Poštnin? plačana — Sped. abbon. post. — II gr.
GOSPODARSTVO
LETO V. ŠT. 104	TRST, 15. SEPTEMBRA 1951	CENA LIR 20
Japonska pogodba v znamenju preloma?
Brez Trsta-proti Trstu
Nenadni odlog občinskih volitev, ki ga Je zapovedala ZVU v trenutku, ko so bile volilne lisle po večini že vložene inJ rzzdeljene volilne leguimacije, je osup-nil vse Tržačane. Odkril jim je bridko bčjstvo, da se Trstu kroji usoda brez nji-bbVega sodelovanja in proti njihovi vo-'n. Dovolj je bilo, da je g. De Gasperl Pred odhodom v VVashington malo bolj hreščeče zaorenkal in tržaške volitve, Pred katerimi so trepetali iredentisti, so s'e po vodi.
Mar res ni odločujočim ministrom Fran-cije, vel. Britanije in ZDA, ki so se ibrali v VVashingtonu, prav nič do res-Pične volje tržaškega ljudstva in njego-vih dejanskih koristi? Mar, so pozabili na °snovna načela demokracije? Mar se mi-sl*jo boriti proti nasilju brez načel?
Mar je mogoče z diktatom izpremeniti Sospodarsko vlogo Trsla, ki jo nalaga tropskemu pristanišču njegova zemljepisna leSa in ki so jo stoletja tržaške zgodovi-ae v čvrsti povezavi z zaledjem prav otip-^ivo prikazala in potrdila? Ali 25-letno hiranje tržaškega gospodarstva pod Itar iiio ni odprlo oči zahodnim državnikom?
lisodno bi bilo vsiliti Tržačanom reši-‘rv, ki jo odklanjajo, ne samo za Trst. Pogaziti načelo samoodločbe in svečano členjenih mednarodnih pogodb v enem 'Prasanju, bi pomenilo, odpovedati se Pravim in moralno utemeljenim načelom Pri reševanju drugih. In vse to samo da hi zadovoljili strastem vprav histerične-U nacionalizma, proti kateremu so vstali v zadnjem času pametni možje celo v Šimu. (Glej v rubriko »Tuje mnenje«!)
lisodno bi bilo sklepati o usodi Trsta li hrbtom sosednih držav, ki tvorijo n}5-Kovo gospodarsko zaledje. Vsiliti nenadno rešitev tržaškega vprašanja Jugo-^avijj. ki živahno trguje z nami, bi bilo Psodno za tržaško gospodarstvo. Bodimo realisti! Jugoslavija, ki ima Reko, lahko Vsak trenutek pokaže Trstu hrbet.
prav tako bi utegnilo dosledno odbija-PJc avstrijskih želja dokončno potisniti ‘"'sirijski promtt v Rotterdam, Anvers 'P Hamburg.
Tržačani še vedno upajo, da bodo pri 'Maeričanih in Angležih končno le zmagala hladna preudarnost in zdrav reali-žem, pri Francozih pa njihov stari »bon Sebs«.	L. B.
£t)A in ZSSR se zalagajo z gumijem
Velike države v obeh blokih se z na-§Hco zalagajo z gumijem. ZDA, ki so Poprej zaostajale v tem pogledu, so se v zadnjem času vrgle z vso naglico na kopičenje naravnega kavčuka. Do julija tega leta so nakopičile samo 1/5 količine, ki je bila predvidena za dobo i2 mesecev. Poseben pododsek v ameriškem senatu opozarja zdaj vlado, da Pirruprej nadoknadi to vrzel še posebno, ker se je Sovjetska zv. že preskrbela z Zalogo gumija, ki zadostuje za dve leti. Pododsek poudarja, da je od tega vprašanja odvisno mnogo ameriških živ-ijenj. ZDA ne smejo doživeti «Pearl *Jarbour» na tem področju. (Z napa-na Pearl Harbour, ameriške otoke na Daljnem vzhodu, so Japonci izne-Padili v zadnji svetovni vojni ZDA, ne ‘is bi vojno sploh napovedali. Prip. ur.).
Poročilo omenjenega pododskega kri-iizira (prejšnjega upravitelja obrambne Proizvodnje Harrisona, češ da je dovoljeval preveliko uporabo gumija za hivilne namene.
Senatorji želijo, da bi se pospešila Proizvodnja sintetičnega gumija in o-Pr^jila potrošnja gumija sploh. Urad za Ustalitev cen (Office of Priče Stabili-3ation) je odobril .povišanje cen sinte-(ičnega gumija, ki ga izdelujejo držav-he tovarne, za 1 % stotinke tako, da 2naša od 1. septembra nova cena 26 Latink za funt.
Američani niso objavili nikakšnih podatkov o svojih zalogah naravnega gumija. V Londonu so mnenja, da znašalo te zaloge okoli 670.000 ton, ako ne Več. Potrošnja naravnega gumija je basala v ZDA leta 1950 790.000 ton, Piedtem ko bodo letos potrebovali oko-'i 450.000 ton. Višino ameriških zalog cenijo na 750.000 do 1,500.000 ton, t. j. Povprečno na 1 milijon ton. Prebitek svetovne proizvodnje naravnega gumi-ia nad potrošnjo je znašal v prvem Polletju 1951 160.000.
Glede proizvodnje Sovjetske zveze •Penijo, da je danes dosegla 150.000 do ^00.000 ton letno, ako upoštevamo tudi tovarne v Vzhodni Nemčiji in tovarno sintetičnega gumija na Poljskem. Pred svetovno vojno je Sovjetska zveza pro-itvedla okoli 90.000 ton sintetičnega gumija na leto. Sovjetska zveza uvaža na (oto okoli 100.000 ton naravnega gumiju- Nikdo ne ve natančno, koliko kavčuka gre v Sovjetsko zvezo sikozi Kitajsko.
Dober pregled o svetovnem položaju tsga trga imajo splošno v Londonu. Da-P&S je samo gotovo, da potrebe po gu-tPiju naraščajo. Proizvodnja naravnega Šumija na Malajskih otokih je dosegla 2e svoj višek, tako da danes drevje j16 daje več toliko surovine kot pred 'eti. Zato so države bolj razvile prolz-vodnjo sintetičnega (umetnega) gumija.
30.000	NEMŠKIH URARJEV Na zadnjem občnem zboru Osrednje speze nemških urarjev (Zentral Verand der Uhrmacher), v kateri je Včlanjenih 95% vseh nemških urarjih podjetij v Zahodni Nemčiji (11 .is°č), so ugotovili, da je 30.000 nemških urarjev posredno organiziranih v ‘ei zvezi. V Frankfurtu je bila od 16-ČP 19. avgusta velika urarska razsta-h®, katere so se udeležili tudi Sui-tarji.
V soboto, 7. septembra je 48 držav podpisalo mirovno pogodbo z Japonsko. Sovjetska zveza in njene zaveznice, ki so bile povabljene v San Francisco, kjer je bila pogodba podpisana, niso podpisale pogodbe. Jugoslavija, ki je bila tudi povabljena, se ni odzvala povabilu. Indija se ni pridružila podpisnicam mirovne pogodbe, ker ima določene pomisleke proti njej, in bo sklenila z Japonsko posebno pogodbo.
Podpis mirovne pogodbe z Japonsko, ki so jo ZDA pripravljale že dobro leto predstavlja viden znak silnega pre-
obrata v svetovni politiki, kakor je bila začrtana v trenutku zmage nad nacionalsocializmom in fašizmom maja 1945. 2e v teku borbe na vojnih poljanah so se velike sile v Kazabianki dogovorile, da bodo vodile borbo do skrajnosti, t. j. do popolne kapitulacije Nemčije, Italije in Japonske. O kompromisni rešitvi ni bilo tedaj niti govoia. Danes se razvija politika zahodnih sil pod silnim zagonom ZDA v povsem drugi emeri. V strahu pred ekspanzivno silo Sovjetske zveze spreminjajo v ZDA svoje nekdanje nasprotnike kakor Japonsko, Italijo in Zah. Nemčijo v svoje zaveznike. Izbruh vojne na Koreji junija lanskega leta je še bolj spodbudil ZDA na tej poti.
POMISLEKI NEKATERIH DRŽAV Mirovno pogodbo z Japonsko je pripravil Američan John Foster Dulles. ZDA so o njeni vsebini najprej obvestile Vel. Britanijo, ki je pred njimi igrala prvo vlogo v razpletu svetovne politike na Daljnem vzhodu. Članici Britanske skupnosti Avstralija in Nova Zelandija sta imeli pomisleke proti novi oborožitvi Japonske. Ameriška diplomacija je rešila to vprašanje tako, da je pred kratkim podpisala s tema državama in Filipini poseben obrambni
V maju tekočega leta so pričeli objavljati časopisi obširne oglase, v katerih nudijo uradi Marshallove pomoči brezplačne usluge posredovanja izmenjave licenc in patentov novih iznajdb med ZDA in evropskimi državami. S tem je bila poslovna javnost ponovno opozorjena na zelo važno in pomembno gospodarsko področje.
Zamenjava patentov med interesenti raznih držav seveda ni nova, toda o-menjena nova »služba« v okviru Marshallove pomoči (Marshall Plan Licen-cing Service) predstavlja v svetovnem gospodarstvu novo organizacijsko obliko, ki postavlja reševanje te vrste gospodarskih problemov na višjo, meddržavno stopnjo. Dosedanjo individualno plasiranje iznajdb med državami brez državne ali meddržavne organizacije je nadomestila trdna organizacija, sloneča na gospodarstvu države z najvišjo sodobno tehniko in zato tudi z najvišjim številom iznajdb.
Vprašanje iznajdb, je tesno povezano z ogromnim' razmahom tehnike že ob nastanku svetovnega gospodarstva v drugi polovici 19. stoletja. Oboje je zato izzvalo že uveljavljenje konvencije pariške unije za zaščito industrijske svojine (patentov, proizvodnih in trgovskih znamk, vzorcev, modelov itd.) leta 1883. Med določili te konvencije, je gotovo tako imenovana »unij-ska prioriteta«; Kdor prvič prijavi v eni izmed držav unije iznajdbo, ima eno leto pravico, da jo prijavi v kateri koli med drugimi državami s pravico prioritete prve prijave. Ce sedaj primerjamo n. pr. ZDA ali predvojno Nemčijo, kjer je število prijavljenih iznajdb presegalo 50.000 (v Nemčiji leta 1932 celo 78.000 — na drugi strani pa zaostale države — potem je jasno, da so prav ta določila pariške konvencije omogočila ogromno gospodarsko ekspanzijo industrijsko razvitih držav.
Pri vsem tem pa nam statistike pokažejo presenetljivo dejstvo,da se prak-
isporazium, s katerim je tem zajamčila varnost pred Japonsko.
Mirovni pogodbi z Japonsko je ugovarjala Indija, ki je v svojih notah posredno izrazila strah, da bi se zahodne sile ne usidrale preveč na Daljnem vzhodu. Kakor poroča «New York Times«, bi se Indija rada zavarovala pred premočjo ZDA na Daljnem vzhodu s tem, da bi se sovjetske postojanke na tepi sektorju ne okrnile preveč. Zato je Indija zahtevala, da bi se moral južni del Sahalina s Kurdskim otočjem vred izrecno zagotoviti Sovjetski zvezi, ki je to področje zasedla po svetov-
ni vojmi; to vprašanje bi smeli pustiti odprto, kakor je bilo to storjeno v pogodbi z Japonsko. Prav tako je Indija izrazila željo, da bi se v mirovni pogodbi ne omenjalo vprašanje nadaljnjega bivanja ameriških čet naj Japonskem; ni pa se protivila rešitvi tega vprašanja s sklenitvijo posebne pogodbe med ZDA in Japonsko.
AMERIŠKA OPORIŠČA
Pogodba izrecno naglasa, da se Japonski zopet priznava suverenost (vr-hovnost). Zasedbene sile bodo zapustile Japonsko, kakor hitro bodo skupščine (parlamenti) potrdile mirovno pogodbo, vendar Japonska priznava pravico, da tuje sile lahko ostanejo na Japonskem na podlagi posebnega dogovora. V resnici je bil med ZDA in Japonsko podpisan poseben sporazum o medsebojni obrambi.
Po poročilih iz francoskega vira je Japonska dovolila Američanom uporabo 10 letališč (Mohoro na otoku Hok-kaido, Misawa v okraju Aomari v severni Japonski, Jokota, Tachikavva, Ad-sugi, Irumagatva v bližini Tokija, Ita-m; pri Osaki, Ivvakuni pri Hirochini, dalje letališče pii Nagoyu, končno Bazuke na otoku Kyoushiou v južni Japonski). Pomorska oporišča bodo imeli
Učno izkoristi komaj 20% vseh zaščitenih iznajdb, drugih 80% pa ostane v škodo razvoja napredka človeštva in prav pogosto na škodo posameznih iznajditeljev brez sleherne koristi.
Določila pariške konvencije nudijo pravno jamstvo pri mednarodni eksploataciji iznajdb, ne zadevajo pa se ekonomske strani, ki je osnova za vsako zaščito. Zavedati se je treba, da je vsaka iznajdba v prvi vrsti ekonomska kategorija, šele v drugi vrsti tehnična ali pravna. Zato je vprašanje komercialnega placementa iznajdbe v obliki licenc, prodaje recepture itd. prav temeljnega pomena.
Vse do druge svetovne vojne je bilo vprašanje izvoza patentov stvar posameznih njihovih lastnikov, zlasti velikih industrijskih trustov in koncernov. Ti so si z izvozom iznajdb v tuje države ustvarili trdne gospodarske položaje s tem, da so za licenco prejeli udeležbo v podjetjih ali pa drugače prejemali velike gmotne koristi. Na drugi strani je izvoz patentov predstavljal izredno močno, čisto aktivno postavko v plačilni bilanci njihove države. V zadevni gospodarski ekspanziji so bile daleč pred vsemi ZDA in Nemčija.
Zal so statistični podatki o mednarodnem poslovnem prometu z iznajdbami zelo skopi, ker so veljali več ali manj za, poslovno tajnost posameznih podjetij in jih zato še danes ne zbirajo niti trgovinske zbornice niti kaki drugi gospodarski organi. Tudi v poročilih bivšega Društva narodov in sedanje OZN ni najti nobenih podatkov.
Vprašanje sistematičnega komercialnega placementa iznajdb je načela Nemčija, kjer so se v začetku stoletja pojavili posebni patentni posredniki (Patentwirtschaftler), ki so leta 1925 ustanovili svojo posebno zvezo (Ver-band). Ta je v veliki meri pripomogla pri razmahu nemške tehnike in s tem gospodarstva v svetu in je pri svojem
Američani na S^segu nasproti Koreje, Yokosuki, dalje Maizuru, Ominslo in pristanišču Otaru na otoku Hokkaido pred Vladivostokom.
KATERA OZEMLJA IZGUBIJO JAPONCI
Pogodba pravi, da se Japonci morajo odpovedati južnemu delu Sahalina in Kurilskim otokom čeprav ne določa izrecno, da pripadejo *a ozemlja ZSSR, ki jih je že zasedla. Južni Sahalin so morali Rusi odstopiti Japoncem po nesrečnem zaključku rusko japonske vojne 1905. Po sporazumu v Jalti iz februarja 1945 bi se južni Sahalin in Kurdski otoki morali izročiti Sovjetski zvezi. Otočja Ryu kyu in Bonini pridejo pod zaupno upravo Združenih držav. To ozemlje si je Japonska prisvojila v drugi polovici 19. stoletja. Ameriške čete so ga zasedle po ostrem boju v drugi svetovni vojni.
V pogodbi se je Japonska odpovedala Formozi, ki jo je zasedla leta 1895 po prvi ki-taisko-japonski vojni. Leta 1945 so jo zasedle kitajske (Cang Kajšekove čete), ki so še zdaj na tem otoku. Sovjetska zveza zahteva, da se ta otok prizna komunistični Kitajski. Indija je ugovarjala tudi proti temu, da bi ZDA upravljale otočje Ryu kyu in Bonini.
VPRAŠANJE VOJNE ODŠKODNINE
Po mirovni pogodbi se je Japonska sicer v načelu obvezala, da bo plačala vojno odškodnino; vendar pravi pogodb^, da sedanje gospodarske razmere Japonski tega ne dovoljujejo. Rečeno je, da bi Japonci lahko plačali odškodnino na ta način, da bi izdelovali blago iz surovin, ki bi jjh jim pošiljale države zmagovalke. Gospodarstveniki nekaterih držav zmagovalk imajo pomisleke proti takšni rešitvi, češ da bi ta še pospešila razvoj japonske industrije, ki že danes močno konkurira drugim industrijam. V začetku se je takšni rešitvi upirala tudi Indija, medtem ko je ZSSR zahtevala, da bi Japonska plačala več na račun vojne odškodnine. Prav tako so se uprli Filipini in zahtevali od Japonske, naj plača odškodnino v denarju.
