopet 22> delniških društev izvolilo svoje zastopniki za Prosvetni klub SND, za vodstvo prouvetv nih aktivnosti pod okriljem S. N. je demokratično in v soglasju z resolucijo; ki je bila sprejeto na' delničarski seji SND v januarju 1935 leta. Direktorij bi lahko omejil število oseb, katere naj bi se udeleževale sej Prosvetnega kluba SND, "Društva z darovi podpirajo in vzdržujejo že vsa leta Slovensko šolo SND, da je sama sebe vzdržljiva ln zadnja leta Istota ko podpirajo S. N. muzej. Zato je popolnoma pravilno in po-steno, du imajo društva tudi besedo pri vodstvu, kot so jo imela preteklih 11 let. "Kdor ne sna ln ne more graditi v prosvetnih delih, naj vsaj ne podira, kar drugi skušajo doseči. Muzeju je tudi škodljivo, kdor govori, da muzej potrebuje večje, novo poslopje, ker s tem so begu člane društev. V resnici so sedanji muzejski pro stori dovolj prostorni za naše arhive za nadaljnih 10 do 15 let. "Slovenski narodni muzej je splošna nafodna ustanova, ki se mora čimpreje ssmostojno In-korporirati v flrSavl Ohio. Muzej bo od leta do leta vedno več ljudi obiskovalo iz vseh krajev Amerike in Kanade. Spotoma se bodo ustavili tudi v Klubu društev za okrepčilo ln pustili tam marsikateri dolar. Dom naj da muzeju ih šoli prostore, kot jih Imajo ti dve ustanovi sedaj, pa bo vse dobro. "Pomniti je treba, da Je bil muzej ustanovljen in da se jo dosledno propagiralo v naših 11 stih, da se zbere skupaj zgodovina ameriških Slovencev ln ohrani našim potomcem tukaj v Ameriki. Tako Je bilo vedno jasno povedano ln pod tem vti* som smo kblrall blago in denar od ljudi po vse) Ameriki. "Propaganda, da naj bi se celotni Slovenski nsrodnl muzej poslal v Ljubljano, v Slovenijo, je škodljiva in bo povzročila velikanski glavobol, ker znajo ljudje zahtevati svoje reči nazaj, kar Jim ni zameriti. Pravilno pa je, če imamo v muzeju od ene stvari po dvoje uli več, da se »me tla v Narodno ln Univerzitetno knjižnico v Ljubljani poslati odvišno blago, prvo pa se motu pozitivno obdržati tukaj v našem Slovenskem narodnem muzeju. Na ta način bi po lugoma brez vsakega hrupa u-stvarlll dvojen arhiv zgodovine ameriških Slovencev, enega tu* kaj, drugega v starem kraju, tako, če se primeri kekšns nesre-ča enemu arhivu, da ostane še drugi. Vsekskor pa je za en. krat naš muzej tukaj v Cleveland« varnejši kot kateri si bo di v Ljubljani ail v Kvropt. Nevarnost je velika, ds bo v pri-hoilnjl vojni Hlovenlju še bolj razdejana, kot je bila v drugI svetovni vojni. "Zlobno je bilo, ko ste ml od vreli tajništvo muzejs ln šole. Zadnjih II let *em z vso dušo lu rokamt delul /s tl dve ustanovi. Pred tem sem se na moč trudil pri dramskem društvu Ivanu Cankarju ln igral t.a odru z malo Izjemo v vsaki Jgrl sko/l IH let. Skupno sem delal na prosvetnem polju v Slovenskem narodnem domu nad 28 let. Ko* direktorji niste bili pošteni z I menoj zadnji čas. Pikali ste me| Jn podcenjevali moje delo. Prt prosvetnem delu doslej še nI-»em nič zaslužil. Zadnjih par let ste ml komij |>ovrn!li aktu-alne stroške, ki sem jih Jmel s tem v zveri, to Je vse "Kampanja za S. N. muzej je Sijajno uspela To kaže, da s<« HlovenH po vs«m Ameriki sent majo za to zgodovinsko ustanovo, 8 kampanjo sem imel tudi veliko lrrednc;s dela Jn sem vse Izpeljal odlično Za nsgrs-dn pa ste ml odvzeli tajništvo muzejs In šole Bre/ tajništvu v mojih roksh pa ne bo uspeva |a ne ena In ne druga ustanova, čeprsv sem srhlvsr. To