St. 4 i V Trstu, v sredo 2. junija 1886. Tefcnj XI. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. »EDINOST« zizhaja 1 krat na tedun vaalso ired« iu tifeote o noludne. Cena za tm «to prilogo td\ . za polu leta 3 «1. 50kr., za Set« lera ± gl. TB» kr. — Sama prl-ogas'ane 4 gl. SO kr za celo leto.— Poaamezne ir»vilke se loknvajo ori ooravništv; in \t:aflkafi v Trsta po & kr., v Borisi in v Ajdovščini no « u vso žoljč Izpolni nuj ljudoin; deželo te Nezgode naj se izogibljojo, Dokler naš Agnimitra vludal bo. (Konte). viml volitvami v tem prašanji ne bi mi-nisterstvo nič pridobilo, bržeje Se zgubilo in tedaj bi nazadnje vendar i manj častno moralo odstopiti. To se ve, da je merc-dajna cesarjeva volja, ker le njemu pristova razsodba o tej zadevi. V seji gosposke zbornice dne 28. maja je baron Konigswart naznanil, da stopi iz komisije za kontrolo državnega dolga. Grof Falkenhayn je predložil, naj se izvoli posebna komisija iz petih udov za carinsko tarifo; predlog je bil sprejet. — Potem se je razpravljal zakon o črnej vojski. V splošnej razpra\i so govorili Belcredi, Schmerling in Salem za zakon, o njegovih napakah in bremenih, ki se ljudstvu ž njim nakladajo. Minister grof Welsersheimb se zahvali za sodelovanje pri tem zakonu, katerega težave so vladi dobro znane. Gre za to, s zakonom doseči to, kar je potrebno, z najmanjšimi sredstvi in s kolikor mogoče majhnimi žrtvami od strani ljudstva. Zdaj, ko imajo vse države črno vojsko, doseže se toliko lažje porazum glede narodno- pravnega varstva. Potem seje pričela podrobna razprava. Mej razpravo je minister za deželno bran izjavil, da se je uže dosegel porazum z Ogersko glede preskrbovanja vdov in sirot vojakov In da se dotični zakon še v tem zasedanji predloži državnemu zboru. Potem se je zakon brez promembe sprejel tudi v tretjem Čitanji. 31. maja je gosposka zbornica sprejela zakonski načrt glede zidanja, oziroma preskrbitve lastnih poštnih in brzojavnih poslopij v Krakovu, Levovu, Črnovicah, Trstu, Bolzanu, Tridentu in Roveretu, potem pogodbo z Nemčijo glede pravico ubogih ter izvolila carinsko komisijo. V seji poslanske zbornice 28. maja je vlada predložila zakonski osnovi gledć carine proste uvožnje turSice in prosd iz Srbije in Bolgarije in glede podaljšanja železnice Mostar-Metkovič do Serajeva. — Potem se je razpravljal prvi paragraf zakona o ponesrečbah. V komisijo za kontrolo državnega dolga se je izvolil grof Berchtold. Poslanec Tauscbe in tovariši so predlagali, naj se uvede državna pristojbina na vse pridelke in izdelke pri uvožnji in izvožnji. 29. maja se je načelnik gorko spominal umrlega poslanca Glurllttija. Na pra-Sanje poslanca Turka, glede posvetovanja o obilnih proSnjah za carinsko združenje z Nemčijo, odgovoril je načelnik carinskega odseka, da so Be prošnje doslej le glede razprav z Ogersko pretresle, stvarna uvažitev pa se pozneje zgodi. Vladina predloga glede ustavljenja porotnih sodb v Kotom se je izročila pravosodnemu odseku. Potem se je sprejelo prvih pet paragrafov zakona o ponesrečbah z nekaterimi dostavki. Poslanska zbornica je 31. nadaljevala podrobno razpravo o zakonu pri ponesrečbah ter rešila prvih 11 paragrafov. Pri S. 9. je dotičnega odbora večina predlagala uredbo po deželah, manjšina pa po obrt-tnem poklicu in sprejet je bil predlog večine, za kateri se je tudi vlada izrekla, kakor tudi dostavek Madejskega, da ima minister notranjih uprav po zaslišanju dotičnoga deželnega odbora določevati meje zavarovalnih naprav. Na Dunaji so 29. maja praznovali stoletnico penzijonata za civilne deklice, Cesar je ta dan temu zavodu podaril 50.000 gld, v obligacijah Bkupnega državnega dolga za Stipendijo pod imenom »Fran-Josipova-Elizabetina štipendija«, iz katere se ima devet gojenkam, ako so v svojem poklicu kakor učiteljice ali gojite-Ijice zgubile zmožnost za preskrbovanje. vsako leto po 210 gld. deliti. Praznovanja stoletnice so se udeležili: cesar s cesarico, cesarjevič Rudolf z vzvišeno svojo soprogo, udje cesarske hiše, ministra Taaffe in Gautsch, potem mnogo dostojanstvenikov, Cesarica, kakor najvišja zaštitnica |e poslala vrhovnej načelnici baronici Rodiczky, v spomin krasno zapestnico in jako Iju-beznjivo lastnoročno pismo, v katerem hvali izvrstno njeno vodstvo. V ogerskej poslanskej zbornici sta se 31. maja potezala poslanca Iraf.yi in Madarasz za samostojnost ogersko vojske. Tisza je na to odgovoril, da je Škodljivo ločiti domoljubje od zvestobe do kralja in slabo je, vojsko in deželno hrambo staviti v nasprotje, kronani kralj je prvi branitelj ogerske ustave. Minister za deželno bran pa je rekel: Ker je kralj vojski in dežel-nej brambi najvišji vojni gospod, in se vojska in deželna hramba morati nepogojno umikati vsakej politiki, tedaj ne pripoznava nobene višje naloge razen nepogojne pokorščine najvišjemu vojnem« gospodu. Po Bosni in Hercegovini je zadnje dni popotoval nadvojvoda Albreht in se prepričeval o ondotnih razmerah. On se je pohvalno izrekel o vojaškej upravi. Vnanje dežele. Il Varšave se poroča, da je poljski generalni governator, slavnoznani vojskovodja Gurko, mioisterstvu v Pelerburgu priporočal, naj se Ustanovita ruska konzulata v Levovu in Krakovu, da se v okom pride tožbam avstrijskih podanikov glede neprilik, katere imajo s potnimi listi. Z Ruskega so se zadnji čas zelo začeli seliti judi v Ameriko. To je znamenje, da je na Ruskem socijalno stanje zdravo, ker judom se najbolje godi tam, kder propada socijalno blagostanje in morala. Srbski kralj je uže v skupSčino imenoval svoje zastopnike. Izmej 40 imenovanih je 14 trgovcev, 9 sodnikov, 1 državni svetovalec, 1 poslanec na zunanjih dvorib, 3 nekdanji ministri, 1 učitelj, 1 strokovnjak pri železnicah, 2 odvetnika, 1 duhovnik. 