Izhaja vsako sredo. C c n e i Letoo Din 32.—, iiolleino Din 16.—, četrt-etno Din 9.—, inozemstvo pin 64.—. — Poštno-čekovni račun 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška cesta 5 Telelon interurban 113. Cena i n s e r a t o m > cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.-, »/• strani Din 250-, '/i« str. Din 125-, Mali ogla« si vsaka beseda Din 1.20. mednarodna kmetska organliaclla. Letos avgusta je slavila Belgija stoletnico svoje neodvisnosti. Ob tej priliki je zborovala v Antvverpnu »Mednarodna agrarna (kmetijska) komisija«, ki ima svoj sedež v Parizu. Najznamenitejši kmetijski strokovnjaki 60 predavali: predvsem o položaju kmetijstva, kakor se je razvil zadnja Jeta svetovne gospodarske krize, o organizaciji pridelovanja in prodaje kmetijskih pridelkov, o konjunkturi (tržnem položaju) in ustaljenju cen ter O tem, kako bi kmetski stan vseh držav skupno nastopil v boju zoper kmetijsko krizo. L Resolucije, ki so bile sprejete na zborovanju. 1. Mednarodna agrarna komisija ugotavlja, da povečanje svetovne kmetijske proizvodnje povzroča silen pritisk na cene kmetijskih pridelkov; to kmetijsko krizo poostruje. V zadnji dobi se pojavljajoča splošna gospodarska kriza je samo posledica težkih razmer, v katerih se nahaja kmetijstvo večine držav. Kmet je prisiljen omejiti izdatke za svoje potrebe in ne more izvršiti potrebnih izboljšav niti zadostiti tekočim potrebam svojega kmetijstva; industriji in obrti pa primanjkuje povpraševanja po izdelkih od strani kmeta. Mednarodna agrarna komisija zato opozarja vlade in narode, da je v kmetijskih izvoznih kakor tudi uvoznih državah za odstranitev ne samo kmetijske, marveč tudi splošne gospodarske krize v industriji, trgovini in obrti prvi in najvažnejši predpogoj ta, da se zvišajo cene kmetijskih pridelkov. Mednarodna agrarna komisija se zahvaljuje Društvu narodov, da je kmetijski krizi posvetilo Bvojo pozornost; kmetijstvu pa priporoča, da pomaga rešiti vprašanje cen kmetijskih pridelkov tudi samo s tem, da ustvarja primerne prodajne organizacije. 2. Naprošajo se razni zavodi, ki izdajajo poročila o tržnem položaju in o cenah, da z njo sodelujejo, kakor: nemški Kmetijski svet, da poroča o tržnem položaju žita in svinj; Centralna Zadružna banka v Rumuniji — o koruzi; švicarska Kmetska zveza — o mleku in mlečnih izdelkih; Narodna zveza kmetskih organizacij v Franciji — o vinu; madžarska Kmetska zbor-D.ica — o konjih itd. Poročila se bodo izdajala v francoskem, nemškem in angleškem jeziku. Poseben odsek za kmetsko zadružništvo je razpravljal posebno o kmetski zadružni vzgoji. Ta odsek za zadružništvo bo imel še velik vpliv na razvoj kmetskega zadružništva. Prihodnji mednarodni kmetijski kongres se vrši prihodnje leto junija v Pragi. II. Eaj je »Mednarodna agrarna (kmetijska) komisija«? Ustanovili so jo že pred skoro štiridesetimi leti, ko je bila svetovna razstava v Parizu leta 1889. Tedaj se je v Parizu vršil mednarodni kmetijski kongres (zborovanje), ki ga je pripravljala posebna komisija. Od tega časa so mednarodni kmetijski kongresi postali stalna ustanova; ravno tako pa je postala seveda stalna ustanova tudi komisija, ki bi naj te mednarodne agrarne kongrese po različnih državah prirejala. Odtod ime »Mednarodna agrarna komisija«. Na kmetijskih kongresih se volijo za člane te komisije najodličnejši kmetijski strokovnjaki in najznamenitejše osebnosti kmetskega gibanja posameznih držav. Mednarodni kmetijski kongresi razširjajo napredek v kmetijstvu po vsem svetu, na teh zborovanjih se porazgo-vorijo največji kmetijski strokovnjaki raznih držav, tu se presojajo novi načini kmetovanja in nauki kmetijstva ter njih uporaba. Do svetovne