Pogodba omenja izrecno Sovjetsko zvezo kot državo, ki se je borila proti Japonski in ima pravico do podpisa, ne omenja pa niti komunistične niti nacionalistične Kitajske. Nobena izmed teh; dveh vlad ni bila povabljena k podpisu. ZDA se niso posvetovale poprej, vsaj formalno ne, niti s Cang Kajškom, ki ga one sicer priznavajo; Vel. Britanija priznava vlado Mao Ce-Tunga.
Združenje ameriških radijskih inženirjev in tehnikov je pristopilo h Kongresu industrijskih organizacij (CIO), ki je ena odi obeh največjih ameriških sindikalnih zvez. V združenju je včlanjenih 3.000 radijskih, televizijskih in Rimskih tehničnih nameščencev okoli 80 ameriških radijskih in televizijskih postaj.
V Združenih državah je 528 teoloških šol, na katerih študira 53.378 bogoslovcev. Od tega je 29.316 protestantov, 21.837 rimo-katolikov in 2.225 Židov.
delovanju ustvarila celo neke vrste uzanc za poslovanje svojih članov.
Po drugi svetovni vojni se je celotno vprašanje glede na naglejši razvoj tehnike poglobilo. Prav v Nemčiji je izšla (1950) krajša knjiga, ki izčrpno obravnava praktično reševanje vpra-nja izvoza patentov (Ernest JNeuberg: Der Lizenzvertrag und die internatio-nale Patentvvertung, VVeinheim). Njen avtor zahteva, naj vlade posvetijo temu »nematerialnemu blagu« enako pozornost kot materialnim predmetom trgovine.
Druge razvite evropske države (Francija, Švica) nimajo posebnih komercialnih posrednikov, tudi ne uradnih ali poluradnih organov, ki bi se sistematično bavili s komercialnim posredovanjem iznajdb. (Patentni odvetniki se bavijo pretežno s formalno pravno zaščito).
ZDA so z najnovejšo vejo Marshallove pomoči v organizaciji mednarodnega prometa z iznajdbami napravile nedvomno pomemben korak, ITer so prenesle organizacijo (ega prometa naravnost v mednarodno merilo. Pri tem seveda ni dvoma, da bo ta nova organizacija v veliki meri okrepila ameriške gospodarske položaje v Evropi.
Mednarodna trgovinska zbornica v Parizu, je v svojem svetu na zasedanju julija 1950 sprejela posebno resolucijo o vprašanju mednarodne izmenjave iznajdb. Po tem sklepu bi bilo treba pospešiti podeljevanje patentnih licenc med državami. Nobena država ne bi smela ovirati izmenjave licenc z ukrepi, kot sta na primer prepoved teritorialne omejitve in pobiranje diskriminacijskih pristojbin na licenčne odkupnine v fiskalne namene. Ta točka je naperjena proti ZDA, ki ne dovoljuje licenc, če so omejene le na njeno ozemlje. S tem hočejo doseči, da ZDA s svojo razvito tehniko konkurirajo lastniku iznajdbe na tujih ali celo na njegovem lastnem tržišču. Delegacija ZDA pri mednarodni
Sovjetski klok
Iz angleških virov poročajo, da države izza »železne zavese v zadnjem času ponujajo velike količine gumija, celuloze, lesovine in drugega redkega po kanalih, ki gredo skozi Italijo in Švico. Tvrdke v Milanu in Curihu so prejele iz Vzhodne Nemčije ponudbe za dobavo «bune», t. j. znanega nemškega sintetičnega gumija, ki ga proizvajajo v nekdanji tovarni »Hermann Goerihg« v Sleziji. Ponudbe nosijo klavzulo, da se blago lahko odpravi v katero koli državo. Zahtevane cene so spremenljive. Kupci izrecno poudlarjajo, da so pripravljeni v zameno sprejeti funte šterlinge celo rajši kakor dolarje.
Prav tako ponuja Cehoslovaška papirno celulozo. Z dfuge strani sta Poljska in Romunija pripravljeni dobaviti lesovino, železniške pragove In drugo gradivo po ugodnih plačilnih pogojih. Agentom v Curihu in v Milanu, ki so vključeni v posle z Vzhodno Evropo, je bilo dano razumeti, da je treba v primeru, da bi bili posli zaključeni, označiti blago kot namenjeno kritju civilnih potreb; tako naj bi javnost dobila vtis, da gre za povsem civilne in miroljubne posle. Kupčije je mogoče zaključiti z vsemi vrstami za vse vrste poljedelskih strojev — razen traktorjev — razne kemikalije, surove kože, juto Ttd.
Na zasedanju Evropske gospodarske komisije OZN so Rusi in njihovi zavezniki pokazali veliko pripravljenost za sklepanje kupčij z državami Zahodne Evrope. Poznavalci razmer so prepričani, da bodo Anglija, Danska in Francijfa zaključile nekatere večje kupčije z državami Vzhodne Evrope, da bi nabavile žito, živila iz Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske. V angleških gospodarskih kl^ogih prevladuje mnenje, da vlada v Sovjetski zvezi in sovjetskih zavezniških državah veliko pomanjkanje potrošnega blaga. To pomanjkanje se je v Sovjetski zvezi povečalo zlasti v teku zadnjega leta, od kar je sovjetska industrija prešla še bolj k proizvodnji za oboroževanje. Ko so ZDA pričele omejevati izvoz v Sovjetsko zvezo se je položaj v Sovjetski zvezi v tem pogledu še poslabšal. Sovjetska zveza in njene zaveznice vidijo danes edini izhod iz tega položaja v pospe šitvi tako imenovane civilne in miroljubne izmenjave blaga z državami šter. linskega področja.
Ameriški senator napadel italijansko politiko
Ameriški senator James P. Kem je med zadnjo razpravo o vojaški in gospodarski pomoči Evropi ostro napadel države, ki izvažajo v Sovjetsko zvezo, hkrati pa prejemajo pomoč iz Mar-shalloveeta načrta. Senator je zahteval da se vnesejo posebne določbe v zakon o ameriški pomoči, ki bi preprečile takšno trgovino. Zahodne države, ki bi kljub temu izvažale prepovedano blago v ZSSR, bi izgubile pravico na ameriško pomoč. James P. Kem je u-gotovil, da je Italija jv prvem tromesečju 1. 1951 izvozila za 1,151.000 dolarjev krogličnih ležajev v države izza železne zavese. Se danes se tja izvoz nadaljuje. Mr. Kem je označil te kupčije za »sramotne«.
trgovinski zbornici se je vzdržala glasovanja glede te točke.
Nobena mednarodna konvencija ne sme vsebovati določil, zaradi TčaterTh bi se utegnil dajalec licenc bati, da ne bo mogel izkoristiti obvez, ki jih ima proti njemu prevzemnik licence. Politika liberalizacije, ki se vedno bolj uveljavlja v mednarodnem svetu v korist izmenjave blaga, naj se prenese tudi na licenčne pogodbe.
Resolucija je bila poslana Evropski gospodarski komisiji združenih narodov v Ženevi; tako je danes že dokaj meddržavnih gospodarskih organizmov posvetilo naslovnemu vprašanju pozornost, ki jo brez dvoma zasluži.
V članku smo se omejili na goli prikaz trenutnega stanja, ne da bi hoteli zavzeti kritično stališče do nove organizacije v okviru Marshallove pomoči in do resolucije mednarodne trgovinske zbornice. Zlasti na to resolucijo bi bila prav zanimiva reakcija ne samo malih in zaostalih, temveč velikih in razvitih industrijskih držav. S sprejetjem načel te resolucije bi morala odpasti sleherna politika protekcionizma domačega tehničnega razvoja in bi bila zato reakcija najbrž zelo ostra.
Navedene mednarodne gospodarske ustanove se bavijo predvsem z gospodarsko komercialno stranjo, pri čemer ostaja pravna plat v glavnih potezah neizpremenjena. Vsi organizacijski in politični ukrepi v zvezi z obravnavanim vprašanjem so zato seveda izrazite oblike sodobne stopnje svetovnega kapitalizma, ki pa vnašajo v svetovno gospodarstvo napredne tendence, v kolikor sproščajo ovire mednarodne izmenjave in v kolikor s tem pomenijo objektivni napredek v razvoju proizvajalnih sil.
Naj še omenimo, da je Sovjetska zveza zelo grešila v svojo škodo in v škodo svetovnega gospodarstva, ker se je zaprla ne samo v politično, temveč tudi gospodarsko osamljenje pred drugim^ naprednim svetom. SZ ni članica niti pariške konvencije (kar sb njene zavezniške države CSR, Poljska, Madžarska, še vedno) niti drugih organizmov.	Dr. S. P.
ponuja blago
Italija želi večjo izmenjavo z vzhodnimi državami
Milanski gospodarski list «24 Ore»
(7. IX.) poroča iz Rima, da bo med razgovori angleškega finančnega ministra GaitiSkella v Washinigtonu prišlo na dnevni red tudi vprašanje trgovinske izmenjave med vzhodnimi in zahodnimi državami. V rimskih gospodarskih krogih so zadovoljni, da se bo obravnavalo tudi to vprašanje. Ako se načne to vprašanje, pomeni, da v Angliji še ne računajo na skorajšnji spopad. To vprašanje zadeva neposredno tudi italijanske gospodarske koristi. Vprašanje izmenjave blaga z vzhodnimi državami zanima vse tiste države, ki so običajno izvažale industrijske izdelke in stroje na Vzhod. Ako ni trenutno mogoče misliti na popolnoma prosto izmenjavo med Vzhodom in Zapadom, in to iz varnostnih razlogov, hi bilo želeti, da bi mednarodno pomirjenje omogočilo večjo trgovinsko izmenjavo med Vzhodom in Zapadom.
List poudarja, da ovir, ki nastajajo pri trgovinski izmenjavi med Vzhodom in Zapadom, ne povzroča Italija, temveč vzhodne države same. Trgovci dobro vedo, kako težko je najti kritje za blago, ki bi ga radi izvozili v vzhodne države. Gospodarski in politični pritisk Sovjetske zveze na satelitske države je močan in odločilen. Italijanski izvoz v vzhodne države je bil leta 1950 pičel, toda v prvem polletju 1951 se je še zmanjšal in sicer na okoli 100 milijonov dolarjev.
Na nedavnem medministrskem sestanku v Rimu je minister za zunanjo trgovino La Malfa poročal, da italijanska zunanja trgovina v zadnjem čijsu peša. Primanjkljaj nasproti dolarskeijnu področju narašča. Z druge strani Italija ne more tako hitro realizirati prebitka (terjatev) pri Evropski plačilni zvezi. Prav tako težko vnovči prebitke, ki jih ima v zunanji trgovini z Anglijo in Argentino.
Konec leta bo začelo obratovati v Združenih državah prvo omrežje za televizijski prenos gledaliških in kinematografskih predstav. Omrežje bo vež.-jdo več kot 100 gledališč v 50 različnih mestih in bo zajelo 200.000 gledalcev. Program bodo prenašali po telefonskih progah.
Tuja mnenja o Trstu
De Gasperijevo potovanje v Washington
Rimski- časopis za zunanje zadeve »Esteri«, pri katerem sodeluje tudi bivši zunanji minister Carlo Sforza piše, da, so na dnevnem redu Pe Gaspe-rijevega potovanja: Trst, mirovna pogodba, obramba, gospodarski razvoj in izseljevanje- Vsa ta vprašanja je treba obravnavati v celoti, in sicer z vidika, ki priznava potrebo, imeti v srcu Evrope in Sredozemskega morja »demokratično in .neodvisno« Italijo, ki ima toliko sile, da se lahko brani. Dalje piše Ust samozavestno: »Vprašanje Italije je ospredje' in glavno vprašanje orgatnizacije Evrope in demokratičnega sveta«. Časopis pogreva sta,ri ameriški predlog na mirovni konferenci, po katerem naj bi jugoslovanrko-italijanska meja tekla po popravljeni Wilsonovi črti, tako dai bi Raša pripadla k Italiji. ZDA so umaknile ta predlog in pristale na ustanovitev Svobodnega ozemlja, upajoč na dokončni sporazum z ZSSR- Ker do tega sporazuma ni prišlo, naj dajo Trst in vse STO Italiji.
Diktat in Trst
Rimski gospodarski list »II Globo«, (4. IX.) poroča pod tem naislovom iz Londona, du bodo V. Washingtonu zunanji ministri, Francije, V. Britanije in ZDA poskušali) prepričati De Gasparija, da' bi bilo najbolje, da bi se glede Trsta! sporazumel z Beogradom.
Realističen načrt
Rimski gospodarski list »Mondo E-conomico« (l.IX.) očita De Gasperi-jevi zunanji politiki pomanjkanje gibčnosti- Tržaško vprašanje je treba ločiti od vprašanja revizije mirovne pogodbe. Italijanskim koristim je škodljivo, da je zašla De Gasperijevai politika popolnoma pod vpliv italijanskega nacionalizma1. Italija lahko doživi razočaranje. De Gasperi bi moral upoštevati pomen — politični, vojaški, ideološki in psihološki — ki ga Evropa — skoraj bolj kakor Amerika — hrupno pripisuje Jugoslaviji.
Italija noče biti v ozadju
»Deutsche Zeitung« (Stuttgart, 5. IX.) piše, da izprememba v. italijanskem zunanjem ministrstvu (odhod Sforze in prihod De Gasperija) ne pomeni izpremtmbe italijanske zunanje politike. De Galsperi, ki ima za seboj veliko stranko, bo z večjo avtoriteto predstavljal Italijo, kakor jo je došlej Sforza. Toda z druge strani je treba pri proučevanju tržaškega vprašanja upoštevati, da ima maršal Tito za seboj prav tako močno zaslombo med svojim ljudstvom. Sedanje medvladje v Trstu, je za Rim. toliko časa znosno, dokler ostane italijanski značaj mesta, ki predstavlja osnovo za italijanske zahteve, neizpremenjen. Toda Italijani so po svojem prepričanju v zadnjih mesecih opazili nevarnost, da se razmere v. Trstu razvijajo prod' tako, da bi italijanstvo Trsta trpelo. Zato bo De Gasperi odločno zahteval revizijo mirovne pogodbe in priključitev Trsta.
MEDNARODNA TRGOVINA
Razvoj jugoslovanske zunanje trgovine
Jugoslovansko ministrstvo za zunanjo trgovino je objavilo ((Statistiko zunanje trgovine FLRJ« za leto 1950, Jugoslavija je s tem prvič po 10 letih objavila podrobne podatke o svoji zunanji trgovini. Jugoslovanska javnost in vsi ki se v inozemstvu bavijo z gospodarskimi vprašanji in še posebej z zunanjo trgovino, so ta korak pozdravili.
Statistika obravnava tudi razvoj zunanje trgovine v razdobju 1945-1950. Podatki o uvozu in izvozu ne upoštevajo prometa z inozemstvom zaradi predelave, dodelave ali popravila in povratnega prometa; upoštevan ni niti uvoz reparaeijskega in restitucijskega blaga ter uvoz blaga na račun pomoči iz inozemstva.
Jugoslovanska zunanja trgovina se je v razdobju 1945-1950 razvijala tako-le '(v mfiitijonih d.o'arjev):
1945	1,079	460	619
1946	1,744	2,789	+1,045
1947	8,272	8,642	+ 370
1948	15,783	15,113	— 670
1949	14,577	9,614	—4,963
1950	11,791	7,930	—3,861
Presežek izvptza, v lietu 1946 in 1947
je treba v glavnem pripisati okolnosti, da je Jugoslavija v teh letih izvozila v Sovjetsko zvezo in njene zavezniške države za okoli 780 milijonov dinarjev več blaga, kakor ga je iz teh držav lahko uvozila. V pasivnosti, ki jo izkazuje statistika za leti 1948 in 1949, se zrcalijo težave, ki so nastopile ko je Jugoslavija morala zaradi informbiro jevske blokade v kratkem času preusmeriti svojo zunanjo trgovino. Lanski uvozni presežek je v glavnem posledica suše in izredno slabe letine.
Vse vrednosti v tuji valuti so obračunane v dinarje po uradnem tečaju Narodne banke (na osnovi 1 dolar je 50 din). Jugoslavija ni lansko leto izvažala zlata v rednem prometu z inozemstvom, prav tako ga ni uvažala, pač pa je prejela od izvoženega surovega bakra zaradi rafiniranja 362 kg zlata, ki je bilo uvoženo.