1 zdravnik, 5 višjih upravnih uradnikov In 1 kmetski veliki posestnik. Čudno se morda utegne komu zdeti, da je trgovinski stan tako zastopan, a kedor pozna razmere na srbskem dvoru in v srb-skej kraljevini, ne bode se temu čudil. Kralj je poklical v skupščino take može, na katere se lahko zanaša, bodi si v političnih, bodi si v druzih zadevah. Skupščina se gotovo jiže ta mesec odpre. Volitve v talijansko poslansko zbornico so se vladi še dosti ugodno izvršile, imela bode 70—80 glasov večine. Pentarhi i njihovi privrženci so zgubili 20—30 sedežev. Ivoljeni so bili tudi vsi ministri, vsi generalni tajniki, razen enega, prav tako so bili vsi voditelji prejfioje večine zopet izvoljeni. Sicer je pa tudi skrajna iredenta nekaj malo sedežev pridobila, zlopovestni budalo Cipriani je bil celo v dveh volitvenih krajih izvoljen, kar sicer nema političnega pomena, a vsakako je Italiji sramotno. Avstrija sme s temi volitvami biti zadovoljna. Italijanska vlada se je obrnola na an-gleško s praSanjera, ali ona ne bi priprav. Ijena bila, udeležiti se ekspedicije zoper hararskega emirja, ki je poklal italijansko ekspedicijo grofa Porro, ali ta je odgovorila, da se take ekspedicije ne udeleži. Na Grškem Be je naglo prekucnolo javno menenje; na vojno s Turki ni več misliti; uže se je grfika vlada b turško neposrednje dogovorila zastran razorožitve. Trikupls je v državnem zboru izjavil, da ne dvomi, da ima Turčija poštene namere in da tudi ona razoroži. Srditost se je sedaj obrnola zoper prejfinjega ministra Delyannisa, hočejo ga postaviti na zatožno klop. Malo dni je še minolo, kar je bil on najslavnejši mož na Grškem, a lahko se zgodi, da se v malo dneh z Grškega iztlra. Taka je usoda človeška. Na Nemškem se zelo jeze na novo avstrijsko carinsko tarifo, ker povišuje carino na več obrtniških izdelkov, s katerimi poplavlja Nemčija Avstrijo ter naglašajo zgubo, katero ho imela nemška država vsled tega in kriče: Bog me varuj mojih prijateljev, sovražnikov se uže sam iz-nehim. A ti Nemci so molčali takrat, ko so vsled nam neugodne pogodbe gospodovali nemški obrtniki v Avstriji. V Belgiji se delalci še vedno živo gibljejo. Del ivsk.i stranka je 28. maja skle-nola napraviti v vseh glavnih mestih v provincijah shode delavcev; ako pa bi se ti prepovedali, tkliče na dan 13. junija velik socij ilistični kongres v Bruselj. Angleška vlada misli posadko v Egiptu znanjšati, zdaj je tam 20.000 angleških vojakov, ta poRadka se ima znižati na 9000 mož. Angleška bi se rada izkopala iz sudanske zadrege In Sudan prepustila Sudancem, a tako lahko to ne pojde, iker Sudanci porabijo vsako ugodno priliko za dalje prodiranje proti Egiptu. Angleži utegno z njimi še hude neprilike imeti, ker utegne iti tudi za Egipt in sueški kanal; tu pa bi šlo za angleško veljavo in oblast, potem Angležem ne bi ostalo druzega, nego nov srdit boj v »ročej Afriki. DOPISI. Trst 1. junija. (Delalci in njih pri-jatelji. — Nekoliko politike, — Enakopravnost. — Tržaške razmere.) »Na svetu smo« — tako se odreže navadno nek prijatelj našega lista, kadar hoče raztolmačiti kako piramidalno neumnost, ali pa prav zvito sleparijo. — Mi opetujemo: sna svetu smo« in na tem grešnem svetu je vse mogoče, tudi to smo doživeli, da se Ve-likonemci, možje egoistične ManŠester-ske šole, Širokoustijo kakor prve prijatelje delalcev. — Zdaj ko se v državnem zboru razpravlja postava o zavarovanju delalcev v slučaju nezgode, vsi kažulirajo delalcu, vsak hoče biti njega dobrotnik, tuli taki, ki delalca navadno gledajo kakor psa. — Nemec nže iz narave nema v sebi one milobe, one dobrote proti svojemu poslu, kakor je to pri Slovanu. Pravi Slovan smatra Še denes svojega poBla, kakor uda svoje družine, in kder se to mej Slovani ne godi, je to znamenje, da je blažena italijanska ali nemška kultura uže preveč prodrla v dotične kroge. Nemec po Bismarkovem kopitu — prijatelj delalca I O ironija I Pa Italijan? — Italijan ima v sebi nekatere demokratične nagibe; toda ne v zmislu pravega družinskega živenja; on misli, da je uže zadosti storil, ako kakor »Signor Conte« z delalcem »bocce« Igra, ali pa golorok v špelunki z delalcem pri enej mizi ptje in »moro« igra. Ta navidezna ponižnost res človeka oslepi, a kedor pozna natančneje socijalne razmere na Italijanskem, ta se prepriča, da je ta italijanska demokracija jako enostranska, ker se omejuje le na zunanjost, in ni po ni-kakem bistvena. Vzemite Italijanu »kolona« In napravili ste po vsej Italiji naj-večo krizo. In kaj je ta kolono? Manjši ali veči suženj. Dokler so bile desetine na Kranjskem je še vedno Kranjski kmet boljŠ* stal v vsakem obziru, nego pa danes 50 let po-odpravi tlake in desetine stoji italijanski »kolono.