Dr. OSKAR RETA Najvišje dnevne padavine v Sloveniji K&HČOJIblllMe BejIHMMHbl CyTOHHbIX oca^ROB b CjioeeHMH Les plus hautes precipitations diurnes en Slovenie * LJUBLJANA 1945 IZDAL ZAVOD ZA METEOROLOGIJO IN GEODINAMIKO NA UNIVERZI V LJUBLJANI 52285 U.V/^ 1. Splošni pregled V razpravi Padavine na Slovenskem (1) sem poleg srednjih obdelal še največje in najmanjše mesečne in letne padavine. V pričujoči razpravi pa obdelujem največje dnevne padavine slovenskega ozemlja. Podatki so vzeti za isto opazovalno dobo kakor zgoraj (1), to je za dobo 1919—1939, le da sem dodal še leta 1940—1942. Ostali leti 1943—1944 pa zaradi vojnih raz¬ mer ne moreta priti v poštev. Kar se tiče starejših let, se naslanjam na tozadevno literaturo. Če primerjamo starejša leta z novejšimi, najdemo v novej¬ šem času mnogo večje padavine kot v preteklem. Od leta 1919. dalje se je število postaj zelo pomnožilo, zlasti v goratih pre¬ delih. Tu so se po letu 1918. opazovale dnevne vsote, ki daleč presegajo doslej opazovane. Tako navaja Seidl v svojem delu Das Klima v o n Krain (2, str. 428) za postajo Gomanjce pod Snežnikom kot največjo vsoto 233 mm (v oktobru), dne 11. IX. 1937 pa so tam namerili že 326 min, in sicer z ombro- grafom. Postaja Savica v Bohinju, ki je začela delovati leta 1925., je namerila 18. IX. 1940 že 309 mm. V priloženi tabeli sem podal za nekaj izbranih postaj naj¬ večje dnevne padavine, veljavne za dobo 1919—1942. Priložena karta pa predstavlja najvišje vrednosti na teh postajah, ki so bile do sedaj sploh opazovane. Največjo dnevno vsoto ima postaja Osejani v Rezijanski dolini pod Kaninom v Zapadnih Julijskih Alpah. Tu so izmerili 9. X. 1933 617 mm. Niti Crkvice nad Boko Kotorsko niso doslej zabeležile tako velike vsote. Dne 21. XI; 1927 je tam padlo največ 480 mm. Nekaj manj je opazovala postaja Drinjak, ki leži v Dinarskem hribovju Velike Kapele vzhodno od obmorskega mesteca Novi Vinodol. Tu so 23. IX. 1933 izmerili 440 mm. 1 V Reki je padlo 229 mm, na Učki 214 mm, medtem ko navaja Bi el (3, str. 176) za Učko že 336mm in za Opatijo 215 mm. Silno zanimive so padavine v Sv. Križu pri Proseku 2 nad Trstom, 'kjer je 27. IX. 1926 padlo 320 mm. Naslednji dan se je ta maksimum prenesel v notranjost Slovenije v okolico Blegoša, kjer je postaja Lučine zabeležila 341 mm in Trata 300 mm. Na Trnovski planoti, ki jo predstavlja postaja Krekovše v izvirju Idrijce, je padlo isti dan 298 mm. Po Bielu (3, str. 176) pa je padlo v Dolu na Trnovski planoti že 340 mm. V svoji razpravi (1) sem ugotovil, da je najbolj namočeno ozemlje alpske Slovenije južno pobočje Kanina. Tu sta postaji Muzec in Učja namerili 262 mm oziroma 237 mm. Postaja Korita, že v Rezijanski dolini, pa je dobila že 371 mm, kar predstavlja za Osejani in za Drinjakom v sosednji Hrvatski največjo dnevno vsoto, ki je v starejši literaturi še nismo srečali. Škoda, da Knoch in Reichel(4)v svojem klasičnem delu o pada¬ vinah v Alpah ne navajata največjih dnevnih padavin. V ostali Sloveniji ie bilo zabeleženih nad 200 mm še v Kostanjevici pod Gorjanci, kjer je padlo 201 mm. V Kamniških planinah je največja vsota, opazovana v Kamniški Bistrici. 192 mm. Na Pohorju so v Stari Glažuti namerili 147 mm. Bilo pa je tod gotovo več padavin, ker je padlo po Kleinu 3 (5, str. 139) v Mariboru že 194 mm. V dobi 1919—1942 je Ma¬ ribor dosegel komaj 93 mm. Tudi Celovec je po C o n r a d u (6, str. 26) dobil že 130 mm, v gornji dobi pa samo 113 mm. Nasprotno pa so največji podatki za Visoki Obir večji, 113mm, po Conradu (6, str. 103) samo 97 mm, po L a u s c h e r j u (7, str. 26) pa zopet večji, 118 mm. V Št. Pavlu v Labudski dolini je po starejših in novejših podat¬ kih padlo največ 81 mm. Tu se dnevne vsote še niso dvignile nad 100 mm. Saj sem v gornji razpravi (1) omenil, da je ta kraj najbolj reven s padavinami v jugovzhodnih Alpah. Nad 100 mm se niso dvignile dnevne padavine tudi v gor¬ njem Prekmurju (Veliki Dolenjci: 63mm). V Dolnji Lendavi pa je že padlo 133 mm. Pod 100 mm pade končno v skrajni Beli Krajini (Adlešiči: 89 mm). 0 vzrokih take razporedbe dnevnih padavin moremo govo¬ riti samo, če primerjamo posamezne dneve z ustrezajočimi situa¬ cijami na vremenskih kartah. Zato sem izbral nekaj najbolj pomembnih dni, v katerih so padle največje dnevne padavine. 