Poštnina plačana v gotovim Delavska mm posojilo - hitrejša pot v socializem glasilo GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto VI. — štev, 33. Ljubljana, 11. avgusta 1950 Izvod 4 din PRIPRAVE ZA VOLITVE čelaosMtl soetou in npramdh odboroo podjetij so že v polnem razmahu Velika živahnost, ki vlada te dni v naših kolektivih s pripravami na volitve delavskih svetov in upravnih odborov podjetij dokazuje, da se naš delavski razred v celoti zaveda velikih pridobitev in pravic, ki mu jih daje novi zakon o gospodarjenju z državnimi gospodarskimi podjetji in višjimi gospodarskimi združenji po delovnih kolektivih. Večina sindikalnih podružnic je že dala ljudskim odborom predloge za število članov DS v njihovih podjetjih in katerega dne naj bi se volitve vršile. 10 OLO Radgona je prvi razpisal volitve DS že za vsa podjetja na svojem področju. Tudi OLO Šoštanj, Ilirska Bistrica in Trebnje so razpisali volitve DS že za vsa podjetja na svojem področju. Pravilni potek volitev DS, po navodilih za prve volitve DS in upravne odbore v veliki meri zarisi od delavnosti koordinacijskih komisij za "volitve DS pri OLO odnosno MLO in RLO. Te morajo biti v stalnem stiku s terenom in imeti pregled nad vsemi volilnimi pripravami na svojem področju. Kjer te komisije pravilno razumejo svoje naloge, tam bodo volitve DS nedvomno dobro uspele in ne bo nepotrebnega zamujanja rokov in tudi vse nejasnosti v zvezi z navodili bodo pravočasno razčiščene. Komisije bodo taka nejasna vprašanja, M jih same ne morejo rešiti signalizirale komisiji za delavske svete pri Svetu za zakonodajo is izgraditev ljudske oblasti pri vladi LRS, M vsak dan sproti rešuje te probleme. Te komisije morajo zahtevati od tistih podružnic, tri doslej še niso dale predlogov za volitve DS, da to nemudoma store. Opaža se, da se je na terenu vse premalo resno pristopilo k študiju navodil za volitve DS m tudi temeljnega zakona o upravljanju državnih gospodarskih podjetij. Zato je treba, da naši kolektivi in zainteresirani činitelji ponovno in podrobno proučujejo zakon in navodila. Za nejasna vprašanja pa naj zahtevajo pojas- nila, V posebno težkih primerih pa lahko dajo z ozirom na specifičnost podjetja tudi konkretne predloge za čimlažjo izvedbo volitev DŠ. Navajamo nekaj vprašanj in odgovorov, ki so najpogostejša in za katera je največ nejasnosti na terenu: Glede volilne pravice vajencev je treba vedeti, da te pravice nimajo, ker ti niso v delovnem razmerju, t. j, nimajo delovnih, temveč učne pogodbe. Tudi tuji strokovnjaki, ki imajo veljavne delovne pogodbe s podjetjem, nimajo volilne pravice, ker so tuji državljani m kot taki ne morejo upravljati $ podjetji, ki so last jugoslovanskih delovnih ljudi Jasno pa je, da imajo volilno pravico vsi tisti upokojenci, ki so ali kot delavci ali kot uslužbenci celodnevno zaposleni in so v rednem delovnem, odnosno službenem razmerju s podjetjem. Kako izvesti volitve v podjetjih, M imajo razstresene svoje obrate ali poslovalnice v več okrajih, bo najbolje rešeno tako, da se postavijo v vseh takšnih obratih ali poslovalnicah volišča in tričlanski volilni odbori, kjer se bodo na dan volitev vršile volitve na podlagi skupne kandidatne liste. Seveda je moral takšen, od matičnega podjetja oddaljen obrat izvoliti poprej na sestanku svoje kandidate kot zastopnike obrata ali poslovalnice za skupno kandidatno listo. V primeru da ima podjetje zelo veliko število poslovalnic, ni nujno, da so vse te zastopane v DS. Rešen še tudi ni problem, kako izvesti volitve v podjetjih, ki imajo veliko število medsebojno selo oddaljenih poslovalnic, z zelo majhnim številom uslužbencev kot so n. pr. okrajni magazini in slič- volitev za ta podjetja so še proučuje in bo pravočasno objavljen. Nadalje tudi še ni rešeno vprašanje, kako izvesti volitve v tistih gradbenih podjetjih, ki imajo več gradbišč, kot je n. pr. gradbeno podjetje Gradis, Ni še jasno ali bo skupni DS za celotno podjetje ati za vsako gradbišče posebej. Tudi vprašanje volitev DS v železniškem omrežju, v poštnem prometu in pri lesno industrijski proizvodnji (LIP) še ni rešeno in bodo ta te primere izdana posebna navodila. Samostojno registrirana lokalna podjetja v okraju, ki imajo zaradi znižanja stroškov samo skupno računovodstvo, drugače pa delujejo kot samostojne gospodarske enote, volijo DS vsako zase. Vprašanje obrazcev za volitve DS je rešeno s tem, da je zvezni uradni list izdal v posebni knjižici novi zakon o niosh, ki imajo Delavci »TESARJA" že gospodarijo 4. avgusta so delavci republiškega pod-jetja »Tesar« v Ljubljani doživeli pomemben dogodek. Na prvi seji delavske-ga sveta so izvolili nov upravni odbor podjetja. Da bi bile volitve kar najbolje pripravljene, sta poskrbeli partijska in sindikalna organizacija, pa tudi uprava podjetja ni držala križem rok. Tesarjem, mizarjem in drugim delavcem, ki delajo na raznih gradbiščih so pojasnjevali pomen delavskih svetov in upravnih odborov. Volitve članov delavskega sveta so prvi izvedli delavci na gradbišču v Dobrem polju, dva dni kasneje pa so imeli volitve delavci na gradbišču v Sostrem pri Ljubljani. Sledili so jim člani kolektiva. ki delajo na raznih deloviščih v Ljubljani. Tako so izvolili delavski svet, ki šteje sedaj nad 60 članov. Na prvi seji so izvolili nov upravni odbor podjetja. Poleg tega pa so izmed 6 predlaganih kandidatov izvolili tudi novega predsednika delavskega sveta, dosedanjega predsednika sindikalne podružnice tov. Jermana Jožeta, ki je obljubil, da bo nenehno skrbel za uspešno delo novoizvoljenega delavskega sveta pri reševanju posivljenih nalog v zvezi z upravljanjem podjetij. Po izvolitvi predsednik^ delavskega sveta je direktor podjetja izčrpno poročal o dosedanjem gospodarjenju v podjetju. Med drugim je poudaril, velik pomen novega zakona, ki bo nedvomno veliko koristil uspešnemu razvoju podjetja, saj bodo. pri neposrednem upravljanju sodelovali tisti delavci, ki so si z dolgoletnim delom na gradbiščih pridobili bogatij izkušnje ^ izpolnjevanju planskih nalog, Iz ppročila j® bil.razviden velik napredek, ki ga je podjetje doseglo v poldrugem letu svojega obstoja in lahko služi marsikateremu našemu kolektivu kot lep vzgled pravilnega gospodarjenja. Poleg obrazložitve dosedanjega dela in gospodarjenja V podjetju ter nalog, ki jih bodo morali izpolniti še v letošnjem letu, so razpravljali tudi o finančnem stanju v podjetju. Člani delavskega sveta so z zanimanjem sledili poročilu in z zadovoljstvom ugotovili velik uspeh tudi na. tem področju. Premoženje njihovega podjetja je naraslo v tem času kar za 12 milijonov dinarjev, njegova vrednost pa znaša 39 milijonov dinarjev. V diskusiji je sodelovalo večje število Slanov delavskega sveta, nato pa je bila prikazana shema bodoče strukture podjetja, za tem pa so predložili 3 kandidatne liste za člane novega upravnega odbora. S tajnim glasovanjem so izvolili 10 članov upravnega odbora in prav toliko namestnikov. Med njimi sta tudi večkratna udarnika Janez Močnik in Fr. izala kot z vestna in požrtvovalna na delovišču. Po izvolitvi članov novega upravnega odbora, so sklenili, da bo 15, avgusta na prvi seji novoizvoljenega upravnega odbora izvršena predaja podjetja delavcem. upravljanju z drž. gospodarskimi podjetji edila za prve volitve DS ter primere volilnih obrazcev, ki so potrebni za volitve DS. Vse to bo ponatisnile založba DE v brošuri, kjer bodo tudi referati tov, Tita, tov. Kidriča iu tov. Marinka v zvezi z novim zakonom, S tem bomo omogočiti, da bo ves ta dragoceni zgodovinski material zbran in dostopen slehernemu delovnemu človeku. Ponovno pa poudarjamo, da je najvažnejši del priprav na volitve EjS in upravnih odborov podjetij agitacijsko gandno delo. Naši del avbi morajo nori zakon o upravljanju drž. skih podjetij tako, kot so sprejeli o nacionalizaciji za naše gospodarstvo važnih privatnih podjetij. Čutiti in poznati morajo vso revolucionarno vsebino tega zakona kot pridobitev naše revolucionarne borbe za socialistično preobrazbo naše domovine. V nove DS in upravne odbore, bomo izvoliti najboljše in naši socialistični graditvi najbolj predane delavce in uslužbence, Zato je tudi napačna parola, ko v nekaterih podružnicah pravijo, da ne bo treba voliti prvi upravni odbor najboljših ljudi zaradi kratke mandatne dobe, temveč da je treba te čuvati za prihodnje volitve, ki se bodo vršile v začetku leta s svojim podjetjem ftvf s — m * o l.ov?leoll . ,,y, , « — a , boljšimi, ker od tega, — imenovali bi ga pionirskega dela prvih DS in upravnih odborov — v veliki meri zarisi uspešno delo v upravljanju z našimi gospodarskimi podjetji po naših delovnih ljudeh. Z novim ljudskim posojilom bomo gradili nooe tovarne, ceste, železnice, skratka gradili bomo težko industrijo, in tako omogočili našim delovnim ljudem boljše življenje — A a sliki: iVbpa tovarna, aluminija v Strnisču pri Ptuju Kmetje celjskega okraja sprejemajo obveznosti Izkušnje pri vpisovanju prvega ljudskega posojila so okrajni aktiv iz Celje-okolica opozorile, da je letos potrebna boljša agitacija in tolmačenje za..vpis ljudskega posojila ca vasi, Leta 1948 se kmetje v tem okraju niso primerno odzvali: 14% skupne vsote vpisanega posojila dokazuje, da so glavno težo nosili delavci in nameščenci. Zato so se okrajna vpjsna komisija in odbori množičnih organizacij letos bolj načrtno pripravili. in prenesli težišče priprav na vas, tja, kjer je danes največ neizkoriščenega denarja. Uvod v kampanjo so bile Konference s predstavniki frontnih in ostalih množičnih organizacij, KLO-jev in kmetijskih zadrug splošnega tipa, na 25tih sektorjih. Na teh konferencah so predlagali člane krajevnih vpisnih komisij, ki so nato sprejele obveznosti. Zastopniki vaških odborov OF na področju KLO-ja Dobrne so sklenili zbrati 1,600.000 dinarjev, v Volitve v delavske svete bodo kolektivi proslavili na nafboij slovesen način Zakon, o upravljanju i našimi gospodarskimi podjetji je med delavci v kolektivih naletel na mogočen odmev. Če le malo prisluhneš razgovorom, ki se danes razvijajo po kolektivih, na cesti, v vlaku, gostilnah in drugod, boš videl, s kako velikim zanimanjem sledijo delavci navodilom in pojasnilom, ki obravnavajo način bodočega upravljanja naših podjetij, potom delavskih svetov. V Celju se je na množičnem sestanku v Tovarni emajlirane posode, ko so razpravljali o ustanovitvi delavskih svetov, zbralo nad 800 ljudi, kljub temu, da mora biti ena tretjina delavcev vedno na delu. Partijska in sindikalna