« Kaj bi govorili o naših istrskih ali Tržaških Italijanih. Pisec teh vrst pozna istrskih s« 1 i tržaških Italijanov velikih posestnikov, ki si dajo vso zunanjost svobodoljubov, ali pri vsem tem trdijo, da bi bilo za kmeta bolje, ko ne bi niti ne videl šole. — Kmetske čitalnice so tem ljudem groza. Vse drugače je to v pravej slovanskej družini. — Naša inteligencija je sicer uže preveč obliznena po tujej kulturi, pri vsem tem jej je pa ostal nek naravni nagib do pametnega socijalizma. Kolikokrat mi je rekel oče, mož kije dobra poznal zapadno kulturo, daje grdo in surovo,, ako se vsak posel ne smatra kot ud družine; rajnki notranjski pesnik Miroslav mi je večkrat rekel: »Posel je ud družine,, in ako hočemo svet prav odgojiti, mora stvar na tak način urejena biti, ker le tako bode srce imelo svoj del kraljestva v človeškem društvu, hlapec, katerega smatra gospodar za hlapca v pravem pomenu ali zakaj nižjega, tak hlapec nebode nikoli srčno udan gospodarju in bode razmerje mej obema vedno napeto.« Res je to! SIoven~ ski kmet po starem običaju dela in je s vso družino, h katerej ne pripadajo le žena in otroci, temuč tudi hlapci in dekle, prekrasno je videti tako družino pri skupnem vsakdanjem kruhu; in jednaki so pri delu in pri mizi; ali ni to lep so-cijalizem na pravej krŠčanskej podlagi? In znana slovanska gostoljubnost, ki se je posebno lepo ohranila pri ruskem mu-žiku, pri katerem je celo vdomačeno obrt-nijsko delo za skupni račun I Glejte, v Sloviinih uže od nekdaj budi načelo one socij ilistične društvene osnove, katero si zapadni narodi, posebno Latinci predstavljajo kakor nek ideal, katerega težko kedaj dosežejo, ker jim manjki naravnega temelja in ker zapadna kultura z vsakim dnevom bolj uničuje podlago vsej člove-škej sreči ; družino v pravem zmisln besede. Kaj je družina zapadnih narodov v primeri z družino še nepokvarjenih slovanskih rodov? Ali ta družim sloni na avktoriteti božjej, državnej in domačej, tako mora tudi biti, ako ima postati socijali-zem osrečevalen ; — kajti v prekuciji, ki nema za cilj druzega, nego utopije, ni rešitve. — In mi Slovani, ki to stvar umemo, pač nemarno potrebe, da nas uče, kaj je delavec, ljudje a la Plener, Herbst itd., ki delalca le takrat poznajo, kader hi ga potrebovali za pustolovne svoje demonstracije, katere bi jim pomagale do egiptovskih mesnih loncev, katere bi potem tako dobro skrili, da bi jih delavec niti od daleč povohati ne mogel. O ti prokleta hinavšfilna 1 Sicer pa se najde menda slovanski poslanec, kateri tem farizejem krinko raz obrazil potegne. Zavarovanje delale* proti nezgodam pri delu in tudi za stare dni, to je na vsak način potrebno; gospodarji, ki delalca rabijo, naj vsako leto tudi kaj dado v državni zalog, iz katerega bodo dobivali taki dela nezmožni delalci svojo pokojnino; tudi je prav, da delalci saini kaj malega plačavajo za ti zalog, da s tem toliko boljše vtemelje svojo pravico do glasa v dotlčnej odločevalnej korporaciji; vse to je jako lepo in dobro, vse bo koristilo; toda ne za vedno, ako se bode svet obračal po nagibih farizejev liberalizma, ki so iz najlepšega načela napravili najostudnejše socijalne razmere, ki se kažejo v monopolizaciji kapitala. Napravite iz delalca takega materlja-lista, kakorŠnih ustvarja sedanja novo-šegna odgoja, pa ne zavro vse dobre postave socijalistIČoega poloma. Zato naj naši avstrijski pravi patrljotje Boga hvalijo, da je v Avstriji največ Slovanskih de lalcev in kmetov, slovanski značaj teh stanov bode Avstrijo bolj hranil pred socialističnimi rabukami, nego to moreje vse postave. « • • In pri vsem tem je ta božja avstrijska politika Še vedno inaGj ali več v nem-škej strugi in Slovanom se kaka mala pravica od le z največo nevoljo, uprav prisiljeno. To ia Bog čuvaj Avstrijo prel Veliko-nemci in njih politiko, oni bi nas konečno res spravili na tisto stran, na katerej utegnejo v prihodnje butine padati. Bismar-kove arogance je gotovo uže vsa Evropa sita; Francija le preži na moment, ko se spreti Rusija in Nemčija, in to Be utegne zgoditi predno bi kedo mislil, kajti Rusija se hoče In se mora polastiti Dardanel, v tem zmislu je te dni tudi ruski car govoril in odgovarjalo mu je na to v istem zmislu uprav intuzijastično rusko ljudstvo. Bismark bode najbrže proti temu intrigo-val, nastop tega — gotova vojna. Bog začuvaj, da Avstrija za ta slučaj ne varuje oevtralnosti, ali se celo ne odloči za zvezo s Francijo in Rusijo ; strašno bi se maščevala osoda nad nami, kajti proti nam ne bi vstala le vsa Rusija, Francija, vse balkanska državice, temuč tudi požrešna Italija, ki vedno preži, kakor ris, kedaj bi mogla Avstrijo zavratno naskočiti. Avstrija mora temveč iskati prilike, da se popolnoma Izvije krempljem Bismar-kovim, in pa doma je treba tudi Slovanom v resnici pravičnega postopanja. — Ali saj vsi naši državniki žive v predsodkih, surovi fantazem Nemštva Slovane goni Bkoro da v obupanje. — Evropa stoji pred važnimi osodopolnimi dogodki; ali ni misliti, da Nemci ta dogodke tudi izkoristijo, da Slovane popolnoma zatro. Prekasno je za to. — Slovana doba se začenja uprav zdajjin je prav, da se začne «daj, ker socijalnih problemov, kakoršnji napolnujejo politiSno ozračje, ne more .noben evropski narod rešiti tako naravnim