ae pravi nesrsmno se norfevstl It mo nja ln zato se ne bom udelefttl nobene več seje direktorija 8. N. doma. Ključev od muzejskih omar pa tudi še ne bom ze enkrat izročil, ker sem jaz osebno veliko odgovoren strankam, ki so prispevale reči. "Nakazali ste mi tudi sramotno plačo $10 nu mesec iz muzejskega sklada. Za tako priznanje se zahvalim vsem in pri tem čutim, koliko mislite o mojem delu. Zato ne morem več z vami sodelovutl kot direktor SND, ker me tako nesramno podcenjujete in se norčujete iz mene in mojega dela. "Ko se enkrat S. N. muzej sa mostojno inkorporlra, bodo njegovi Člani: a) slovenske podporne organizacije, ki podpirajo muzej; b) slovenski narodni domovi po Ameriki; c) društva; d) posamezniki, ki podpirajo muzej. Če bodo zastopniki vo-. lili na demokratičen način ln me Izvolili za vodrtvo muzeja s tajništvom, bom rad sprejel in delul na tem do tedaj, kolikor časa bodo hoteli, če se me ne izvoli, pa se tudi rad umaknem \r pokoj, katerega sem al že zaslužil. Ne sprejmem pa nikdar dlktutoratva v prosvetnih zadevah, kot se je letos primerilo. . , "Mojega dosedanjega dela v prosvetnih zadevah, museju in šoli, np boste mogli nikdar ze-temniti, pa če si še tako prizadevate. Je dobro zapisano, ki drži Krazem Gorshe. Za odgovor na to plimo pa so šil in premenlli ključavnico v vratih S N. muzeja, kar sem opazil 20. meja 1947, In me tako popolnoma odstranili od S. N. muzeja, katerega sem s velikim delom ln trudom zgradil v zadnjih osmih letih. Sedaj pa spregovorite vi, dragi rojaki in rojakinje, odborniki organizacij, domov ln društev, ki ste finančno podpirali muzej skoti vsa leta. Kakšna naj bo bodočnost S. N. muzeja? Kot sem že rekel v pismu direktorija, nem še vedno na razpolago za delo in vodstvo muzeja in Slovenske šole, če se ,ml vrnejo pravice, ki ml gredo s tem v zvezi. Brez tajništva pa ne morem narediti nič. Muzeju se mora vrniti vaa imovina, ki Je bila zbrana od ameriških Slovencev, da se spravi v red zbrano blago, O vsem tem bo odločala prihodnja delničarska konferenca S. N. doma, ki ae običajno vrši vsako leto na drugi četrtek »večer meseca Je-nuarju. Torej od društvenih zastopnikov in zastopnic, kot tudi od posameznih delničarjev je odvisno vse. To jesen se Je tudi prekinils slovenska šole SND, ki je obstojala od leta 1024 pod domovi mvodstvom. Torej še druga isguba. Uredniške pripomba« -Za razčiščen je zadeve Klovenakega narodnega muzeja je Prosveta odprta za stvaren odgovor tudi nasprotni stranki. O pošiljanju darilnih paketov v stari kraj Peštna uprava naananja. da Je mogoče pošiljati v Jugoslavijo carine presto darilne pakete in aicer pod «ledfčlmi pognjl: (J) Viak paket mora nnaJtt Omač* ho "GirT PAHCEJ/' na vidnem me«tu. (8) Vsebovati «me »leileče: Nukvarljiva llvila. Punošene obleko in čevlje, Novo obleko in čevlje ter blago /u Irdelavo litih (novo blago Ja ranil«- proatn do 44 funtov letno /« vsako oaelie v drultlni, kateri poAUjutelj pošilja lavoje). Tol.uk in njogove ladulk« do 40 gramov (pilblllfiu 14 unče) na pak#t. Dtug« pitrdinete *a vsakdanja potrebe v munjiih količinah "Darilni peketl" so omejeni na tele 22 funtov pe odredbi ura« da se mednarodne trgovine, ter Je mogoče poslati le po enega ^«•dvnsko, oH Ittvga pošiljatelja ne naslov late osebe četudi so rsrinr prosil, morajo darilni pakiHi va*eno biti opremljeni r obmejnimi cailuškimi itjevemt. ali listki (tiskovin« 2tws» katere naj M' Iomio