organizacija v podjetju sta izvedli po vseh oddelkih in pododborih sestanke, na katerih so pojasnjevali delavcem pomen in vlogo delavskih svetov za bodoči razvoj našega _ gospodarstva in socializma pri nas. Diskusija je bila vsepovsod prav živahna in so delavci v nekaterih oddelkih dajali tudi že predloge za izboljšanje načina dela. Posebno pozornost pa so posvečali v toviami izbiri kandidatov za člane delavskega sveta.. Oddelek vtiskovalnice ie predlagal med drugim tudi svojega najboljšega delavca 17 krstnega udarnika Končana Jožeta, ki je pri delu pokazal vedno veliifco podj ofcnost in sposobnost. Surovinski oddelek in _ emajliraica sta predlagala svoji najboljši delavjri Ban-duro Radenko, 6 kratno udarnico m preddelavko D rev Albino. Med predlaganimi je tudi racionalizator in tehnični vodja Germadnik Franc, ki je tovarna prištedil že lepe milijone s tem, ko je iznašel mešanico premoga za generatorje in dosegel 100% izgorevanje premoga, ki je poprej v najboljšem primem izgoreval le 90%. Tudi tehnične priprave za ta zgodovinski dan, ko bodo zastopniki delavcev prevzeli tovarno, so v teku. Da se bodo volitve čim hitreje izvedle, bodo pripravili 5 volišč, kar na delovnih mestih v tovarni. Delavci sami so sprejeli obveznost, da bodo volišča za ta dan posebno slovesno okrasili in postavili pred tovarno tudi velik slavolok. Poleg kulturne prireditve, katero bo pripravilo njihovo domače kulturnoumetniško društvo »Ivo Ključar«, bodo organizirali tudi zabavni večer s plesom. Godba na pihala pa bo priredila v času volitev koncert na prostem. Fizkultumiki bodo imeli v počastitev tega dne tekmovanja v različnih fizkulturnih panogah. Delavci sami pa so se odločili, da bodo medhrigadno tekmovanje, katerega imajo uvedenega v podjetju, v teh dneh posebno zaostrili. Da je med delavci Tovarne emajlirane posode ta dogodek tako živo odjeknil, je predvsem zasluga dobrega agitacijskega dela partijske in sindikalne organizacije ter odličnega sodelovanja z vodstvom podjetja in direktorjem. V železani Štore, kjer k pripravam za volitve upravnega odbora in prevzema tovarne niso pritegnili širšega aktiva in se s tem organizacijskim delom. ukvarja le nekaj partijskih in sindikalnih funkcionarjev, pa so priprave precej pomanjkljive. Izvedli so sicer sestanke v oddelkih podjetja, kolikor toliko seznanili delavce z vsebino zakona m z navodili o upravljanju z našimi gospodarskimi podjetji, vendar pa so pomanjkljive tehnične priprave zmanjševale in še zmanjšujejo med delavci pomen teh velikih dogodkov. Načrte delajo le po pisarnah, ne seznanjajo s programom volitev širšega aktiva in delavcev, tako da ostajajo načrti, zgolj načrti na papirju. Kljub temu, da so dvakrat pripravljali množično zborovanje, ga doslej še niso izvedli Tudi glede organiziranja kulturnih prireditev in raznih družabnosti še vedno nimajo jasne slike. Bolje so začeli s pripravami v Trbovljah, Kmalu po izidu novega zakona, je sindikalna organizacija rudnika organizirala širše sindikalne sestanke v posa- meznih obratih, katerim je prisostvovalo tudi do 500 delavcev. Na teh sestankih so rudarji postavljali vrsto vprašanj, ki so jim bila nejasna, predvsem ker niso mogli razumeti, kako bodo sami upravljali tako veliko podjetje, kakor je njihov rudnik. Dosedanji delavski svet, ki so ga izvolili pred nekaj meseci, nikakor ne bi zmogel tako obsežnih nalog, kot jih predvideva novi zakon. V delavskem svetu, ki je bil za reševanje številnih nalog v rudniku veliko premajhen, je bilo poleg nekaterih sposobnih in predanih rudarjev tudi nekaj takih, ki sp pred seboj videli le svojo brigado, ali pa osebne koristi. Zato so delavci sklenili, da bodo morali izbrati nov delavski svet in da bosta morali predvsem sindikalna in partijska organizacija posvečati izbiri članov novega delavskega sveta večjo pozornost in izbrati takšne ljudi, ki so pri delu pokazali sposobnnost in pravilen odnos do skupnosti. Zaradi nalog, ki bodo odslej vse odgovornejše in večje, bo treba izvoliti tudi temu primerno število članov delavskega sveta, da bodo le ti kos postavljenim nalogam. Trboveljski rudarji že težko čakajo dan, ko bo novo izvoljeni upravni odbor prevzel vodstvo podjetja v svoje roke. Ta dan bodo Trbovlje slavnostno okrašene, saj bo to dogodek, kakršnega rudarji v Trbovljah še ne pomnijo. Mesta, nad katerimi so še pred nekaj leti imeli monopol le kapitalistični gospodarji, zavzemajo danes rudarji sami, tisti rudarji, ki so si v dolgoletnem delu priborili bogatih izkušenj. in se tako usposobili za upravljanje svojega lastnega rudnika. Število kolektivov, ki se te dni pripravljajo na volitve delavskih svetov, je vedno več. Priprave so vsepovsod zelo široke in človeka skoraj presenetijo ogromna prizadevanja delavcev, da bi čimbolj slovesno praznovali ta najvažnejši dogodek v zgodovini graditve socializma v naši državi. Grižah, kjer je večina volivcev zaposlenih v rudniku in kjer imajo tudi kmečko delovno zadrugo, bodo dosegli pri vpisu posojila 292.000 din brez rudarjev in kmetov-zadružeikov. V Petrovčah, kjer je polovica kjnetov včlanjenih v kmetijski delovni zadrugi, sta si nezadružnj in zadružni sektor napovedala medsebojno tekmovanje, V Rimskih Toplicah eo sklenili zbrati 345.000 din, v Petrovčah brez KDZ 600.000 din. Tekmovanje so si napovedali tudi v Grobelnem, Sv. Vidu in na Ponikvi. Frankolovo je napovedalo tekmovanje Višnji vasi in Stranicam, Rimske Toplice pa vsem ljudskim odborom laškega sektorja. Po teh, v splošnem zelo dobro uspelih sektorskih konferencah in dobro obiskanem HI. razširjenem plenumu OF, so se razvjl® sistematične in živahne priprave v sindikalnih podružnicah in odborih množičnih organizacij. Na podlagi individualnih obveznosti je okrajna vpisna komisija že obveščena o prvih številkah. Primeru članov sindikalne podružnice OLO-ja, ki bodo vpisali 154.000 dinarjev, so najprej sledile podružnice v podjetjih: SOčlanski kolektiv zdravilišča Laško, med katerim je večina strežnic z nizkimi dohodki, je doslej dal 103000 din obveznosti, v Železarni Štore so se obvezali za 700.000 din, v Tovarni nogavic Polzela pa za 100.000 dinarjev. Podobne obveznosti so tudi v drugih podjetjih. Kmetje zadružniki nočejo zaostajati. V Arji vasi so zadružniki sklenili do sedaj vpisati 205.000 dinarjev, lep zgled jim je dal sam predsednik tov. Ulaga, ki bo vpisal z družino 12.000 dinarjev, brigadir Andrej Leban pa bo vpisal 40.000 din. Tudi individualnih obveznosti na vasi ne manjka. V Frankolovem je pet kmetov vpisalo 12.000 din, med njimi mali kmet z veččlansko družino s 5000 dinarji. V Petrovčah je srednji kmet Repinšek Jurij pri prvem posojilu vpisal 12,000 din. Ne da bi prej kdo od Fronte z njim govoril, se je sam zglasil na KLO-ju in povedal, da bo vpisal letos 20.000 din posojila, ker hoče dati dober zgled ostalim kmetom v Petrovčah. Seveda So v marsikateri vasi tudi elementi, ki dajejo drugačne zglede. Rešar Franc, večji kmet iz Vojnika-okolice, je doslej vedno pokazal svoje sovražno stališče do skupnosti. Pri volitvah v Zvezno skupščino je stal ob strani, letos še niti ni omlatil žita, medtem ko drugi kmetovalci že izpolnjujejo obveznosti do odkupa, obvezni oddaji lesa pa sploh ni zadostil. Samo letos je prodal jabolčnika v vrednosti za 20 do 30.000 dinarjev in ima v načrtu gradnjo gospodarskega, poslopja v znesku 500.000 dinarjev. Članu krajevne vpisne komisije je po daljšem prepriče-.vanju ponudil 250 dinarjev posojila in to v petih mesečnih obrokih po 50 din! — Oskrbnica zdravstvene ambulante v Žalcu tov. Dolarjeva, ki ima mesečne plače samo 1860 din, bo vpisala 4000 din, do-čim bo dobro situirani zobotehnik v istem kraju, z neprimerno večjimi dohodki, vpisal samo 5000 din V okraju Celjc-okclira so priprave dobro zasnovane Končni uspeh pa ie odvisen od tega, kako bodo te priprave izvedene. M. Homarji iz Turina na obisku v Skreeniji v irbooethkem rudniku IM tieliHrZHele m ^sstanksrSe Mltiiafe presleri V sredo zvečer je s tržaškim brzovlakom prispela v Ljubljano 24 članska delegacija italijanskih kovinarskih delavcev, inženirjev, tehnikov, študentov in novinarjev, ki bodo preživeli 10 dni v Jugoslaviji kot gostje Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije, da si ogledajo naše tovarne, gradbišča in zadruge in na lastne oči prepričajo, kako naše delovno ljudstvo resnično gradi socializem. V imenu GO ZS Slovenije je goste sprejel in pozdravil član predsedstva Glavnega odbora tov. Černe Franc, ki jim je želel, da bi se v naši sredini počutili kot doma in da bi med italijanske delavce, ko se bodo vračali nazaj v svojo domovino, ponesli najboljše vtise in jim povedali resnico, čisto resnico' o vsem, kar bodo videli na lastne oči in slišali iz ust naših delovnih ljudi. *Ta vezi — je dejal — tki bo vzpostavljena s tem obiskom, pa naj bo obenem tudi vez med našim in italijanskim delavskim razredom, da se bomo s skupnimi napori Se uspešneje borili proti vsem hujskačem nove vojne!* Vodja delegacije, inž. Česan, se je v imenu delegacije zahvalil za prisrčno pripravljen sprejem. tNimamo besed« — je dejal — >da bj izrazili vse tisto, kar čutimo v tem trenutku, ko smo stopili na vaša tla, kjer smo bili tako toplo sprejeti. Bodite prepričani« — je nadaljeval — »da bomo med naše delovne tovariše ponesli čisto resnico in ne bomo dopustili, da bi naše ljudstvo bilo še naprej igrača v rokah politike Sovjetske zveze, po čigar zaslugi preživlja danes Komunistična partija Italije vedno nove in nove poraze. Odločno se bomo borili za politiko miru in bratskega sodelovanja med narodi, borili se bomo za mir v svetu in branili načela marksizma-leninizma — za neodvisnost med narodi.