naCinom, kakor Slovan, in ko je Kristus rekel, da kraljestvo njegovo te zemlje pripade krotkim in miroljubnim, mislil je na to, kar Se le ima priti. * Da preidem na tržafike razmere, naj omenim, da pri nas o večjej politiki nemajo Sojma; naši lahoni poznajo samo eno pot 0 zveličanja, »patrljoti« pa le žep in prazno lukno svojega fraka. — Ker pa pri nas ni pravega razuma, zato so pri nas uprav turške razmere. K»j so te dni zopet napravili! Imenovali so zopet nove »kapovibi« za nekatere kraje, in imenovali so same cikorjaše, vsled tega je na Opfiiuah uže začelo vretl proti novemu »konšiljirju«. — Vsaj smo vse to mi uže prorokovali I Potem ste morda uŽ* slišali, da cikorjaški feldnater noče v RiŽanj. — No kaj Be je zmislila cikorja, da ga odfikoduje in ohrani svojej stvari? Cikorjaški general Poldo je napravil neko prošnjo na mestni zbor za nekatere prenaredbe Revoltelove ustanove pri Lovcu. — V. č. g. Karabaič je iz razumljivih razlogov popustil mesto kaplana na Bevolte-li&Ču. Zdaj bo mesto zopet razpisano in cikorjaški pater hode prosil zanj. Ali ker hoče priti na trdni stol, zato je cikorja-ftkega generara naprosil, da napravi prošnjo na mestni zbor v namen, da postane kaplanija pri Lovcu popolnoma neodvisna od Katinare In da dotični kaplan ostane tudi nepremostljiv, kakor kak župnik. To prošnjo je poslal Sior Poldo podpisovat po Rocolu, nekateri so jo uže bdi podpisali, ker se jim je lagaio, da gre le za solo itd.; a ko so zvedeli, da gre za cikorijo, pa so podpise prekrižali. Sior Poldo je na to napravil drugo prošnjo in na njo podpisal večinoma svoje delalce. — Naši poslanci naj tedaj pazijo na to stvar. Kevoltellova ustanova se ne sme spremeniti cikoriji na l|ubo, ne sme niti vlada dopustiti, In žalostno bi bilo zadosti, da bi se proti volji posestnikov v Rocolu vrh Lovoa ustanovila cikorjiška fara. Iz vse^a tega se vidi, da Lahoni delujejo zdaj "z okolico kakor svinja z mehom, in da nastavljajo le cikorjaše, da bi ljudstvo po- Eačili in hitro pripravili za odrešitev. Ali ne 1 bilo pri takem postopanju potrebno, da se odločno terja, da se nam zopet vrnejo stare pravice, posebno pa ona, da okoličani sami volijo svoje župane in sami oskrbujejo svojo občinsko premoženje, do česar so imeli pravico od starodavnosti. * • » Da cikorjaši za se skrbe, to je obče znano, ali to še morila ni znano, da je postal ud Poldotove dinastije dačni uradnik. — Dobro sicer tudi to, pa vendar malo primerno baharijl, 8 katero je cikorja naprej porivala svojega generala. Domače in razne vesti. Ilubovske spremembe. V. č. g. Fran Kosec dos*taj župnik v Truckah ie imenovan žipnikoui v Katmari; v. č. t'. Jožef Sancin dosedaj kurat v Ri&tpju imenovan jc župnikom v Lonkah in č. g. Ivan MihmČ imenovan je administratorjem v Kostaboni; Ć. g. Anton Kranjec, dosedaj koperator pri sv. Jakopu je poslan v Ma-torado za administratorja; č. p, Blaž De-kleva dosedaj administrator v Lonkali postal je administrator v Truškib, č. k,(>sP» Gregor Dolžan, kuoperaior v Hrušici prestavljen je v Moščemce, č. p. Anton SČulac je prestavljen iz Mofčenie v Pottole; č. g. Franc Sila, kooperator v Portol'h je pre-stavljen k sv.Jakopu v Trst; č. p. Josip Cuček kapucin je sprejet mej sekularno duhovščino. Razpisana je kuracija Ržinj do 20. t. m. In kuracijl Golac in Vodice do konca t. m. Družabnikom i družabnlcam del. podp. društva «e s tem naznanja da izlet na sv. Qoro ne bode na binkoštno nedeljo, ker železnica v resnici nema za tisti dan potrebnih vagonov za 3 zabavne vlake; preložen je torej izlet za katero nedeljo v juliju ali avgustu, kar se pozneje naznani. Nekaj dobrega pa je imela pritožbi na glavno vodstvo v Beč po nekem g. poslancu, ker omenjeno vodstvo je odgovorile, da uel. podp. društvu dovoli vsak drug dan, kadar le želi, poseben vlak, naj le to naznani vodstvu in sicer v slovenskem jeziku. Generalni vodja g. Schiller je torej pravilen mož, od njega naj se nekateri uradniki uče, da ni ljudstvo zarad njih, ampak da so oni zarad ljudstva. Tržaška podružnica društva sv. Cirila in Metoda bo imela jutri ob 11 i pol uri dopoludne svoj občni zbor v prostorih del. podpor, društva. Še enkrat opozorujemo naše rodoljube, naj se mnogobrojno udeleže tega za našo narodno reč tako važuega zbora. Avstrijsko - ogerskl Lloyd V malo dneh, skoraj gotovo uže v prvej polovici tega meseca bode v ministerstvu zunanjih zadev posvetovanje glede ponovitve pogodbe z avstrijsko-ogerskim Lloy-dom. Tega posvetovanja se udeleže zastopniki minislerstva zunanjih zadev, državnega finančnega ministerstva, vojnega ministerstva, kakor tudi avstrijskega in ogerskega trgovinskega ministerstva. V me-rodajnih krogih se namerjava dogovore z avstrijsko-ogerskim Lloydom še prej dovršiti, nego se to zgodi z rešitvijo avstrijsko-ogerske carinske in trgovinske zveze, ker je Lloyd skupni prometni zavod. Dogovori z Lloydom Be tedaj utegno Še to poletje dokončati in dotična pogodba predložiti sa v razpravo državnemu zboru v početku jesenskega zasedanja, da se razprava izvrši v prihodnjem zasedanji. Sedanja po godba z Lloydom ugasne 1. jujija 1887. Slovanska Vila v Skednju je oficijelno naznanila urbi et oibi, da je umrla, kar m bilo treba; umrla bi bila tudi lehko na tihem, prištedila