i/polni, koi (udi listek 2922. katerrg* se pridni na pakvl. PoMnlnu ru rtaillne pakete je f4 reniov od funta ali del funta Pukl ti, ki ne <'Ogovar jajo gornjim neradi*am. »padajo pod drugu kategorijo in poštnin« «a lete Je 2Sc od prvega funt« ln lic od vsshsna naknadnega funt«, HhtaU smejo 3o 44 funtov, Zapomni naj «I torej vsakdo, da Je rarlika med "darilnimi paketi" in vatjimi paketi, ki »mejo tehtati do 44 funtov. Ti «lednjl na smejo nositi osna/1* darilni pefcet'', Iter to JegS velikega Jelu In prizadeva I velj« W M pakete do 11 funtov tele. PROSVETA TOREK, 2. DECEMBRA 1947 = TO VARIŠI »AITIZANIKK XTEITOH TONE SELlSKAR (Nadaljevanje) In Pavlek je dobil še cele, močne hlače, ki so mu bile malce predolge, pa je hlačnice zavihal do meč, jopič, ki je imel aicer luknjo na obeh rokavih, ampak je bil topel in ie arajco iz hodnega platna mu je vrgla gospodinja iz skrinje. "Če bi imel zdaj še kakšne iolne, bi bil kar fant od fare!" je dejal Pavlek. "Noge imam vse ranjene." "Aj, aj, vil, na to Se pomislila nisem. Čakaj, prinesla ti bom čeber vroče vode in mila, pošteno si jih umij in odrgni, potem ti jih bom namazala z gadovo mastjo. Tačas bomo pa tudi kako obutev našli!" "O, vroča voda in milo! Kar zapahnil je vrata, ves se je slekel, potem pa se je omavžal od nog do glave, da se je kar povodenj napravila okoli čebra. Počutil se je kakor prerojenega, ko si je nataknil svežo srajco in oblekel suhe hlače. Pobasal je svoje premočene in raztrgane cunje, naglo stopil na dvorišče in jih zalučal v potok. Zbogom in srečno! Saj ga je že preklemansko žrlo! Uši! Te vražje živalice so se prikazale pod srajco, čim nisi imel prilike za umivanje, čim nisi mogel oprati perila. Oh, kako ga je včasih žrlo! Praskali so se vsi po vrsti, to jih je včasih bolj mučilo ko glad in žeja. Res da so se smejali drug drugemu, kadar je kdo segel z roko pod srajco, ampak po-magati se ni dalo. Bolj si jih pobijal, več jih je bilo. Velike, rejene mrhe si polovil, gnidam pa nisi* mogel do živega. Te uniči le vroča voda! Vroča voda pa je bila v gozdovih bolj dragocena ko zlato. "Ui, to ti je sovražnika številka ena!" je razlagal Črt, kadar je zmagoslavno stisnil rejeno živalco. "Fašist je sovražnik številka dve, belogardist sovražnik številka tri!" S tem je dovolj jasno povedal, da so jim bile uii včasih bolj nadležne kakor fašisti in belogardisti. Zdaj pa se je Pavlek le končno rešil svojih ušivih cap! Na mizi ga je spet čakal velik kos pravkar pečenega kruha. Skorja je kar hrustala pod zobmi in po vsem telesu se mu je razlil ogenj novih moči, novega veselja, novih upov in nad. Skoraj da je občutil v srcu veliko hvaležnost napram tej dobri ženski, toda s kosom kruha in s temi suhimi cunjami si ženska ne more oprati svoje vesti. Pet partizanov je poslala v smrt, da je rešila svojega sina. Pet partizanov za nekaj kil moke in riža! Ko jo je Pavlek takole od strani opazoval, si ni mogel razlagati njenega srca. Dopovedal! so ji seveda, da dela tako prav in da je napravila s tem izdajstvom veliko zaslužno delo za vero in za narod, kajpak, velik del krivde nosijo tisti, ki so jo tako nahujskali, toda njenih rok se vendar drži prelita kri partizanov, ki so šli tudi za njeno svobodo v boj! Potlačil je hvaležnost nazaj v slabotno srce! Izdajstvo se mora maščevati! Brez kazni ne bodo ti zaslepljene! nikdar izpregledali. "Le jej, le jej, potem pa kar za hlapca pri nas ostani!" mu