« Njihov obisk v Jugoslavijo je organiziralo novo Ljudsko demokratično gibanje Italije. Delegacija bo štiri dni gost Glavnega odbora ZS Slovenije. V tem času bodo italijanski kovinarji, ki delajo v Turinu v tovarnah »Fiat«, »Riv< (Tovarna krog-Ijičnih ležajev) in drugih kovinskih obratih, ogledali naš Litostroj, Bled, Tovarno aluminija v Strnišču pri Ptuju in Tovarno avtomobilov v Mariboru, od koder bodo odpotovali naprej v Zagreb in Beograd ter si ogledali še druge ndše tovarne in gradbišča v ostalih republikah. Delegaciji italijanskih kovinarjev želimo, da bi bili dnevi njihovega obiska čimbolj bogati vtisov in da bi ta obisk, ko se bodo sami prepričali o naši stvarnosti, resnično poglobil stike in sodelovanje med našim in italijanskim delovnim ljudstvom! Trboveljski rudarji morajo vlaigati za pravočasno izpolnitev svojih planskih nalog ogromne napore. Skozi vse letošnje leto so vodili ostro borbo, da so polletni proizvodni plan predčasno izpolnili. V juliju je delavcem in rudarjem trboveljskega rudnika uspelo preseči operativni plan za 6.5%, osnovni pa za 8,3%. K temu velikemu uspehu je v največji meri pripomogla delovna zmaga, ki so jo rudarji dosegli 9. julija, saj je bil dnevni plan celotnega rudnika tega dne presežen. za 18,5%. Vendar bi v trboveljskem rudniku lahko dosegli še veliko večje uspehe in to z manjšim trudom, če ne bi v svoji sredi imeli tudi takšnih delavcev, ki imajo skrajno malomaren in brezbrižen odnos do dela. To so ljudje, ki jim je trda borba le postranska stvar. Rudarji so naraščanje visokega odstotka neupravičenih izostankov v rudniku gledali z vedno večjim nezadovoljstvom. Nekaj časa so najboljši člani kolektiva poskušali prepričevati te ljudi o važnosti delovne discipline, vendar vsa njihova prizadevanja niso rodila posebnega uspeha. Tudi ukrepi, ki so jih uvedli proti njim, niso dosti pomagali in le ne- kaj posameznikov je spoznalo slabo in škodljivo stran »plavih šihtov«, ki so se vedno bolj množili. V prvih mesecih letošnjega leta so imeli mesečno po več sto takšnih delo-mrznežev, ki so popolnoma hladnokrvno in brezskrbno živeli na račun rudarjev, kateri so morali prav zaradi tega še krepkeje prijeti za delo in se boriti s povečanimi napori za dosego planskih nalog. Toda mera potrpežljivosti se je kmalu napolnila. Zato so sklenili, da nepoboljšljivim izostankarjem povedo enkrat za vselej to, kar jim gre. Pred nekaj dnevi so izločili iz svoje srede nepoboljšljive izostankarje: Kranjca Alojza, Zalokarja Vinka in Boriška Petra, ki so bili zaposleni v Zapadnem obratu ter Štriikar Alojza in Štrikar Ivana, ki sta s svojimi izostanki slabila delovno disciplino v obratu 'Dobrna. Ob tej priliki so jim rudarji tudi povedali, da za ljudi, ki nočejo dele‘i nimajo prostora in da v naši državi še vedno velja pregovor: »Kdor ne dela, naj tudi ne je.« Kazen, ki je doletela te nepoboljšljive e, je kaj kmalu rodila uspehe. V juliju se je odstotek neupravičenih izostankov znatno zmanjšal, tako da je od dela izostalo le 117 delavcev, kar znese 296 izgubljenih delovni dni, ali 0,3%. Takšni ukrepi bodo nedvomno spametovali še marsikaterega izostankarja in ga privedli na pravo pot, da bo znal ceniti skupne napore naših delovnih ljudi, ki zavestno in požrtvovalno gradijo v naši domovini nov družbeni red. Malomarnost vodstva sindikalne organizacije opekarskih obratov v Renčali Delegati ®F Slovenile so po radiu govorili rnneriSHim Slovencem Delegati Osvobodilne fronte Slovenije, ki se nahajajo v Združenih državah Amerike, na obisku pri tamkajšnjih slovenskih izseljencih, so pred kratkim govorili ameriškim Slovencem preko radijske postaje za Zapadno Pennsylvanijo. Govori delegatov — dr. Franje Bidov-čeve, Toneta Seliškarja in Draga Šege so vzbudili med pittsburškimi slovenskimi plavžarji in pennsylvanskimi slovenskimi rudarji ogromno pozornost. Prav zaradi tega, ker so slišali po radiu rodno slovensko besedo, prinešeno iz njihove rojstne domovine, so prihiteli tudi na piknik, ki ga je priredila Federacija SNPJ v bližini Pittsburga. Nekateri med njimi so prišli tudi po 150 milj daleč. Dr. Franja Bidovčeva, ki je govorila prva, je pozdravila ameriške Slovence v imenu Osvobodilne frante Slovenije in se zahvalila za vse, kar so ameriški Slovenci storili v času največje in najtežje .preizkušnje našega naroda. Zahvalila se jim je za veliko delo, ki so ga storili s tem, da so opremili otroško bolnišnico v Ljubljani, da so nam darovali razne zdravstvene aparature in pomagali z dragocenim zdravilom — streptomicinom — zavirati strašno bolezen — jetiko, ki se je pri nas razvila zaradi težkih življenjskih razmer med okupacijo in stradanja po koncentracijskih taboriščih nemških in italijanskih fašistov. Tov. Drago Šega se je zahvalil ameriškim Slovencem za pomoč, bi so jo nudili našim zdravstvenim ustanovam. Govoril pa je tudi o tem, da nas obrekujejo zato, ker bogastvo svojih rudnikov, svojih tovarn in svojih polj, obračamo v svojo korist in ker ne ližemo pete velikim državam. Povedal jim je s kakšno težavo smo si obnavljali skoraj do kraja porušeno domovino in v kako naglem tempu gradimo danes našo industrijo in elktrične hidrocentrale, velike tovarne vseh vrst, kako se cementirajo ceste in polagajo nove železniške tračnice, ustanavljajo nove moderne šole in gradijo udobna delavska stanovanja. Kot zadnji je govoril pisatelj Tone Seliškar, ki je dejal takole: »Dragi rojaki 1 Kot zastopnik slovenskih delavcev, slovenskih rudarjev, že-lezarjev, zidarjev in vseh drugih slovenskih delovnih ljudi, vam prinašam iz vaše rojstne domovine prisrčen, iskren in borben delavski pozdrav. Ko sem odhajal čez morje, so mi naši delavci naročili, naj vam zlasti povem, da so ohranili v svojih srcih veliko, bratsko ljubezen do vas, ki ste morali zapustiti takratno mačehovsko domovino, da ste si v tujini poiskali košček sreče. Slovenski delavec si je v strašni borbi, kakršne ne pomni zgodovina slovenskega naroda, skupaj s hrvatskim, srbskimi, črnogorskimi in makedonskimi delavci , z orožjem v roki priboril svobodo in oblast. Danes je vse, kar je na zemlji, pod zemljo, v zraku in v vodi — njegova skupna last. Pravkar smo prejeli iz domovine vest, da je bil sprejet nov zakon, s katerim se vsa podjetja izročajo v upravljanje delavskim svetom. Delavci, ki so še včeraj stali samo pri strojih, so voljeni v delavske svete in upravne odbore za vodstvo tovarn in rudnikov in tako postaja v ljudski Jugoslaviji staro geslo delavcev vsega sveta — delu čast in oblast — resnica in stvarnost, ki jo jugoslovanski delavci v polni meri uživajo. Bratje in sestre, vi, bi ste pustili svojo mladost v pittsburških plavžih in penn-sytvansbih rudnikih, vi, ki ste trdo garali za svoj košček sreč, vi boste najlaže razumeli edino prošnjo, ki jo slovenski in jugoslovanski delavci na vas naslavljajo. In ta prošnja se glasi: »Vi, kot dobri patrioti svoje nove ameriške domovine boste najlaže razumeli strahovite žrtve, ki smo jih darovali za domovino in za pravice delovnega ljudstva. Mi želimo, da bi se vsem delovnim ljudem na svetu dobro godilo. Zato smo se borili, zato se še borimo za resnico in pravico. In v tej borbi za resnico in pravico nam najlaže pomagate, če boste med svojimi ameriškimi prijatelji povsod, doma, v tovarni kjerkoli drugje, govorili samo čisto resnico o naši domovini. S tem boste svoji rojstni domovini, ki jo v svojih srcih še vedno globoko ljubite, najbolje koristili in najbolj pomagali. Resnica je včasih tudi grenka — toda resnica je edino zmagovito orožje, s katerim boste pobijali ogabne laži na-šik sovražnikov, ki so prav zaradi tega, ker lažejo, tudi vaši sovražniki in sovražniki delovnih ljudi vsega sveta. Bratje in sestre, vaši rodni prijatelji iz Jesenic in iz Trbovelj, iz Ljubljane in Maribora, iz Idrije in Kočevja, s kriških planot in zelenega Pohorja — vsi, vsi so z mislijo in s srcem z vami — in teko bodite tudi vi, pittsburški železarji in pennsylvanski slovenski rudarji z njimi, bi z največjimi napori, toda vedno dobre volje, grade močno delavsko in nevod-visno ljudsko Jugoslavijo. Naj žive vrli slovenski rodoljubi v Združenih državah, ki niso prenehali ljubiti svoje stare, lepe rojstne domovine k Kakor druga podjetja, prav tako imamo tudi pri opekarnah obratov Renče I. in II. raznovrstne delavce. V obratu II. strešne opeke so dosegli svoj polletni plan pred časom, kar je zasluga vse brigade, posebno pa nekaterih delavcev kot so Fojt Andrej in Albert, Šulin Ivan, Vičič Verena, Mozetič Ivanka in drugi. Prav tako na obratu I., kjer se vsa brigada pri stroju strešne opeke z zavestjo bori za dosego in preš ego postavljene norme. Tu pa je norma nerealna, kajti 700 malih in prav toliko velikih strešnikov na uro se ne da izdelati, ker veliki strešnik potrebuje 20% več gline kot mali, česar pa stroj ne zmore. Zato v proizvodnji velikih strešnikov norme niti ne dosegajo. Vendar so pri stroju ljudje, ki si zaslužijo častni naziv udarnik. Če pogledamo Stepančiča Jožefa, Pahorja Radivoja in Stan tiča Dušana, kako se borijo, da dosežejo kolikor morejo, da bodo izvršili svojo nalogo v I. petletki, se vprašamo, zakaj ne dobe zasluženega priznanja. To pa niso samo ti, še precej jih je tudi v O dopustih vlakpspremuega in premikalneg« osebja na železnicah Pri večini podjetij je izvedba plana izrabe dopustov, če že ne lahka, pa vsaj izvedljiva, medtem ko je to vprašanje pri železnici predvsem pri vlako-spremnem in premikalnem osebju popolnoma drugačno in bi rekli včasih neizvedljivo. Zakaj neizvedljivo? Zato, ker je stalež tega osebja med prometno službo največji in po današnjem normiranju tako nizek, da čestokrat ne zadošča niti za reden promet, medtem ko mora osebje pri količkaj povečanem prometu opravljati ne samo svojo redno odkazano službo, temveč tudi vse tisto izredno, ki ni bilo predvideno. Poleg tega nima vse osebje potrebnih izpitov in prakse. Kljub temu pa zahtevajo železniške uprave, da mora vlakospremno in pre-mikalno osebje v celoti izkoristiti svoj letni dopust, in sicer na ta način, da delajo namesto tovarišev, ki so na dopustu, tisti, ki so v službi, praktično vzeto, da delata dva za tri uslužbence. Seveda se potem to kolo obrača na ta način vse leto, da imamo namesto treh uslužbencev dva, kar vsekakor pomeni skrajno izkoriščanje delovne sile, kar pa je po naših zakonih nedopustno in mora veljati tudr za železnico. Kakšen dopust pa ima sicer človek, če ve, kaij -ga čaka po 15 dneh počitka, nič drugega ko dvojno delo ter hitro izčrpanje delovne moči. Za pravilno planiranje izrabe letnih dopustov in kritje obolenj je treba imeti pri vseh večjih postajah določeno število rezervnega osebja, ki ne bo nikdar brez posla, temveč polno izkoriščeno, delovnim ljudem pa bo omogočena izraba letnega dopusta za tiste namene, za katere je določen — za resnični oddih Številni udarniki med vlakospremniki rn premikači pač zaslužijo, da se jim omogoči pošten letni dopust, toda ne na račun dvostranske obremenitve tistih tovarišev, ki so v službi. Iz poteka delovnih konferenc pri naših večjih železniških kolektivih je razvidno, da tudi ljudska inšpekcija ne more in ne bo dopustila uveljavljanja take prakse izrabe letnih dopustov, kakor to predvidevajo železniške uprave. J. K. brigadah pečarjev, v glinokopih in pri strojih zidakov. Precejšnje