bi se bila s tem žalost v našem, veselje pa v sovraž nem taboru. Nadejamo se, da zopet vstane v novej obliki, kakor ptica feniks. Tržaške novosti i Lepe dopisnike imajo dunajski in pe-štanski listi v Trstu. Pri firmi Morpurgo je nek praktikant po imenu Halperson, menda član naroda, ki jc edini po sredi rudečega morja marširal, in ta praktikant je dopisnik v kakih 10 aii celo 12 listov,-lo fa per mestiere. Te dni je ta dopisnik, ki pravi, da je absolviran jurist, moral preklicati lažl-dopise o nekej osobi nam poznani in je pri tej priliki pokazal vso svojo zajčjo naravo. Videli smo ga, kako je trepetal pred ponosnim Kranjcem. Kako vestni in uatanjčni so ti dopisniki, razvidi se iz tega, da je »Pester Lloyd« te dni prinesel neko vest, da so v Trstu vsi lesni delalci odpovedali delo in da štrajkajo na način socijalistov. Kako so se čudili Trža-čani, ko so to vest čitali, ker tukaj so delalci vsi mirni, ker večinoma Slovenci, ki ne poznajo socijalistične rabuke. Ubogi dopisnik Je nekaj čital v Tržaških listih, a ni prav razumel; kaiti omenjeni Štrajk se je zgodil v Truni na Italijanskem. — Da imajo svetovni listi take dopisnike, to kaže žalostne razmere vellkonemškega časopisju. Mlad čifut ki je Se le par mescev v Trstu in ueina nobene sposobnosti, pre* sojeva v dunajskih listih tržaške razmere. Svojo ljubico je ranil 301etni fakin Emil Gec. Spri se je z njo zaradi malenkosti, pa je porlnol jej v glavo neko posodo s tako močjo, da je močno krvavela. Nesreče. V Kludskf jevej menažeriji se je 27Ietni pek Janez Oblak preveč bližal velikemu oroslonu, kaiti ta ga je s svojo mogočno taco popraskal po prsih in po desnej roki in sicer močno do krvi, da se hitro ne umakne, slabo bi mn bilo šlo. — Agenta Henrika Roth sta dva veliki psa v ulici Rossetti napadla in jeden od obeh je agenta močno vgriznol v desno nogo. Ubil jih je na tisoče (volov), na vse zadnje na samega sebe. Znani mesar Jeronim Poduje, rodoma iz Spleta, strah tržaškim mesarjem in dobrotnik mesojedcev v Trstu sa je včeraj dopoludne v svojem stanovanji Via Carintia z revolverjem ustrelil; njegovi Ijuije so ga opoludne našli mrtvega na postelji. Poduje je imel še le 31. let, pa je bil v zadnjem času veiino melankoličen in se je večkrat izrazil, da mu je živenje jako težko in neznosno. — Nt bil torej pri pravej pameti, in morda je njegove misantropije krivo bilo uprav njegovo težavno rokodelstvo. Policijsko. Nek gospod je včeraj na korzu gledal fotografije, mej tem ča-som pa mu je nek uzmovič vkradel zlato uro in verigo, brez da bi bil gospod to zapazil. — 12letnega tižaškega potepina so zaprli zarad tatvine. — 19letnega Leopolda G., rodoma Sežanca so zaprli, ker je svoiemu drugu vkradel listnik z 16 gld. — Ztprli so te dni tudi te le postopače: Blaža P. iz Čepovana, Miho V. iz Aniko-vega in Ivana S. iz Katinare in Še 4 mlade nadepolue triačane/ — Postopač Franc D. je včeraj v cerkvi sv. Antona novega grdo in na glas preklinjal, zarad česar so ga zaprli. Ispred sodnlje. 481etni fakin Franc Podhpnik iz Ljubljane je bil obsojen na 13 mescev težke ječe, ker je nekemu Karižu na javnej cesti ukradel uro vredno 9 gld. Goriške novosti. Te dni, to je v petek se je zopet ponavljal mali boj mej civilisti iu vojaki v Gorici. Tepli so se pod goriškim gradom. Nekateri goriški ruueči »purgarji« so pa riApravili prošnjo na vojaško oblastvo, da bi se pešpolek. ki zdaj garnizuje v Gorici, prej ko prej premestil. Vsega tega je kriva lahonska odgoja. Iž Notranjskega pišejo: Soln-čarica omamila jj nedavno v Hrenovicah dve ženski na polji pri delu. Prva je bila stara ženica, druga lOletna deklica. Stara bode ozdravila, mlajša je Čez dva dni umrla. — Na Malem Ubelsketn je bil zadnji petek požar, zgorele so tri biče, k sreči so bile zavarovano. Akad. društvo »Slovenija« na Dunaji napravi slavnostno večer dne 5, junija 1886., da proslavi dvajsetletnico književnega delovanja svojega častnega člana prof. Josipa Stritarja (Boris-Mirana}. Začetek ob 8. uri zvečer. Lokal: Hotel • goldenes Kreuz«, VI., Mariahilferstrasse 99. — Spored: Pozdrav predsednika g. dr. M. Murka. — Koseski — B. Ipavec: »Kdo ju mar?« Zbor sspremljevanjemglasovira. — Slavnostni govor. Govori g. drd. Danilo Majaron. — Boris Miran — Kocijančič: »Oblaček«. Zbor s tenor in bariton solom. — Beethoveu: Sonata Op. 111. Svira na glasoviru gospica Bogumila Šumanova. — Boris Miran — Hajdrih; »Pri oknu sva molče slouela«, čveterospev slovanskega pevskega društva. — Tamburaški zbor hrvatskega akad. društva »Zvonimira«. — Preširen — Vilhar: »Mornar«, Solo poje c. kr. operni pevec g. L. Weiglein. — Boris — Miran — Kocijančič: »Danes tukaj, jutri tam«. Zbor z bariton solom. — Zabavni del: Pri zborih sodeljujejo po posebni prijazuosti članovi »Slovanskega pevakega društva« in akad. društev: »Zvonimira« in »Akad. Spolka«. Pevovodja gosp. Jan Jiržik. Vremensko prorokovanje. Matbieu de la Diome prorokuje za mesec junij tako le vreme: Velika vročina po vsej južnej Europi, in nevihte v Italiji iu severnej Afriki od 1. do 9. t. m. Velika ne-znosi.a vročina od 9. do 16. t. m., jako nezdrava temperatura na Španjskem in v Italiji, vslea česar se je bati bolezni; močni viharji in nevibte v Nemčiji in Avstriji; jadransko morje nemirno. Dtževno vreme in celo piohe po vsej centralnoj rfiviopi, torej tudi pri nas, od 16. do 24. t. m.; na Italijanskem celo povodnju Krasno vreme oa 24. do 30. t. ni. Ugodna trmpe-ratura v z;.