Kako je bila jugoslovanska trgovina poprej navezana na države »železne zavese«, se vidi iz okolnosti, da je n. pr. leta 1946 šlo v države sovjetskega bloka kar 75,2% vsega jugoslovanskega iz-vbza, leta 1947 51,7% in leta 1948 51,3 'odlsit. Delež dhržav1 Sovjetskega biVka je znašal v jugoslovanskem uvozu 69,7 odst. leta 1946, 56% leta 1947 in 45,9% leta 1948. Leta 1950 je trgovina z in-formbirojevskimi državami zaradi popolne blokade povsem prenehala. V razdobju 1946-1948 sta bili na čelu jugoslovanske izvozne in uvozne statistike ZSSR in CSR.
Ko je bila pod pritiskom sovjetske blokade jugoslovanska zunanja trgovi-,na preusmerjena na Zahod, so lansko leto v jugoslovanskem izvozu stopile na prvo mesto Združene ameriške države. Uvozila je Jugoslavija leta 1950 iz ZDA 21,7% vsega uvoženega blaga, leta 1949 pa 8,6%. Izvozila je v ZDA 13,5% vsega izvoza v letu 1950 in 8% v letu 1949. Po vrednosti se je jugoslovanski izvoz v ZDA povečal na 1072 milijonov din (leto poprej 769 mil. ). hkrati pa se. je uvoz iz ŽDA povzpel na 2.555 milijonov din (leta 1949 2.147 mil.). Pri tem ni upoštevan uvoz na račun pomoči. Bilanca jugoslovanske trgovine z ZDA je bila lansko leto pasivna za 1.483 milijonov deviznih dinarjev.
Tudi trgovina z Vel. Britanijo je bila pasivna. Ta država je v jugoslovanskem izvozu zavzela prvo mesto, pri jugoslovanskem uvozu pa drugo mesto. V Vel, Britanijo je šlo lansko leto 18,7 odst. vsega jugoslovanskega izvoza (leta 1949 19,4%), medtem ko je delež Vel. Britanije v jugoslovanskem uvozu narastel na 16,9% (leta 1949 12,9%). Iz Anglije je Jugoslavija uvozila leta 1950 za 1.989 milijonov dinarjev, izvozila pa v to državo za 1.479 mil. din.
Na tretje mesto v jugoslovanskem uvozu in izvozu se je leta 1950 povzpela Zahodna Nemčija. Uvoz iz Nemč!je je znašal leta 1950 1.946 milijonov din. (leta 1949 791 mil. din); izvoz Jugosla-
vije v Zah. Nemčijo pa 980 (538 mil, din). Jugoslovanska bilanca z Zahudn > Nemčijo je bila po vsem tem pasivna za 968 mil. din. Delež Zah. Nemčije v jugoslovanskem izvozu je dosegel 1. 1950 16,5% (leta 1949 5,4%), v jugoslovanskem izvozu pa 12,4% (5,6%). Jugoslovanska trgovina z Britanijo je leta 1950 nekoliko popustila.
Delež Italije pri jugoslovanskem uvozu je lansko leto dosegel 10,4%, pri izvozu pa 11,4%; Italija je pri jugoslovanskem izvozu na četrtem mestu, črednost iz Italije je leta 1950 dosegle 1.224 mil. din (leta 1949 1.704), vrednost jugoslovanskega izvoza v Italijo
pa 921 (985 mil. din). Jugoslovanska trgovinska bilanca z Italijo je bila pasivna za 300 milijonov dinarjev.
Avstrija zavzema peto mesto v jugoslovanski zunanji trgovini. Jugoslavija je uvozila iz Avstrije leta 1950 za 904 mil. din blaga (leta 1949 za 1.288). izvozila pa je za 855 mil. (1949 za 1.060). Delež Avstrije je lansko leto znašal v jugoslovanskem uvozu 7„7%, pri izvozu pa 10,8%. Šesto mesto v jugoslovan-. ski zunanji trgovini zavzema Argentina, od koder je Jugoslavija uvozila za 690 mil. din blaga, medtem ko je v Argentino izvozila za 406 mil. din. Na sedmem mestu je Egipt, na osmem Holandija, na devetem Švica in na desetem Francija.
Odmev podražitve avstrijskega lesa
Avstrijski Svet za gospodarstvo z lesom (Holzvvirtschaltsrat) je izdal novi cenik minimalnih cen avstrijskega lesa za izvoz. Ves avstrijski trg se je takoj prilagodil-novim, višjim cenam. Cene žagani jelovini so poskočile od 20.500 na 22.000 lir za kub. m fco postaja Trbiž neocarinjeno blago, jelovim tramovom pa od 10.500 na 11.000 lir. Te podražitve so povzročile v zasebni trgovini takojšnjo reakcijo, tako da »tombanie« ponujajo že po 25.000 lir in tramove po 12 000. Pričakujejo, da se bo v kratkem cena za »tomban-te« še dvignila, in sicer na 26.000 lir kub. m.
Za izvoz v prostih valutah po tržaških posredovalcih so postavljene nove minimalne cene; za jelove deske »tcmbante« (levantske mere) 43,40 dolarja za kub. m, kar bi znašalo, ako vračunamo tržne stroške in davčna bremena 44,45 dolarja za kub. m lob Trst.
Nenadno povišanje cen je spravilo tržaške trgovce, ki nabavljajo les za Bližnji vzhod v veliko zadrego. Le-vantski trgovci poizvedujejo zdaj o položaju trga po tržaških ali avstrijskih agentih.
Dejstvo, da se v Avstriji krčijo zaloge lesa povzroča veliko zaskrbljenost; tako ranega naročila iz inozemstva ostajajo brez odgovora. To seveda še stopnjuje naraščanje cen, tako da se je cena hlodov, ki so jih prodajali po 320 šilingov kub. m, nenadno dvignila na 350 in celo 370 šil.
Ozračje podražitve je prodrllo v vse zainteresirane kroge, ki domnevajo, da pojdejo cene_še navzgor.
Nižje cene, ki so jih uporabili v pogajanjih med Vel. Britanijo in ZSSR (15-16 luntov za standard lob), niso bile niti upoštevane. Avstrijci1 so prepričani, da bodo lahko v kratkem zahtevali 44,50 dolarja za blago tob Trst.
Svobodne lesne cene
v Nemčiji?
Predstavniki Sveta za gozdno gospodarstvo so pristojnemu nemškemu mi nistrstvu dali predlog, naj do prvega oktobra, ko se začenja novo gozdarsko leto, uvede zopet proste cene na lesnem trgu v Zahodni Nemčiji. Po uvedbi prostih cen bi se cene na notranjem nemškem trgu si er dvignile, ker so danes nižje kakor na zunanjih trgih; toda nemško gospodarstvo bi kljub temu imelo koristi od zahtevanega ukrepa. Izvoz nemškega lesa bi nekoliko nazadoval, toda narastel bi uvoz tujega lesa, kar bi bilo nemškemu gospodarstvu samo v korist. Sečnja gozdov danes še vedno ni v skladu s prirastkom; saj obsega še po vseh vladnih ukrepih 140% prirastka. Sele v letu 1953 se bo vskladila s prirastkom in ga ne bo več prekašala. Predstavniki nemškega gozdarstva so mnenja, da bi bil prav današnji trenutek ugoden za osvoboditev nemške trgovine vseh ovir, to se pravi za uvedbo svobodnih cen na .notranjem trgu; današnje cene na svetovnem trgu namreč kažejo težnjo za nazadovanjem.
Omejevanje sečnje bo zadelo nemške žage, ki so se v povojnem času silno
razmnožile. Danes, ko sečnja še vedno prekaša naravni prirastek, lahko zaposli samo okoli 40% nemških žag.
Uradna cena nemškega lesa neizpremenjena
Nemški krogi, ki se bavijo z lesnim gospodarstvom, so že davno izrazili željo, naj bi vlada Zahodne Nemčije odpravila vse omejitve glede trgovine z lesom; med te sodijo predvsem uradne cene. Dejansko uradne cene ,ne ustrezajo več cenam, po katerih se razvija trgovina. Trgovci plačujejo mnogo višje cene. Po višjih cenah se prodaja celo les z državnih posestev. Upravniki na tihem prodajajo les draže, da bi si zagotovili večji dobiček.
Nemška vlada je zdaj objavila svoj sklep, da ne bo menjala svoje dosedanje politike v lesnem gospodarstvu. Nadzirala bo cene še nadalje in ohranila dosedanje uradne cene.
Plačilne olajšave
med V. Britanijo in Nemčijo
0	olajšanju mednarodne trgovinske izmenjave, ki so jo prinesle ugodnejše plačilne možnosti med Vel. Britanijo in Zah. Nemčijo, poročajo iz Londona naslednje podrobnosti:
Po sklepu Angleške narodne banke (Bank of England) je bila Zah. Nemčija premeščena iz skupine tako imenovanih »Bilateral countriesn v skupino ((Transfa^able Count Countriesn. An-glijla je i. 1947 uvedla sistem «Transfe-rable Account«. Države, ki sodijo v to skupino — kakor zdaj Nemčija — uživajo to prednost, da vse svoje terjatve, v funtih, ki nastajajo v trgovinski izmenjavi z Vel. Britanijo, lahko prenesejo na katero koli drugo državo skupine «Transferable Account« brez odo-brenja Bank of England. Tako bo zdaj Nemčija svoje terjatve v funtih lahko pfienesla na naslednje države: Anglo-egipčanski Sudan, Avstrijo, Čile, Ceho-slovaško, Dansko in Grenlandijo, Egipt, Abesinijo, Finsko, Grčijo, Iran, Italijo, italijansko Somalijo. ozemUa holan-skev^i denarnega področja, Norveško, Poljsko, -rajp- področja španske valute, Švedsko, Siam, Svobodno Tržaško ozemlje in ZSSR.
Države iz skupine ((Bilateral coun-triesu lahko prenesejo šterlinske kredite brez pristanka Angleške narodne banke samo na cVžave angleškega šter-linskega področja, in sicer rta države Britanske skupnosti (razen Kanade), na dežele pod angleškim pokroviteljstvom ali mandatom, Burmo, Irsko, Islandijo, Irak in Jordazi.
Angleška narodna banka je poleg tega dovoljevala prenos kreditov na tiste države, ki so imele močan primanjkljaj nasproti Angliji.
Ugodnosti ki jih je Anglija dovolila Zah. Nemčiji bodo olajšale sklepanje kupčij in plačevanje čez London. To bo prineslo koristi tudi .angleškemu gospo, darfctvu.
Cene volni nazadujejo tudi v ZDA. Povpraševanje je pičlo. Vojska si je že napolnila zaloge.
1	milijon avtomobilov bodo izdelali v ZDA v zadnjim tromesečju tega leta.
VELEMESTO SE POGREZA
Mexico, glavno mesto Mehike, ki šteje 2,5 milijona prebivalcev, ima svoje temelje v močvirnem jezeru. Gotovo niso ti ljudje povprečno nič hujši Vodopivci, kot so prebivalci drugih velemest toplih krajev. In vendar si meščani Mexica kličejo nesrečo,, kadar pijejo vodo!
V Mehiki je na splošna malo padavin in malo pitne vode. Ker je staro naselje Aztekov hitro narastlo, je bila mestna uprava prisiljena črpati vodo za prebivalstvo iz blatnega jezera, na katerem je mesto zgrajeno. Ze leta 1936 je svaril mehiški, inženir Cuevas pred posledicami črpanja večjih količin vode izpod mesta. Predvideval je, da se bo zaradi tega znižala gladina jezera, kar bo povzročilo prelom kanalizacije in preprečilo odtok greznične vode iz mesta. Toda mestni očetje strokovnjaku tedaj niso hoteli verjeti.
Sedaj pa so upravitelji velemesta silno zaskrbljeni, ker so se znatni deli mestne kanalizacije pogreznili in je nujno potrebno položiti globlje ves mestni cevni sistem za odvajanje vode. Nesrečo pa je mogoče zadržati samo s prenehanjem nadaljnjega črpanja vode iz blatnega jezera in nabaviti pitno vodo iz drugih virov. Danes je ta rešitev še daleč kajti veliki izvirki pitne vode so zelo oddaljeni od mesta in stroški za izvedbo takega načrta so visoki.
Po sončnih in vročih ulicah ob vznožju 5.452 -m visoke gore Popokatepetl teče življenje mesta svojo pot naprej in ljudske množice se po njih podijo za vsakdanjimi svojimi posli skoro brezbrižno. Mar zakoni sredotežne sile ne veljajo več za stavbe tega velemesta? Nekdaj vodoravne črte strešnih slemen in pročelnih robov so postale valovite pri stavbah nekaterih starejših ulic. Prav tako so valoviti nekdanji vodoravni robovi oken in balkonov. Zvoniki lurdske. cerkve štrlijo v nebo po strani; na vrhu so. se nagnili za cel meter. Palača lepih umetnosti se je od leta 1910 pogreznila za več kot 4 m. Druge stavbe so se kar dvignile iznad tal.
Temelji spomenika neodvisnosti že molijo nad meter iznad cestnega tlaka. Tla Mexika so se začela v zadnjem času pregibati. Tanka zemeljska plast iznad 100 m globokega blatnega jezera ne more več nositi ogromnega in stalno pritiskajočega bremena velemesta.
Črpanje vode iz jezera je povzročilo naglo nižanje njegove gladine. Vendar ni to edini vzrok grozeče katastrofe. Azteki so že vedeli, da je dolina obdana od vulkanskega gorovja in da obstaja pod dolinskim tlom blatno jezero. Imenovali so ga «JaboncilIo» (t. j. milu podoben) in za zgraditev svojega kamnitega templja so zabijali v globino močne lesene temelje. Spanci so leta 1521 osvojili glavno mesto Aztekov in so prevzeli tudi njihov način gradnje. Ta način se je ohranil skozi stoletja, ne da bi se bila zgodila kaka posebna nesreča.
Mehikansko glavno mesto se je medtem vedno bolj širilo. Ogromna teža obširnega naselja pritiska stalno na negotove temelje. Pri vrtanju teh so dognali, da sestoji jezero iz mešanice 93% vode in 7% pepela, v kateri ležijo le posamič in v različni globini plasti ilovice in peščenega proda. Zaradi tega se je zdelo nemogoče graditi na taki podlagi velike kamnite zgradbe. Inženir Cuevas je rešil tudi to vprašanje.
Mexico okoli leta 1900 in danes. V zadnjih 40 letih so se tla pod mestom na nekaterih mestih znižala za 4 m. Pod mestom je blatno jezero, ki ima globi-
Nebotičnike gradi namreč kot nekake plavajoče otoke. Takšna čudežna zgradba je nebotičnik za državno loterijo. Tri ogromne železobetonske tanke ali rezervoarje so pogreznili v močvirje in na njih zgradili nebotičnik, ki ga lahko naravnavajo v vodoravni in navpični smeri. Kadar se zgradba nekoliko nagne na eno stran, tedaj napolnijo tank na nasprotni strani z vodo. Teža vode tlači to stran v globino in nebotičnik se vzravna. Kadar se zgradba zaradi velike prisotnosti ljudi v njen n. pr. ob kongresu, začenja pogrezati za nekaj cm, tedaj izčrpajo iz tankov primerno količino vode in palača se zopet dvigne. Naprava tankov ima na obeh straneh po 5.000 kub. m prostornine (.50.000 hi). Po teh načelih so doslej zgradili že več nebotičnikov, ki jim ne preti več nevarnost, da bi se pogreznili. Ostala poslopja pa so stalno ogrožena. Nikakor ni mogoče predvidevati, kakšen konec bo še imel ta razvoj.
Pri večkratnem merjenju, opirajoč se na okoliške hribe, je bilo dognano, da se je Mexico znižalo v zadnjih 40 letih za cele 3-4 m. Novejša preiskovanja so ugotovila, da se v poslednji dobi velemesto niža z neverjetno večjo naglico kot prej. Na nekaterih mestih doseže to nižanje letno tudi 30 m.
no 100 m. V njem je 93% vode in 7% pepela. Zemeljska plast med blatnim jezerom in mestom je zelo tenka.