je dejala ženska. "Zdaj bi te zares krvavo potrebovali, ko je šel Jože k beli gardi. Kaj praviš na to?" je silila vanj ženska. "Natakni si te škornje!" Tudi ponošeni in zakrpani škornji so ga razveselili. Malce veliki so mu bili, toda če je —a—mmtmmmmmmmm Dolina Vahša Vahš bi se reklo po slovensko divja reka. Nalik ogromne mu vodopadu, vsa penasta in razjarjena, hrumeča in bučeča je divjala neukrotljiva reka navzdol, grizoč zemljo, izpodkopa-vajoč skalovje in valeč ga s seboj. Prihrumela je iz višine 5000 do 6000 m. planila v dolino in sproti povzročala velike usade zemlje ter kamenja, kar vse je natrosila v dolini. Brez haaka je bila gigantska sila Vahša. In dolina VahiU 2500 kvadratnih kilometrov pustinje, se Je spremenila v en«» najbolj cvetočih pokrajin Tad*i kistana. 1 Stotine traktorjev in drugih strojev, delovna armada tiaotvv je iztrgala dolino Vahša iz n)t>-ne otrplosti. Vahš-stroj, velike namakalne naprave, so bile u-stvarjene in Vahš je bil prisiljen prinašati, dolini napoja in hrane Zbudil je k novemu življenju na desettisoče hektarjev popre) izzušene. mrtve zemlje in na tej novo pridobljeni zemlji v» se naselili tisoči kmetov it prenaseljenih dolin centralne Azile Tam. kjer ee Je popre) plašil tiger In eo tavljall šakali . . . Naim šaripov, nekdanji gorjanec. sedal pa predsednik en--ga izmed kolhozov, ki so jih ustanovili naseljenci, ml je pripovedoval: "Poprej, pred revolucijo smo obdeloval! v nairm ktaju Kultu male njivice na golem kamenin često smo morali nosili zemljo iz doline v košarah in vrečah. natlačil v prste slame, se je dalo hoditi z njimi. Gadoma mast pa je čudeže delala. Noge ga niso več skelele in kar hladila mu je ožu-ljene pete in ranjene prste. "Pa bom pri vas ostal!" ie dejal Pavlek. "Prav tako! Ko se bodo oče vrnili, se bosta za plačo pogovorila." Potem si je že kot domač hlapec pričel ogledovati hišo in vse, kar je k domačiji pripadalo; hlev, v katerem je stalo šestero goved in staro kljuse, skedenj, ki je bil natrpan s senom, svinjake, v katerih sta krulila dva velika in mastna pujska, kaščo, klet . . . Metka mu je veselo razkazovala vse to blagostanje, saj pa je Ijilo tudi kaj videti, kajti hiša je bila premožna, vsega je bilo dovolj, kamorkoli je vtaknil svoj nos. Po dvorišču se je pasel velik roj kokoši, mlade goske so se tiščale pod klopjo ob zidu, ker so silno občutljive za dež, v kuhinji pa je viselo pod črnim stropom nekaj velikih šunk in cela rešta klobas.' "Kako pa, da ste kfeli v tem času?" se je čudil Pavlek. 1 • "Ko so se streljali fašisti in partizani, ga je zadelo, pa smo ga zaklali." Izpod neba pa je lilo na vse pretege. Črni oblaki so se plazili nad drevesi, potok se je že pričel razlivati po travniku, ves čas je pobi iskavalo in votlo grmelo. "Kar strah bi nas bilo te dni, ko ni očeta!" je pravila mati. "Je kar prav, da fi »e odločil ostati pri nas, je vsaj en moški pri hiši!" Pavlek pa je živino napojil, v kuhinjo je vode nanosil in celo skladovnico nasekanih drv. Potem se je spravil z največjo sekiro nad polena, da ga je ženska kar dopadljivo gledala, ker je pokazal fante tolikšno vnemo za delo. Pa tudi razumel se je na vsakršen posel, da, kar prida hlapčič bo in oče ga bodo veseli, ko nI Jožeta doma. Ko ao v mraku vsi trije tičali v kuhinji okoli ognjišča, kjer je gospodinja kuhala žgance, sta Pavlek in Metka že po domače čebljala in sta si delo za jutrišnji dan razdeljevala. Če