vojne je bilo deset takih agrarnih kongresov. Po vojni že pet: v Parizu, Varšavi, Rimu, letos pa meseca junija v Bukarešti in avgusta v Antwerpnu. Kaj pomenijo ti kongresi za kmetijstvo, kaže izredno bogastvo predmetov, ki se na njih obravnavajo: poljedelstvo, travništvo, živinoreja, melijoracije, gozdarstvo, vinogradništvo in kletarstvo, sadjarstvo in vrtnarstvo itd., letos pa predvsem agrarna kriza. Za vsa vprašanja kmetijstva se briga pariška komisija, ki je tekom zadnjih let postala središče kmetijskih in kmetskih organizacij sveta. To pa je prišlo tako: Društvo narodov se je takoj po svoji ustanovitvi pač brigalo za industrijo in socijalno skrbstvo delavstva ter ustanovilo »Mednarodni delovni urad« v Ženevi. Ni pa se enako brigalo za kmeta in kmetijstvo. Dolgo časa Društvo narodov sploh ni imelo strokovnega zastopnika kmetijstva niti v Mednarodnem delovnem uradu niti na svojih rednih velikih zborovanjih. »Mednarodni delovni urad« je sam kmalu spoznal ta nedostatek ter si osnoval sicer skromno, a prav delavno pisarno za kmetijstvo. Od leta 1923 imajo pri Delovnem uradu tudi posebno posvetovalno komisijo. Poleg tega je Društvo narodov ustanovilo svoj gospodarski in finančni odsek, ki naj bi se bavil z evropskim gospodarstvom in seveda tudi z vprašanji kmetijstva. Toda do svetovne gospodarske konference v Ženevi leta 1927 Društvo narodov ni imelo primerne kmetijskostrokovne moči niti med svojim uradništvom niti v gospodarskem odseku. Kmetijstvo je bilo pri Društvu narodov pastorek in skoro čisto pozabljeno. Toda pri posvetovanjih na svetovni gospodarski konferenci so gospodje spoznali važnost kmetijstva za svetovno gospodarstvo ter začeli povdarjati, kako je od kmetijstva odvisna industrija in trgovina. Prišli so do prepričanja, da mora spodleteti vsak načrt gospodarske ozdravitve, ako se zanemarja kmetijstvo in ako se vprašanja kmetijstva ne rešujejo na prvem mestu. Mnogoštevilne temeljite spomenice in visoka izobraženost zagovornikov kmetijstva je na svetovni gospodarski konferenci izvojevala kmetijstvu me« sto, ki mu pr Isto j a. Uspehi na svetovni gospodarski konferenci in zavest, da je kmetijstvo bilo na njej še pomanjkljivo zastopano, je kmetom jasno pokazala potrebo, da si ustvarijo mednarodno organizacijo. V. ta namen so izoblikovali ustanovo, ki je bila osnovana že tri leta prej! Maja 1924 namreč je na občnem zboru Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu vzklila misel, da bi se kmetijske ( ln kmetske organizacije združile v mednarodno organizacijo. Prvotno so nameravali ustanoviti samostojno mednarodno Kmetsko zvezo. Pozneje so ta načrt opustili in sklenili, naj se kot stalna ustanova prirejajo mednarodne konference (posvetovanja) kmetijskih in kmetskih organizacij. S tem se je misel mednarodne kmetske organizacije približala nalogam že obstoječ« r^-n k. »Mednarodne agrarne komisije» v Parizu. In res se je Mednarodna konferenca kmetijskih organizacij kmalu priključila »Mednarodni agrarni komisiji« kot poseben gospodarsko-poli-tičen oddelek. Tako je mednarodna agrarna komisija v Parizu postala središče in zbirališče kmetskih in kmetijskih organizacij celega sveta. Na svojem zborovanju na Dunaju meseca maja 1928 je Mednarodna agrarna komisija spremenila svoja pravila tako, da je še bolj povdarila svoj značaj kot »Mednarodna zveza kmetskih in kmetijskih organizacij«. V paragrafu 1. pravil jasno določa svoj program, da bo »zastopala interese kmetijstva v mednarodnih vprašanjih ter pospeševala kmetijstvo na tehničnem, znanstvenem, gospodarskem in socialnem polju in da bo v smislu pravil organizirala mednarodne kmetijske kongrese. Člani Mednarodne agrarne komisije so lahko vse narodne in mednarodne organizacije, ki se pečajo s tehničnim, znanstvenim, gospodarskim in socialnim pospeševanjem kmetijstva.