2. Padavine 27. in 28. septembra 1926. Padavine teh dni sem deloma obdelal že v svoji razpravi Cikloni in padavine na Slovenskem (8). Že takrat se je dalo ugotoviti, kako važna je za slovensko ozemlje vremenska situa¬ cija, ko se razvije pred prihajajočo depresijo na južni strani alpskega loka izobarski klin, ki sega od vzhoda proti zahodu. V isti razpravi (8, str. 83) sem priobčil vremensko karto z dne 26. IX. 1926 z ustrezajočo padavinsko karto. 4 Sedaj pa prilagam tri zaporedne karte z dne 26., 27. in 28. IX. 1926, ki obsegajo samo jugovzhodno Evropo, zato pride naše ozemlje bolj do veljave. Na karti 26. IX. vidimo zelo dobro imenovani klin, ki se razteza od jedra visokega pritiska nad Novim Pazarjem v Srbiji (766 mm) vse do gornje Italije, kjer se je pritisk znižal že pod 758 mm. Na karti 27. IX. se je ta klin že nekoliko umaknil nazaj proti vzhodu. Na severni strani Alp pa prodira nov klin od zapada proti vzhodu na zadnji strani depresije. Oba klina se bosta združila. Izobari 760 mm sta že zelo blizu. Nad gornjo Italijo in nad gornjim Jadranom pa se bo stvorila sekundarna depresija, ki je na karti 28. IX. že dobro razvidna. V obeh dneh 26. in 27. IX. je dal tak razvoj vremenske situacije zelo velike padavine nad vso Slovenijo. Prvi dan, to je od 7. ure zjutraj 26. IX. do 7. ure zjutraj 27. IX., se je izlilo nad Tržaškim Krasom nad 300 mm padavin. Postaja Sv. Križ pri Proseku je namerila 320 mm. 1 Strma Jadranska obala prisili južne vetrove, da se pred njo vzpnejo, se adiabatično ohlade in izločijo vlago. V začetku razvoja se je ta proces vršil samo ob strmi obali, kjer so južni vetrovi naravnost z morja trčili na oviro. Naslednji dan pa se je ta proces nadaljeval tudi v notranjosti ob podobnih strmih pobočjih, obrnjenih proti jugu ali jugo- 1 Sprva sem dvomil, da bi se omejil maksimum prvi dan na okolico Sv. Križa, drugi dan pa da bi se preselil pod Blegoš in Polhograjske Dolomite. Mislil sem na tiskovno pomoto v publikacijah. Zato sem odšel v arhiv v Benetke in sem si dal pokazati originalni dnevnik meteorolo¬ škega opazovanja v Sv. Križu. Dognal sem, da sta dan in vsota padavin pravilno publicirana. 5 zahodu. Najbolj je prišlo to do izraza ob strmem pobočju Trnov¬ ske planote, ki se strmo dviga iz Vipavske doline, in na pobočjih posameznih vrhov na tej planoti. Postaja Krekovše je namerila 298 mm. Do prave poplavne katastrofe pa je prišlo v okolici Blegoša in Polhograjskih Dolomitov, kjer sta postaji Trata name¬ rili 300 mm in Lučine celo 341 mm. Do manjšega izraza je proces hitrega dviga južnih mas prišel v dveh drugih območjih najvišjih padavin. Okolica Kanina je dobila nekaj nad 200 mm, pod Snežnikom pa je padlo komaj 100 mm. 6 Zanimiva je registracija padavin v teh dveh dnevih na ombrogramu v Ljubljani. Priredil sem ga tako, da se padavine brez presledkov večajo. V obeh dneh skupaj je padlo v Ljub¬ ljani 200 mm. Najhuje je lilo med 6. uro in 12. uro 27. IX. Večkrat je v desetih minutah padlo po 10 mm. V Ljubljani pade povprečno 1550 mm padavin na leto v 125 padavinskih dneh. Kot padavinski dnevi so šteti le tisti, v katerih je padlo vsaj 1 mm padavin. Na posamezni padavinski dan pade tedaj po¬ vprečno 12 mm, v dveh dneh 24 mm. Na ombrogramu pred¬ stavlja spodaj črtkana poševna črta povprečne padavine dveh padavinskih dni, štetih od 7. ure do 7. ure. Ako primerjamo obe krivulji, vidimo, kako ogromne padavine so padle 26., 27. in 28. IX. 1926. O nesrečah in gospodarski škodi, ki jih je povzro¬ čila ta povodenj, je mnogo pisalo dnevno časopisje. Ne moremo trditi, da je edini vzrok ogromnim padavinam pri Sv. Križu na Tržaškem Krasu in v območju Blegoša ter v Polhograjskih Dolomitih barična situacija, kakor smo jo zasledo¬ vali na vremenskih kartah. V splošnem povzročajo take baričnč situacije velike padavine na vsem južnem in jugovzhodnem pobočju Karnijskih in Julijskih Alp ter Dinarskih planot. Kakšni vzroki so tu še delovali, da se je maksimum padavin v teh dveh dneh osredotočil prvi dan prav na okolico Sv. Križa in drugi dan na okolico Lučin in Trate, so nam trenutno še neznani. Bilo je že več takih baričnih situacij, ki pa prav tem krajem niso prinesle maksima padavin. Na vsak način je v takih momentih poleg barične situacije zlasti krajevna orografska lega velikega pomena. Poleg te pa 7 pridejo še v poštev fizikalne lastnosti zračnih mas, ki so v tistih dneh preplavljale in se srečavale nad omenjenim ozemljem. Posebno važni so višji sloji atmosfere. Te pa raziskujejo samo z aerološkimi metodami, ki v naše kraje še niso vpeljane. Dokončna razlaga naših največjih dnevnih padavin in njih osredotočenje na določena ozemlja bo mogoča šele pozneje, ko bodo še manjkajoči podatki na razpolago. To velja tudi za vse nadaljnje primere. 