število delavcev in deiavk bi že moralo prejeti naziv udarnika, krivda pa je največ na predsedniku, tajniku in na ostalih, ker že od začetka februarja do 11. t. m. niso sklicali nobenega sestanka, niti odbora niti množičnega. Seveda je pri tem del krivde tudi na sindikalni in partijski organizaciji. Čeprav so že sklenile, da se skliče sestanek sindikalnega odbora, od sklepa do dejanja še ni prišlo. Zaradi tega so pri nas take pomanjkljivosti in da še do sedaj nimamo niti enega delavca, ki bi mu bil priznan naziv udarnik. S tem bi rad opomnil ves odbor, da bi se zavedal svojih dolžnosti in v bodoče izpolnjeval svoje naloge. P. F. izr on K E $ E T A. Krajevni svet v Na za r jih je pred kratkim ugotovil, da gozdni delavci plačujejo sindikalno članarino le od 20 do 30 dinarjev in ne po zaslužku. Gozdni upravi v Dravogradu se verjetno n iljubilo dostaviti plač za gozdne delavce na gozdno manipulacijo, ampak so si morali tl plačo sami priskrbeti, zaradi česar so izgubili cel delovni dan. V rudniku Mežica so Imeli v zadnjih me secih 559 neupravičenih Izostankov od dela. V Ptuju je pred kratkim zaradi malomarnosti nekaterih odgovornih Ijndi zapadlo 13 objav za počitniške domove. Prikrajšani so bili spet delavci, ki zato ne bodo mogli Izkoristiti letnega oddiha. V Sv. Juri;in ob Ščavnici so končno rSfff dolžnosti predsednika sindikalne podružnice krajevne industrije in obrti, ki je bil hk-t+i tudi vodja čevljarske delavnice. Svoje delo je zaradi pijančevanja slabo opravljal, imel pa je tudi malomaren odnos do ljudske im o-vine. * V Gnštanju se prostovoljno delo na gradbiščih sindikalnega doma ambulante ln gimnazije zelo uspešno razvija. Poleg tega pa člani delovnih kolektivov uspešno pomagajo zadružnikom in na ekonomiji. 1590 delovnih brigad že tekmuje no novem turnirskem načinu tekmovanj. Doslej so bili doseženi najboljši uspehi pri tekstilcih, kj*r tekmuje 240 brigad. Tekmovanje pa se je razširilo^ tudi na delovne kolektive v kovinski, usnjarski in lesni industriji, rudarstvu in gradbinstvu. Krepimo vzgošrte težnje eroswetnih delavcev Naloge prosvetnih delavcev se v marsičem razlikujejo od nalog ostalih članov sindikata. Čeprav imajo sindikalne organizacije osnovno nalogo, da z idejmovzgojnim delom dvigajo ideološko, kulturno in strokovno raven svojega članstva, prosvetni delavci še posebej s svojo družbeno vlogo in s svojo posebno usposobljenostjo posredujejo znanje in svoboden idejni razvoj na temelju socialistične demokracije vsem ljudskim množicam. D o čim prosvetni delavci kot znanstveniki, umetniki ali politični aktivisti s svojim delom oblikujejo ustvarjalne sile ljudske dejavnosti, so šolski delavci pri svojem vsakodnevnem delu nepretrgano žarišče živih kolektivov. Pri pouku šolski delavec uči in vzgaja. Ljudi je treba naučiti čimprej in čim bolje. Socializem prvenstveno zahteva pravega dobrega znanja. Socializem hoče doseči več znanja, kakor ga nudi kapitalizem, hoče imeti izobražene ljudi, ki bodo imeli znanstven pogled na svet in bodo imeli globok smisel za znanstvene in kulturne vrednote. Da bi mogel šolski delavec tako znanje posredovati, je potrebno, da sam mnogo zna, in je potrebno, da zna znanje posredovati. Zato ni vseeno, kako uči, ni vseeno, kaj uči in koliko nauči. Da bi pa to zmogel, mu je treba za njegovo osnovno nalogo pustiti čim več časa, da se sam uči, da se na pouk pripravlja in da o svojem delu tudi v miru razmišlja. Le pri takem načinu dela pri njem uspešno raste ljubezen do svojega dela in svojega poklica. Nauk marksizma-leninizma nam ne more postati fraza. Ta nauk je zrastel iz tisočletnih izkušenj človeštva in je posledica rasti znanosti; iz prakse je zrastel v revolucionarno teorijo. Ker borba za uresničevanje marksističnih načel zahteva milijonske žrtve, je treba ta nauk v socialistični graditvi pravilno negovati. Z vzgojo, to je s pravilnim načinom dela, je treba gojiti in razvijati vedno nove kulturne sile. To pa lahko vrši le pravilno usmerjen človek, ki pozna tudi pravilno metodo vzgojnega dela. Neprisilno vzgajanje, ki ga prosvetni delavec vrši neprestano v učilnicah. na deloviščih, sestankih ali kjerkoli, mora biti plod svobodnega, idejnega razvoja ali kakor pravi Resolucija III. plenarnega zasedanja CK: »To bomo dosegli z razmahom borbe mišljenja, vsestranskim razvijanjem pobude, s svobodno izmenjavo praktičnih izkušenj in naziranj na liniji borbe za zgraditev socializma v naši državi.« Kako pa je z delom prosvetnega delavca izven šole? Jugoslovanski narodi so že od nekdaj visoko cenili delo pravega ljudskega učitelja in star nauk mnogih vzgojiteljev pravi, da mora učitelj vse znati Danes je doba teko imenovanega vseznanja že davno za nami. Prav tako je nesmiselno, da bi moral biti vsak podeželski prosvetni delavec na primer kmetijski strokovnjak ali čebelar, oziroma po sodobni napačni analogi ji nekaterih, pevovodja, režiser, tajnik in tako dalje. Merilo za izven šolsko delo prosvetnega delavca je podano že v njegovi družbeni vlogi. Prosvetni delavec naj bo predvsem vzgojiteilj-usmerjevalee, ki »vzgaja v šolah novega, svobodnega in odločnega socialističnega človeka, s širokim in vsestranskim obzorjem, ki sta mu tuja birokratizem in miselna ozkost«. (Resolucija III. plenarnega zasedanja CK KPJ). Za to svojo vlogo pa mora biti ideološko, politično in kulturno visoko razgledan. Posebej pa se bo še izobraževal in praktično pomagal pri tistem delu, za katerega ima posebno veselje. Prosvetnega delavca, ki na ta način gleda na svoje poklicno in izvenšolsko delo, ljudje tudi najbolj cenijo. Ne cenijo ga po besedah, ampak po uspehih pri delu, po sposobnostih in po tehtnosti pri njegovih družbenih nastopih. Zato je delo prosvetnega delavca, posebno še tistega na deželi, izredno pomembno, težko in odgovorno. Marsikdo, ki ne pozna njegovih posebnih nalog, ga meri z napačnimi merili, kolikokrat je bil na seji, sestankih ali prostovoljnem delu, koliko javno diskutira ali opravlja kaka drobna tekaška dela. Zato je še toliko napačnih teženj, da bo vse, kar ne gre čisto brez ovir, »že učitelj naredil«. Zato krivijo marsičesa prosvetnega delavca, kot bi bila vsa njihova naloga držati vas na vrvici. Kjerkoli je še slaba povezava med prosvetnimi delavci in ostalimi člani sindikalnih organizacij, je to večinoma obojestranska krivda, ki izvira iz nepoznavanja medsebojne delovne problematike. Zanimivo pa je to, da prosvetni delavec v sedanji dobi socializacije dobiva predvsem vedno večji ugled v industrijskih krajih in med industrijskimi delavci, kjer se vedno bolj uveljavlja s svojo vzgojno vlogo. Pri današnjem pomanjkanju šolskega in vzgojnega kadra — saj primanjkuje v Sloveniji skoraj dva tisoč šolskih prosvetnih delavcev — mora obstoječi kader opravljati še naloge manjkajočih učnih moči. Zaradi reorganizacije šolstva, ustanavljanja novih srednjih in strokovnih šol in iz številnih drugih razlogov so bile med učnim kadrom še nujno potrebne pogoste premestitve. Stanovanjsko in preskrbst.veno vprašanje, ki se polagoma urejata, vprašanje plač, ki so bile do ne- | davnega razmeroma zelo nizke, in zaradi na pa 5-I nega pojmovanja vloge prosvetnega delavca, je bil I poklic vzgojitelja za mnoge nevabljiv. Ni čudno torej, da je še vedno nekaj sto prosvetnih delavcev izven prosvetne službe po bankah, trgovinah, tovarnah in podjetjih, medtem ko opravljajo ta poklic drugi, ki še nimajo zanj popolne strokovne izobrazbe, a mnoge šole še vedno čakajo na profesorje, učitelje ali vzgojitelje. V letošnjem šolskem letu se je stanje prosvetnih delavcev izdatno popravilo. Ogromne napore so vložili za uspehe pri šolskem delu ter za uspehe pri delu v strokovnih in ideoloških tečajih, pri vodstvu in organizaciji šolskih kuhinj in kolonij kakor tudi na kulturnem in splošno izobraževalnem delu po vseh krajih Slovenije. Za svoje požrtvovalno delo so številni prosvetni delavci dobili ob koncu šolskega leta od ljudske oblasti še posebne pohvale in nagrade. Ob vsem tem je spet visoko narasti a zavest prosvetnih delavcev. Njihova družbena vloga in njihov pomen pri graditvi socialistične družbe šele sedaj dobiva tiste oblike in tisto vsebino, ki vzgoji v socialistični družbi pripada, saj Partija in množične organizacije posvečajo šolstvu in prosvetnim delavcem vedno večjo pomoč. Nujno je, da ob takem presnavljanju zadeva ureditev šolskih in prosvetnih vprašanj na številne težave, nepravilnosti in napake. Mnogi prosvetni delavci se še vedno le počasi vživljajo v svojo vlogo, popuščajo in se vdajajo pritisku raznih sil ali krivemu tolmačenju njihove vloge od strani kakih posameznikov. V vseh bivših kapitalističnih režimih je bil prosvetni delavec hlapec raznih priganjačev in se je moral hote ali nehote pokoriti njihovim željam. Zaradi dediščine stare miselnosti še mnogi prosvetni delavci in tudi drugi ljudje gledajo s starimi očmi na vlogo vzgojnega dela. Zato še vedno srečujemo posamezne primere nepravilnih odnosov med prosvetnimi delavci samimi ali pa nepravilnih odnosov med predstavniki raznih organizacij in prosvetnimi delavci, kar politično in ideološko zelo negativno vpliva na njihovo prevzgojo, na uspeh njihovega dela ter na njihov ugled. Med redkimi primeri je pa značilen primer j prosvetnega delavca, profesorja iz Kamnika, ki so I ga »aktivista« pretepli v pisarni, ker ni šel v nedeljo — ko je med tem časom celo opravljal šolsko dolžnost — na »prostovoljno« delo. Toda med i tem, ko bi bilo treba zadevo pravilno rešiti, so se prizadeti med seboj poravnali, da ne bi prišlo pri obravnavi tega primera na dan tudi — neprijavljeno klanje prašiča. Drug, še težji primer, ki ponižuje vlogo prosvetnega delavca, se je zgodil v Trbovljah. V maju je izšel v »Zasavskem udarniku« članek o učiteljici Rak Geni, ki ima baje »prefine roke«, da bi okrasila za proslavo 1. maja svoje okno in so ji »nato okrasili okno delavci, ki dnevno delajo po deset ali še več ur in ji razobesili veliko revolucionarno parolo, ker jim je sama dovolila, da okrasijo njeno okno«. (»Zasavski udarnik«, 6i o. 1950.) Dočim vsi prosvetni in drugi delavci v Trbovljah, ki poznajo tovarišico Rakovo, vedo, da je storila edino pravilno, ker je tako in edino diskriminacijsko parolo v Trbovljah (Proč s proti-l.judsko duhovščino in nedelovno inteligenco!) strgala s svojega okna. Vsi prosvetni delavci v Trbovljah tudi vedo, da izhaja tovarišica Rakova iz plasti delovnih ljudi, da je med okupacijo ^vrtnarila. da je šla skozi okupacijske zapore ter žrtvuje