bo deževalo, bosta cepila drva, drugega dela za enkrat ni pri hiši, če bo pa sonce sijalo, bodo preorali njivo, s katere so poželi ječmen, da bodo potem repo posejali. Mati pa je najraje govorila o Jožetu, saj je bil edinec. "E, da si ga videl! Močan je kakor hrast in visok kakor gora, za delo ¡»a pripraven kakor malokdo," je pripovedovala mati in se je raznežila, ko je z besedo mislila nanj. "Kaj pa, če ga bodo partizani v borbi ubili?" jo je vprašal Pavlek. "Saj jih ni več!" je dejala mati in obstala od strahu. "So, so, mati! Ko sem bežal čez Veliko goro, sem jih videl. Bilo jih je najmanj tisoč!" "Križ božji, fant, saj lažeš!" "Prisežem, mati! Na lastne oči sem jih videl!" "Oh, nesrečni fant, kakšen strah si mi spet vlil v srce. Ne, ne . . . Veš, partizani se bodo naših fantov tako bali, da jih nikoli več ne bo ia host. Od lakote bodo tamkaj poginili!" "Jejmene, Dimež, zakaj nisi tukaj!" je vzdih-nil sam vase Pavlek. "To bi se oblizoval. To bi bilo nekaj zate!" (Dalje prihodnjič.) Pridelki seveda niso zalegli. Revščina nas jc silila, da smo se vdinjali za košček kruha pri bogataših. Ko sem prišel z drugimi vred iz Kajta do Vahša, smo se morali razgledati po enem ali drugem opaznem predmetu, da se nismo izgubili v teh tako raz-sežnih krajih. Obstali smo v znožju hribčka, na katerem je raslo eno samo drevo. Odtlej je preteklo trinajst let, u sedaj ima naša vas že na t! soče sadnih in lepotičnih dreves. Kar oglejte si enkrat naše hleve. Na konjski farmi se puse nad 300 konj in velja si ogledati naše črede goved in o-vac! Da. naši kolhozniki so postali bogati. V vsaki hiši lahko čujete radio, povsod imajo stanovanja lepo opremljena." Življenje v dolini Vahša je poklalo cvetoče. Tam. k|er je raslo nekoč samo Irsje, kjer se je nekoč plazil med njim tiger in kjer so zavijali v noč šakali, mi nastali vzorni kolhozi, ogromna zadružna posestva; tam stoje danes lepe vasi z lepimi šolami, klubi, bolnišnicam! in vzornimi traktorskimi postatami. Rekordne letino bombaža V dolini Vahša v Tadiikista-nu je eno najvažnejših področij /a pridelovanje prvovrstnega bombaža, kakršnega so nekoč pridelovali v taki kvalitet! samo v dolini Nila v Afriki. Prebivalci retne doline, prid ni kmetje Iz kolhozov so ne utrudljiv! Zato dosegajo narav nosi rekordne lellne bombaža Oni kami, kakor tudi sovjetski poljedelski strokovnjaki-agrono-mi so končno veljavno ovrgli mngje starilj, ki so trdili, da v Tadžikistanu ne uspevajo sub-tropske rastline. Dolina Vahfa je zgovoren primer v prakso pretvorjeoe teorije sovjetskih znanstvenikov. Klima, to je podnebje doline Vahše, je tako, da uspeva tam cela vrsta sub-tropičnih in drugih južnaških rastlin Bogate letine drevee is družine orani Na velikih plantažah gojijo najrazličnejše vrste iz družine citrusov, to je družine oranž. Tu raste japonsko hurpia-drevo, poleg oranžnega dreveaa iz Cali-fornije, pritlikavo drevo citro-ne iz Koreje poleg kakovovca * otoka Jave. Tu se vzgajajo rastlinske kulture lz vseh vročih dežel peterih zemeljskih celin. ki jih človek popolnoma prtlaKodi krajevnim razmeram, da uspevajo In dajejo sadeže kot v avoji pradomovini. Na umet no namakanlh poljih doline Vahša rastejo sedaj tudi že najrav-ličnejše močno aromatične Južne evetice in rastilne v velikih množinah, ki jih pošljajo v Moskvo ter v Leningrad, kjer Jih porabijo za izdelovanje najboljših parfumov. Dolina Vahša ne koč in sedaj—mar