3. Padavine 23. IX. 1933. Na padavinski karti tega dne vidimo ogromne padavine nad 400 nim, ki šo padle na vzhodni obali Kvarnera. Postaja Drinjak je namerila 440 mm. Zanimive so največje dnevne pada¬ vine, ki jih citira H a n n - S ii r i n g (9, str. 476) za vzhodno Jadransko obalo: Dubrovnik 298 mm, Reka 268 mm, Crkvice nad Boko Kotorsko 323 mm, Oomanjce 233 mm in Trst 157 mm. Vidimo, da so padavine omenjenega dne v Drinjaku povsod višje kot citirane. V Crkvicah je padlo 21. XI. 1927 še več, 480 mm. Padavine zgoraj označenega dne se raztezajo od tega maksima visoko navzgor v Slovenijo. V Kamniških planinah je postaja v Kamniški Bistrici namerila 191 mm, v Celju 132 mm. Zanimivo je, da je pas velikih padavin nad 100 mm, omejen »a ozek prostor, ki poteka meridionalno navzgor od Kvarnera preko Snežnika in Risnjaka, dalje preko Dolenjskega hribovja do Kamniških planin, sega do Drave na Koroškem in morda še dalje proti severu. Padavine tega dne so nastale na podoben način kakor 26. in 27. IX. 1926. Razlika je le v tem, da je v prvem primeru sekundarna depresija, ki je nastala po združitvi obravnavanih klinov, odpotovala vzdolž Jadranskega morja proti jugovzhodu, v drugem primeru pa je iznad zgornjega Jadrana udarila narav¬ nost preko Dinarskih planot proti severovzhodu. Obširneje sem pisal o različnih potovalnih smereh naših domačih depresij v razpravi Letni tok padavin na Slovenskem (10, str. 58). Depre¬ sija z dne 23. IX. 1933 je potovala po tako imenovani Vb poti. Dne 21. IX. 1933 je bila sekundarna depresija nad gornjim Jadranom že stvorjena. 22. IX. je že premaknila svoj center nad Vzhodne Alpe. Ob 14. uri tega dne je bila že nad južno Češko. Medtem se je stvorila nad Tiranskim morjem nova depre¬ sija s svojim vetrovnim sistemom. Nad Slovenijo je prav v obravnavanem pasu velikih padavin potekala divergenčna črta obeh vetrovnih sistemov. V Kvarneru in severno v Sloveniji smo imeli vetrove, ki so pihali v umikajočo se depresijo na severu, vzhodno pa so pihali severni vetrovi v južno depresijo. Medtem ko so južni vetrovi prinesli izdatne padavine, je v območju že severnih vetrov padlo malo padavin in še te so padle ob drsni ploskvi med obema vrstama vetrov. Na karti z dne 23. IX. sem vrisal tudi mejno ploskev in oba vetrovna sistema. Tudi te padavine so povzročile močne poplave in 9 ogromno gospodarsko škodo, o čemer je dnevno časopisje zelo natančno poročalo. 4. Padavine 9. in 10. X. 1933. Še večje padavine kot v ravnokar obravnavanem primeru so padle v zgoraj označenih dneh. Dne 9. X. 1933 je postaja Osejani v Rezijanski dolini izmerila 617 mm. Tako velike vsote nisem našel še nikjer citirane za Evropo. Po Crestaniju (11, str. 23) so te padavine padle v 6 urah. Isti avtor poroča, da so glavne padavine tega dne padle v območju potoka Barman, ki izvira pod vrhom Kadina (1820 m) v skupini gorskega gre¬ bena Mužcev zapadno od Kanina. Potok Barman teče proti severu in se izliva v Rezijo. Dolg je okrog 5 km. Hidrografski inženirji, ki so ta primer posebej proučili (11, str. 26), sodijo, da je moglo pasti v dolinici potoka Barmana več kot 750 mm. Posledica tega naliva je bila katastrofalna poplava. Pri tam¬ kajšnji električni centrali je segala voda do prvega nadstropja. Vse se je izvršilo tako nepričakovano, da osebje ni moglo rešiti niti instrumentov niti svojih potrebščin. Zanimivo je, da so sosednje postaje zaznamovale razme¬ roma majhne padavine: Muzec 114, Učja 112, Bela 107, Korita 96, Stolbica 76 mm. V Beli je deloval ombrograf, ki ga je poplava odnesla. Zato so bila opazovanja od 10. do 24. X. prekinjena. Na priloženi padavinski karti za ta dan vidimo, na kako ozek 10 prostor so se omejile te izredno obilne padavine. V vsem ostalem Primorju, tudi v območju Snežnika in na Gorenjskem, je padlo pod 25 mm. Dolenjska in vzhodna Slovenija pa je bila brez padavin. Naslednji dan 10. X. pa so padle močne padavine po vsej Sloveniji. Največ seveda zopet v Rezijanski dolini, kjer so Korita namerila 305 mm, sosednja Učja pa 300 mm. V Osejanih so naslednji dan namerili samo 33 mm. Okrog in okrog njih pa so znašale padavine povsod nad 200 mm. Vsaj tako je raz¬ vidno iz publikacije (12, str. 21). 