vse svoje proste ure za kulturno prosvetne namene in odlično vzgojo trboveljskih pionirjev. Kljub temu »Zasavski udarnik« ni hote! prinesti nobenega umestnega popravka ob tej zadevi. Se več! Končno se je morala tovarišica Rak Geni dne 14. julija še enkrat prikloniti v »Zasavskem udarniku« s hlapčevsko izjavo. Kje so tu sindikati, kje je poverjeništvo za prosveto in nazadnje, kje je tu vsaj še stanovska zavest? Socialistična stvarnost zahteva značajnih ljudi, ki se bore za resnico in pravico, tako kakor se mala Titova Jugoslavija bori za resnico proti mnogim velikim oblastnikom na svetu. Biti v službi ljudstva pomeni ščititi njegove interese in ščititi ugled delovnih ljudi, pomeni zaupanje v pravilno ljudsko dejavnost proti diktatom posameznikov. Vzgojitelj in politik prosvetni delavec nimata za seboj samo resolucije o šolstvu, ampak ob njej globoko flaorailno dolžnost, da se borita za socialistično načelnost tudii v vsakdanjem življenju. Sindikalne organizacije, ki imajo še vedno kot svojo posebno nalogo zaščito svojega članstva in ideološko vzgojno delo. morajo temeljito spoznati, kaj je v socialistični družbi namen vzgoje in šolstva, namen znanstvenega in kulturnega dela in kaki odnosi naj bodo med fizičnim in duševnim delom. Da bo uresničena naloga Resolucije o nalogah v šolstvu, je treba vračati prosvetnim delavcem njihov ugled, krepiti njihove vzgojne težnje in razvijati njihovo samozavest, da bodo lahko še bolje vršili svojo vlogo, kajti »nora. socialistična šola mora biti in bo uresničena s skupnimi napori Partije. množičnih organizacij, družine ter prosvetnih in drugih državnih organov«. Jože Zora Ob izidu Andersenovih ..Pravljic" Dolga je pot od sečižčo do končnega izdelka Te dui je Mladinska knjiga izdala obširno knjigo, Andersenove »Pravljico«, ki jih je za našo mladino prevedel Rudolf Kresal, ilustriral pa Evgen Sajevic. Andersen, čudoviti damski pripovednik in pesnik (1805 do 1875) pa se nam v tej zbirki, ki vsebuje večino njegovih pravljičnih del, kaže kot tenkočuten, globok umetnik, ki posega v najtanjše strune človeškega srca, ki ga je poznal in dognal do dna, posebno ker je bila njegova življenjska pot polna trpljenja in bridkosti, v kateri pa ni zgubil vere v človeka m njegovo boljšo, pravičnejšo bodočnost. Zbirka je razdeljena v štiri dele — po motiviki — in vsebuje sedeminštirideseit pravljic, ki so izbrane tako, da nam v celoti pokažejo Andersenovo mladinsko delo, ki ni le mladinsko v ožjem pomenu besede, temveč mladinsko po svoji sočnosti, vsebini in idejnosti, zaradi česar so ga brali in ga bero mladi in stari, kajti prav vsak najde v njih utrinek živega življenja, zgodbo svojih lastnih doživetij in globoko človečansko idejo, tako da so pravljice, kakor pravi Andersen sam: »...postale tako branje za otroke in odrasle...« Na Danskem so našle povsod odprta vrata, sleherni jih je bral. ..« Mladinska knjiga je s to izdajo storila veliko delo, ker nas je — kot doslej še nobena založba — seznanila z velikim umetnikom tako, da stoji pred nami vsa mogočnost njegove osebnosti in toplina njegove umetnosti. Prevod je dober z delnimi slogovnimi nerodnostmi, ilustracije dopolnjujejo vsebino — le zunanja oprema Rudija Gorjupa je kričava in sc bije s tekstom. Knjigi je napisal izčrpen članek o Andersenu prevajalec sam, članek pa je, se zdi, za mladino pretežek. Mladinska knjiga pa je Za letos postavila še druge načrte, od katerih je mnogotere že uresničila, drugi pa stoje pred izpolnitvijo. Tako je do zdaj že izdala knjižico pesmi Vere Albrehtove »Mi gradimo«, »Pravljico o carjeviču Jeruslanu«, ki jo je napisal Igor Šilih, prepesnil pa Pavel Golia, in ki vsebuje živahne dognane ilustracije Toneta Kralja, Pavla Golie mladinsko igro »Sneguljčica« v najrazkošnejši opremi slovenske igre do zdaj in s pravljičnimi mnogobarvnimi slikami in opremo Toneta Kralja, Milčinskega najboljše delo »Ptički brez gnezda« z ilustracijami Hinka Smrekarja, ki je bil padel kot žrtev fašističnega na- silja. »Ptički brez gnezda« so tako v tej založbi že tretja knjiga tega mladinskega pisatelja, saj so pred njo že izšle njegove »Pravljice« in zbirka humoresk »Butalci«. Prav tako je že izšel Dickensov »Oliver Twist« v prevodu Otona Zupančiča, s premnogimi ilustracijami angleškega izvora in še druga dela. Ni dolgo tega, ko je izšla zabavno poučna knjiga Ire in Maca Freemana »Kratkočasnice iz fizike«, ki prikazuje priproste, a poučne fizikalne poizkuse, katere tolmači z velikimi fotografijami Te kratkočasnice se bodo še nadaljevale v drugih strokah, kakor v kemiji, pomorstvu, mehaniki itd. Izšla je tudi težko pričakovana knjiga Antona Polenca »Življenje žuželk« z 8 barvnimi prilogami, ki pred nami razgrinja življenje raznih žuželk po naprednih in sodobnih metodah in sodobnih dognanjih. Tudi ta poljudnoznanstvena stran delovanja Mladinske knjige se bo nadaljevala in bomo tako dobili še študije o ribah, o sesalcih itd., s čimer bomo v majhnem dobili nekakšnega Brehma ali našega Erjavca Založba Mladinske knjige pa tudi ni pozabila na naše najmlajše. Tako je izšla pesem »Gospod in hruška« z večbarvnimi ilustracijami Janeza Vidica, ki ii je tekst točno po inačicah narodnih pesmi napisal Mile Klopčič. V kratkem izidejo Nexoja »Mladostna leta«, Thomsona »Črni kljunač«, Puškina »Car Saltan« z ruskimi ilustracijami in — kar je sila pomembno za mlado in staro — Valvazorjevo berilo, delo Mirka Rupla, ki je iz Valvazorjevih del izbral in prevedel vse najznačilnejše tekste. To delo bodo krasili izvirni Valvazorjevi bakrorezi, kot so že izšli 1. 1689, pa tudi zunanja in notranja oblika, kakor velikost, oprema, črke, se bosta čimbolj približala originalu, za kar jamči grafik E. Justin, ki je prevzel to delo. Knjiga bo tudi imela obširen uvod, ki bo predočila mlademu bralcu Valvazorja in njegovo dobo. Tako Mladinska knjiga vestno izpolnjuje svoje poslanstvo, z' zadnjo svojo knjigo, Andersenovimi »Pravljicami« pa je spet dokazala, da ji gre za kvalitetna mladinska dela in za umetniško dopolnitev z dognanimi ilustracijami, kar koristi naši mladini, ki se tako vzgaja T presoji in obliki, pa tudi v estetskem gledanju na svojo knjigo. Družabni plesi pri nas dolgo vrsto let niso prišli do veljave, največ zaradi razmer, ki so pretresale ves svet in Evropo še posebej. Zdaj ta zvrst plesne umetnosti polagoma spet pridobiva na privlačnosti, saj ga ni med našimi delovnimi kolektivi veselega dogodka — in teli smo doživeli med borbo za obnovo in izgradnjo domovine po vojni nič kolika — ki bi se ne končal s splošnim rajanjem mladega, in tudi nemladega sveta. In tako je družabni ples prebolel tudi to krizo in bo še dolgo ostal eno izmed torišč družabnosti in najprimernejša priložnost za ugladitev človeka po njegovi vnanjosti, pa njegovem nastopu v družbi. Vsekakor lej zvrsti plesa do seda, v vsakdanjem tempu življenja nismo posvečali zaslužene pozornosti. Fazni, na hitro prirejeni in razmeroma redki plesni tečaji v zimski seznni niso mogli dati kvalitetnih rezultatov in taka je prišlo do tega. da danes plesni vložki na kakršnih koli družabnih prireditvah ne prenesejo še tako obzirne kritike strokovnjaka, kolikor se tod ali tam niso celo preveč oddaljili od bistva in namena plesa. V teh okoliščinah orjejo torej naši vrhunski plesalci te vrste skoraj popolno ledino in Kdaj bo dobil Javornik kulturnoprosvetn! dom Na Javorniku pri Jesenicah so kmalu po osvoboditvi ustanovili SKUD »France Mencinger«, v katerem je uspešno delovalo šest sekcij. Toda v zadnjem letu je kulturno prosvetno delo v teni društvu začelo vidno pešati. Eden izmed vzrokov slabega dela v društvu je občutno pomanjkanje prostorov. Tako se danes člani štirih sekcij društva vadijo v tesnem prostoru, ki nikakor ne ustreza. Prav zaradi pomanjkanja prostora je pred letom dni docela prenehala z delom sicer zelo agilna sekcija mladih tamburašev, Javorniski že-lezarji, ki si želijo vsestranskega kultur-noprosvetnega življenja, že pet let gojijo žel)o, da bi si zgradili svoj lastni kul-turnoprosvetni dom, v katerem bo dovolj prostora za vsestransko delo na kul-turno-prosvetnem področju. V ta namen so imeli na Javorniku že nešteto sestankov, na katerih so izvolili že vrsto pripravljalnih odborov, ki pa pri svojem delu niso imeli uspehov in to zaradi nerazumevanja nekaterih odgovornih ljudi na Jesenicah. Javomičani so prav tako že večkrat potrkali na vrata merodajnih činiteljev, vendar so naleteli na gluha ušesa in na nerazumevanje. Tako javorniški železarji že pet let čakajo, kdaj se jim bo uresničila želja, da bodo zgradili svoj dom, ki bo služil tudi ostalim množičnim organizacijam na Javorniku. Nedvomno bi se dalo v petih letih marsikaj napraviti, če bi nekateri odgovorni ljudje imeli malo več volje in razumevanja za gradnjo prepotrebnega kul■■ turnoprosvetnega doma, ki bi bil središče vsega političnega in kulturnoprosvetnega ii.vi.iema na Javorniku. Tovarna pohištva v Novi Gorici bo največ ji hombinat te vrste v Jugoslaviji Še pred nekaj leti je bilo v okolici Solkana, Kromberga in drugih krajev Gorice polno drobnih obrtnikov — mizarjev, ki so zaradi visoke kakovosti svojih izdelkov sloveli po vsej državi, poznani pa so bli tudi v tujini. Italijanski okupatorji so razvoj tega obrtništva zavirali tako, da so bili ti mali obrtniki vsa leta okupacije obsojeni na životarjenje, dokler po osvoboditvi ni bilo ustanovljeno večje lesno industrijsko podjetje v Solkanu. Čeprav so imeli v stari tovarni premalo strojev, so ven- IVšCa TABKUS m VLADIMIR NAROBE iz SKUK »Tine Kozane« sta se uspešno pomerila v evropski konkurenci družabnih plesov zato jima je bilo treba pravzaprav precej poguma, da sta se spustila v konkurenco na mednarodno plesHče. Ivica T a r k u š in Vladimir Narobe iz SKUD »Tine Rožanc« plešeta rada in dabro, mlada sta še in talentirana ter — mimogrede rečeno — tudi letošnja prvaka Slovenije v družabnem plesu. Zato sta se ojunačila, da bi preizkusila svojo srečo in znanje pred mednarodnim razsodiščem, v precejšnji gneči rutiniranih plesalcev — amaterjev iz vse Evrope. Zadnje dni julija sta se s to željo znašla v Porečah ob Vrbskem jezeru na Koroškem, sredi elite drugih konkurentov in številne mednarodne publike. Medtem ko sta na eni prvih revij že skoraj obupala nad plasmajem — družabni plesi po svetu so šli medtem svojo razvojno pot in jih danes ne gojijo skoraj nič več tako. kakor pred 10 leti — sta do turnirskega nastopa vztrajno doda jala razne osnovne elemente ter se nazadnje kot talentirana plesalca vendarle plasirala na častno /j. mesto med ?