si moremo mislit! lepši primer veselja do dela In stvaritve, lepši primer bresmejnih možnost! razvoja svobodnih ljudi v svobodni domovini* i brkinskih A Bubnič Na Prggnju, kot po vseh Brkinih, so ie pred dobrimi sto leti živeli le ovčarji, ki so pasli po gmajnah £ofove ovce. Borno so živeli, polagoma pa so se osvobodili, postali so gospodarji čred, toda Še dolgo let so živeli primitivno, skromno življenje, dokler niso začeli obdelovati zemlje ter se baviti s sadjarstvom, ki ae sedaj vedno lepše razvija. Pregarci so se pred davnimi leti odločili, da bodo na prijaznem griču izven vasi, kjer je stala prej majhna cerkvica, sezidali lep, Visok zvonik, kakršnega ni v okolici. Poslali so torej na Kras po zidarja. Rea pride v vas mojster, toda ko vidi le s slamo pokrite hiše in majo ljudi, si misli: "No, tu pa ne bo kaj prida zaslužka," in že se odpravlja proč. Tedaj sreča vaškega starešino. Ta takoj sprevidi, kam pes taco moli, prime Kraševca za ramo in mu reče: "Ti gledaš samo na strehe, poglej še malo po cesti!" Ko mojster zapazi na cesti ovčje bobke, se kmalu dogovori in nič več ga ne skrbi, da ne bi mogli vaščani plačati njegovega dela. Pošteno ao se dogovorili, toda mojster in njegovi delavci so va-ščane ogoljufali, kajti zvonik, ki so jim ga sezidali, je bil preozek. To je bilo takrat v davnih starih časih. Sedaj pa Pregarci ne potrebujejo več kraških zidarjev. Sami Bo se izučili in slove kot dobri Zidarji daleč naokoli. Pa tudi ovčjereje niso popolnoma opustili. e Huje je sosednja vas. Vaščani so se v prejšnjih časih neprestano dajali s Pregarci, ki so jim nagajali s čudno psovko "didilj, daj." Nekoč je prišlo celo do pravega spopada in se še danes ne ve,' komu je hujša predla. Sedaj pa ni več niti sledu o teh nekdanjih zdrahah. Obe vasi imata skupen ljudski odbor in ljudje se dobro razumejo. Drugačni časi in drugačni ljudje so sedaj na svetu. ■ (, e Na Pugarju živi Jo^e, invalid iz prve svetovne vojne. Slep je na eno oko pa vseeno nabere največ gob, celo tako drobne kot lešniki, ko še niti izpod listja niso pokukale. Pravi, da jih že od daleč voha. In res ti že ves teden poprej, preden začno rasti, pripoveduje predsedniku zadruge: "Po gobah smrdi, pripravi zabojčke, da jih boš imel kam spravljati in v čem odpošiljati naprej." Jože pa ve ceno še mnogim stvarem. Tako na primer zelo pridno obira' brinove jagode. Če te kdaj ščiplje v želodcu, kar k Jožetu se zateči, takoj te bo spet spravil v dobro voljo. Pred nekaj leti je umrl v tej vasi prileten možiček. Za kozarček vina je rad kaj prinesel na uho karabinerjem. Ta ovaduh in gostilničar "Binkelj" sta bila kriva, da so pregnali iz kraja zavednega učitelja. To je povzročilo pravo revo- rkUEZiH' mmm rzr—v- f lftJUU^CP ON M7 trx-ES- The lott ditch method of »loppinfl on lc* b to ¡am on the brake* - becouie If« «»«• ally the lott ditch you will ever (kid into. In the tint place, »toy out of sJtvotion» which may require o quick »top. When you do um the broke, apply H lightly and intermittently. Vow w»l stop quicker, ond you will maintain bettor »toorln« control while it. starih turških časih stala straža in kurila. Pod lipo se v zadnjih časih zbirajo moški, ženske in mladina, ki se pogovarjajo o vseh mogočih vsakodnevnih vaških problemih, včasih pa tudi tisto o "škrili" radi še enkrat slišijo, čeprav so jo že več kot tisočkrat. Pri Tatrah so Kozjane, tam spodaj pa Padež. Če zdrkneš