Italijanski trgovinski odnosi
LIRA NEKOLIKO ŠIBKEJŠA
V zadnjem času je Ura nasproti zlatu in čvrstim valutam nekoliko nazadovala. V petek 7. septembra si je lira nekoliko opomogla in vse je kazalo, da se bo njen položaj še učvrstil. Toda razvoj med 7. in 12. septembrom ni tega1 potrdil. Cena zlata za gram je bila 7. septembra še 875 Mr, dne 12.IX. pa že 885. Položaj lire nasproti-čvrstejšim valutam je bil 12.IX. -nekolik« boljši, čeprav je bila še vedno šibkejša kakor n.pr. na koncu avgusta. Dolar je 31. avgusta stal na svobodnem trgu 647,550 Ure, švic. frank 149, angleški zlatnik 8.225, švicarski marengo 6.500. Dne 12. septembra je bil tečaj lire nasproti dolarju 660 (Rim) in 655 (Milan), švic. franku 153,50 (Rim) in 152,50 (Milan), angleškemu zlatniku 8.600 (Rim) in 8.500 (Milan), švic. ma-rengu 6.650 (Rim) in 6.600 (Milan). DOLAR IN ZLATO
Pred začetkom posvetovanj o Mednarodnem denarnem skladu in Mednarodni banki za obnovo je ameriški finančni minister Snyder izjavil, da bo sedanja cena zlata izražena v dolarjih (35 dolarjev za unčo) ostala neizpremenjena. Ob tej priložnosti je Mr. Sny-der tudi izjavil, da ni angleški finančni minister Gaitekell zahteval, da bi ZDA dovolile moratorij (odlog) glede plačevanja obresti za posojilo, k: so jih nakazale Angliji med vojno. RUBELJ IN ZLATO
Sovjetska zveza je_ v začetku 1. 1950 izvršila denarno reformo in dala rublju zlato podlago namesto dolarske. Po preobrazbi je rubelj vreden 0,222168 grama čistega zlata. Tedaj se je o tem vprašanju razvila živahna polemika med gospodarstveniki in finančniki svetovnega slovesa. Nemški profesor Adolf Weber se bavi v reviji »Finanzarchiv« (12-4-1951) s tem vprašanjem. V tej zvezi omenja vprašanje sovjetske proizvodnje zlata. Višek proizvodnje je Sovjetska zveza dosegla 1. 19:(5 s 181.000 kg. Nato je proizvodnja pričela padati leta 1936 - 160.889, 1937 - 154.5.36, 1938 152.600, 1939 - 140.000, 1940 - 120.000. Poslej ni več Sovjetska zveza objavljala zadevnih podatkov. Nemški gospodarstveniki menijo, da so vesti o naglem naraščanju proizvodnje zlata v Sovjetski zvezi pretirane. Značilna je že okolnost, da Sovjetska zveza sploh ne objavlja več podatkov o tej proizvodnji.
LIBIJA BO IMELA SVOJ DENAR
Libijski finančni minister Mansur Ben Gada ra je izjavil, da bo vlada u-vedla skupen denar za Tripolitanijo, Cirenajko in Fezan še v tem letu. Denar bo krit z angleškimi funti (75%) in z drugimi tujimi valutami, kakor francoskim frankom, egipčanskim funtom in italijansko liro (25%).
Romanje
v VVashington
V Wasbingtonu se je začelo letno posvetovanje Mednarodnega denarnega sklada in Mednarodne banke za obnovo. To priložnost ista izkoristila angleški minister za finance Gaitskell in italijanski finančni minister Pella za važne gospodarske in finančne razgovore z ameriškim finančnim ministrors. Snyderjem.
Italijanski minister je odpotoval v Washington precej časa poprej, nego je bilo potrebno za skupščino Mednarodnega denarnega sklada. Njegova naloga je bila, da do neke mere pripravi pot italijanskemu ministrskemu pred-cedniku De Gasperiju. Ne samo to, Pella se je sestal z razinimi predstavniki ameriške) vlade kakor z g. Posterjem, ki imajo besedo pri upravi za gospodarsko obnovo (ECA). Italija se vznemirja, ker je bila dolarska pomoč iz tega sklada skrčena. Poleg tega se je sestal s pomočnikom ministra za trgovino Thorpom z namenom, da bi a-meriška vlada preklicala ukrep o o-mejitvi uvoza italijanskega sira. Ne pričakujejo, da bi ti razgovori dali dokončne rezultate. Gre predvsem za poizvadovanja o stališču ameriške vlade. Italija se tudi zanima, kaj je z naročili, ki naj bi bila dana italijanski industriji za oboroževanje. Zadeva je bila postavljena tako-le: Cim večja bodo naročila za oboroževanje, tem manjši bodo prispevki ZDA iz sklada ECA (ERP).
PLAVAJOČI NEBOTIČNIK Palača NrUodne galerije s kongresno dvorano v Mexicu ima za temelje velikanske železo-betonske rezervoarje, ki jo držijo v ravnotežju. — Po tem vzorcu zgrajene palače niso ogrožene po nižanju dolinske površine.
Predvideni novi predpisi za uvoz —
Italijanska vlada je predložila senatu osnutek zakona, ki zadeva valutama vprašanja pri uvozu v Italijo.
Po tem osnutku bo smelo ministrstvo za zunanjo trgovino zahtevati, naj se blago, ki se namerava uvoziti, plača vnaprej ali pa, da položi uvoznik varščino v korist Ul-a. Višino varščine bo določilo ministrstvo, namesto nje pa bo smel uvoznik dati bančno poroštvo.
Varščina se bo morala položiti pri banki, ki je prejela nalog za vnaprejšnje plačilo v inozemstvo, ali pa, ko se izročijo uvozne listine.
Varščina se vrne in bančno poroštvo osvobodi, ko predloži banka reden dokaz, da se je uvoz opravil po veljavnih predpisih. Ce pa se je blago uvozilo le deloma, ,se varščina devinkulira in poroštvo osvobodi samo v razmerju z vrednostjo uvoženega blaga. Ako pa se dokaz o izvršenem uvozu ne doprinese, se varščina, v celoti ali deloma, kakršen bo pač primer, zaseže v korist držav; analogno bo veljalo za bančno poroštvo, ki ga je uvoznik dal namesto varščine. Samo če do uvoza ne pride iz vzroka, ki ga ni moči pripisati uvozniku v krivdo, do zasege ne pride.
Kljub določbam tega zakonskega o-snutka pa bodo ostali še naprej v veljavi dosedanji valutni predpisi kr. zak. odloka z dne 5. XII. 1938, št. 1928, z vsemi poznejšimi spremembami.
Jugoslavija — Po obvestilu italijanskega ministrstva za znunanjo trgovino z dne 7. avgusta je bil dovoljen kontingent 1000 konj skopljencev za uvoz iz Jugoslavije. Prošnje za uvoz bo vzelo ministrstvo, kjer jih je vložiti, vpo-štev po 30. avgustu.
Avstrija] — Italijansko-avstrijska mešana komisija je 18. julija sklenila nov sporazum, ki ureja trgovinske odnose med obema državama do 30. junija 1952. Vendar ga bosta stranki lahko odpovedali na en mesec po 15. oktobru.
Tudi tukaj je, kakor običajno v odnosu z državami, ki so članice OEEC,
O razvoju cen v Sloveniji in Jugoslaviji sploh poroča »Ljubljanski dnevnik«: Cene povsod padajo. Letos so se glede večine kmetijskih pridelkov v nadrobni prodaji izravnale s cenami iz leta 1949, pri nekaterih pridelkih pa so padle še niže. Ce primerjamo cene zelenjave v drugi polovici letošnjega avgusta s cenami v istem času lanskega in predlanskega leta, vidimo, da so cene zelenjave letos precej nižje. V primeri z lanskim letom so se za nekajkrat znižale, kar velja posebno pri zasebnih pridelovalcih. Cena zelja se je n. pr. gibala v letu 1949 pri privatnikih okrog 9,5 dinarja za kg, leta 1950 se je povzpela celo na 50 din, letos pa znaša 4-6 din. V Novem Sadu je stal kg zelja 1949 6 din, lani 30 din, letos 3 din; v .Zagrebu leta 1949 11 din, lani 40 din, letos 8 din. Paradižn+i so leta 1949 stali v Beogradu 5, lari 60 din, letos 5-10 din kg; v Novem Sadu 15, 6 in konec avgusta 1951 2 din kg; v Zagrebu leta 1949 50 in danes 15 din. Cena paprike je v primeri s predlanskim letom padla v Beogradu za 20 din, v Novem Sadu za 15, v Zagrebu pa za nad 35 dinarjev. Cena krompirja je bila na prostem trgu v drugi polovic: avgusta v večini mest enaka kakor leta 1949. V nekaterih krajih se je cena dvignila zaradi slabega dotoka. Cene sadja so v glavnem enake kakor predlanskim; ie cena sliv je precej nižja zaradi obilne letine. Indeks cen, ako postavimo za leto 1949. na 100, je za letošnje leto v Beogradu naslednji: zelje v socialističnem sektorju 100, v privatnem 58; paradižniki 56, oz. 32; paprika 70, oz. 34; krompir 144 oz. 106; slive 91, oz. 40; jabolka 166, oz. 80.
»Ljudska pravica« navaja: Cena sladkorja je padla v zadnjih dneh avgusta od 600 na 420. din. Tržiščna cena pšenice se je gibala v žitorodnih predelih v mesecu avgustu med 22 in 25 din za kg; v septembru pričakujejo nihanje med 18-20 din. Ce upoštevamo, da prejme pridelovalec za kg pšenice od države 7 din in 7 bonov, znaša razmerje med tržiščno in državno odkupno ceno, izkazano v povprečju, 24:17,5. Pričakujejo znižanje cen krompirja in sicer na okoli 6-9 din za kg (odkupna cena); tako da bi se prodajna cena mogla gibati v mejah 8-10 din. Cena vina je bila znižana od 150 na 120 din za liter. V prihodnjih mesecih bo padlo povprečje prodajne cene vinu na okoli 80 din, a odkupno od 25-40 din.
predvidena prvenstvena veljava ustreznih predpisov o liberalizaciji uvoza. Za drugo blago so določeni štirje kontingenti (seznami A, B, C in. D), ki zamenjujejo prejšnje. Sistem Idiringa na podlagi dogovora i. dne 22. VI. 1950 in plačilni predpisi ostanejo nespremenjeni.
Izvršilne predpise k temu sporazumu je izdalo italijansko ministrstvo za zunanjo trgovino z okrožnico z dne 25. VIL 1951, št. 216116.
Za likvidacijo starih recipročnih poslov se ustanovi pri UIC-u račun pod imenom »Conto liguidazione affari re-ciprocita« na ime Zentralstelle fiir Aus. un Einfuhr (ZAE), preko katerega se bodo urejevali še viseči recipročni posli.
Prošnje za uvoz in izvoz bo ministrstvo reševalo v vrstnem redu, kakor bodo prihajale, od 20. avgusta dalje; kontingenti se bodo razdeljevali praviloma po trimesečjih.
ITALIJA SE NE MORE BOLJ OBOROŽITI
The Sunday Times (London 2. IX.) napoveduje revizijo italijanske mirovne pogodbe iz razloga, ker je japonska pogodba milejša. Zavezniki bodo na predlog Francije omilili vojaške določbe v italijanski'pogodbi samo da ugodijo Italiji. Vojaškega pomena ne bo imelo, ker italijanske finance ne zdržijo težje obremenitve zaradi oboroževanja.
PRED POVIŠANJEM ŽELEZNIŠKIH PREVOZNIN. Računajo, da bodo železniške prevoznine za osebni in tovorni promet povišane 1. oktobra 1951.
BLOKIRANJE NAJEMNIN PODALJŠANO ZA ENO. LETO. Najemninska zapora bi se morala v Italiji po sedanjem zakonu odpraviti 31. decembra. Italijanski minister za pravosodje pripravlja nov zadevni zakon. Po vesteh iz Rima bo zapora najemnin podaljšana zopet za eno leto. Dovoljeno bo 1® z zakonom določeno povišanje najemnin.
materiala v I rstu
Gradbeni material v trgovini na debelo se v Trstu prodaja po naslednjih cenah: tramovi 15.000 lir kub.m, deske smrekove 28.000; cement 1.150 lir stot; opeka 12,5 lire komad; korci 17,5 komad; streške plošče 20 x 40 24 Ur komad; soški pesek 1.200 lir kub.m; soški grušč 1.200 lir kub.m; železje za armirani cement 105-110 lir; živo apno 850 lir stot; gašeno apno 7.000 kub.m-
V prodaji na drobno: tramovi 15.500 lir kub.m.; deske 29-32.000 kub.m; cement 1.250 lir stot; opeka 13 lir komad; korci 18 komad; strešne plošče 20 x 40 24,5-25 komad; soški pesek 1.500 kub.m; soški grušč 1.500 kub.m; železo za cement 115; apno gašeno 7.500 lir kub.m.; živo 800 stot.
Cena opeke na debelo je narasla v zadnjem času za okoli 0,50 lire lpri komadu; železje za armirani beitoh je šlo navzgor za 6-7 lir. Tudi cena cementnih plošč za tlakovanje je pri kub.m. napredovala za približno 10 lir. Cene cementa so ostale na dosedanji višini' vendar se čuti splošno pomanjkanj® blaga. Cementarna v Čedadu, iz katere nabavljajo tržaška podjetja, je preobremenjena z naročili, tako da kamioni čakajo včasih na blago celo no 2 dni. Približuje se jesenska sezona, kar bo seveda vplivalo na gradbeno delavnost in s tem verjetno tudi na cene.
»GOSPODARSTVO44
izhaja vsako drugo soboto. _ Uredništvo in uprava:	Trst, Ulica
Geppa g. Telefon 89-33. — Cena: Posamezna številka 20 lir, 10 din. — Naročnina: za STO in Italijo letna 400 lir, polletna 200 lir. — Pošt. ček. rač. 11-7084; za Jugoslavijo letna 225 din, polletna 130 din. _ Cek. rač. pri Komunalni banki: ADIT 6-1-90603-7 Ljubljana; za ostalo inozemstvo letna 1 dolar. — Jugoslovanska cona STO-ja: posamezen izvod din 4.-, letna naročnina’ din 100.-, polletna naročnina din 50-Naročnine naj se polagajo v naše dobro na Center tiska Koper C en e oglasov: za vsak mm višine v širini enega stolpca 40 lir, 6 din.
Glavni urednik Lojze Berce.
Odgovorni urednik Stanislav Oblak. Založnik: Založba »GOSPODARSTVA«.
Tiskarna Založništva tržaškega tiska.
G&Hčite
ZAGREBŠKI VELESEJEM
15. - 30. SEPTEMBRA 1951
EDINI MEDNARODNI VELESEJEM V FLRJ
Na letošnjem ZAGREBŠKEM VELESEJMU bodo sodelovali številni proizvajalci in izvozniki, ki bodo svoje blago razstavljali v večjem obsegu kot doslej; tako bo interesentom omogočeno na licu mesta zaključiti.pogodbe z inozemskimi razstavljale!. Na velesejmu se bodo torej v primeri s preteklimi leti, nudile večje možnosti razvoja in zaključkov trgovskih poslov.
Obiskovalci velesejma bodo imeli 70% popust na železniških in 30% na zračnih progah. Prehodni vizumi se bodo izdajali brezplačno.
Prenotacije naslovite čimprej na upravo Zagrebškega velesejma.
Naročila za oglase v katalogih in za kataloge Zagrebškega velesejma naslovite na »OGLASNI ZAVOD HRVATSKE« — Zagreb — trg Republike 5, a naročila za vpis v seznam razstavljalcev, na upravo Zagrebškega velesejma.
UPRAVA ZAGREBŠKEGA VELESEJMA Zagreb . Savska cesta 25
POCENITEV ŽIVIL V MiOSLIMJI
Cene gradbenega
Curih, 7. sept.
VALUTE NA PROSTEM TRGU V CURIHU
Švica _ 10 šv. fr.
Belgija — 100 belg. fr. Španija — 100 pazet Vel. Britanija _ 1 funt št. Francija 1000 franc. fr. Avstrija — 100 šil.
ZDA — 10 dol.
Italija _ 10.000 lir Svečaka — 100 šv. kron Nemčijd — 100 nem. mark Nizozemska — 100 hol. fl.