2 2 Na prvi pogled se zdi, da izvira ogromna razlika med Osejani in okolnimi postajami tako prvi kakor drugi dan morda iz tiskovne pomote. Toda če bi to bilo res, bi bil C r e s t a n i v proučevanju tega primera to gotovo izsledil. Pač pa je v svoji razpravi (11, str. 23) letnico za ta nr-mer napačn« navedel. Stoti mora 1933 ne 1936. 11 Meteorološki vzrok teh velikih padavin je zopet klin viso¬ kega pritiska, ki ga vidimo na vremenski karti z dne 8. X., in tvorba sekuAdame depresije, ki je najbolj razvidna na karti z dne 9. X., veljavni za 19. uro. 5. Padavine 2. VIII. 1937. Padavine tega dne so primer izredno obilnih padavin v notranjosti Slovenije. Jadranska obala in Primorje, zlasti strmo se vzpenjajoča pobočja Snežnika, Trnovske planote in zapadnih Julijskih Alp, kjer smo bili vajeni zelo velikih padavin, so v tadanine 2. aocrusfa /937. merjene oi f zjutraj 12 tem primeru skoraj brez njih. Ta dan* je dolina Krke na Dolenj¬ skem bogata s padavinami. V Kostanjevici je padlo 201 mm. Od tega središča se na vse strani vsota naglo niža. V Sodražici se je pojavil manjši center s 103 mm. Drugod je po večini padlo pod 50 mm. Samo v Prekmurju se pojavi nenadno še en center, in to omejen na bližnjo okolico Dolnje Lendave, kjer je padlo 133 mm. Vremenski karti 1. in 2. VIII. kažeta, da je bila Srednja in zlasti jugovzhodna Evropa pod nizkim pritiskom. Bilo je več depresijskih centrov, prvi nad gornjim Jadranom, drugi nad Rumunijo in tretji nad Egejskim morjem. Vsi ti centri so se pomikali proti vzhodu ali jugovzhodu. Za njima pa so pritiskali severni in severozahodni vetrovi, ki so kot mrzla fronta vdirali v topli sektor odhajajočih depresij. Zlasti je to razvidno na karti z dne 2. VIII. Prav nad Slovenijo in Hrvatsko so izobare izbočene v obliki klina proti jugovzhodu. Opazovalec v Kostanjevici je zabeležil, da je bil 1. VIIL od 17. ure do 23. ure velikanski naliv, v Dolnji Lendavi pa je trajal od 17. ure do 3. ure, torej še čez polnoč. Ta dva naliva nista bila popoldanski nevihti, kakor bi pričakovali v tem času sredi poletja, temveč prehod mrzle fronte. Dalje je treba upoštevati, da so poleti severozahodni vetrovi vlažni, ker pri¬ hajajo iznad Atlantskega oceana, ki oddaja poleti zraku več vlage kot pozimi. Zato termogram v Dolnji Lendavi ni zazna¬ moval velikega padca temperature. 13 Naposled je k tem visokim padavinam pripomogla še geografska lega. Oba kraja ležita na severnem vznožju hribovja, Kostanjevica pred Gorjanci, za Dolnjo Lendavo pa se dviga hrib, visok 328 mm. Ob tem hribovju pa so se vlažni severo¬ zahodni vetrovi vzpeli, se ohladili in izločili vlago. 0 nesrečah, poplavah in škodi je tudi v tem primeru obširno poročalo dnevno časopisje. 6. Padavine 11. IX. 1937. Padavine tega dne so zanimive le v toliko, ker je postaja Gomanjce pod Snežnikom izmerila ta dan svojo dotlej največjo dnevno vsoto, 326 mm. 3 Na Trnovski planoti je postaja Reve- novše v izvirju Idrijce izmerila 175 mm. Vremenske karte ne povedo nič novega, zato sem jih izpu¬ stil. Stvorila se je sekundarna depresija nad gornjim Jadranom, ki je potem odpotovala vzdolž jadranske obale proti jugovzhodu po tako imenovani V d poti. Zato so bile tudi padavine vzdolž dalmatinske obale velike. Bolj južno so padle šele naslednji dan. V Drinjaku so izmerili 108 mm, v Crkvicah pa 312 mm. s Tudi v resničnost tega podatka sem močno dvomil, kajti nobena izmed bližnjih postaj ni izmerila tako velikih padavin: Žabice 157, Mašun 88, Leskova dolina 119, Klana samo 10, kar pa najbrž ne bo točno, ker je celo na Reki padlo 87 mm. Zato sem si v arhivu v Benetkah dal pokazati originalni dnevnik. Pokazali so mi celo diagram ombrografa, ki je izmeril to padavino. Podatek je torej zanesljiv. 