s Kozjanskega hriba, res padež v Padež, tako strmo je tam. Neupravičeno razburjenje " Nek Amerikanec je dejal-vem, kaj se le Slovenci v Trd tako razburjajo, češ da ni d\ jezičnosti. Saj so vendar uradni napisi nabiti v ital skem in angleškem jeziku lucijo v vasi. Celo šolski otroci so se zbrali, poiskali* "Binklja" in tistega možička, ki so mu pravili "PinciČ, lončič, kontrabant", ter ju tako obdelavah, da sta se jim le s težavo rešila. ' RiavČani so bili zapuščeni dol-' go let* Skrivaj so kuhali žganje pb žlebbvih in dfelali oglje. ^Živa duša se rti rfienila zanje. Bilo je leto 1924. Vaščani'so imWi ne'tVe»nii že kakšen praznik. Plesali so in peli slovenske pesmi. Italijani, ki so zvedeli za stvar, so jim hoteli nagajati in jih ustrahovati. Toda slabo so naleteli. Rjavčani so jih na-klestili in jim pobrali puške. Ves teden so nato prihajali kvesturini in, karabinerji, da bi dobili nazaj svoje orožje. Rjavčani so ti sila pogumni ljudje. Leta 1941 in 1942 so stražili celo petletni otroci. Zunaj vasi so pasli govedo in drobnico, zraven pa skrbno pazili, da se ne bi približali "zelenci" ali "črnci". e Tatrci pa so sila brihtni ljudje. Dekleta pa ti niso tako po-g o d u. Nekoliko preponosna, morda celo bahaška so, to pa zato, ker prinašajo prvo novo modo iz Trsta. Sredi vasi raste lipa, kakor pri vseh cerkvicah v Brkinih. Pod lipo je velika kamenita miza. Star mož si na soncu greje kosti, in če prisedeš, ti rad pove, kako so vlekli od Šmarja debelo škrilo. Dolga vrsta volov jo je vlekla v breg. Vse je šlo v redu. Kar naenkrat pa "so se konopi potrgali, venge so počile, kmalu bi vse pomastilo." Na vrhu "straže" pa je oprezala hudobna žen-ščina "cupranca", ki je bila vsega kriva. "Straža" se namreč imenuje vrh, na katerem je v Slovenski otroci brez učiteljev Gorica« 12. okt.—Čeprav se je na ozemlju Julijske krajine, ki je bik> priključeno Italiji, uradno pričel šolski f>ouk že 6. oktobra, italijanske oblasti doslej niso nastavile slovenskega uči-teljstva. Italijanske oblasti nočejo upoštevati, da je v slovenski Benečiji 1700 slovenskih šoloobveznih otrok. Za poučevanje teh otrok bi bilo potrebnih 84 učiteljev. Prošnje za namestitev je že vložilo 88 učiteljev in učiteljic, ki so jroučevali že pod upravo ZVU. Italijanske oblasti so odslej nastavile začasno le 35 učiteljev, vsi oatali pa so ostali brez plač s svojimi družinami, čeprav jim ,je ZVU zagotovila, da se je sporazumela z italijanskimi oblastmi glede njihove nastavitve. To ponovno jMno dokazuje, kako De Gasperijeva* vlada krši že takoj po podpisu in ratifikaciji mirovne pogodbe določbe o pravicah narodnih manjšin. Poljudna enciklopedija Uprava Vsezveznega društva Jugoslavije za širjenje političnih in drugih znanosti namerava izdati poljudno enciklopedijo. Vsaka knjiga zase bo tvorila celoto in bo posvečena določeni znanosti. V enciklopedijo bo tudi vključena knjiga o sovjetski in svetovni zgodovini. Vsa enciklopedija bo sestavljena iz približno desetih knjig; material bo podan v lahki in dostopni obliki. Pri sestavljanju bodp pomagali znani specialisti raznih panog in mojstri poljud-no-znanstvenih knjig. HRBTOBOL Id pride vslod PREHLABA e Poskusite Johnson's BACK PLASTER—produkt, ki jt isdelan nalašč, da olsjis zba-danje in prežene bolečin« hrbtobola. Skušnja kaie, da , pomaga ikoro 9 od vsakih 10 bolnikom. e Kaj je to: Ta lepilni plaster vsebuje milo zdravilo in požene