10,-	122,85	109,29
8,14	100,—	88,96
9,15	112,41	100,—
10,70	131,45	116,94
11,13	136,67	121,58
14,80	181,82	161,75
43,45	533,78	474,86
66,50	816,95	726,78
70,50	866 09	770,49
87,75	1078,01	959,02
106,75	1311,42	1166,66
—,18,8	899	67,57	2,30
—.15,3	732	55,00	1,87
-,17,1	822	61,82	2,11
1,—,—	962	72,30	2,46
1,—,10	1000	75,18	2,56
1,7,8	1330	100,—	3,41
4,1,3	3906	293,58	10,—
6,4,4	5978 .	449,32	15,-30
6,11,9	6337	476,35	16,23
8,4,-	7888	592,91	20,20
9,19,6	9595	721,28	24,57
1504	14,18	11,40	9,37
1224	11,55	9,28	7,63
1376	12,98	10,43	8,57
1609	15,18	12,19	10,02
1673	15,78	12,68	10,42
2226	. 20,99	16,87	13,86
6534	61,63	49,52	40,70
10000	94;33	75,78	62,30
10601	100—	80,34	66,04
13195	124,47	100,—	82,20
16053	151,42	121,65	100,—
SEDE 2. TRST . ULICA P A B I O PILZI ST. 10/1. - TELEFON ST. TS.OS
SPOmRSKFGA ZDRUŽENJA
Povišanje družinskih doklad
Z ukazom ZVU št. 126 z dne 13. julija t. 1. (Uradni list št. 20/1951) so bile 2 veljavnostjo od 1. julija t. 1. dalje Povišane družinske doklade za uslužbence ter tudi prispevki. Za posamezne Pridobitne stroke znašajo prispevki za blagajno družinskih doklad ter družin-8ke doklade kot sledi:
industrijski sektor
Prispevek znaša 22.50% od maksimu-•Pa (L. 19.500 mesečno);
družinske doklade pa znašajo: delavci:
za otroke	115	2.990
za ženo ali moža inval.	68	1.768
za očeta in mater Uradniki:	49	1.274
Za otroke	120	3.120
za ženo ali moža invai.	70	1.820
za očeta in mater	50.50	1.313
trgovinski sektor
Prispevek znaša namesto prejšnjih 17.85%, 18.85% od maksimuma (L. 18 tisoč 750 mesečno);
družinske doklade pa znašajo; Uradniki:
za otroke	120	3.120
za ženo ali	moža	inval. 70	1.820
za očeta ali mater 50,50	1.313
Delavci:
za otroka	115	2.990
za ženo ali	moža	inval. 68	1.768
za očeta ali mater	49	1.274
OBRTNIŠKI sektor Prispevek je ostal neizpremenjen, t. )• 12% od maksimuma (L. 19.500 mes.);
družinske doklade pa znašajo: Delavci:
za otroke	73	1.898
za ženo ali moža inval.	54	1.404
za očeta ali mater Uradniki:	46.50	1.209
za otroke	75	1.950
za ženo ali moža inval.	56	1.456
za očeta ali mater	48	1.248
Ker veljajo gornji prispevki		in do-
klade od 1. julija t. 1. dalje, opozarja-•Po delodajalce, da na zadevnih obraz-cih, ki so jih prejeli od. Zavoda za soc. Zavarovanje (INPS), obračunajo razlike za mesec julij 1951, dočim morajo Za mesec avgust obračunati prispevke ter družinske doklade že po novi zvišani tarifi.
tretji obrok davka na poslov
NI PROMET (IGE)
Opozarjamo vse člane, ki plačujejo davek na poslovni promet pavšalno (IGE in abbonamento), da 30. t.m. zapade v plačilo tretji obrok pavšalnega zneska, kakor jim ga je za leto 1951 določila davčna uprava. Da se izognejo kaznim, priporočamo, da roka ne Zamudijo.
Nove zakonske določbe
Uradni list ZVU št. 22, 23 in 24 prinaša naslednje nove zakonske določbe:
Ukaz št. 132 (30. 7.): Omejitev veljav, nosti ukaza št. 380/1947.
Uka? št. 133 (30. 7.): Ustanova «Ente Amtonomo Comunale Teatro Verdi« -sprememba ukaza št. 59/1950.
Ukaz št. 134 (31. 7.): Sprememba v mejah občine Zgonik.
Ukaz št. 135 (7. 8.): Novi predpisi za izdelavo in prodajo kisa.
Ukaz št. 136 (10. 8.): Imenovanje generalnega ravnatelja za civilne zadeve.
Ukaz št. 137 (10. 7.): Proglasitev cestnih del na pokrajinski cesti od Glinščice med Lakodiščem in Ronki za obče-koristna in nujno potrebna.
Ukaz št. 138 (16. 8.): Uradna določitev vrednosti čaja, čaja «mate» in dišav zaradi odmere davka na poslovni promet po carinskih uradih.
Ukaz št. 139 (21. 8.): Do laiki in spremembe k tarifi omenjeni v členu III b) ukaza št. 183/1950 o začasnih predpisih za izvajanje nove tarife uvoznih carin.
S težkim srcem se mora uredništvo »Gospodars.va« posloviti od svojega priložnostnega sotrudnika Ludvika Svagelja, ki je te dni nenadoma umrl. Pokojnik sodi v tisto vrsto naših zavednih izobražencev, ki so po dolgi mučni poti skozi italijanska taborišča (Tremiti) ne morejo več priboriti do stalnega kruha. Njegova prošnja za ponovno namestitev pri tržaškem sodišču je bila namreč odbita. Ko: kulturni delavec si je v zadnjem času prizadeval, da bi prišlo do kulturnega sodelovanja vseh slovenskih političnih skupin na Tržaškem, ki naj bi se zrcalilo v zgraditvi skupnega gledališča. Naj t očiva v miru! * v
ZANIMANJE ZA ZAGREBŠKI VELESEJEM, ki se odpre danes, je letos v Trstu zelo veliko. Pripravljajo se izleti v Zagreb.
NOVE POŠTNINE.
Od 1. septembra so v veljavi nove poštnine za promet z inozemstvom in sicer za pisma do 20 gr. 60 lir, za vsakih nadaljnjih 20 gr. ali vlomek 35 lir več;za dopisnice, navadne 35 in s plačanim odgovorom 70; za razglednice s samim datumom! in podpisom ali do največ 5 besed ter datumom in podpisom pošiljatelja 12. Za tiskana sporočila rojstev,' smrti, porok in sličnih dogodkov 12 lir; za blagovne vzorce za prvih 100 gr. 25 lir, za nadaljnjih 50 gr. ali vlomek 12 lir več. Za ekspresna pisma poleg navadne poštnine še 85 lir.	,	|; S
ELEKTRIČNA RAZSVETLJAVA
V	zadnji številki smo poročali, da se je ACEGAT vendar odločil, da napelje električni tok v Piščance in druge vasi
v smeri proti Konkonelu. Zdaj smo zvedeli za naslednje podrobnosti. A-CEGAT je omogočil napeljavo na ' ta način, da vsaki potrošnik plača povprečno po 35.000 lir neglede na razdaljo od glavne napeljave iv nekaterih primerih tudi dol 300 metrov). Potrošniki lahko plačajo ta denar na obroke. Električno luč bodo napeljali do približno 700 hiš, in sicer v Piščancih, Ferlugih, Lajnerjih, in Cesarjih, ter do hiš pod Konkonelom. NASELJEVANJE ISTRANOV
V	Bajamontovi ulici v bližini Sv. Andreja so dogradili 7 novih hiš s 84 stanovanji. V nova stanovanja bodo naselili begunce iz Istre, ki bodo seveda prišli prav italijanskim nacionalističnim strankam na volitvah.
ZLOM ZNANEGA ITALIJANSKEGA
PODJETJA
Sodišče v Bologni je končno odredilo stečaj (konkurz znanega podjetja »Luigi Sarti e Figli«, ki izdeluje likerje). Tvrdka je proti tej razsodbi vlo-
Ukaz št. 140 (24. 8.): Določitev višine -prispevka za zaščito in socialno pomoč delavcev za leto 1950.
Ukaz št. 141 (27.8.): Predpisi o izvedbi in o finansiranju splošnega ljudskega popisa industrije in trgovine.
Ukaz št. 142 (27. 8.): Tranzit in pristajanje trgovskih ladij vzdolž obrežja cone.
Ukaz št. 143 (28. 8.): Ureditev posesti vžigalnikov izdelanih v coni, v Italiji ali uvoženih iz inozemstva glede na plačilo pristojbin.
žila pritožbo, češ da njeno gospodarsko stanje ne! opravičuje tega ukrepa. Poleg tega se tvrdka sklicuje na okol-nost, da so v teku pogajanja za nabavo novih kreditov, s katerimi naj bi se podjetje rešilo. Stečaj podjetja »Sarti« ni iznenadil gospodarskih krogov, ker je bilo že delj časa znano, da je podjetje v škripcih.
PRISTAJANJE TRGOVINSKIH
LADIJ
Zavezniška vojaška uprava je povišala denarne kazni, določene s členom 10 zakona z dne 16. junija št. 612, ki vsebuje določila glede tranzita in pristajanja trgovinskih ladij ob državnih obalah STO; -Izdala je ukaz. 1442, ki popravlja z^braj omenjeni člen in je bil uveljavljen 1. septembra. DOLOČILA GLEDE POSESTI
VŽIGALNIKOV
Ukaz ZVU št. 143 ureja finančna določila glede posesti vžigalnikov, izdelanih na STO in v Italiji ali uvoženih na STO iz drugih držav. Posestniki teh vžigalnikov lahko plačajo določeno pristojbino v voku 6 mesecev od 1. septembra dalje.
POTNI VIZUMI ZA NEMČIJO-
Urad za potna dovoljenja Svobodnega Tržaškega ozemlja je prejel od tro-stranskega urada za potovanje v Nemčiji (v angleško-francosko-ameriški coni) uredbo, po kateri urad za dovoljenja v Trstu ne bo več izdajal vstopnih vizumov1 v Nemčijo. Te prošnje bo odslej reševal nemški konzulat v Milanu
ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT V
MILANU
so češkoslovaška oblastva zaprla. V zameno so Italijani zaprli italijanski konzulat v Bratislavi.
BEGUNCE V TOVARNO- GASLINI?
ZVU sporoča: Glede na stalen dotok beguncev na področje STO je ZVU odredila pregled vseh prostorov področja, ki bi se dali neposredno uporabiti kot primerno bivališče za begunce pozimi.. Prišla bi v poštev tudi tovarna Gaslini. Trenutno ZVU nima namena zasesti skladišča tovarne Gaslini; ta ukrep bi izdala edino v primeru potrebe, da se zagotovi stanovanje beguncem, in tudi tedaj le začasno.
NOV ZELENJADNI TRG NA DEBELO
bodo postavili v Trstu pri Sv. Andreju. Stroški bodo znašali 420 milijonov Rt"- Občina bo prispevala 210 milijonov Ur, ostalo bo dala Zavezniška vojaška uprava. Ta je pooblastila občino da najame v ta namen pri zavodu Cassa di Risparmio di Trie: te posojilo v znesku 210 milijonov Ur.
Nova ameriška naselbina na Opčinah
Na Mandriji ali «pri Lužici«, kakor so nekdaj rekli predelu med proseško
cesto in bohinjsko železnico na Opčinah,
je vstalo 11 hiš s 66 stanovanji, ki jih je postavila ameriška vojska (TRUST). Cez dober mesec se bodo družine ameriških vojakov že lahko vselile v ta stanovanja. Gre za štirisobna stanovanja s pritiklinami; vsakemu stanovanju pripada garaža v pritličju. Poleg tega -gradijo Američani še štiri večje stavbe za družine ameriških častnikov. Oprema stanovanj bo luksuzna .To so stanovanja s štirimi sobami in dvema kopalnicama (posebna kopalnica za služkinjo). Dograjena je še dvorana za kino; nad njo je 6 stanovanj.
Delo sta si na dražbi zagotovili dve italijanski tvrdki, in sicer veliko italijansko podjetje iz Vidma Rizzani, ki gradi stanovanjske hiše, in gradbeno podjetje »Adriatica - Costruzicmi edili-zie» iz Perugie, ki gradi dvorano. Trdijo, da je Rizzani šla na dražbo izpod običajne cene samo, da bi izpodrinila druge tvrdike. To podjetje spada med največja italijanska podjetja in ima navadno v delu gradnje, katerih vrednost doseže milijarde. Domače tvrdke se čutijo zapostavljene. Ni dvoma, da bi bilo v korist vsega tržaškega gospodarstva in neštevilnih brezposelnih, da bi se javne dražbe omejile na podjetja Svobodnega Tržaškega ozemlja; tako ne bi
Wm RfcD PARNIKA „WUA” NA PROGI TRST ONI A G
OB DELAVNIKIH			OB PRAZNIKIH
4.30 ^	UMAG	20 20	
5.15	SAVUDRIJA	19.45	7.00	¥ PIRAN t 20.35
13 05	5 35	PIRAN	19.25	12.45	7.35	IZOLA	20 05
13 40	6.10	IZOLA	10.50	12 15	8.30	KOPER	19.30
14, 5	7 30	KOLEK	1815	11.40	9.30	\ TRST n 18 00
15.45	8 25 .	TRST	16.30	10 00	
Vozni red velja od 13. sept. tega leta dalje in se nanaša na odhode.
AVTOPODJETJE S. T. A. R.
d. d. TRST
ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08
Avtobusna proga: Trst - Koper
Vozni red veljaven od 20. avgusta 1951
Cena	ob delavnikih j ■ 1		Km 1	POSTAJE	Km 1	Ob delavnikih		Cena
—	6,15	15,00	—	M	TR1ESTE - TRST	. J	(Stazione autocorriere)	'T	21	9,30	19,30	115,-
115.-	7,15	16,00	21	1 CAP0DISTR1A - KOPER 1 T	(Stazione autocorriere)		8,30	18,30	—
Prepoved vršenja avtobusne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno.
NENADNA SMRT
Socialni
A^IITIZINKI
NOVA ZELANDIJA POTREBUJE VEC IZSELJENCEV
Med volilno agitacijo v Novi Zelandiji se je oglasil -general Hotvard Kip-penberger in opozoril javnost, da prebivalstvo Nove Zelandije prepočasi narašča, Pomagati si je treba s priseljenci. Število priseljencev je bilo omejeno na 10.000 v vsakemu letu. General je izrazil mnenje, da ga je treba dvigniti najmanj na 20.000. Podprl ga je guverner Nove Zelandije Bledisloe, ki širi misel priseljevanja z geslom «Na-seijevanje ali smrt«. Nova Zelandija še danes čuti posledice vojnih z-gub; vojna je požela 30.000 mladih Novozelandcev. Tej agitaciji se je pridružil tudi minister za naseljevanje Sullivan. Ako hoče Nova Zelandija ohraniti svojo postojanko n-a Pacifiku, mora pomnožiti -svoje prebivalstvo. Ako bi se vsako leto priselilo 20.000 ljudi iz tujine, bi njeno prebivalstvo doseglo ob koncu tega stoletja 5 milijonov duš.
OMEJITEV PRISELJEVANJA V AVSTRALIJO
Avstralski ministrski predsednik Menzies je izjavil, da je bila Avstralija prisiljena zmanjšati število letošnjih priseljencev od 200 na 150 tisoč. Prednost imajo neporočeni. Avstralska vlada bo po novem načrtu sprejela le delavce, in sicer prediv:em kmetijske delavce, posebno takšne, ki se razumejo v pridelovanju živil ali pa, ki so, potrebni za izvršitev načrtu za narodno obrambo.
APARAT ZA UGOTAVLJANJE ZAČETKA BOLEZNI ZOB
Londonski zdravnik dr. Paul P'in-cus je nedavno izumil poseben aparat, ki ugotavlja zobne bolezni že davno prej preden se pokažejo vidni znaki obolenja. Kako deluje ta naprava? Med splošnim pregledom zob pritrdi zobozdravnik en del platinaste z^e, ki je povezana z baterijo jakosti 10
voltov in galvanometrom na sumljiv zob, drugi del žice. ki ‘e 0 dotiku s. bolnikovimi lici pa dopolni stik.
E. C. Harvvood: «Ca-ui3ie and C-ontiro-i of the Business Cycle», American Institute for Economic Research, Greal Barrington Mass- 1950 str. 144, 1 dolar.
WHson T. in Andrews P. W.: Oxford Studies in the Priče Mecaniismsi«, The Clarendon Press Oxford, 1951, str. 724, 25 šilingov.
Casson: «Der tuechtige Verkaeufcr Stuttgart, Schuler-VCrlag 170 str-, 5,85 DM (prevod iz angleščine).
Trgovina na drobnc( je v ZDA v zastoju, ker potrošniki odlašajo z nakupi. Trenutno so volnene obleke poskočile za 10% po prazniku dela, toda potrošniki zopet bojkotirajo trgovine.
mogla konkurirati podjetja iz Italije, ki imajo o gradbeništvu vse drugačne pojme ifi ne dosežejo po solidnosti domačih tržaških tvrdk.
Mizarska dela so izvršili mizarji iz Furlanije zelo površno. V zadnjem tre-trenutku je bilo treba krpati in mašiti pri oknih, kar je napravilo skrajno slab vtis. Zaposlenih je še danes okoli 110 furlanskih zidarjev, medtem ko opravlja okoli 40 domačinov le težaška dela.