14 7. Padavine 22. X. 1938. Tudi te padavine so zanimive le v toliko, ker je območje Kanina dobilo dotlej svojo največjo dnevno vsoto, izvzemši pri¬ mer 9. X. 1933. V Koritah v Rezijanski dolini je padlo 371 mm. V Gomanjcah pod Srrinikom pa je padlo samo 165 mm. Na vremenski karti vidimo 21. X. zopet karakteristični izobarski klin na jugu Alp. Dne 22. II. se je stvorila sekundarna depre¬ sija, ki je nato odpotovala vzdolž Jadrana. Crkvice so dobile 242 mm. Največjo dnevno vsoto padavin na Slovenskem ozemlju so doslej dobili Osejani (617 mm) in Korita pod Kaninom (371 mm). Sosednji Muzec, za katerega sem v svoji razpravi (1) ugotovil, da ima največjo letno vsoto padavin na Slovenskem, je dobil komaj 262 mm. Morda dobijo Osejani in Korita tudi večjo letno vsoto, toda ti dve postaji nimata dovolj dolgih opazovanj, da bi zanju izračunali srednje vrednosti. Druga postaja so Lučine s 341 mm, šele nato slede Gomanjce s 326 mm in Sv. Križ pri Proseku s 320 mm. Nad 300 mm je dobila še postaja Savica v Bohinju, in sicer je padlo 309 mm 18. II. 1940. Za to leto pa ni več vremenskih kart na razpolago, da bi ugotovili vremensko situacijo. Točno 300 mm je dobila tudi postaja Trata pod Ble¬ gošem. Skoraj 300 mm je padlo tudi že na Trnovski planoti v 15 Krekovšah v izvir ju Idrijce, in sicer 298 mm. Omenil sem že postajo Dol na Trnovski planoti s 340 mm. To so doslej največje dnevne vsote padavin, opazovane v Sloveniji. 8. Srednja jakost padavin. V priloženi tabeli sem podal v prvi koloni srednjo letno vsoto padavin za nekaj izbranih postaj. V drugi koloni sledi srednje število padavinskih dni v letu. Vzel sem v poštev samo tiste padavinske dni, ko je padlo najmanj 1 mm padavin. Če delimo letno vsoto s številom padavinskih dni, dobimo srednjo jakost padavin v enem padavinskem dnevu. Ta kvocijent kaže tretja kolona. Vidimo, da je največ padavinskih dni in največja jakost tam, kjer je največ padavin. Samo zaradi primerjave sem podal tudi podatke za Crkvice. Srednja jakost znaša tu 39 mm, pada¬ vinskih dni je 136. Imamo pa kraje v Sloveniji, ki imajo več padavinskih dni, a manjšo jakost. Največ padavinskih dni ima postaja Gomanjce, in sicer 143 z jakostjo 27 mm. Nekateri kraji so revni s padavinami, n. pr. Sv. Pavel na Koroškem ima samo 99 padavinskih dni z jakostjo 9 mm; po¬ dobno imajo Veliki Dolenjci v Prekmurju samo 97 padavinskih dni z jakostjo 8 mm. V Sloveniji se spreminja tedaj srednje število padavinskih dni med 143 in 97, jakost pa med 27 in 8 mm. 16 Citirana literatura 1. O. R e y a, Padavine na Slovenskem v dobi' 1919—1939. Geograf- letnik V.—VI., Ljubljana 1930. 2. F. Seidl, Das Klima von Krain. Mitteilungen des Museal- vereins fiir Krain. Ljubljana 1902. 3. E. B i e 1, Klimatographie des Kiistenlandes. Denkschriften der Akademie der Wissenschaften mat.-nat. Klasse, 101. Band. Wien 1927. 4. K. Knoch u. E. Reich el, Verteilung der Niederschlage in den Alpen. Veroffentlichungen des Preuss. Met. Instituts, Nr. 375. Berlin 1930. 5. R. Klein, Klimatographie von Stei-ermark, Zentralanstalt fiir Meteorologie, Wien 1909. 6. V. C o n r a d , Klimatographie von Karnten, Zentralanstalt fiir Meteorologie, Wien 1913. 7. F. Lauscher, Neue klimatische Normalwerte, Zentralanstalt fiir Meteorologie, Wien 1938. 8. O. R e y a , Cikloni in padavine na Slovenskem, Geografski vest¬ nik, letnik VIII. Ljubljana 1932. 9. Hann-Siiring, Lehrbuch der Meteorologie, Leipzig 1937. 10. O. R e y a , Letni tok padavin na Slovenskem, Geografski vestnik, letnik V.—VI. Ljubljana, 1930. 11. G. C r e s t a n i, Ricerche e considerazioni sulle variazioni nel tempo e n e,llo spazio delle piogge notevoli, Magistrato alle acque, pubblica- zione N. 148, Venezia 1943. 12. Bollettino mensile, ottobre 1933, Magistrato alle acque, Venezia. 