kroženje. • Kako pomaga to: Piaster pomaga zdravljenju in ogrevanju krvi na bolečem prostoru. Tako se mišice odpo-činejo in bolečina preneha. Ta gorkotni obli» varuje pred ohlajanjem, podpre gibanje mišic, in smanjša zbadljive bolečine. e Johnson's BACK PLASTER je isdelan pri Johnson It Johnson—poznane za line sdravniške obvese še nad 60 let. V vseh lekarnah. " Ali sto naročen! n« dnevnik Treavoto"? Podpirajte avo) ¡kil DOPISNIKOM IN ČLANOM JEDNOTE Kadar pišete Proevetl ali v glavni urad 8NPJ. ne posablle v naslovu napraviti poštne številke 23 sa besedo "Chlcago". Na kuverti violej ssplšitet Chl cago 23, 111. To bo olajšalo delo na člksški poitL nam pa pospešilo dostavljanje pošto. A Helping Hand (V* Orportmenl o/ AprtcwUWV pho*o> A little fc&T kelps a claaemate open bor bottle of milk daring school reeees. These children drisk milk becaeeo ihoy want to bo healthy. Their V«rents and toaobers know that a atordy. welleoertahed youngster la loae apt to fall victim to dleeoeo than a poorly noertahod oae. Tvhorcv loeie eseoclatlooe. Sna need by rhrlatmo« Seel Kunrf* try to reach every eoctlen ot the eeesaaenity with Information on the Importance o< proper natrtUoo. VAŽNO OBVESTILO naročnikom dnevnika Prosvete V smislu sklepa seje gl. odbora z dne 14. februarja 1947, je bila naročnina za dnevnik Prosveto povišana za $2.00 letno za vse naročnike. To velja tudi za VSE one naročnike, ki imajo prištetih po PET članov iz družine, torej se razume, da MORATE TUDI VI DOPLAČATI $2.00 za naročnino za vaš dnevnik. Po sklepu gl. izvršnega odbora se ne sme v nobenem slučaju upoštevati VEČ KOT PET ČLANOV iz ene družine pa tudi če imajo več kot pet članov in morajo biti iz enega in istega naslova. Ostali, kar jih je več, morajo prejemati glasilo TEDNIK, da tako vedo kaj se vrši v organizaciji S. N. P. Jednoti. Vsled tega prosimo, da to upoštevate in nam pošljete ie $2.00 za vašo naročnino. > PHILIP GODINA, upravitelj. naroČite si dnevnik prosveto Pe sklop« IS. rodne konvencije se lahko naroči na list Prosveto ta prišteje eden, dva. tri. štiri aH pot članov Is ono druUne k eni nnroi-nlnL Lisi Prosveto stane sa vso enako, sa člane ali nečlane M 00 sa ono letno naročnino. Ker po člani ie plačajo pri asesmentu 11.20 sa tednik, ao Jim to prišteje k naročnini. Torej sedaj nI vsroks. rett. da Jo list predrag ea člane SWPJ. List Prosvete Je vate lastnina Is _ gotovo Jo v vsaki drvšlnl nekdo, ki M «od «tel list vsak dan. I Pojasnilo«-Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti čus £ SNPJ, ali če se preseli proč od družine In bq zahteVal sam troj M tednik, bode moral tisti član is dotičn« družine, ki Je tako «kupno naročena na dnevnik Prosveto. to takoj naznaniti upravplltvu list* «| In obenem doplačati dotično'vaoto listu Prosveta. Ako te«s nf I stori, tedaj mora uoravnlitvn znftatl datum ra »o vsoto narofni*u Cona listu Prosvete Jot Za Zdrui. države ln Kanado M.00 1 tednik ln.___________ s ao S tednika ln._________K Ji S tednike te.__________4 40 4 tednike te_______ I tednikov te______ Ze Evropo Je Za Chlcago in okolico Je 1 tednik in.------- t tednika Is------- * tednike te------------- 4 tednike te- I tednikov te--------- ______JU J» st.so . 1.30 . no . s* . 4.70 . tM lepotni te opodnjl knpon. prtlofttte potrebno esote f*"*^/.''' Money Order v pismu I. si naročite Prosveto. Uat. ki Je vate leatn n PROSVETA. SlflJ. 2457 So» Lawndale Avo. U. I1L ------