Kroži glas, da nameravajo Američani zgraditi tudi vojaško bolnišnico. Ob avtomobilski cesti, v smeri proti Proseku pripravljajo Američani igrišče za bas-ball. Nova ameriška na-sel-bina nastaja na zemljišču, ki je bilo nekdaj las-t grofov Dentice di Frasso, oziroma še poprej Weissenthurnov. Družina Dentice di Frasso je menda prodala to zemljišče za 12 milijonov lir tržaškemu advokatu Poiluociju. Ta pa ga je prodal A-merioanom za okoli 46 milijonov lir. Zemljišče, na katerem sta tudi dve stavbi se razprostira v dolžino nad 500 m in širino okoli 250 m.
ZALOGA JESTVIN NA DEBELO
MISLEJ JOŽKO
Trst, Ulica del Monte 18
TELEFON 93 861
Dobavlja suhomesne in mlečne izdolhe, konservirane ribe in razne druge izdelke • Obiščite naše skladišče!
^______________________________^
Tižaška oelioleiska čistilnica izpopolnjena
Petrolejska čistilnica «Aquila» v Zavijali je v stalnem razmahu. Njen pomen pa se je še povečal v zadnjem času, ko so zgradili na zemljišču tovarne moderne naprave za predelavo destilatov zemeljskega olja.
Navajamo le nekaj številk o proizvodnji čistilnice. Ko je leta 1937 pričela obratovati, so bile njene tvorniške naprave preračunane za letno predelavo 450.000 ton nafte. V tem letu so v čistilnici predelali 314.882 ton nafte. V letu 1938 -so predelali 357.514 ton, v letu 1939 pa 339.160 ton nafte; leta 1940 se je zaradi vojne proizvodnja znižala na 141.620 ton. Dne 'O. junija 1944 je bila čistilnica z letalskim napadom uničena.
Takoj po vojni je višila «Aquila> le posel skladiščenja, ker niso bili njeni rezervoarji poškodovani. Maja 1947 leta je po obnovi pričela zopet obratovati, vendar le delno. Do decembra 1947 leta je predelala 240.000 ton nafte. To bi ustrezalo povprečni letni količini 360.000. Poslej je proizvodnja vedno bolj naraščala. Nove naprave dopuščajo letno zmogljivost 600.000 ton predelane nafte. Računi kažejo, da bo to leto predelava presegla 600.000 ton nafte.
Petrolejske čistilnice pridobivajo iz zemeljskega olja s fizikalno-kemijskim postopkom najraznovrstnejše proizvode. Glavni proizvodi so: bencin za letala in avtomobile, topilni bencin, petrole-ter, svetilni petrolej, plinsko olje za po-gon Dieselovih motorjev, gorilno olje, različna mazalna olja, bitumen, parafin vazelin. Vendar nam ne da vsaka nafta vseh teh proizvodov, oziroma iz raznih vrst nafte ne pridobimo iste množine posameznih proizvodov. To pa zato, ker so nafte različnega izvora druge kemijske sestave.
Ze ko je bila «Aquila» zgrajena, je imela take obrate, da so lahko z' njimi predelovali osem raznih vrst nafte, ki so jo dobavljale tri celine.
’ Posebnost Aquile je obrat za izdelavo lahkih proizvodov (destilati z nizkim vreliščem) Ta obrat je bil postavljen leta 1938. Naprava za izdelovanje teh proizvodov je prva v Evropi, ki izdeluje specialni topilni bencin v nepretrganem. krožnem postopku.
Zadnja pridobitev «Aqiuile» sta pa obrat za dobavo bencina po termičnem reformiranju ler obrat za izdelovanje mazjalnih olj'.
Naprava za izdelovanje bencina po termičnem reformiranju je1 med najmodernejšimi v Evropi. Pričela je obratovati lansko leto. Omenjena naprava daje bencine visoke kakovosti, namreč bencin z visokim oktanskim številom. Motorizacija je vedno v večjem razvoju. Eksplozijske motorje grade z vedno večjim kompresijskim razmerjem. Da ne bi sodobni motorji «toIkli», moramo zanje uporabljati bencin z visokim oktanskim številom. Le take vrste bencina vzdrže velik pritisk v motorju. Novi reforming - obrat rafinerije Aq,uila ima zmožnost proizvodnje 350 ton bencina dnevno. Ta obrat je zgradilo podjetje »Universal Oil Products« iz Chicaga. Pri kemijski preosnovi ogljikovodikov v stolpih reforming obrata nastajata tudi plina propan in butan. Ta dva plina prevzemajo posebne tvrdke, ki ju hranijo pod pritiskom v kovina-stih posodah ter ju postavljajo na trg kot gorilne pline za gospodinjstvo. V tem obratu lahko obdelujejo tudi normalni petrolej.
Rafinerija «Aquila» je posvetila posebno pažnjo dobavi prvovrstnih mazalnih olj. Ze leta 1937 ie obratovala velikanska naprava «Edeleanu», v kateri so rafinirali s topilom mazalna olja. Tekočina, ki so jo uporabljali za topljenje in rafiniranje, je bila zmes utekočinjenega plina žveplovega dvoki-sa (plin, ki .nastaja pri gorenja žvepla ter bencola). S tem postopkom so dobivali iz destilata nafte mazalna olja ter parafin. Omenjena naprava je bila med vojno popolnoma uničena. Po voj-
ni je bil zgrajen zaradi tega povsem nov obrat za pridobivanje mazalnih olj.
S to .napravo pridobivajo približno
30.000	ton raznih vrst mazalnih olj letno. Delovni postopek v njej se vrši v štirih stopnjah: izločevanje asfalta >s propanom, ekstrakcija s furfurolom, deparafiniranje z metiletilketonom ter končno bistrenje z bledilnimi zemljami-Delo je zelo hitro in mnogo bolj preprosto, kakor je bilo v napravah starejšega tipa. Ves postopek je mehaniziran. Avtomatične kontrolne naprave preprečujejo kakršnokoli nerodnost v izdelavi mazalnih olj.
Iz ekstraktov, ki nastajajo pri izdelavi mazalnih olj, bo rafinerija Aquila izdelovala vrsto proizvodov, ki pridejo v poštev v industriji gumija. Omeniti moramo tudi proizvodnjo paralina z zelo visokim tališčem. Ta parafin je skoraj popolnoma brez primesi olja. «Aquila» bo izdelovala tudi mikrokri-stallničen parafin, ki ga uporabljajo predvsem v Ameriki,
Aquila ima lastno termo-električno centralo, ki dobavlja paro s pritiskom 43 Atm. Električno energijo dobavljajo trije turbo-generatorji; vsak ima učinek 1.000 KW.
Za gradnjo teh velikanskih naprav je bil potreben precejšen kapital, in sicer lire in dolarji. Lire so dobavili delničarji «Aquile». Dolarsko valuto pa je dala na razpolago E.C.A. kot posojilo v iznosu 4,250.000 dolarjev (!). To je bilo največje posojilo, ki ga je dala E.C.A. petrolejskim čistilnicam v Evropi.
Pri gradnji opisanih naprav je bilo zaposlenih dnevno do 850 delavcev, katerim je priskočilo na pomoč še osebje «Aquile». Poleg teh domačinov je sodelovalo še 23 ameriških tehnikov.
M. P.
VPLIV AMERIŠKEGA KAPIEAIA NA ITALIJANSKE PETRO! EJSKE DRUŽBE
Naj navedemo nekatere podrobnosti o’veliki italijanski petrolejski družbi ANIC (Azieeda Nazionale Idrogenera-zione Combustibili), ki je stopila v kombinacijo z ameriško družbo Standard Oil of New Jensey. Delež italijanske države pri ANIC znaša 40,6%. Poleg tega si je država zagotovila posreden vpliv po družbi AGIP, ki ima 3.2% delnic ANIC.
Do 1. maja 1950 je ANIC sama vodila veliki petrolejski čistilnici v Livornu in Bariju. Poslej je bila sporazumno z omenjeno ameriško družbo ustanovljena nova družna STANIČ, pri kateri sta omenjeni družbi soudeleženi z enako višino kapitala. Rafinerije nove družbe STANIČ (v Bariju in Livornu) bodo kmalu dosegle zmogljivost predelave 9 milTjonov ton nafte na leto. To bo največji petrolejski: kombinat za čiščenje petroleja v Italiji. ANIC ima v Novari industrijsko podjetje s kemičnim laboratorijem za proučevanje petroleja. »Aigenizia conomica e Finanzia-ria« poroča, da bo ANIC razširila svoje obrate in se posvetila tudi predelovanju parafina. Družba je razširila svoj vpliv na družbo ((Societa Ohimica Lombarda A. E. Bianchi el Compagni (RHO) ki izdeluje barve; dalje je prevzela podjetje Saponerie Chiozza e Turchi (Banfi) in še druga manjša podjetja. Končno si je zagotovila 49% delniške glavnice pri Azienda Colori Nazionali ed Affini.
ŽVEPLO IZ PETROLEJA Družba »Shell Oil Co.«, je zgradila v družbinih čistilnicah v Stanlovu, El-lesmere Port, Cheshire nove naprave; s katerimi bodo pri očiščenju petroleja pridobili letno tudi 10.000 ton žvepla poleg tega so zgradili tudi tovarno Za) žveplino kislino, v kateri predelujejo pokvarjeno žvepleno kislino v svežo. Nova tovarna je veljajd približno 000.000 funtov šterlingov.
	AVIOPODJETJE	
	STAR	
Tovorni prevozi	Tel. št. 5608	Osebni avtobusni prevozi
AV TOGARAŽA		- TRST
UlilCA	MOKEltl 7 — ROJAN	
POCENI IN VARNO pošlješ svojim dragim v Jugoslaviji in drugod po Evropi
0. UfASCHL
DARILNI PAKET
PO TVRDKI
PR0VVEDIT0RIA MARITTIMA
Trst. P.zzaTommaseo 2-Tel.60-62
PODJETNOST NABREŽINSKE POSOJILNICE
Dne 12. avgusta je bilo končno izplačano nabrežinski posojilnici 10-mi-Ujonsko posojilo, ki ga je odobrila ZVU. Poleg italijanskega naslova »Cas-Sa rurale ed artigiana in Aurisina«, ki So ji ga naložili fašisti je danes ta Posojilnica registrirana tudi s 'slovenskim imenom »Kmečka in obrtniška Posojilnica v Nabrežini, vknjižena zadruga z neomejenim jamstvom«, za kar se je zahvaliti vztrajnemu prizadevanju zadružnega odbora.
Pred fašizmom so delovale v današnji nabrežinsko-devinski občini naslednje zadruge: »Hranilno in posojilno društvo v. Nabrežini, vknj. zadr. z omejeno zavezo«, ustanovljeno leta 1888, »Kmečka posojilnica- v Sempola-jn« in »Kmečka posojilnicai v Devinu«, obe z neomejenim jamstvom in obe ustanovljeni okoli leta 1908; ter sled-Uič še »Ljudska posojilnica V\ Nabrežini« z neomejenim jamstvom, ustanovljena leta 1912.
Leta 1929. so fašisti likvidirali prve tri zadruge, medtem ko, so Ljudsko posojilnico v. Nabrežini, kateri je predsedoval inž. Radovič, preosnovaili v sCassa rurale ed artigiana in Aurisi-na, societa cooperativa a nome collet-tivo«, kar dejansko pomeni z neome-
jenim jamstvom. Ta preosnovema posojilnica je prevzela aktiva in pasiva vseh treh razpuščenih zadrug. Ker so k njej pristopili tudi člani likvidiranih zadrug, so se dejansko vse štiri zadr,ugej združile v eno samo; v novi odbor so bili izvoljeni najaktivnejši odborniki vseh štirih posojilnic.
V volitve v novi odbor se tedanja vlada ni vtikala, pač pa je po podružnici italijanskega, denarnega zavoda v Tržiču imenovala svojega revizorja, ki je bil določen za predsednika nadzornega odbora, v. katerem je sedel skupaj z dvema od zadružnikov izvoljenima nadzornikoma. Ta vladni revizor je bil prejšnji nabrežinski lekarnar Botteriini.
Po opisani preosnovi je štela nabre-žinska posojilnica 282 članov, hranilne vloge so znašale okoli 300.000 lir in poleg tega je razpolagala še z odprtim kreditom 300.000 lir pri Tržaški mestni hranilnici (Cassa di Risparmio Trieztina). Za tajnika je novi odbor imenoval Ivana Miliča, ki ie od leta 1918-1929 vodil pisarno razpuščenega »Hranilnega in posojilnega društva v
Nabrežini«. Do začetka druge svetovne vojne se je delovanje preosnovane nabrežinske posojilnice razvijalo normalno in brez posebnih ovir. Posojila na menico so se razen zadružnikom odpuščala, tudi nečlanom, in sicer, v razmerju 4:1, to je od vsakih 100.000 izplačanih posojil so prejeli zadružniki 80.000, nečlani pa 20.000 lir. Za stranke je bila pisarna odprta trikrat na teden. Razen svojih opravil je poslovala nabrežinslca, posojilnica tudi kakor korespondent tržaške mestne hranilnice, za katero ie izplačevala in in-basirala menice, čeke, denarne nakaznice itd-; v; imenu te hranilnice je iz-dajala tudi okrožne denarne nakaznice italijanskega zavoda ICRI.
Nabrežinska posojilnica si je1 pridobila zaradi svojega vestnega poslovanja pod vodstvom predsednika inž. Radoviča velik ugled in zaupanje daleč naokoli. Seveda bi predsednik ne mogel delati čudežev brez sodelovanja razumnih odbornikov, in spretnega: tajnika. Začetek vojne je popolnoma spremenil dotedanji ugodni položaj Nabrežinske posojilnice. Med vojno so
prišli dolžniki do denarja in skoraj popolnoma izplačali spoje dolgove. Leta 1945. so znašale vse terjatve komaj nekaj nad 20-000 lir, prav tako so se tudi hranilne vloge skrčile na 60-
70.000	Ur, v blagajni ie ostalo še 40.000 lir, kar pomeni, da je posojilnica dejansko zaspala. Število zadružnikov je od zgoraj navedenih 282 padlo na 120, ostali so se' deloma izselili deloma pa pomrli. Pd tudi trt avtomatična likvidacija se je. izvršila v najboljšem redu, tako, da se je posojilnica sicer strašno posušita, a, je kljub temu ostala Zdrava, ker so se tudi njeni stroški skrčili do ničle.
Po vojni je začelo tleti v posojilnici novo življenje. Se preden je bilo dovoljeno zgoraj omenjeno posojilo, so vloge narasle do 1 milijona lir, v isti meri so se pomnožila tudi posojila zadružnikom. Glede na razvrednotenje lire pa je bila vsota hranilnih vlog premajhna, da bi zadostovala povojnim potrebam. Odibor Se je obrnil na komisijo Za podeljevanje posojil *z sklada, ERP s prošnjo za večje posojilo. Vsa predsednikova prizadevanja in
njegove neštevilne intervencije na pristojnih mestih so bile v začetku zaman. Pristojna komisija je prošnjo odbita. Slednjič se je predsednik obrnil na načelnika urada za nujne podpore, majorja J- A. Keliletta, katerega je vendarle prepričal, da, 'je posojilo glede na gospodarski položaj prebivalcev nabrežinsko-devinske občine nujno potrebno. Sledili so koraki pri ravnatelju gospodarskega in finančnega oddelka ZVU, W. C. Haroldsonu, ki je pokazat razumevanje za prošnjo- Ravnatelj Haroldson je prošnjo nabrežinske posojilnice ugodno rešil in je vrhu tega slcrbel Zal to, da je zadeva hitro napredovala skozi vse pristojne urade do končnega izplačila.
Preden je prišlo do končne pogodbe o posojilu so postavljali zadrugi vprav nemogoče pogoje. Med drugim so zahtevali, naj bi se vsi zadružniki osebno obvezali, da bi se dolg 10 milijonov Ur vknjižil na posestva vseh zadružnikov', kljub temu, da gre zal zadrugo z neomejenim jamstvom. Zahtevali so tudi, da bi moralo vodstvo zadruge ne-mudno naznanjati pristojni oblasti vse
spremlembe v. seznamu članov in Vsar ko spremembo v posestvu vsakega posameznega zadružnika. Odbor je seveda vise te pogoje odklonil. Slednjič so se zadovoljili S tem, da je, izredni občni zbor odobril' posojilo in da je zadolžnico podpisal edino-le predsednik Radovič. Prvi dve leti se posojilo ne bo odplačevalo, potem pa se bo v 24 šestmesečnih obrokih amortiziralo1 do leta 1965. Finančna intendienca imenuje enega zaupnika V. odbor in enega v nadzorništvo.