17 06m.ee H3Jio>KeHHe HaCToamHt TpyA npeACTaBJiaeT coOoli HcaaeAOBainie Bonpoca O IiaH 60 JILUIIIX B6JIHBHHaX CyTOMHbIX OCaAKOB na TeppiITOpiIH Gjiobchhh. B TačJinpe coGpaHbi AaHHbie BejiHMHHbi oca^KOB He- KOTOpbIX H3upaHHbIX M0TeO]X>JIOr HMCCK.H X (OMupOMCTpirieCKHX) CTaHpHii. B nepBOM cTOJiupe noMemeHH cpcAime roAOBbie cyMMbi, bo BTopoM 3aKjnoBaiOTca cpeAHiie 'incjia ocaAoaHbix Aneli (> 1 mm) b roAV, b TpeibeM, cpe/pina HHTeHCiiBHOCTb ochakob, b hctbcptom, nanOo:n.mne aCcojiiOTHbie cyMMbi cyTo T mbix oca^BOB n b iihtom CTOJ iope j^aTa HaHČOJibuiHX a6cojnoTHbix b&jirbhh. HccjieAOBamie OTiiocHTca k nepHOAy BpeMeHH 1919 — 1942 r. IIpnjiOKeimaa Bap- Ta coAepjKHT ynoMHHyTbie rodpamrne oMdpoMCTpiBiecBiie CTaupiiH C HanCOJIbinHMII BejIHHHHaMH CyTO T IHbIX OCiiABOB 3a IICpHOA Bpe¬ MeHH 1919 — 1942. B nepBOft rjiaBe Hacxoain;e0 padOTbi ycTaHaB.iiiBaeTCfl $aET 3HaMHT6JIbH0 BbICUlHX BeJIHHIIH CyTOHHbIX OCaAKOB, BeM 6bIJIH yKa3a.Hbi b npe?KAHHX ny6jmKan;Hax Ha 3Ty TeMy. HpHHiinoll 9Toro HBJuieTCH dojibmee hhcjio HadJiiOAaTejibHbix nynKTOB, eo- topbie dbuiH, b 6ojibHiiiHCTBe cjiyMaeB, ycTaHOBjienbi nocjie 1918 r., b ocoCeimocTH b ropax. B ocTajibHbix rjraBax aiiajmsupjiOTCH cjiy T iaH niecra TiinH T nibix npHMepOB COHbITIllX OCaAKOB, KOTOpbIM B dOJIIHIIHCTBe cjiyHaeB, caenoBajio HaBOAHeHHe. Bojibinoii x 03 h h ct bo h h h ti ynj,epd npon3- Bejin ocaAKii 27. h 28. cenradpa 1926. r. H3 npiuiO/KeHHbix EapT BIIAHO, HTO BbinajIO B TCHCHHH IiepBOrO /I.H i\ , B MftCTOHKe Ob. KpecT (Sv. Križ) 6jih 3 TpnecTa 326 mm. Ha Apyroa AeHb (27. ceHT.) dbura 3aMC'ieHbi MaKCHMajibHbie ocaAKH b ivivdMHe CTpaHbi. Medenico 18 TpaTa (Trata), Ha iojkhom ciuroHe ropu Bjierom (Blegoš), načJiio- flajio 300 mm, MecTeHKo JIyHHHLi (Lučine) — 341 mm. MeTeopojio- rnuecKafl npjiuima ctojib 6ojilhihx BejniHHH ocaflKOB, 3aKjiKm- eTCH B CKOIUieHHH Cy6T]tOmi'ieCKHX BJiaJKHBIX MOpCKHX B03Aym- iibix Macc y lO/imoro cKJioHa Ajibii h KapcTOBoro njiocKoropnu. Ha CHHonTH T iecKHX KapTax 9 to CKOii.nemre npoHBJiaeTCfl nocpen- ctbom KJiHHa noBBimeHoro OapoMerpiiHecKoro AaBJieHiiH, ROTopBiit JieJKHT fOJKHO OT AjIBnHHCKOft HyfH, B HanpaBJieilHH C BOCTOICa Ha 3ana;(. C npHCjnmeHHeM rjiaBHoro ipnuioiia b ceBepiioii EBpone, 9 tot kjihh nocTenemio OTCTynaeT Ha boctok h ero Mecro 3ami- MaeT iroBo-oOpaaoiia mini lica BTopnuiiMii (uacTHBifi) ijhkjioh, ko- Topbiii npHHHMaeT /iBiBKeinie Ha boctok iijih ate na iotoboctok, Bflojit AflpHaTHHecKoro Mopa. Taican ciiHoriTmecKaH ciiTyaii;nH, noHTii Bcer^a conpoBO/KaaeTCfl očhjibhbimh oca/paiMu. Em,e Oo.TbHiiie oca^KH Obijih 3 aMeueHbi 23. ceiiTa6pfl 1933. r., ho na 9 tot pa3 b KBapHepcicoM 3ajiHBe. KpoapKaa (xopBaTCRaa) OMOpOMOTpHHeCKaH CTaHIJHH B MOCTCHKe /(pHHBHK (Drinjak), B oSaacTH J(iiHapcKnx rop BejuiKOli Kanejibi, n3MepnJia 440 mm. Orcio.aa k ceBepy touctch 30Ha 6 ojibiiihx oca^KOB eipc nepea Ka- MeHCKHe (KaMHHKCRHe) Ajibitbi. Chh onTH T iecKaa KapTa aroro ,ann OTMeuaeT b 9Toft 30iie c|)poiiTOBOfi xapaKTep .ubiijkcbjih B03^yxnHHx Macc: TaK phkjioh ii a a cpeAHeli IhTumeii, BTirniBaji, b h jkhhx cjiohx aTMoeijiepiir, Go.uee xojioahbic B03a.vn ! Hbie Maccbi ot ceBepa, b to BpeMH KaK rjiaBHBifi PHK.HOH Ha.# Ecponoft. o6ycjraBjmBa.Tr AaJibHeiimee ABiorceHiie iojkhbix B03AyiHHBix Macc k cet?epy. R ynoMHHyToil 3oire HanOojibiunx oca/iKOB, CTajiKii Bajni cb o6a rana B03H,viiiHbix Macc, uto Bbi3HBajio a.KTHBHbift non^eM Oojiee Tenjibix Macc B03Ayxa. TpCTbMM TUTI I IM H BI M IipilMCpOM HBJIHIOTCH OCaflKH 9. II 10. OKTfl- 6pa 1933, Kor.pa rrocjieAHiie, ira loroaanaAiioM citJiOHe K).jihHckhx A jibir, Bbinajii-i b. HCKjiiOHHTejibHO 6ojibiiiOM pa3Mepe. TaK 9. ok- TflOpa, mcctcmko OceHHbi (Osejami), b AOJiHiie *peKH Peaiia, Ha 3anaa ot ropbi Kamni (Kamin), aamicajio 617 mm. Ctojib bbico- Kaa cvTOHitaa boji h mina fiB.aaorca peKopAOM Ha pejioM EBponeii- ckom KOHTHHeHTe. /(aHHBie KpecTaHii (Crestani 11, cTp. 23) yKa- 3bIBaiOT, OKOJIO 9T011 OMfipOMOTpmieCKOil CTaHipiH, Cipe OOJIbHIHe oca^KH, a iiMeiiiio na/i 750 mm. IliiTepeciio oTMeniTb, uto ctojib BB icoKaa BejiiiHHHa oca^KOB, cocpeaoToueHa Ha ctojib MaaoM npo- CTpaHCTBe, KaK bh/iho h 3 nprniO/ReiiHoU KapTbi oca^KOB 9Toro ahh. Ha GJie/ 5 yioni;Hii Bce eipe npoAOJmajiHCb ootijihiibie očaran Ha pejioii TeppiiTopini Cjiobpiihii (Ha# 300 mm). CiiHOimiHecKafl KapTa h b 9 to m cjiyHae oTMerajra icthh HonT.mioHHoro AaBJieHHH kbkho ot Ajibn, a aaieM paoBimie nacnioro rpnuioHa Ha otom MeoTe. Oca^KH 2. aBrycTa hbjihiotch npHMepoM bbicokhx bo.thmiihh BH yTpn CTpaHBi. B MecTCMKe KoHiTaHiiBHH,a (Kostanjevica), Jie- /KaipeM y penu Kpita (Krka), ne^ajieKo ot Biia/iaima ee b CaBy, H3MepnjiH 201 mm. B oOjiacTii peitH Mypa, b ropoče HHJKHaa JIcHAaBa (Dolnja Lendava) Ha6,jno,n,ajiH 133 mm. otoiI otho- CHTejiLHO cyxoli KJiHMaTHHecKofi o6,nacTH, ctojib Oojibimre oca^KH hbjihiotch iickjiiohohh6m. CnHonTiiHecKafl Kapra, btofo ahh, 3aMe- naeT HH3Koe AaBJiemie Ha pejion ToppuTopHH roroBocTOHHofi Eb- ponti. C ceBepo3anana npoABHHajrcH aTTannoiecKutt B03nyx, ko- TopLifi KaK-paa Ha p, CjiOBOHireii BToprajica Kan kjihh (b hoiihthh H opBe/KCKOli idkojibi) noA Tenjibifl B03Ayx toroBocTOHHoil EBponbi. 