četku, prevroča proti koncu me ca, jako spremenljivo vreme od 16. do 23. t. m. ali povsem lepo proti koncu. Avstrijska himna je hrvatskega izvora. Ni še tako davno, kar je poslanec P. VVurrn Z Moravskega v driavnem zboru trdil, da je Hayun melodijo avstrijske po nekej hrvatskej narodnrj pesmi posnel. Temu se je takrat nasprotovalo i nasprotovala bo seskiicavali na Haydnovo pismeno spričalo, katero je zapustil glede izvora te Shladbe. Zdaj je pa profesor Fr. S. Kuhač v Zagrebu dokazal, daje avstrijska himna hrvatskega izvora. Profesor Kuhač dokazuje, da je v Haydnovih skladbah mnogo posnetkov iz hrvatskih melodij in da te izvirajo od tistih Hrvatov, ki žive na Dolenjem Avstrijskem v Roravi (Haydnovem rojstvonem kraji), Ramingsbanu, Opouicu, Gešniku itd., potem ua Ogerskem pri Železnem mestu in Šoprunu ter se imenujejo Boseuski Hrvati in katerim Nemci pravijo Wasserkroaten. Profesor Kuhač, da to zvezo najde, Šel je v Haydnovo rojstveno mesto Roravo, potem v Hainburg, od kodar sta bila njegov oče in ded, pa tudj v Železno mesto, kder je bil Haydn 29 let kapelnik Eszterhazyjeve kapeje, da se pouči o ljudskih pesmih tamošnjih Hrvatov in jih zbere. Podatke tega popotovanja je popisal v hrvatskem lepoznanukem časniku »Vienac« v letu 1880 ter dokazal, v% katerih simfonijah, kvartetih, mašah itd. je Haydn zajemal iz hrvatskih narodnih pesem. Prcf. Kuhač pravi: Najvažniši od vseh onih melodij, katere je Haydn vzel pevajočim Bosenskim Hrvatom, ter umno in srečno v svojih kompozicijah porabil, gotovo ste ona nemške maše: »Hier liegt vor deiner Majestat«, in ona avstrijske narodne himne: »Gott erhalte«. Zimja je melodiji hrvatske narodne pesmi : »V jutro rano se ja stanem«, ki se ne poje la mej Bose nskimi Hrvati na Ogerskem, temuč tudi v hrvatskem kraljestvu. Še več; ta melodija se nahaja tudi m«j Luziškiini Srbi v saksonskem kraljestvu, kamor so jo tudi Hrvati zanesli, in sicer hrvatski telesna straža, katero je volitveni knez Ivan Jurij II. v letu 1656 v Draždanah ustanovil, pa se je odpravila v letu 1680, da se zmanjšajo troški. Imenovana lužiška melodija se je uže davno pred Haydnom prikupila nemškemu skladatelju 'I elemanu, ki jo je porabil v delu: »Der getreue Mu-sikmeister, Bamberg 1728«. Prvi štiri takti avstrijske narodne himne so vglasbeni popolnoma po hrvatskei narodnej pesmi: »V jutro rano«, le da je Haydn promenil tempo i namesto Allegro Vzel Tempo maestoso, ki se himni boljše prilega. Druga in tretja perijoda Haydnovega »Gott erhalte« je njegova lastna stvaritev, kar je iz tega spoznati, da ste te dve perijodi bolj instrumentalni, nego vokalni in s prvo perijodo nista v tako tesnej zvezi, da bi se smelo redi, da so ti trije stavki iz enega liva. Profesor Kuhač pravi dalje: Narodna himna »Golt erhalte« je resnično Hayii-nova kompozicija, kakor se tudi njegove simfonije ne mo-ejo lastiti nobenemu nru-zemu, razen njemu, ali porodile so njegove stvaritve hrvatske melodije. Pa tudi mnor'o druzib njpgovlh vlastitosti izvira iz hrvatske narodne muzlk*, katere tedanji svet ni poznal ter je še sedanji ne pozna, katera pa je bila v tistem Času prav nova in je Hay mu Blavo izvirnosti pridobila. Teh vlastitosti pa se Hay,in ni navzel le z marljivim poslnšavanjem in zabilježe-vanjem hrvatskin narodnih melodij, temuč bile so mu o i narave prirojene, vcepljeni so bile v njegovej kni, ker Haydn je bil po očetu in materi hrvatskega rodu, vzrastel je mej hrvatskim ljudstvom, v ?,obi, kder je prebival, pele so se večidel hrvstake pesmi, in on sam |e brez dvombe znal tudi hrvatski. Haylnov oče se je zval Mihael Haydn, oče njegove matere pa Kolar; njegov oče in ded sta bila kolarja in tako tudi predniki njegove matere. Haydnov obraz, njegov temperament, njegova pobožnost, znana ponižnost, hvaležnost, to so vlastitosti hrvatskega rodu. Potomci njegovega starega pokoljenja se imenujejo še danes na Hrvatskem Hajden, Hajdin, Hajdenak, Hajdlnak, Haj iak, Haj-deulc in Hajdinovič; kraj pa, Iz k:,terega so prišli, imenuje Re Hajdini, ter je v reškej županiji. Profesor Kuhač končuje: Ni naš namen, da bi može.- Haydn,Llszt, Schnei-der, Zlmmermann, Hyrtl, Mosonyi, Hauser, Joachlm itd., ki so bili rojeni v teh krajih, reklamirali za zgodovino hrvatske umetnosti; ali resnica je vendar, da se je v Žilah večinoma tu navedenih pretakala hrvatska kri, da so muzikalično nadarjenost od tega naroda podedovali in da marsikdo izmej njih ne bi dospel bil do tiste viso-Čine, do katere se je pospel, ako ne bi mogel bil zajemati iz bogatega pevskega zaklada tega naroda. 