Tako se je slednjič ugodno končala trnjeva pot za obnovitev nabrežinske posojilnice. To zadevo smo zaradi tega tako. podrobno opisali, ker je toPedi-ni primer slovenske zadružne obnovitve š posojilom ERP v. coni A in ker nas uči, kaka se daja z neumornim delom premagati vse ovire. Mi smo na tem mestu že večkrat poudarjali, da je treba pri nas zadružno gibanje zopet oživeti in da se, mora naše ljudstvo samo, zavihati rokave. Nabrežinska posojilnica je praktičen dokaz za našo trditev; da mora ljudstvo najprej samo začeti, na kar bodo tudi pristojne oblasti prav gotovo storile svojo dolžnost.
-od
TRŽNI PREGLED
Letošnja letina v Italiji ni povprečno tako dobra k£kor lanska Posledice se čutijo) danes že tudi prt cenah na drobno. Stremljenje cen navzgor se zlasti opaža pri nekaterih živilih. Napovedovanje o nadaljnjem skakanju cen v teku prihodnjih mesecev je morda nekoliko pretirano, vendjar prevladuje mnenje, da stopamo v razvoj stremljenja cen navzgor. Cene na drobno se razvijajo pač vzporedno s cenami na debelo. Cene na debelo na italijanskem trgu, od katerega je odvisen tudi tržaški trg, so zopet odvisne od razvoja cen n)a mednarodnih trgih. Tudi glede cen na mednarodnih trgih prevladuje zopet pesimizem, t. j. mnenje, da pojdejo cene zopet navzgor. Se pred dobrim mesecem je prevladovala nasprotno mnenje, t. J. da bodo cene na debelo nazadovlale.
V resnici so cene nekaterih vrst blaga, posebno živil v zadnjem času napredovale.
Pri cenah na debelo v Italiji so se začele čutiti tudi posledice zvišanja plač in zvišanja življenjskih stroškov. Povišale so se cene olja in masti ter žita. Ako ne nastopijo izredni dogodki! se bo skok cen omejil. Na nekaterih sektorjih, kakor n.pr. pri bombažnem predivu je nastopilo v Italiji nazadovanje cen.
Po kratki poživitvi italijanskega trga, ki je nastopila pretekli teden, prihajajo zopet pomočila o splošnem mrtvilu. Kupci so previdni in kupujejo blago sproti.
Pšenica je nekoliko poskočila, gre za povišanje za okoli 50 lir pri stotu v primeri s cenami teden poprej. Temu nasprotno nazadujejo cene koruze, ki so jo pravkar pričeli brati. Boljše vrste riža so se nekoliko podražile, medtem ko cene slabšim vrstam nazadujejo.
Kupčije z živino za zakol ne g-fedo od rok. Cena odrasli goveji živini je nekoliko nazadovala medtem ko so o-stale čvrste cene teletom. Zaradi visokih cen se opaža nazadovanje potrošnje. Cene mastnim svijam so čvrste manjše Je povpraševanje po prašičkih za rejo.
Povpraševanje po senu popušča v zadnjem času. Kupčija z maslom je precej živahna. Na nekaterih trgih, kakor v Paviji, je nastopilo manjše nazadovanje cen. Cene trdim sirom še držijo.
Cena svinjske masti je nekoliko poskočila. Na olivnem trgu vlada zopet mrtvilo.
Letošnja vinska trgatev se je v Italiji zakasnila ^a 15-20 dni. Vinski trg je splošno miren. Na nekaterih italijanskih trgih so cene paradižnikovih konsefv nekoliko napredovale, sicer ni še jasnosti na tem trgu, ker smo pred trgatvijo.
ŽITARICE
ROVIGO: pšenica fina Poiesine 6.450-6,550 lir istot; dobra 6.350-6.400, običajna 6.050-6.250; koruza marano 5.600-5.800; rumena koruza 5.200-5.500; rumena inozemska koruza proizv. 1950 4.900-5.000; rumena Fister 5.000-5.200; oves rdeč 4.000-4.200; rž 4.800-5.200; neolušče-ni ječmen 5.700-5.900; pšenična moka vrste 00 8.700-8.800; vrste 0 8.100-8.200, vrste 1 7.900-8.000; pšenični otrobi 4.300. 4.400; koruzna moka 7.400-7.500 fina rumena moka 7.900-8.000, bela 7.500-7.600.
VERONA: pšenica fina 6.350-6.450, dobra 6.200-6.300, običajna 6.000-6.100; o-vefi 4..400-4.600; rž 5.400-5.500; neolu-ščenj ječmen 5.600-5.700; proso belo 7.400-7.500; koruza marano nova 5.500-5,600.
ŽIVINA
REGGIO EMILIA:	živina za zakol:
voli 320-350, II 290-310; krave I 280-300, II 240-270; junci I 320-340; teleta 50-70 kg 500-530, 70-90 kg 530-550, nad 90 kg 550-580; prašički za rejo 18-20 kg 600-620, 20-25 kg 5590-610, suhi 30-
50	kg -500-550, 50-80 kg 450-500; svinje za zakol 380-410, debele 120-150 kg 415-425; 151-180 kg 425-430, nad 180 kg 430-435; piščanci 520-600; kokoši 500-550; purani 450-500; race 350-400; zajci 220-240.
ROVIGO: voli I 310-340; krave; biki 300-320; junci 320-340; teleta 540-550; par golobov 300-350; zajci 220-230; gosi 350-370; race 380-400; kokoši 550-570; piščanci 530-570; purani 480-500; faraoni 480-300.
MLEČNI IZDELKI
CREMONA: maslo fino 830-870, dobro 750-790, navadno 700-740; sir krajevne proizvodnje svež 380-420; zimski 1950-
51	440-450, majski 1950 540-600, zimski 1949-550 600-620; emental svež 430-490, star 3 mesece 480-510; italico svež 310-320; taleggio svež 290-300, sbrinz svež 380-420; provculone svež 400-430, star 3 mes. 490-520.
MILAN:	lombardsko maslo 820-830;
čajno maslo 890, sir krajevne proizv. 1949 640-700, proizv. 1950 530-580, star 1 mesec 350-370; sbrinz 1 mes. star 380-410 3 mes. star 480-500; emental nad 3 mes. star 510-540; provolone 1 mes. 410-430, 3 mes. star 480-510; gorgonzola svež 290-300, star 380-410; italico star 430-450.
OLJA
PADOVA: za stot fco Padova brez davkov: olivno olje ekstra 49.500-50.500, vino 49.000-49.500, navadno 48.000-48.500, dvakrat rafinirano A 48.000-48.500, B
45.500-46.000; semensko olje I 42.600-42.800, II 42.300-42.500,
REGGIO EMILIA: za kg fco grosist: olivno olje ekstra do 1 stop kisi. 550-560, fino 530, navadno 500-510, dvakrat rafinirano A 510-520, B 490-500; semensko olje I 455-460.
FIRENZE: za kg fco proizvodnja o-livno olje ekstra do 1 stop. kisi. 480-485, do 1,5% 470-480, do 2,5% 460-470, do 4% 450-460, dvakrat rafinirano A 490-500, B 455-460; semensko olje navadno 435-440; olje iz zemeljskih lešnikov 445-500.
VINA
ROVIGO: za hi fco proizvodnja; črne vino krajevne proizvodnje 8-11 stop, 4.300-4.500; Cabarnet 5.500-6.000; Clinton I 4.000-4.500; Merlot 5.500-5.800; belo z Colli Euganei 8.800-9.000; moškat z Colli Euganei 11.500-12.500; Verona 11-12 stop. 7.000-7.200; Soave 7 500-7.800; črno Emilia 460-480 za stop.
MILAN: za stot stop. fco postaja Milan; črno Piemonte 10-10,5 stop. 460-480, isto 11-12 stop. 480-490; Barbera 530-550; črno Mantova 430-440; Valpo-licella in Bardolino 500-580; emilsko vino 9-10 stop. 440-450, 11-12 stop. 470-480; toskansko 430-440; Barletta 14-15 stop. 430-440, Sansevero 440-450, Squin-zano 440-450.
KONOPLJA
Letošnji pridelek konoplje v Italiji bo obilnejši kakor lanski. (600.000 stotov, lani 595.000 stotov). Kljub nekoliko ugodnejši letini bo položaj letos bolj napet; lansko leto je Italija namreč imela ob začetku nove letine še 300.000 stotov konoplje na zalogi. Letos je konoplja že pošla, tako da lahko računajo samo s pridelkom nove letine'. Za domačo potrošnjo porabi Italija okoli 500.000 stotov. Računajo, da bo Italija v prihodnjem letu omejila 'notranjo uporabo konoplje, da bi lahko izvažala ta pridelek, v smislu mednarodnih dogovorov. Tako bi po sporazumu morala izvoziti samo v Nemčijo 120.000 stotov.
Sistematično izvajanje ameriškega načrta za oboroževanje ima za posledico čim večjo potrošnjo raznih surovin. Del teh se mora odtegniti civilni proizvodnji. To ne povzroča samo skrčenja blaga razpoložljivega za civilno potrošnjo, temvep tudi novo skakanje cen nekaterih surovin. K temu je treba še dodati neugodne vesti o splošnem političnem položaju, zlasti vesti o razvoju na Koreji.
Pri nekaterih surovinah, kakor n. pr. pri bakru, nastopajo posebne okoliščine, kakor stavka v ameriški bakreni industriji. Tej stavki se je pridružila še stavka čilskih pristaniških delavcev, ki je ovirala izvoz čilskega bakra v ZDA. Med drugimi surovinami, katerih cene so v zadnjem času znatno poskočile je treba omeniti zlasti kavčuk in cin. Ameriški trg trenutno ne zaznamuje teh izprememb" s silovitostjo, ki bi' jo sicer pričakovali, iz prostega razloga, ker je vlada določila okvir, v katerem se cene smejo gibati. Toda ta okvir postaja nadolgo skoraj nevzdržen, ker narašča razlika med ameriškim in mednarodnimi trgi. Predstavnik urada za nabavo rud (Mi-nerals Procurement) je izjavil, da bodo morale ZDA pospešiti nakupovanje pisanih kovin v Inozemstvu in jih nato prodajati domačim potrošnikom. Značilno je tudi, da je Mr. Johnson, ki mora skrbeti za gospodarsko ustalitev v ZDA, zahteval od ameriškega Kongresa, da se odpravi carina na u-voz cinka.
ŽITARICE
Pri žitaricah se opaža na. ameriških borzah stremljenje navzgor; to velja za pšenico in koruzo. Po podatkih a-meriškega ministrstva za poljedelstvo bo letošnji žitni pridelek v svetu (o ZSSR in Kitajski ni podatkov) nekoli-
Agencija (AFI) poroča, da je Con-sorzio Nazionajle za konopljo prodal vso konopljo lanskega pridelka, t.j. 500.000 stotov na domačem trgu in 400.000 stotov za izvoz. Dne 15. septembra se prične nova žetev ki bo vrgla okoli
600.000	stotov.
SLADKOR
TRST: Po več mesecih zastoja je bilo zaključenih nekaj kupčij s čehoslo-vaškim rafiniranim sladkorjem po 172 dolarjev fco-prevoznina Trst. Angleški rafiniran sladkor kvotira 176 dolarjev cif Genova ali 178 dol. cif Trst. Kubanski sladkor ponujajo po 172 do.l cit Genova. Kljub nekaterim sklenjenim kupčijam vlada na tržišču še vedno negotovost zaradi neuravnovešenosti ponudbenih cen.
KAVA
TRST: Na trgu je opaziti večje povpraševanje kakor pred štirinajstimi dnevi. Srednje cene za kavo pri viru proizvodnje fco hankar v dolarjih za 50 kg netto so: Rio N. Y. 5 52,50; Rio N. Y. 2 54,20; Santos Superior 61; Santos Extra Prime 65; Gitiima 425 šilingov; Moka Hodeidah 1 450 šilingov.
Cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: Rio N. Y. 5 1.220, Rio N. Y. 2 1.250; Santos Superior 1.325; Santos Extra Prime 1.380; Haiti naravna 1.385; Salvador 1.420; Kostarika 1.520; Gimma 1.385; Moka Hodeidah 1 1.360.
KAKAO
TRST: Na trgu vlada mrtvilo; sklenjenih je bilo malo kupčij, povpraševanja pa skoraj ni. Aocra good fermen-ted, proti vkrcanju v novembru, niha okrog 277 šilingov cif; Bahia 385-389 fob kraj proizvodnje. Kvotacije v lirah znašajo: 820 za Accra v zrnju fco skladišče proizvajalca ocarinjeno blago; Bahia 800.
POPER
TRST: Povpraševanje je malenkostno; cene pri viru proizvodnje so naslednje; Lampong 1.495 šilingov za cwt cif Trst; Malabar 1.465 šil. za cwt cif Trst; Pel-ličherry 1.500 šil. cwt cif Trst.
»
ko večji, kakor je bil lanski. (Lanska letina krušnih žitaric je dala 148 milijonov kratkih ton). Več žita bo zlasti v ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V tednu med 1. in;: 7. sept. je pšenica v Chicagu napredovala od 239 l/J na 242 3/4, cena koruze pa od 174 1/8 na 177 7/8 stotink za bušel.
SLADKOR, KAVA, KAKAO
Cene sladkorja so 'zopet čvrstejše — 5,75 na newyorški borzi 7. sept. (5,50 stotinke dolarja teden poprej). Cena kave je napredovala za dobro stotinko dolarja (od 52,93 na 53,74). Poročila govore, da gre za sezonsko povišanje, ki ne bo zavzelo večjega obsega. Cene kakaa so nekoliko nazadovale (od 33^ na 33,30). Cene čaja so na južnoazijskih trgih nazadovale; izvzete so le posebne vrste blaga. Na londonski dražbi je bilo 11-875 paketov ceylonskega čaja; povpraševanje je majhno.
VLAKNA
Cene volne se še vedno niso ustalile. Poročila govorijo o nervoznosti na tem trgu. Na brisbanski dražbi (6. IX.) so cene proti koncu popustile. Podobno ozračje je bilo na dražbah v Melbournu (Avstralija), v Captownu; v Fort Elizabethu in East-Londonu ( v Južnoafriški zvezi). V Roubaiz-Turčoingu na Francoskem so zaznamovali doslej najnižje cene: 1-130 zd kg, (1-200 teden poprej), v Anversu 160 (teden p f prej 165) belgijskih frankov ža kg.
Cene bombažu so bolj mirne. Tudi te so nekoliko popustile (35,25 7. sept., 35,20 teden poprej) proti takojšnji izročitvi, 34,49 (34,39) proti izročitvi v oktobru. Današnje cenitve pridelka v ZDA so še vedno tako ugodne kot v avgustu.
KAVČUK
Cene so na londonski borzi poskočile kar za 5 1/2 do 6 1/2 penija za funt
MEDNARODNA TRŽIŠČA
	10/VIII	28/VIII	12/IX
Pšenica (stot. dol. za bušel)		....	239.7.	. 238 7«	242 7.
Koruza	„	„	„	„						 173.—	173.7.	179.7.
NEW YORK			
Baker (stot. dol. za funt)			 27.62	27.62	27 42
		 106,—	106.-	103 —
Svinec	„	„	„				 17,—	17.-	17 —
		 17.50	24.50	17 50
Aluminij „	„				 19,-	19.—	19. -
Nikelj	„	„	„				 56.50	56.50	56.50
Krom (dol. za tono) 			 50.52	52.—	58,—
z., srebro dol. za steklenico				 213,—	213.—	205.-
LONDON		•4	
Baker (f. šter. za d. tono)			 234,-	234.-	234 -
Cink			....	196,—	196—	196—
Svinec ,, „	>>			.... 160,—	160.—	160 —
ALEKSANDRIJA			
Bombaž „Karnak“ 1. (v. talerjev za kantar)			 172.65	175.65	175.65
„ „Ashmouni“ 1.	„	„	)			 125.-	179.60	71.46
SANTOS			
Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg)		....	195.20	196,-	196.93
BOI« ZA
VALUTE V MILANU
	29. IX.	12. IX.	Min.	Maks.
Funt šterling	8.350	8.450	8.700	8.500
Napoleon	6.500	6.625	6.500	6.625
Dolar	654	664	649	673
Francoski frank	171	172	169.50	172—
ovicarski frank	151	153.25	149,75	154—
Funt št. papir	1.620	1 620	1.600	1.720
Avstrijski šiling	—	—	—	—
Zlato	870	891	861	890
BANKOVCI V CURIHU dne 11. IX. 1951
ZDA (1 dol.)	4,347«	Belgija (100 fr.)	8,10
Anglija (1. f: št.)	10,63	Holand. (100 fi.;	105,50
Francija (100 fr.)	1,10	svedska (100 kr.)	70,—
Italija (100 lir)	0,657«	Izrael (1 f, št.)	3,90
Avstrija (100 šil.) 14,50 Španija (100 pez.) 8,90 Čehoslov. (100 kr.) 1,— Argent. (100 pez.) 13,— Nemč. (100 mark) 87,50 Egipt (1 f. št.) 10,40
VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU
Južna železnica	30. IX. 1.443	13. IX. 1.427	Min. 1.434	Maks. 1.445
Splošne zavarov.	6.220	6.270	6.270	6.300
Assicuratrice	804	745	745	790
Riun. Adr. Sic.	1.725	1.775	1.725	1.775
Jerolimič	2.950	—. •	2,995	2.950
»Istra-Trst«	770		—	—
»Lošinj«	8.200		—	—
Martinolie	1.830	—	—	—
Premuda	7.000	—	—	—
Tripkovič	7.270	—	—	—
Tržaški tramvaj	580	—	—			
Openski tramvaj	915	—	—	—
Terni	206	216	204,50 217,50	
1LVA	170,50	194	170,50	192
Zdr. jadr, ladjedel.	209	215	209	220
Ampelea	800	—	—	—
Arrigoni	1000	—	—	—
mstnlk KMEČKE ZVEZE
SEDEŽ : TRST - ULICA F A BIO FILZI ŠT. lO I. - TELEFON ŠT. 54-58
PRIPRAVIMO SE ZA TRGATEV!