//. tekma jočimi pari. Tekmeci in občinstva so ju sprejeli z veliko naklonjenostjo, pa tudi sama sta v bežnih nekaj dnevih nabrala mnngo dragocenih izkustev iri napotkov za nadaljnji razvoj. Družabni plesi terjajo ad izvajalca , mnogo volje in vztrajnosti, precej nadarjenosti in popolne muzikalnnsti, javni na stopi pa so združeni tudi z znatnimi materialnimi žrtvami. Vsled tega naši redki zastopniki tc zvrsti plesne umetnosti do sedaj niso imeli, toda ozllc temu so svat prvi start na mednarodnem odru opravili uspešno. Menimo, da bi bilo prav, da bi take talente podprli, ker nam bodo prav tako, kakor vsi drugi naši uspehi, po vsem svetu dvignili sloves, hkrati pa presadili v ta svet mnoga novega, predvsem takega, kar daje družabnemu plesu svojo pravo veljavo. S. L. darle bili njihovi proizvodi kar najbolj kvalitetni in je bilo povpraševanje po pohištvu solkanskih mizarjev vedno zelo veliko. Graditev nove oblike tovarne, pravzaprav kombinata v Krombergu pri Novi Gorici pa pomeni za solkanske mizarje novo obdobje. Močan razvoj te panoge industrije bo njihov dosedanji sloves še bolj dvignil. « * Pogled na tovarno je videti mogočen. Ogromno zemljišče, ki je bilo do pred kratkim šev se zamočvirjeno, je zazidano z velikimi objekti in dvoranami, prostori za skladišča ter z upravnimi in stanovanjskimi hišami. V velikih in higienično urejenih delavnicah imajo že montirane vse potrebne stroje in proizvodnja na prvem traku, kjer izdelujejo le serijsko pohištvo, teče z velikim tempom. Storilnost so samo v zadnjih mesecih dvignili za 56 %. Čeprav imajo letošnji polletni plan za 330 % večji, kakor prejšnja leta. so planske naloge prvega polletja v celoti izpolnili. Uspeh je dosežen tudi v pogledu izdelave garnitur, pri katerih ne uporabljajo več samo kvalificirane delovne sile, ampak tudi polkvalificirane delavce. Doslej so znižali odstotek polnokvalificiranih delavcev za 40 %, kar nedvomno pomeni tudi ogromno znižanje proizvajalnih stroškov. Izdelava kompletne družinske spalnice iz trdega lesa stane sedaj približno le 29.000 dinarjev. Ko bo tovarna delala s polno kapaciteto, bodo v tem traku izdelali letno okoli 20.000 spalnic, namenjenih za široko potrošnjo. Ker pa bodo zaradi še večje razdelitve dela pri serijski proizvodnji potrebovali vedno manj kvalificirane delovne sile, bodo že naslednje leto začeli v drugem traku izdelovati po naročilih posebno fino pohištvo za salone, kavarne, hotele, finejše jedilnice, dnevne sobe itd. Izdelovali bodo tudi lesena ogrodja za radioaparate. Sedaj je njihova proizvodnja še majhna, vendar pa se vršijo že velike priprave za naslednja leta, ko bo tovarna dokončno dograjena in ko bo s svojimi proizvodi začela trgovati tudi v inozemstvu. Tovarna prodaja svoje proizvode že dokončno izdelane, Imajo tudi tapetniški oddelek, v katerem pa zaenkrat izdelujejo še samo peresnice in vložke. Ko _ pa bodo začeli z delom na drugem traku, bodo sami vršili tudi vsa tapetniška dela pri tapeciran ju foteljev, raznih kavčev itd. Za razvoj tega oddelka se je posebno zavzel tov. Puc, ki prenaša vse izkušnje, ki so jih v tej smeri uveljavili tapetniki, v svoj oddelek. Uspeli so znižati storilnost dela za več kakor 30 % in delajo poleg tega še večinoma s polkvalificirano delovno silo. , , , , . . . ,, , , • * Ko bodo utrdili svoj delavski svet, se bodo postopoma Tak napredek in razvoj tovarne je pripisati tudi pnza-tudi popolnoma osamosvojili. Ustanovili bodo svoj lastni devanju vodstva podjetja. Direktor sam neprestano ugo-projektivni biro, kjer bodo njihovi domači strokovnjaki tavlja: »Dobri delovni pogoji, pol uspeha.« Tn to tudi drži. lahko do najvišje mere razvili svoje iniciativnosti in spo- vodstvo podjetja si silno pnzadeva, da bi istočasno z do-sobnosti. Že sedaj, ko je tovarna šele začela obratovati, se graditvijo tovarne dogradili tudi potrebna stanovanja za oglašajo inozemski nakupovalci in zanimanje za njihove delavce. Na vzhodni strani tovarne, na majhnem hribčku, proizvode iz dneva v dan narašča. Za uveljavljenje na zu- oddaljenem dobrih 5 minut že raste velika kolonija, ki bo nanjem tržišču so izdelali že več modelov raznega pohištva, imela 36 enodružinskih hišic. V Novi Gorici pa bodo^gradili katere bodo letos poslali na razne velesejme, kakor v Milan, moderne stanovanjske bloke, od katerih je eden s 25 stano-Trst in drugam. Že drugo leto pa bo tovarna začela izdelo- vanji že dograjen. Tako je v pičlih petih letih po osvobo-vati pohištvo tudi za široko potrošnjo doma S tem bodo ditvi zraslo iz majhne, slabo urejene tovarne, veliko indu-veliko pripomogli, da bodo naši delovni ljudje, katerim se strijsko podjetje — kombinat, ki že da slutiti, da se bo gradi vsako leto na stotine in stotine novih in modernih tu v nekaj desetletjih razvilo veliko in moderno industrij-stanovanj, lahko nakupovali potrebno pohištvo. sko mesto — Nova Gorica. Med seiškimi in poljanskimi gozdarji Na zgodovinskem ozemlju med Selško in Poljansko dolino, kjer so se med narodnoosvobodilno borbo bile težke borbe z Nemci, so se zbrali Selški in poljanski gozdarji ter ostali njihovi tovariši iz Jezerskega. Tržiča in Kranja, da bi se temeljito pogovorili, kako 'bodo odslej gospodarili z našimi gozdovi, za katere naši davni predniki niso imeli razumevanja in so te gozdove samo stihijsko izkoriščali. Hribovje Blegaša pomeni zanje najlepši primer, kako se ne sme gozda riti. Po pripovedovanju starih Poljancev in onih iz Železnikov, kakor tudi iz zgodovinskih virov, je bil Blegaš še pred 100 leti brez lastnika, še danes so namreč vidni prepričljivi dokazi, da je bilo res tako. Pred 300 leti je bil Blegaš posekan, »posekan na golo«, kakor pravimo in to prav zaradi tega, ker ni imel lastnike. Kdor je le imel čas in sekiro, je hodil sekat v goro in prodajal drva. Blegaš so smatrali za nekako srenj-sko^ lastnino, a v srenji ni bil nihče zadolžen, da bi se brigal za gozdarstvo. Takratna deželna gosposka je sicer hotela obdavčiti kmečke posestnike iz doline in Priznanje razstavljanem II. rspub! ške razstave Komite vlade LRS za lokalno industrijo is . najzaslužnejšim razstavljal etn H, republiške razstave našega lokalnega gospodarstva podelil visoka priznanja tistim razstavljalcem, ki so se posebno odlikovali. Tako je 5. avgusta t. 1. razdelil predsednik Komiteja za lokalno industrijo in obrt tov. Tomo Brejc 7 zlatih, 36 srebrnih in 56 bronastih kolajn z diplomami, poleg tega pa še 165 diplom. Razstavljalce so ocenile posebno komisije strokovnjakov, ki so ocenjevale razstavljene predmete po kakovosti izdelave, po količini glede na uporabnost predmeta za široko potrošnjo ali za izvoz in po estetski obliki predmeta. Odlikovance je tov. Iorno Brejc tudi pozdravil in v svojem govoru med drugim povedal, da postaja borba za dvig kakovosti in razširitve sortimenta vedno bolj uspešna ldjub vsem težavam,. da pa je ta borba, borba za dvig naše življenjske ravni, kar dokazuje, da je lokalno gospodarstvo velika sila našega družbenega in gospodarskega življenja, s čimer postaja lokalna proizvodnja vedno boj važna in širša, tako da že prerašča lokalno dopolnilni značaj in je pomembna stroka naše lahke industrije. Poudaril je-da je bila II. republiška razstava — razstave kakovosti, čeprav nekatera dela še ne zadovoljujejo z estetske strani, v nekaterih pa še ni elementov novega družbe- nega življenja, ki bi jih morali upoštevati v svoji proizvodnji. Povedal je, da sta največ priznanj dobili kovinska in elektrotehniška stroka, čeprav šc manjka vrsta proizvodov, kakor za kmetijstvo in gospodinjstvo. Dober razvoj sta pokazali tekstilna in usnjarska stroka, toda iskati bo treba novih pobud v kakovosti bombažnega blaga in širjenju proizvodnje za podeželje. Živilska industrija je imela preozek sortiment. Kar se lesne industrije tiče, je poudaril, bo treba n. pr. v pohištvu preliti normative sodobnega življenja, ustvariti nove oblike, razpisati natečaje za arhitekte itd. Dotaknil se je tudi še drugih strok in posebej pohvalil našo domačo in umetno obrt ter revijo oblačil. Na koncu je poudaril, da moramo osnovno nalogo, doseženo s stopnjo kakovosti, razširiti v množičnost in kvantiteto. To mora postati glavna naloga našega lokalnega gospodarstva, za kar se morajo boriti vsi naši delovni kolektivi, posamezniki, ljudski odbori in organi republiškega pomena. S tem je bila IL republiška razstava lokalnega gospodarstva zaključena, razstavljale! pa, ki so razstavljali še naslednji dan, so se razšli s trdnim sklepom, da bodo do III. razstave izpolnili vse naloge in tako dokazali, da dajejo vse svoje znanje in sile le enemu: dvigu življenjske ravni našega delovnega človeka. iz hribovitih področij, toda dosegla ni ničesar. Selci in Poljanci so načelno odklanjali plačilo kakršnega koli davka z zvezi z Blegašem, češ »Blegaš je naš in nihče nAm ga ne more odnesti!«. Ta drugače zmagovita bitka dolincev in hribovcev poljanskega in selskega porečja z deželno gosposko pa je vendar-le imela strahotne posledice. Golosečnja na Blegašu je namreč katastrofalno vplivala predvsem na geološke razmere. Veliki hudourniki so se razvili na vseh pobočjih in ob času neviht ali večjih nalivov so drvele ogromne mase plodnega humusa, kamenja, odpadkov 'lesa itd. v doline ter povzročile dolincem velikansko škodo na njivah in travnikih. Po nekaj desetletjih so ljudje ile spoznali, da so s takim posekom in divjanjem po blegaški hosti pravzaprav povzročili samim sebi nenadomestljivo škodo. * * • Bežen pogled po blegaških gozdovih potrdi trditve o zablodah starih poljanskih in Selških kmečkih gospodarjev, ki so »uspeli« napraviti iz Blegaša srenjsko planinsko gmajno, 200—300 let stare, betežne in trhle bukve nam danes pričajo o uspešni naravni pomladitvi gozda. In tem starim semenjakom, ki jim je v davnini verjetno slučajno uspelo obvarovati smrtonosni udarec s sekiro — bržkone zaradi svoje invalidnosti in po-lcvečenosti — se je zahvaliti, da je Blegaš danes razen vrha, obraščen. Sedanje drevje je staro približno 80— 100 let. Kar pa je ostalo iglastega drevja, jelke in smreke, pa so izsekali kasnejši lastniki, ker so v prejšnjem stoletju visoko notirali edino le ti dve vrsti drevja. Na Blegašu je bilo treba na kraju samem proučiti pravilni način dela, pravilno gozdarsko akcijo, uspešen poseg v gozd. Iz do sedaj zanemarjenega, samemu sebi prepuščenega gozda, je treba ustvariti nam in bodočim jrokolenjem dragocen naravni zaklad. Po načelih sodobne gozdarske znanosti in prakse je treba vzgajati tudi gozdove Blegaša. »Tu poglejmo žalostni primer gospodarjenja privatnega lastnika«, je pričel tov. A pehal, operativni šef Gozdnega gospodarstva to Kranja, »kako je pred dvemi leti zaradi pomanjkanja gozdarskega znanja posekal na prostoru enega hektara vso mlado bukovino, staro komaj 40 let in kjer bi zdaj lahko najlepše redčili. Zdaj je tu sama golota in na površini je ostal sam čisti apnenec. Koliko truda, prizadevanja in časa bo treba, da bomo na tej goloti ustvarili novo humorno tl o in vzgojili nov gozd!