0 cesarici Šarloti se piše IzBruselja: Uboge cesarice se je v zadnjih mesecih polastila hude otožnost, takodase je branila vstati iz postelje ter ni hotela jesti. Zdjav-niki so poskusili bolnico z muziko razvedriti; pod njeno okno so oostavlli vojaško muziko, ki je igrala vesele viže. To pa je imeio ta nastopek, da se je otožnost promenila v strašno jezo; pisala je vpč pretresljivih pisem svojemu uze davno umrlemu očetu in tožila, da se v njenej hiši obhajajo veselice, da ona tega ne more trpeti, i če ne najde pravice, pokliče na pomoč tuje vlasti. Zdaj zapušča cesarica uže, ko se dan dela, svoje sobe, hodi h kriŽevatim vratom ter tam stoji, rekoč, da ne vstopi kak tujec in jej trave ne pohodi. Tržno porodilo. Kava — dobro obrajtana, cene trdne. — Sladkor — v slabem ohrajtu, cenemla« hove. — Sadje, olje, petrolje, domaČi pridelki in žito — vge to blayo manj iskano in so mu cene celo niže postale. Trgovina sploh jako mirna. — Seno — prve vrste pa še vedno dobro obrajtano in se plačuje po f.2 in čez. Borsno poročilo. Kurzi državnih papirjev trdni z najboljšo tendenco. — Borsa bolj živahna, ker se je mesečna likvidacija izvršila z veliko lehkoto. Dunajska Borsa dne 28. maja Enotni drž. dolg v bankovcih 85 gld 15 kr. Enotni dri. dolg v srebru 85 » 45 • Zlata renta......117 » 20 » 5*/# avst. re"»a .... 102 • — • Uelnlre narodne banke . . 879 » — » Kreditne de'^'ce .... 28.J » 40 » London 10 lir sterliu . . 126 » 70 » Napoleon..............10 » 03 » G. kr. cekini............5 » 97 » Kr. državnih mark ... 62 » U7'f,» Zahvala. Štovate'jein zbranim v nedeljo, 23. t. m. v KoS tnl, se za telegram, poslan na Dunaj po tem potu srčno zahvaljuje V Prošeku 27. maja. J. Nabergoj, državni poslanec. Na nnnrlai Vseh pet letnikov Ljubljan-lld |JI CJUtfJ 8ke}?a »Zvona« jako elegantno v Bonačeve platnice vezane prav dobro ohranjene prodaja po primernej ceni — kedo ? pove administracija tega lista. V NAJEM za letni čas daje gosp. lastnik Volk prijetno stanovanje h. št. 4 na L>olc-vah polfg glavne ceste. —4 Št. 251 0. S. s. Razpis služb učitelja - voditelja na eno-razrednicah Pliskovica , Vatovlje, VojšSica in Temnica, pa učiteljice na dvorazrednici Lokve, vse s dohodki tretje plačilne verste. Prošnje naj se vložijo v dobi 6 tednov po pervem razglaSenju v časniku Osservatore Triestino pri podpisanem. 1—3 C. kr. okrajni šolski svet v Sežani 1. junija 1886. r Ustanovljeno 1747. { Albert ^Samassaa c. k. dvorni zvonar FABRIKANT STROJEV IN GASILNEGA ORODJA V LJUBLJANI. UBRANI ZVONOVI Z UPRAVO. Vsake sorte gaillnloe izvrstne sestave za občine, za gosilna društva v mestih in na kmetih. Hldrofori vo-ovi za vodo, vrstne Sropllnioe kakor drugo orodje in pripomočki zoper požare. 5—12 Crkvene svečnice in druge pri-prve iz bronza. Se$a{fw in ozodjt za vodovode. nj a in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročna in strojna dela. Dalje: kovinsko blago cevi iz litega in kovanega železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. po najnižjih cenah. Občine iti gasilna društva plačujejo lahko na obroke. 23 svetinj štva W M Svarilo! Enako zvoneče naznanila niso kot posnemanja ter se pred njimi svari. UŽe SO let obstoječa tvornica za ŽREBAKE ili KOCE razpošilja samo po Generalvertretung des Export-Waarenhau8 »z.Austrla« in Wlen, Ober-Dobling, Mariengasse Nr. 31, KONJSKE PLAHTE Te plahte so 190 ceritim. dolge, 130 cent, > i roke, jako mi čne, goste kot dilja, trpežne ta/.no barvane, z barvaniml krajicami po fr. 1.50 se zavijajem vred. Prevzel sem namreč oelo zalogo dobro narejenih, znamenitih plaht in odej iz neke prve tvornice po najnižih oenah, tako da samo jaz sem v stanu prodajati ih za sramotno ceno Dalje prodajam, dokler je še kaj zalog« Rumenobarvane konjske žrebake 2 metra dolge in okolo 1 i pol široke z šeste-rocubnlml plavo-rudečimi ali temno rudečiral krajci nepokončljive k;ikovosti komad po fr. 2.25 se zavitkom vred. Kdo jih vzame vsaj 10, dobi jedno povrh, ali se mu pa cena za IO°i0 zniža. Samo radi velikanskega izdelovanja in prodaje smo v stanu konjske žebrake tako nenavadne velikosti in tako izborna kakovosti t»ko nenavadno ceno prodajati. — Na stotine zahvalnih pisem stoji vedno vsakemu na ogled Razpošiljajo se z povzetjem. Nepristujoče blago vzame so nazaj tor se denar koj nazaj pošlje Naj se dobro pozi na naslov : EXP0RTWAARENHAUS „z. AUSTRIA", Wien, Ober Dobling. Mariengasse 3r. v vlas ti te j hiši. 5-12 Na prodaj 9 močnih, zdravih konj različne velikosti in 4» v«25«v za hlatfo v prav dobrem stanji. — Oglasni se je pii J. Stokelj v Gorici »Via dei G prpssi«, to je v ulici za Kapucini St. 10. Pnolnvitni nauki In molitev I lllll kj jih m0ra znati kdor hoče prejeti sv. birmo, sv. pokoro, sv. obhajilo, in s*, zakon, zove se mala knjižic« katera je izŠia v naši tiskarni in se dobiva po 4 nove. LA FILIALE IN TR1ESTE deli' I. r. prlv. Stabilimento Austr. di Credito per commerclo cd Induitrla. Vh VERSAMENTI IN CONTANTI Banconote: rnl 3 ~» » » ■ ■ • 8 » 3'[4 ■ ■ » » • »30 ■ Per le lettere di versamento attualmente in cireolazione, 11 nuovo tasso d' interesse co-minclerA a decorrere dalli 27 corrente, 31 cor-rente e 22 Novembre, a se sonda del rlspettivo preavviso Napoleoni: 2,|1°in insuo interesse versopreavvltodl 30 giornl 3*» ■ » > »3 mesi 3M4 • » » • ■ » 6 » Banco Giro: Ban onote 2Va*/o *opra qnalunque sotnma Napoleoni senza interessi Assegni sopra Vienna, Praga, Pest, Brunu, Troppavia, Leopoli, Lubiana, Hermannstadt, Inns-bruck, Graz, Salisburgo, Klogenfurt, Fimne Agram, franco speae. Acquisti e Vendite dl Valori. divise e incasso coupons V,0/,, Antecipazioni sopra Warrants in contantl, interesse da con-venir9i. Mediante apertura di credito a Londra provviglone per 3 mesi. » effettl5'i,0/o interesse annuo sino 1'importo di 1000 per importi superiori da con Trieste, 1. Ottobre 1883 18-48 Letna stanovanja!! V prav lepej, zdravej okolici »pod siolorn v Žerovnici, pol ure od postaje Lence, torej ne daleč od Bleda, se oddajo Se 4 lepe zračne sobe skupaj ali posamezno. Poleg stanovanja lepa kuhinja, vrt in salon. Bolj nattuko o tej zadel se more poizve-deti pri posestniku : Janez (op, t Mostah. PoŠta Lesce, Gorenjsko. 