06e ynoMHHyTbie OMOpoMeTprnecicHe CTaiipHii, jiemaT y ceBepo- 3ananH0li noAomBbi xojimob. ATJiaHrHHecKHfi B03Ayx, HeoMorpa Ha cBoe nojrapHoe npoHCxo5Kp,eHHe, Obiji b 3tom BpeMemi roAa Tenea h BJiaiKeH. BcneACTBHe xojimob 0bi,t HecKOJiLKo* ho/puit, hto h Bbi3Bajio oOiuibHbie ocanKH. Cjioajiot, iraKOHCU, eipe kbsl cjiy i iaa thhh'ihi>ix 6ojibumx Be- (Thhhh oca^KOB, KOTopbie c tohkh 3peHHH MeTeopojioriiii, He Ilpep,- CTaBJiaiOT HHaero ocočeHHoro. CHnonTunecKHe BapTbi oča pa3a ■OTMenaiOT o/prHaKOBoe xapaKTepHoe pa3Bimie nacTHHHoro h,hkiio- Ha K5kho ot Ajibn. Oca./iOHHafl KapTa 11. ceHTačpa 1937. r. noKa- 3HBaeT Ooabimie cyTOHHbie ocaaiui Ha khkhom ciuioHe ropbi Chp,jkhhk. 3Aecb b MecrenKe roMaHbubi (Goomanjce) Ha6jno,n,ajiH 326 mm. Kapia oca/iKOB 22. HoaOpa 1938 OTMenaeT erpe 6oJibniyio cyTyHHyio BejiHHHiiy oca^KOB, a hmghho b MecrenKe KopniTa (Korita), aeacaHieM, b ynoMflHyro0 Bbiine, aojiHHe ptsKii Pe3HH, b 3anamibix K)jjhmckhx Ajibiiax, r^e 6bi,iTo ii3MepeHo 371 mm. B nocjieAHeti raaBe ynoMimyTa cpe/iHan HHTeHCiiBHocTb ocaA- bob. HaH6ojibinyK) roAOBvio cyMMy ocaaKOB hmciot Te «e Mecra, KOTopbie noKa3ajiH h HanOojibuiee hhcjio ocaAOMHbix AHe0 Q> l mm) b roay. TyT a? e OTMeacHa h MaKCiiMaabHaa HHTeHCHB- hoctb ocaaKOB. OMČpoMeTpHHecKaa cTaHpHH My3eu; (Muzec), 3a- nauHo ot ropbi KainiH (Kanin) OTMenaer, co GBoet to/iobom CyMM0ii B 3709 MM H C 139 OCaHOHHMMH AHHMH, 27 MM Ha OCaftOH- Hbifi peHb. AiiaHoririHO iio.Ty'jacM /iJH PoManbna (Gomanjce) 20 20 mm Ha ocaflOHHbitt HaHMein>myio HHTeHCHBiiocTb oca^KOB IIOKa3UBaiOT ('Ta H UH K B BOCTOHHOii KapHHTHH, KaK HanpiIMep Cb. naBeji (Sv. Pavel) 9 mm h CTampiH b IlpeKMypHH (Prek¬ murje), Kau HanpuMep BeJiHKue Jjojieuubi (Veliki Dolenjci) 8 MM. Resume Le present traite analyse les plus hautes sommes des pre- cipitations diurnes sur le territoire slovene. Le tableau fournit les donnees relatives aux precipitations de quelques stations choisies. La premiere colonne comprend les sommes annuelles moyennes, la deuxieme le nombre annuel des jours de precipi¬ tations (> 1.0 mm), la troisieme 1’intensite moyenne des preci¬ pitations et la cinquieme les dates. Le traite se rapporte a l’epoque de 1919 a 1942. La carte ci-jointe montre les memes stations meteorologiques avec les plus hautes sommes diurnes qui aient ete jamais enregistrees. Nous constatons, dans Tapergu general chapitre 1, qu’on a note des sommes des precipitations diurnes bien plus hautes qu'on n’en trouve dans 1’ancienne litterature; la raison en est le nombre augmente des stations d’observation, etablies pour la plupart apres 1918, ce qui est le cas surtout des stations situees dans les vallees des montagnes et dans les montagnes memes. Les chapitres suivants traitent de six exemples typiques de hautes precipitations, suivies, pour la plupart, d’inondations catastrophiques. Des degats considerables ont ete causes par les pluies des 27 et 28 septembre 1926. On voit, a 1’aide des cartes de precipitations ci-jointes et relatives a ces deux dates, que, le premier jour, la localite de Sv. Križ preš de Trieste, a regu 326 mm de pluie; le lendemain, les plus hautes precipita¬ tions se font noter a 1’interieur du pays. La station de Trata, sur le versant meridional du Mont-Blegoš, en reyoit 300 mm, celle de Lučine 341 mm. Telles quantites de pluies trouvend leur raison meteorologique dans 1’accumulation des masses d’air 21 meridionaies en face des Alpes et des montagnes de Carso (Karst). Dans les cartes meteorologiques, cette accumalation se fait voir sous forme dun coin isobarique de haute pression d’air, s’etendant de l’Est a l’Ouest le long du cote sud de l’arc alpin. Avec l’approcliement de la depression principale de 1'Europe septentrionale, ce coin commence a reeuler de plus en plus, et une depression secondaire ne tarde pas a se foriner sur sa plače. Celleci continue d'avancer vers l’Est ou Sud-Est le long de l’Adriatique. Presque