« Absolvent kromberške gozdarske šole, mladi logar Janko Lombar iz okoliša Tur- novo-Smlednik je povedal, kako bomo varovali mladje. »Vrh in zgornja tretjina drevesca morata biti na svobodi, spodnji Vs pa v senci. Mlado bukev moramo vzgajati samo v senci starih bukev.« Kaj bomo napravili z robidovjem in srobotom, največjim sovražnikom vsake gozdne kulture? »Pri nas srobot prerežemo v višini pol do enega metra visoko«, de eden najstarejših logarjev, tov. Lotrič iz Selc. »Robidovje pa«, počasi in s premislekom nadaljuje, »le toliko očistimo, če opazimo. da je prerastlo drevesce, da njegov vrh gleda v zrak; ostalo pa je še v senci. Poglejmo v sosednji sestoj. Tu je treba nekaj ukreniti z nezaželenimi drevesnimi vrstami!« »Te je treba polagoma odstranjevati«, pove izkušeni logar tov. Okorn iz Vetrha, gozdne uprave Tržič, »Tla ne smemo preveč razgaliti oziroma odpreti direktnim sončnim žarkom«. razloži gozdarski strokovnjak tov. Urankar iz ministrstva. In kdaj pričnemo z redčenjem? Znova smo se ustavili na prostoru, v katerem je priroda sama nakazala zahtevo za preredčenje. Drevesa so pregosta. Oglasil se je agilni tov. Potočnik iz revirja Blegaš: »Tu smo pravzaprav že pričeli z »rahljanjem«. Porezali bomo vsa previsoka drevesa in tista, ki imajo zelen samo še vrh. Ta-le drevesa pa, ki imajo široke krošnje, sama pa so nesorazmerno nizka, bomo raje obelili, da se bedo posušila, to pa zato,, ker se ne izplača na tem strmem terenu sekati in prevažati. Od drevesa pa bomo itak imeli koristi, čeprav v gozdu, kajti ž njim si bomo zavarovali tla pred izsušenjem, odpadki koša bodo pognojili tlo, a mlado rastje pod košem bo polagoma prišlo na polno sončno svetlobo.« Prišli smo na južno stran Blegaša. Na »Prvo ravan«, v partizanski Tivoli, prav tja, kjer je imel skoraj 2 leti svoj štab Oblastni komite. Zopet je povzel besedo — to pot zaključno — tov. direktor Gozdnega gospodarstva (iz šole gozdarskega strokovnjaka inženirja Mirka Šušteršiča): »Poglejmo dobro! Posamezna drevesa se suše, vejice odpadajo, nekatera drevesa se razvijajo preveč v višino ali v debelino . Posekali bomo previsoka in predebela drevesa, posekali bomo tudi tista, ki komaj životarijo in se bodo kmalu posušila. Pustili pa bomo že popolnoma suha drevesa, da bodo pogno-iila zemljo! Nič ne de. če gozd ne bp »lep«. Tu v teh divjinah ne bomo vzga-ia-li parkov, ampak gozdove, ki nam bodo dajali čim več dolgega tehnično visoko-vrednega lesa!« “ (a-) K a Koroški Beli pri Jesenicah bodo zgradili te novih mmmmmM bl@ioi Zaradi vedno večjega pomanjkanja delavskih stanovanj v jeseniškem železarskem revirju, je podjetje »Gradis« na Jesenicah že zgradilo štiri moderne stanovanjske bloke na plavžu in sedem stanovanjskih hiš na Javorniku. S tem pa pereče stanovanjsko vprašuje na Jesenicah še zdaleč ni bilo rešeno. Lanske jeseni so zaradi tega začeli na Koroški Beli pri Jesenicah z odkopom temeljev za zgraditev novih prepotrebnih stanovanjskih blokov. Zgodaj spomladi je betonerska brigada podjetja začela z betoniranjem temeljev za prve stanovanjske bloke, na gradbišče pa so prišle tudi zidarska, tesarska in železokrivska brigada. Pri delih so se izkazali številni delavci iz omenjenih brigad, najboljša pa sta bila večkratna udarnika Franc Mencinger in Vili Zrim, ki delata v železokrivski brigadi. Pomanjkanje pomožne delovne sile so rešili delavci iz javorniške tovarne in frontovci iz Koroške Bele ter Javornika, ki so s prostovoljnim delom veliko pripomogli k gradnji delavskih stanovanj. Posebno velja to za delavce iz železarne, ki so hkrati tudi reilektantje za nova stanovanja, saj so prihajali na gradbišče vsak dan po končanem delu. Najbolje se je doslej izkazal Janez Šubic, ki je doslej opravil nad 1000 ur prostovoljnega dela, njemu pa sledijo številni drugi delavci, med njimi tudi Eržen Tomaž, Vidic Alojz, Mandeljc Vili, France Krajcer in Zajc Ludvik, ki so opravili od 600 do 900 ur prostovoljnega dela. Kako pravilno so frontovci iz Javornika in Koroške Bele razumeli pomen gradnje novih delavskih stanovanj, je pokazala tudi njihova visoka udeležba na gradbišču, saj je bilo večkrat pri delu do 130 prostovoljcev. Najbolje so se fron-tovci izkazali pri izkopu in napeljavi vodovoda iz Koroške Bele do gradbišča, kjer so morali premetati nad 400 m3 materiala. Z zavestnim in požrtvovalnim delom je delavcem iz podjetja, kakor tudi prostovoljnim delavcem iz Javornika in Koroške Bele uspelo dograditi prva dva bloka, na katere bodo delavci iz tesarske brigade kmalu začeli postavljati tudi ostrešja. Pri nadaljnjih treh blokih pa so gotova betonska dela in čakajo le pridnih rok zidarjev iz podjetja, kateri bodo začeli z zidarskimi deli. Poleg devetih blokov, ki so trenutno v gradnji bodo v bližnjem času zaželi z odkopom temeljev za nadaljnjih sedem blokov. Prvi bloki bi morali biti gotovi že v letošnjem letu in pripravljeni za vselitev delavskih družin. Ker pa na gradbišču primanjkuje kvalificiranih zidarjev, postavljenih nalog ne bo lahko doseči. Na gradbišču je zaposlenih tudi več mladih delavk, ki opravljajo vsa pomožna zidarska dela. Z izboljšanjem delovnih pogojev bi delavke na gradbišču po vsjej verjetnosti laže in hitreje izpolnjevale planske naloge. Tako bi se nedvomno dvignila tudi njihova storilnost, kar bi pripomoglo k hitrejšemu izpolnjevanju postavljenih rokov za izgotovitev novih stanovanjskih hiš. Z gradnjo stanovanjskih blokov, kjer bo prostora za 61 delavskih družin bodo morali delavci iz podjetja »Gradis« kakor tudi frontovci iz Javornika in Koroške Bele še bolj pohiteti, da tako omogočijo čimprejšnjo vselitev prvim družinam ja-vorniških kovinarjev, ki z nestrpnostjo pričakujejo novih udobno zgrajenih stanovanj. Tekstilni delavci v Srbiji so tudi uvedli turnirski nažin tekmovala Turnirski način tekmovanja, s katerim je mladinska organizacija v Predilnicah in tkalnicah v Mariboru napravila veliko prelomnico v dosedanjem načinu dela naše tekstilne industrije, se vedno bolj širi. Uspehom, ki so jih dosegle tekstilne brigade v enomesečnem republiškem tekmovanju, so prisluhnili delovni ljudje iz kovinske in lesne industrije, iz delovnih kolektivov gradbincev in usnjarjev. Pred kratkim pa so s turnirskim tekmovanjem začeli tndi javorniški železarji. Prednost turnirskega tekmovanja in doseženi uspehi naših tekstilcev pa so našli velik odmev tudi v bratski republiki SrbijL V številnih tekstilnih tovarnah so turnirski način tekmovanja dobro proučili in končno organizirali prvo tekmovanje. Tako se je začela borba za točke med brigadami v tekstilnih tovarnah »Stalingrad«, »Sonja Marinkovič« in v tekstilni tovarni »Cveta Dabič« v Titovem Užicn. Pri organizaciji turnirskega načina tekmovanja so se posebno izkazale sindikalne organizacije tekstilnih tovarn, ki so s pravilnim prikazovanjem pomena turnirskega tekmovanja uspele zainteresirati za tekmovanje stotine delavcev in delavk v predilnicah in tkalnicah. Hkrati pa so vzbudile zanimanje tudi pri tehničnih vodstvih v svojih podjetjih, ki so pohitela s pripravami za začetek prvega tekmovanja. Kako velikega pomena je turnirsko tekmovanje za doseganje in preseganje planskih nalog v podjetju, so ugotovili že v prvih dneh tekmovanja v tekstilnih tovarnah v Beogradu, v tkalnici tovarne »Stalingrad«, kjer se je proizvodnja povečala za celih 10,8%. Odlične uspehe v povečanju proizvodnje so dosegle tekstilne brigade iz tovarne »Sonje Marinkovič«, kjer se je izboljšala tudi kakovost izdelanih proizvodov. Zanimanje za turnirsko tekmovanje pa se je pojavilo tudi med tekstilnimi delavci tovarne »Cveta Dabič« v Titovem Užicu, kjer so posamezniki že sprejeli prve obveznosti. Med najboljšimi delavkami je Ilinka Marjanovič, ki se bo kosala z delavcem Miloradom Tosičem. Obljubila je, da bo v času trajanja tekmovanja dvignila storilnost dela in normo dosegala s 115%. Hkrati V jesenskih dneh bo oddih na ntorjn najlepši Zdravilišče SLATINA RADENCI pa je sklenila posvečati le večjo pozornost kakovosti proizvodov, tako da ne bo imela nobenega svojega proizvoda v tretjem razredu, njen sotekmovalec Milorad Tosič pa je obljubil, da bo dnevno normo presegal za 15%. Poleg omenjenih delavcev so bile v podjetju tekstilne tovarne »Cveta Dabič« sprejete tndi kolektivne obveznosti, kjer se je najbolje izkazala brigada Ljubimko Gavrilovič, ki je napovedala tekmovanje brigadi Budimira Kuburoviča, katera velja za najboljšo brigado v podjetju. V prvih dneh tekmovanja je v tej tovarni dosegla največji uspeh brigada Dragice Dak, ki je osvojila že pet točk. Prvini uspehom tekstilnih delavcev v Srbiji sledijo vsak dan novi večji uspehi, vsak dan je večje število brigad, ki se borijo za naslov najboljše brigade v svojem podjetju. Turnirsko tekmovanje bo tako zajelo vrsto novih kolektivov _ širom po . naši domovini. Borba za izpolnitev petletnega plana bo postala uspešnejša, saj se bo z razširitvijo turnirskega tekmovanja nenehno dvigala storilnost dela posameznih delavcev kakor tudi delovnih kolektivov vseh panog naše industrije. Če 'primerjaš slike, ki jo je nudila Slatina Radenci pred vojno, s sedanjo po osvoboditvi, boš videl, da se je popolnoma spremenila. Včasih je bilo to zdravilišče domena petičnih ljudi, danes pa obiskujejo zdravilišče ljudje, ki jih je tjakaj poslal na zdravljenje Državni zavod za socialno zavarovanje, Zveza borcev ali pa organizacija Vojaških vojnih invalidov. Te dni je dosegel obisk gostov v Radencih tak rekord, kakor ga še do sedaj ne pomnijo. Šef recepcije je povedal, da so imeli te dni 414 prenočevalcev. Vedno večji dotok gostov zahteva, da bi pričeli z gradnjo novega hotela. Direktor gostinskega podjetja zdraviliške uprave tov. Slane Šmajdel je povedal, da so na eni izmed konferenc že razpravljali o razširitvi zdravilišča. Zdaj že izdelujejo načrte za nov hotel. ki bo stal na ravnini med sedanjo kavarno in dietično menzo. Novi