3—2 Kisla voda, kopellšče RADENCE Vsled I lepru off-Ijenoklgllkii, iiutroti tlllollll ,)> f;ii-pošitjaii, zamenj-irnjo se pa ne ugajsjočl ostanki ali se pošlje denar nazaj. /'Opomniti je, da druge firme tudi tienjuvujo ostanke, ali proti slabšemu blagu, denar se pa nazaj ne da^. Vsled posnejnanj po sleparskih firmah primoran posluževati oglašanja ter prosim p n. občinstvo da se spominja moje solidne Jlrme ter da me počasti z obilnimi naročbami na Icoje bom vedno pazil. Dopisi vspremljeio so v nemškem, češkem, og rskem, poljskem, iLalijnuskem in iratf-oskem jeziku. 1—20 Marijaceljske želodečne kapljice, izvrstno delajoče zdravilo Vri vseh boleznih na želodcu. Neprecenljive dobrote je posebno v>liv njihov pri netočnosti, slabosti želodca, ako z grla, smrdi, napenjanju,kislem pehanji, koliki, Seladeč-nem kataru, gorečiče (rzavcUpripreobilnej produkciji slin, rumenici blu-vanjiin gnjuBu, glavobolu, (ako boli iz želodca) krč v želodcu, zabasanjl, preobilnosti jedi in p\iac v želodcu, proti glistam, bolezni na vranici in jetrih in tudi roti zlati žili ali ha morojdam. Cena steklenici je z nakaiom vred samo 35 nov. Glavtd zalog ima lekarničar *k angelju vurhu* 43-53 D« Brady Kremalcr, Morava. "V Trstu iih pa dobito pri lekarničarju J, S era val i o blizo starega sv. Antona. 5000 komadov brnskih čisto volnatih OBLEK za GOSPODE za pomlad in proljetje crne, tujave, sive, Čokoladne, modre barve, melirane in sploh v najmodernejših barvah in denisah po naslednjih uže nezaslišano nizkih cenah. Vsaka obleka prve vrste for. 3 95 in visoko • « « 4.IS iz najfinejše volne ■ e 95 2a popolno vrhovno suknjo stane blago prve vrste for. 3. — • visoko prve vrste for. 4 tS Blaga je najmanj še enkrat toliko vredno, Bla. o je rabljivo tudi za dežne plaSče za može in za dame, za krila in spalne halje. — Razum tega je ostalo od neke konkurzne mase še več tisoč komadov prvega blaga iz brnske česane preje (Kamgarn) cist© volne v najnovejših uzorih v sviltih in temnih barvah. Te obleke, ki so poprej stale pri fabri-kantih for. 15,— dam zdaj za samo for 9.9S za celo obleko. — Blaga je zadosti za suknjo telovnik in hlače tudi za najdoljšega in močnejšega moža — Naj torej vsak naroči brez skrbi, Baj le kupcu je to v prid, ker fabrikant ima pri takih cenah neizmerno zgobo. — Ra-zem tega se lavežem vsakemu denar povrnut ako blago neodgovurja temu. kar more po tem naznanilu pričakovati. — Tudi ie na prodaj več tisoč e - 5 pledov za potovanje po for. 3.SO prve in for, S SO visoko prve vrste komad rujavih, rujavomeliranih in v vslh modnih barvah. Ti potovalni pledi so mej brati še enkrat toliko vredni, česar se more vsakdo nrenričati: Pltdi so neizmerno veliki, debeli, široki, torej nepokonjčljivi. Odpošilja se le proti pošiljatvi denara naprej al pa proti poštnemu povzetju in je treba naročiti pri sodinjsko vknjiženej lirmi J. H. Rabinov icz WIEN Ml. Hintere Zollamstrasse 9. Sm- F>FHSTJNJI Rabljiv za zdravljenje v vsiakoj letnej dčbi. WILCEELM*OV protiartritijski protireum&tičen Rabljiv za zdravljenje v VMakoj letnej ddbi. |Kr i čistiln.1 ^slj (ki čisti kri proti protinu in reuniatizinn.) Spoznan za jedino, gotovo uspešno krićistilno sredstvo. odločnega, k tf Predponar^jenjem xatntoy]Jen S ulujoe J 2 1! patentom pnHr.oeHiiju W Potrjeno i.u IsVTrttllO dulujoe prav vi pel e n ^ j* ji patentom pnHv.oeHiiju ^ P Bec, Uf. maju lut.i 1870. B Z dozvolenjem H H ^ cea krulj dvornn pisarne p»l(*|f J 2 fl odloku Beli 7. decembra 1BS5. ■ I Ta Saj čisti ves o ganizem; prodi a več kot vstiko drugo sredstvo v vse dele našega telesa in odpravi uko se ga uživa vsako nečistoto, ki se je v telesu napravila; učinek je tr[»ežen in gotov. Popolno ozdravljenje od trganja po udih, reumatizma in drugih vsakovrstnih starih bolesti, vedno gnjijoSih ran, kakor tudi od vseh spolovilih In kožnih srabnih bolezni, t.rbnnav i>o životu in obrazu, liŠajev, sifilistitnih ules. Pos bno ugodni uspeh poka7al je ta 2uj pri vredu jetr ni vranici, pri liemerojdlh, zlatenbd, čutniških, mišičnih in bollh členov, tiŠčanju v Želodcu, zaprtju vetrov, zagnjetenju v spodnjem telesu težkem spuščanju vode, polucjonih, ženski! možlt e j slabosti itd. tih tokih, Boli, kakor škro uln, žlezni otok se ozdrave koj in dobro, ako so uživa ta Čaj, ki je dobro raztapljajoče in čistilno sredstvo. Pristno ga napravlja le Fran Wllohelm, lekarničar v Neunkirohen. jBden zavoj, razdeljen v 8 uzemkov, pripravljenih po zdravniškem predpisu, navodom rabljenja v raznih jezikih: 1 gld. izven tega je treba priložiti 10 kr. za znamko in zavoj. le Wll- Mvarilo. Nuj vsakdo pazi, da ne vkupi ponart jeni čaj, t i r j u naj se ii kričistilni čaj, ker tudi drugi poi ohelmov protiprotritljski in protireumatlčni kriAmUlnl Ca j, Ker tuova t 8karna V. Dolei.ua v Trttu.