PRIPRAVE ZA TRGATEV
Letos obeta grozdje še precej dobro, zlasti v krajih, kjer mu nista toča in suša prizadejala znatne škode.
Za vinogradnika predstavlja trgatev najvažnejše in hkrati najprijetnejše o-pravilo. V njej vidi tudf plačilo, na katero čaka z veliko zaskrbljenostjo; saj se je zanj trudil skorajda čelo leto. Zaradi tega posveča temu zadnjemu svojemu opravilu v vinogradu vso skrb in pripravi najpotrebnejše pravočasno.
PRIPRAVIMO SI DOVOLJ ZDRAVE POSODE
Umen vinogradnik si že nekaj tednov pred trgatvijo pripravi vso potrebno posodo, ki jo; bo rabil za spravljanje grozdja iz vinograda v kipelno klet. Prav tako mora poskrbeti, da bo imel v pravem času na mestu vso vinsko posodo. Zaradi tega je potrebno, da še enkrat pred trgatvijo pregleda kolikor mogoče natančno ves vinograd in vse grozdje ter si vsaj približno o-ceni in izračuna, koliko belega in črnega grozdja bo letos pridelal. Na podlagi tega računa Si vinogradnik pripravi posode. Pametno je, da si nabavi rajši nekoliko posode več, kot mu izkazuje njegova predhodna ocenitev količine grozdja in vina. Tak postopek prihrani gospodarju prepogosto iskanje in beganje od soseda do soseda, ali pa celo po mestu, da si najde še potrebne posode, ko je grozdje že potrgano in večkrat tudi mošt čaka že na pretakanje. Kadar imamo posodo pri rokah, se moramo prepričati, da ne pušča in da je popolnoma zdrava, oziroma da nima nobenega slabega duha,
KLET MORAMO POSPRAVITI IN RAZKUŽITI
Prostore, ki so določeni za predelavo grozdja, oziroma za kipenje mošta in za shrambo vina, t. j. kipelno in vinsko klet, je treba še pred trgatvijo pospraviti. V teh prostorih ne sme vinogradnik držati drugega kot samo kipelno in vinsko posodo ter orodje in morebitne stroje, ki jih bo rabil pri spravljanju, robkanju in maščenju ter pri stiskanju grozdja, oziroma tropin. Krompir in drugi pridelki ne spadajo v klet. Prav tako moramo odstraniti iz kleti svinjino, vsaj dokler ni mošt še popolnoma dokipel, kajti mošt in tudi mlado vino sta zelo dovzetna za vsak neprijeten duh. Samo po sebi je razumljivo, da mora iz kleti tudi kis, (o-cet) ali po kisu dišeča posoda, ker je kis hlapljiv in kot tak izredno nevaren moštu in vinu.
Ko smo prostore pospravili in očistili, jih še razkužimo in sicer najenostavnejše, ako jih poškropimo s pomočjo navadne škropilnice, ki jo rabimo za škropljenje trt. Z -njo poškropimo stene in strop kleti, za, kar uporabljamo navadni apneni belež, ali pa tudi 2-3% raztopimo modre galice v vodi. To delo opravimo v praznih prostorih. Ko smo vanje postavili vso potrebno posodo in orodje ter stroje, ki jih moramo seveda poprej tudi osnaži-ti in prati, zažgemo v zaprtih prostorih kleti malo žvepla in jih pustimo zaprte vsaj čez noč. Prostore moramo potem prezračiti, predeti pripeljemo grozdje v kipelno klet tudi zaradi tega, ker žvepleni dim škoduje človeškemu zdravju, je dušljiv in povzroča zlasti glavobol in kašelj.
PREVOZNA SREDSTVA IN POMAGAČI
Vinogradnik in kmetovalec sploh, ki ima več grozdja za trganje, si mora vsaj nekoliko dni pred trgatvijo zagotoviti tudi prevozno sredstvo, za prevoz natrganega grozdja iz vinograda ali nji-
proti takojšnji izročitvi in za 4 % proti kasnejšim izročitvam. V Londonu spravljajo skok v zvezo s poroči-lofh pododbora ameriškega senata, ki priporoča vladi nakopičenje večjih rezerv kavčuka; današnje zaloge dosežejo samo 1/5 zalog, ki bi jih bilo treba nakopičiti. Računajo, da je skok cen dosegel 15%. Cena na londonski borzi je bila 7. sept. 48 (teden poprej 42 3/8) proti izročitvi v septembru.
The Reccnstruction Finance Corp. je povišala ceno sintetičnemu kavčuku za 1 1/2 stotinke. Tako podaja danes ameriški industriji sintetični kavčuk po 26 stotink za funt.
KOVINE
Na ameriškem trgu se cene pisanih kovin gibljejo v okviru, ki ga je določila vlada. Razinfa med cenami bakra
v ZDA in na zunanjih trgih je dosegla že 3 1/2 stotinke pri funtu; uradni okvir določa najvišjo ceno na 24 1/2 stotinke. Kakor rečeno v uvodu, pripisujejo nov skok zlasti stavki v ZDA. Cena cina je v Londonu močno poskočila v tednu od 1-7. septembra (od 940 na 960 funtov šterlingov za tono (l.OlSkg) proti takojšnji izročitvi). V Zahodni Nemčiji je baker kvotiral 8. IX. 272,50 DM za 100 kg, cin 1.106 DM, svinec 171,50, cink 176 DM za 100 kg.
Živo srebro je v ZDA nazadovalo na 198 dolarjev za steklenico (76 funtov); volfram se je v Londonu utrdil in no-tiral 530 (teden poprej 525).
'v'
M. Švab Soave
Ul. S. Giusto 16 - Tel. 93609
PROJEKTIRANJE IN MONTAŽA CENTRALNIH KURJAV, VODOVODNIH INŠTALACIJ TER KLEPARSTVA
Kličite našo telefonsko številko, da Vas obišče naš strokovnjak za toplovodne naprave in centralne kurjave ter Vam d[a b\r e z-plalne strokovne nasvete
ve do kleti. Misliti mora tudi na pot, po kateri bo prevažal ali prenašal grozdje in jo po potrebi pravočasno popraviti. Ako služi ta pot tudi drugim vinogradnikom se je treba z njimi pravočasno domeniti za skupno popravilo poti na osnovi medsebojne pomoči, ki je bila pri naših očetih glablje ukoreninjena in tudi dajala veliko u-spehov v marsikaterem pogledu.
Vrhu vsega tega je še potrebno, da si gospodar pred trgatvijo zagotovi ustrezne pomagače za trgatev. Ta izbira je posebno važna za vinogradnike, ki imajo mnogo pridelka in morajo trgati grozdje po več dni. Težavno je dandanes dobiti dobre nosače za vinograde v brdih in v bregu, ker je to delo precej naporno. Trgači morajo biti dovolj vestni n potrpežljivi, zlasti kadar je mnogo obiranja gnilih jagod in suhih hlastin pri grozdju. Otroci se takega obiranja hitro naveličajo in delo, ki ga potem opravijo v vinogradu, ne ustreza več v zadostni meri pravilom dobre trgatve, posebno še tedaj, kadar želi vinogradnik pridelati res prvovrstno vino' tudi za vstekle-ničenje.
Začetek trgatve same pa določimo šele potem, ko smo se prepričali, da je grozdje popolnoma zrelo ali dozorelo, t. j. kadar vsebuje največ sladkega soka. O tem se. prepričamo lahko z mostno mero »Babo«, kadar ta pokaže v soku največ sladkorja (približno 20%) in dokler so jagode še močno napihnjene. Praktično poznamo dozorelost grozdja tudi po tem, da začnejo grozdni in reclji jagod leseneti ter jagode same in listje trt veneti, čeprav je v zemlji in v zraku še dovolj vlage. Vsekakor pa počakamo s trgatvijo, do-
KMEČKI
VAŽNA OPRAVILA V DRUGI POLOVICI SEPTEMBRA
NA NJIVI IN POLJU. Pobeni z njive in s polja ves krompir in vso koruzo, ker pozneje lahko pokvari zunaj te pridelke deževno vreme. Prosto zemljo moramo nemudoma preorati in zasejati z zeleno krmo ali pa z žitom, v kolikor se to pri nas še izplača. Z zeleno krmo lahko zaseješ tudi njive, na katere nameravaš sejati drugo leto koruzo in saditi celo krompir.
Zadnji čas je, da še enkrat opleješ in okopaš jesenske kulture kakor; zelje, ohrovt, korenje in podobno. Tem rastlinam potrosi tudi nekoliko čilskega ali pa apnenega solitra' (približno pol kg na 100 kv. m). Trositi moraš soliter ob (Suhem vremenu ali pa olj močnem dežju, ker ob rosi soliter lahko osmodi rastlinske Tiste.
NA VRTU. Sej zimsko špinačo in motovilec. V zavetrno lego smeš sejati tudi še radič in solato rezivko ter presajati solato endivijo. Zadnji čas je za presajanje poznih brokelj in zimske glavnate solate. Poberi vrtne sadeže, ki si jih določil za seme in pazi nanje, da ti jih živali ne pokvarijo in uničijo. Zatiraj polže ob vlažnem vremenu s pripravkom «Limanex», ki daje izborne uspehe, ali pa s prahom živega apna.
V KLETI. Tako kipelma, kakor tudi vinska klet ter vsa posoda in orodje za predelavo grozdja, za kipenje mošta ter vinski sodi morajo biti na svojem mestu še preden začnemo s trgatvijo. Ako nisi še prepleskal prostorov, ali jih vsaj razkužil z žveplenim dimom, stori to nemudoma, da bo kipenje mošta potekalo bolj v redu in pravilno. Ce grozdje ni popolnoma zdravo, primešaj mu še pred kipenjem kalijeve-
kler so tudi spodnje, zadnje jagode grozdov dovolj sladke in zrele ter začnemo trgati ob lepem vremenu.
Obvestilo dvolastnikom
Vsi dvolastniki, ki imajo svoja zern-Ijišča v Jugoslaviji in ki nameravajo tam sekati drva, obveščamo, da morajo napraviti zadevne prošnje do 26. septembra 1951. Za vsa potrebna pojasnila naj se zglasijo pri »Kmečki zvezi« v Trstu, Ulica F. Filzi 10/1.
Uvoz plemenske goveje živiee
Kmetijsko nadzorništvo obvešča živinorejce, da je bil rok za vlaganje prošenj za nakup plemenskih krav,, junic in bikcev sivo-rjave pasme, podaljšan do sobote 22. t.m.
Nakup živine, za kalero se bo dal prispevek, bo izvršila posebna komisija. živina bo kupljena z vsemi jamstvi! Zdrava, krepka in plodovita.
živinorejce-kupce bo strta živina toliko, kot bi stalo govedo na domačem trgu in to zaradi visokih cen, ki so * * * * v krajih, kjer se bo živina kupovala, čeprav bosta upoštevana izvozna nagrada, ki jo dovoli švicarska vlada ter prispevek s strani ZVU.
Osnovna kupna cena bo znašala, za breje krave (po drugem do tretjem teletu) okoli 370.000 lir Ce odštejemo nagrado, ki jo dovoli švicarska oblast (približno 90.000 lir), oslane še 280.000 Tir. Po odbitku prispevka za nakup v znesku 1/3 bo kupna cena znašala lO® tisoč lir; za breje junice okoli 170.000 lir; za bikce pa 140.000 lir.
Živinorejec, ki želi nabaviti živtuo, naj se prijavi in položi ustrezajočo vsoto pri kmetijskem nadzorništvu UK’-ca Ghega štev. 6/1 - tel. 86-73. Tam lahko prejme zadevna pojasnila.
KOLEDAR
ga metabisulfita po potrebi o(d 10-40 g na 100 kg).
Belega mošta pe smeš puščati dolgo na tropinah. Kakor hitro se nekoliko ugreje, pretoči ga v sode, kjer bo polagoma dokipel v okusno vino z lepo svetlorumeno barvo. Črni mošt pa pustiš po več dni (3-4) na tropinah jagod (črno grozdje zrobkamo z robkainikom ali pa z mrežo, da ločimo jagode od hlastin) in večkrat potlačiš tropine, da bo mošt kipel res na njih in ne pod njimi. Na /ta način pripravljeno vino bo dobilo močno rdečo ali črno barvo in tropine se ne bodo preveč ugrele. Sicer bi se lahko napravil na vrhu tudi kis, ki bi nam potem pokvaril vso vino v posodi.
V	SHRAMBI. Prezrači dobro shrambo in vse shranjene pridelke, zlasti v hladnih nočeh. Ako je te pridelke napadel mrčes ali miši, moraš iste takoj zatreti in sicer mrčes z raznind DDT pripravki, miši pa z dobro mačko ali s primerno mišnico.
V	HLEVU. Živino gonimo ta čas še na pašo, če le vreme to dopušča. Istočasno pa jo moramo privajati na debelo rezano, trdo in suho krmo. Razkuži hlev proti morebitnim živinskim boleznim, ki jih povzročajo lahko bakterije in proti nadležnemu mrčesu, zlasti proti muham. Najenostavnejše sredstvo za tako razkuževanje je raztopina modre galice v vodi 2-3%, kateri primešaš raz-topljive pripravke DDT. S to raztopino roškn piš ves hlev s pomočjo škropilnice.
Pri nakupu močne krme: otrobov, koruzne moke, odpadkov testenin itd. pazi, da ni krma pokvarjena, ker bi živini lahko več škodovala kot koristila.
SBOOCHELLI RENATO
TRIESTK 1415) Via Reuoltella 14 — Tel. 91 582
Macchine speciali per tutte le Industrie del legno e loro utensili e macchine automatiche per grandi produzioni di serie.
Consulenze tecniche per nuovi impiantj _ Progetti impianti pneumatici di trasporto trucioli, segalura e polveri di leguo.
Posebni stroji in orodje za vse vrste lesne industrije in avtomatični stroji za veliko proizvodnjo v serijah. Strokovni nasveti za nove naprave — Načrti naprav na stisnjen zrak za odvajanje žaganja, lesnega prahu in oblancev.
MEHANIČNA DELAVNICA
ALBINO GOMBAČ
ULICA DELKAGRO 10 - TRST - TELEFON ŠTEV. 96-130 (VHOD IZ ULICE DELLA TESA)
Najmodernejši tržaški obrat za retifikacijo na strojih «BERC0» — Retifikar/ja in zrcalno glajenje cilindrov od mikro-motorja do ladijskih motorjev
Retifikacija vsakovrstnih kolenastih gredi, vključno 0M 100 KS, Titanus i. t. d.
Priprava za retifikacijo poedinih cilindrskih puš. Vlaganje cilindr-skih pur — Aparat za kontrolo trdote BRINELL — Priprava za vravnoteženje kolenastih gredi in transmisij Retifikacija ventilov — Priprava za struženje glavnih in ojničnih ležajev — Posebna naprava za mehanično struženje ojnic — Hidravlična stiskalnica
ZASTOPSTVO ZA TRST IN GORICO NEPREROSLJIVIH BATOV
FRIGOBOR in SUPERFRIGOBOR
Bat; ki povečajo tehnični učinek in imajo trojno trajnost
Zastopstvo tovarne ^TINELLl)/ — Predelava «Diesel motorjev s uredmešanjem» na «sistem direktnega vbrizganja»
Zastopstvo tovarne «AIVIGEr.LIIVII» — Kromiranje kolenastih gredi na elektro-galvanski podlagi — Trdota od 630 do 900 Brinell -— Srednja vzdržljivost 250.000 km - Možnost naknadnega razkro-miranjf m ponovnega kromiranja brez rabe ponovne retifikacije