hotel bo imel okrog 400 sob z vsemi kopališkimi napravami in posebno menzo, kjer bo možno nastaniti 000 gostov. Tak načrt ima ljudska oblast, da bi nudila našim delovnim ljudem zdravje in okrepitev. šef-zdravnik dr. Franjo Zupan, ki se je specializiral za kopališkega zdravnika v Nauheimu, pri Frankfurtu ob Meni, pa je predlagal, naj bi Črpalko zdravilne danes in nekdaj vode poglobili Tako bi prišli do toplih vrelcev in bi odpadlo sedanje ogrevanje, ki stane veliko denarja. Tako so storili tudi v Nauheimu. Vrtali so v globino 180 metrov in zdaj ima vse kopališče naravno toplo vodo. Nauheimske toplice so po sestavi močno podobne radenskim. Badenci celo prekašajo po zdravilnih sestavinah toplice v Nauheimu, ki so svetovno znane. Njihovo vlogo bi prav lahko prevzeli naši Radenci, če bi povečali kopališke naprave in omogočili nastanitev tudi inozemskim gostom, ki bi na ta način donašali v državo devize. O strokovnih nasvetih specialista dr. Zupana bi kazalo vsekakor voditi računa. O zdravilnosti radenske slatine je dr. Zupan poročal že na več mednarodnih kongresih kopaliških zdravnikov in napisal več študij, katere je objavil v medicinskih glasilih. Zdravilišče Slatina Badenci je znano že kakih sto let. Prvi zapiski o zdravilišču segajo v leto 1833. Takrat so bili ti kraji še močno odročni in širšemu svetu neznani. Mimo Radencev se je peljat tedaj s vozom v Ljutomer mladi študent kemije in medicine Karel Henn. Na kraju, kjer je danes največja zdra- V BORBI ZA PLAN Delavci gradbenega podjetja »Rog« Kočevje se dobro zavedajo, kakšne gospodarske važnosti je za našo socialistično graditev dovršitev gradnje velikanskega silosa v Kočevju, ki bo veliko pripomogel k izboljšanju pravočasnega dodeljevanja garantirane preskrbe za naše delovno ljudstvo. Zato je potrebna tudi pravilna organizacija brigadnega sistema dela v gradbinstvu, da se pravilno izkoriščajo notranje rezerve. ŽELEZNIČARJI SO PROSLASILi UDARNIKE Pri našem vsakodnevnem delu vse preveč pozabljam na napore, ki jih vlagajo v svoje delo železničarji. Nedvomno je mnogokrat tndi od njih odvisno izpolnjevanje plana v naši industriji, ki je večinoma navezana na dovoz raznega materiala po železnici. Od pravočasnega prevoza hrane iz enega kraja v drugi kraj je odvisna tudi preskrba naših delovnih ljudi- Železničarji imajo ogromno in odgovorno nalogo tudi pri delih na progi, kar pa se dostikrat ne upošteva. O vsem tem so se pogovorili železničarji poljčanskega okraja na skupnem sestanku 24. julija. Iz poročila glavnega nadzornika tov. Sadovnika je bilo razvidno, da so polletni plan dosegli s 93°/o. Glavni vzrok za nedoseganje plana je bilo v tem, da so med tem časom izvršili še vrsto izvenplanskih del, ki v začetku leta niso bila predvidena. Delno pa je vplivalo tudi posojanje delavcev v druge edinke izven svojega območja in pa slaba delovna disciplina v prvih mesecih kar pa se je pozneje izboljšalo. Zaito so na tem sestanku sklenili, da bodo delovno disciplino še bolj utrdili in letni plan izpolnili do 29. novembra. Zatem je bilo 23 najboljših delavcev proglašenih za udarnike, med katerimi je 5 dvakratnih in 2 dvakratna udarnika. Vsi ti so svoje norme stalno presegali do 12%. Med najboljšimi pa je tov. Romih France, H je normo presegal nad 14% in pa Brglez France s preseganjem norme nad 15°/o. Najstarejši udarnik je tov. Tekavc Miha, ki kljub svojim 54 letom še prekosi marsikaterega mlajšega. Poleg udarnikov pa je bilo 14 delavcev pohvaljenih s pismenimi pohvalami. Med posameznimi brigadami pa je sedaj najboljša brigada pod vodstvom tov. Strmška Alojza, ki svoje plane presega do 12%, na drugem mestu pa je brigada tov. Tntnerja. L. V. Nekatere skupine delavstva pri graditvi silosa nekaj časa niso dosegale dnevnih norm, bile so celo brigade, ki so nekaj časa dosegale normo komaj 50%, To dejstvo pa je dalo misliti šefu gradbišča in delovodji Rogaču, da v brigadah nekaj ni v red Delovodja Rogač, ki je pred kratkim prevzel to nalogo od svojega prednika, je ugotovil, da pri delavcih, zaposlenih na silosu, ki so organizirani v dveh brigadah, ni pravilne organizacije po procesu dela, kar je onemogočalo brigadirjem, da bi lahko pravilno vodili dnevno evidenco o opravljenem delu. Na skupnem sestanku brigadirjev je Rogač nakazal nepravilnosti, katere so se do sedaj dogajale pri brigadirjih, o nevodeni točni dnevni evidenci, drugič pa, kako samo delavstvo ni bilo pravilno razporejeno po strokovni sposobnosti za vsak proces dela. Tovariš Rogač je iz dveh obstoječih brigad organiziral pet brigad. Zaradi te organizacije se je učinek posameznega delavca znatno dvignil in brigade ne samo_ dosegajo dnevne plane, temveč jih nekatere presegajo za 35%. Posebno kazali dve jetja »Brigadir« ____ _ _ . dnevne norme s 150%. Te brigade se zavedajo važnosti dograditve silosa, pa so se obvezale kljub temu, da so dobile na- • log, da ostanejo samo 14 dni kot pomoč podjetju »Rog«, da bodo svoj termin podaljšale še za en teden, da bi kolektiv »Rog« izpolnil svoj plan s čim 2č odstotki, ker prav v tem podjetju primanjkuje po planu 50% delovne sile. G. J. viliška stavba Velika Terapija, je bilo takrat še močvirje, iz katerega je močno bobnelo. Študent je začudeno povprašal voznika, kaj pomeni to bobnenje. Ta pa mu je pojasnil, da imajo »čarovnice tamkaj svoj stan. Kuhajo v velikem kotlu v podzemlju in pripravljajo hudo ur Podpisal sil Rekla sem ti, ne podpiši! A, podpisal sil Kaj pa bajta? Streha? Okna Kje bova vzela denar, a? Ta je pa dobra!s Vsa razkačena je še bolj povzdignila svoj glas in zaihtela. »Mi reveži naj posojujemo, mi, ki nimamo niti iz rok v usta! Ti pa greš in podpišeš kar pet tisočakov'* Kakor iz uma je krilila z rokama. >Ti si jih dal pet, kaj pa Bdštjan, ki je samo letos prodal dva prašiča in šest polovnjakov vina. Ali ni to sramota, da bo on podpisal le štiri tisočake, ko bi jih lahko dal najmanj desetkrat toliko. Fej, sram ga bodil* Angeli vse to ni šlo v glavo, kadar je razmišljala o tem. In če si je še tako dopovedovala, tega ni mogla razumeti, da se Boštjan, ki samo grabi in deva na kup tisočake, vselej spretno izmakne, kadar je treba dati. To jo je bolelo najbolj. In če se je doslej le ukvarjala s to mislijo, nocoj je trdno sklenila, da ga bo na prvem sestanku razkrinkala, tako razkrinkala, kakor zasluži zaradi svojega odnosa do ljudske države. V vsej svoji onemogli jezi se je sesedla na klop in si zakrila obraz, da bi Toma: ne videl solze, ki se ji je utrnila iz očesa Ni in ni se mogla sprijazniti s to mislijo, ki jo je grizla, zato je bolj iz maščeval- nosti, kakor iz prepričanja čez čas v togoti siknila v moža. iTakoj jutri boš preklical, da veš, takoj jutri!* Tomaž je ves čas buljil predse in ni rekel besede. Počasi je jedel in pojedel do konca. Ko je odložil žlico, je vstal, se zamajal, napravil korak, dva, in stopil v vežo. *Spat grem!* je spotoma mirno dejal, potem pa za hip obstal in skoro poltiho dodal: »Spomni se njegaI* Vedel je, da je s tem povedal vse. Stopil je v izbo, se slekel in legel v posteljo. Nekaj časa je strmel v rdeče zavese na oknih, kmalu pa se je obrnil in mirno zaspal, kot da se ni zgodilo ničesar posebnega. Angela se je ta večer kpt še nikoli, vrtela po kuhinji. Nejevoljno je premetavala posodo sem in tja in odlagala žlice v predalnik. >Tako, podpisal je, podpisal je, moj bog, neroda nerodna!* je neprestano momljala sama sebi. In ko je pospravila, je ugasnila luč in tudi ona odšla v izbo. Grizla si je ustnice, zmetala obleko po mizi iti poltiho zagodrnjala: »Zdaj pa kar takole mirno spi...* Legla je vznak in se zagledala v strop. Gledala je in gledala čudne podobe, ki so se ji prikazovale iz razpok stropa, naenkrat pa jo je spreletelo: »Kaj je dejal? Da! Spomni se njega!* Njega! Osemnajst let je bil star pred petimi leti. Širok oplečat kot oče, modre oči, težke žuljave roke. In zmeraj je govoril: vsi reveži se moramo združiti v eno, vsak zase ne pomenimo nič, skupaj smo sila, ki bo osvojila svet. Ne bo več takrat gospodarjev, ki bodo živeli na ndš račun, ki bodo naše žulje spreminjali v denar.’.. vse bo naše, delali bomo zase... Da, da, kako so se mu svetile oči! In potem so prišli Italijani. *Ne bom jih gledal,* je dejal sin. »V hosto grem!* Kako je jokala takrat in še stari je kihal pod brke. In je šel. Včasih je prišel takole zvečer in pripovedoval o bodočih dneh. Lastna država, kjer bo delavec gospodar. O velikih borbah je govoril, o borbah, ki nas še čakajo po zmagi, o tovarnah, ki jih bo še treba postaviti. Marsičemu se bo treba odpovedali. Ne živimo zase, temveč za bodoči rod. Naslonjen je bil na okno in oči so se mu lesketale, modre oči, kot so njene. Potem je zamahnil z roko in izginil za hišo, čez mesec pa spet prišel in govoril, govoril. .. Na zadnje ga ni bilo več. Padel je tik pred koncem in zdaj leži kdo ve kje. tSpomni se njega!* Angela je potisnila obraz v podzglav-nik. Telo se ji je sunkoma stresalo in podzglavnik je postal moker. Tiščala sc je vanj in lovila sapo, srce ji je tolklo in na čelo ji je leglo nekaj težkega, kot bi se vsi spomini zgrnili nanjo. Za zaprtimi očmi je videla njegov smehljajoči se obraz, žive oči, polne vere in ljubezni in zdelo se ji je, kot da jo po ramenih treplja njegova roka. Gledala je vanj in je slišala njegov šepet: >Mati, za tovarno, za stroje, za svobodo, za samostojnost, za srečo.. .!* Besede so ji kapale v srce, počasi in nežno, kot kapljice voščene sveče. Objel jo je svečan mir. In zaspala je. Ko je Tomaž, umit in spočit, zjutraj vstopil v kuhinjo, se je že kadilo mleko na mizi in rumeni žganci na krožniku so se pozibavali, ko je stopal po škripajočih deskah. Angele ni bilo. Tomaž je sedel in previdno zajemal, vmes pa premišljal o delu, ki ga čaka. Ko je končal, je stopil v vežo. Pri vratih je stala Angela, drobna kot otrok. Sivi lasje so ji padali čez ramena, v rokah pa je nekoliko v zadregi mečkala predpasnik. Nič ni govorila, kar v tla je gledala. Ko se ji je približal Tomaž, je dvignila oči, spustila predpasnik in potožila svojo raskavo dlan na Tomaževo roko. iPrau si storil, Tomaž, da si podpisal!* Tomaž jo je okorno in nerodno potrepljal po rami in bil je srečen in ponosen, da misli tudi ona tako. *Hml* To je bilo vse, kar ji je rekel in že je stopil čez prag v jasno jutro. Ne da bi se obrnil, je počasi, nekoliko sključen, kot bi nosil svet na svojih ramenih, stopil po cesti. Kmalu je izginil za ovinkom, Angela pet je izza okna gledala za njim in si zdaj pa zdaj pomela