toujours, telle situation du temps est accompagnee de fortes precipitations. Des precipitations plus hautes encore ont ete notees le 23 sept. 1933, cette fois dans le Golfe de Quarnero (Fiume). La station croate de Drinjak sur le territoire de Velika Kapela (Alpes Dinariques) a enregistre 440 mm. De la et vers le Nord, la strie des hautes precipitations s’etend meme au-dela des Alpes de Kamnik. Sur la carte du temps du jour en question, on voit que la ligne de divergence passait precisement au-dessus de ce territoire. Tandis que la depression de Fltalie centrale attirait les masses d’air septentrionales, la depression principale de 1’Europe continuait d’attirer celles du Midi et c’est preci¬ sement au-dessus de la region en question que se rencontre- rent les deux masses d’air, formant entre elles une surface de glissement. Le troisieme exemple t\pique est fourni par les precipi¬ tations des 9 et 10 octobre 1933, lorsque les versants du sud- ouest des Alpes Juliennes occidentales subirent des pluies extremement fortes. Le 9 octobre, a la station d'Osejani, dans la vallee du ruisseau Rezija a 1'Ouest du Mont-Kanin, pas moins de 617 mm se firent constater, quantite diurne qui jusqu’ici, n’a ete enregistree nulle part ailleurs en Europe. Selon les donnees de Crestani (11. p. 23), a proximite de cette station, des pre¬ cipitations plus hautes encore ont ete enregistrees et notam- ment, plus de 750 mm. II n’est pas sans interet de constater que telle quantite de precipitations a ete ooncentree sur un territoire relativement restreint comme le fait voir la carte de precipitations de la date en question. Le lendemain, de hautes precipitations continuerent de tomber, plus de 300 mm, qui s’eten- dirent au-dessus de la Slovenie entiere. Les cartes du temps montrent, pour cette date aussi, 1’accumulation des masses d’air 22 meridionales avec le coin caracteristique de haute pression d’air et la depression secondaire qui s’ensuivit au sud de l’arc alpin. Les precipitations du 2 aout 1937 obrent un exemple de hautes sommes diurnes tombees a 1'interieur de la Slovenie. La station de Kostanjevica, situee non loin du confluent de la Save et de la riviere Krka, a enregistre 201 mm. Au bassin de la Mure, dans la petite ville de Dolenja Lendava, on a note 133 mm, et pour ces localites relativement seches, telles sommes diurnes sont extraordinaires. La carte du temps montre une pression dair basse dans toute 1’Europe du sud-est, mais, du cote nord-ouest, l’air polaire atlantique avance et penetre, pre- cisement sur notre territoire, comme un coin sous les masses chaudes de la depression. Les deux stations sont situees du cote nord-ouest, au pied de basses montagnes. L’air atlantique, quoique dorigine polaire septentrionale, est chaud et humide a cette epoque de 1’annee. II monta les pentes de ces montagnes ce qui amena une eomdensation considerable. Suivent enfin encore deux exemples typiques de hautes precipitations qui, au contraire, n’offrent rien de particulier du point de vue meteorologique. Les cartes du temps montrent un developpement caracteristique et egal dans les deux cas — d’une depression secondaire au sud des Alpes. La carte des precipitations du 11 sept. 1937 fait voir de hautes precipitations diurnes sur les versants meridionaux du Mont-Snežnik, ou Fon a enregistre, a la station de Gomanjce, 326 mm. La carte du 22 novembre 1938 montre une somme diurne plus haute encore, 371 mm, cette fois a la station de Korita, situee dans la vallee mentionee ci-dessus du ruisseau Rezija dans les Alpes Julien- nes occidentales. Au dernier chapitre, nous avons mentionne aussi 1’intensite moyenne des precipitations. La somme annuelle la plus haute des jours de pluie (> 1.0 mm) est atteinte par les territoires qui montrent la plus haute somme annuelle des precipitations. La station de Muzec, a 1’Ouest du Mont-Kanin, fait constater, avec la somme annuelle nioyenne de 3709 mm et avec 139 jours de pluie, une intensite de 27 mm par jour de precipitations. Pareillement, pour Gomanjce, on trouve 20 mm. L’intensite la plus basse est fournie par les stations de la Carinthie orienta!e comme p. ex. S. Pavel, 9 mm, et celles de Prekmurje comme p. ex. Veliki Dolenjci, 8 mm. 23