« Tako si je kmetski stan osnoval svojo mednarodno organizacijo, ki ga bo zastopala pred Društvom narodov in preko njega vplivala na usodo kmetijstva v posameznih državah. Mednarodno zbližanje kmetskega stanu je velikanske važnosti ne samo za kmetijstvo, ampak tudi za trajno zasiguranje svetovnega reda in miru. Tudi naša Kmetska zveza je poklicana, da v svojem področju pri tem delu krepko sodeluje! Minister dr. Anton Korošec odstopil. Minister dr. Anton Korošec je odstopil radi slabega zdravja kot minister za šume in rude. Na njegovo mesto je b-1 imenovan ban Dušan Sernec, vršilec banske dolžnosti Je pomočnik bana dr. Pirkmajer. Agrarno reformo v naši državi bodo s posebnim zakonom dovršili. Izvzeti bosta le Dalmacija in južna Srbija. Iz naše gospodarske politike. Poljedelsko ministrstvo pripravlja pravilnik za izboljšanje kakovosti naših žit in sploh poljskih pridelkov. Vršili se bodo tozadevni brezplačni tečaji po celi državi in sicer v praktičnem in teoretičnem smislu z obveznostjo za Vise poljedelce. Predpisov novega pravilnika se bodo posluževali vsi pri poljedelskem ministrstvu uslužbeni ekonomski strokovnjaki. Med našo vlado in Avstrijo je dosežen sporazum, po katerem je mogoč prevoz našega grozdja v Avstrijo preko postaje Maribor brez nadaljnih zaprek. Francija nakupuje v zadnjem času radi ta-inošnje letošnje po vremenskih nezgodah hudo prizadete žetve: pšenico, koruzo, ječmen, oves in fižol. V DRUGIH DRŽAVAH. Vodstvo italjanskega fašizma v krl-)d. Uradno je potrjena vest, da je od- stopil glavni tajnik fašistične stranke Turatti, ki je vršil pet let tajniške posle. Na njegovo mesto pride predsednik poslanske zbornice Giurati. Mussolini bo razpustil dosedanji direktorij stranke ter ga zamenjal z novim. Razrešen bo svojih poslov zunanji minister Grandi in bo prevzel zunanje ministrstvo zopet Mussolini sam. Ostavka avstrijske vlade. Kriza avstrijske dr. Schobrove vlade je bila otvorjena z ostavko podkancelarja in vojnega ministra Vaugoina ter trgovskega ministra dr. Schusterja. Radi odstopa teh dveh ministrov je podal dne 25. septembra kancelar dr. Scho-ber ostavko celotne vlade po enoletnem vladanju. Dr. Sclrober se hoče čisto umakniti iz politike. Sestavo nove vlade je poveril predsednik Miklas podkancelarju Vaugoinu. Društvo narodov je zaključilo manjšinsko razpravo. Zastopniki vseh držav so osvojili glede manjšinskega vprašanja poročilo švičarskega zveznega svetnika Motte, ki je naglasil tole: Vsa odposlanstva v Društvu narodov včlanjenih držav so priznala važnost manjšinskega vprašanja, ki lahko ogroža svetovni mir. Vsa so izjavila mnenje, da so svoboda vere, uporaba jezika in širjenje kulture v lastnem jeziku nekaj svetega. Zastopniki držav pa niso edini v tem, ali ima Društvo narodov pravico izpremeniti postopanje v manjšinskih sporih brez pristanka vsake posamezne države, ki je vezana z manjšinskimi pogodbami. Ali z drugimi besedami, da bo tudi za naprej reševala vsaka država manjšinska vprašanja po svoji mili in dragi volji. Prva seja novoizvoljenega nemškega državnega zbora se bo vršila dne 13. oktobra. Otvoril jo bo starostni predsednik, poslanec centruma Herold. Poljska opozicija še vedno čuti bič preganjanja pred volitvami. — Mnogi sejmski opozicijonalni poslanci, ki še niso bili aretirani, so bili poklicani za čas volitev na orožne vaje. Voditelji strank opozicije, ki so zaprti v Brestu, tekom dveh tednov še niso mogli govoriti s svojimi zagovorniki. Njihovo zopetno izvolitev v parlament bodo preprečili na ta način, da jim ne bodo predložili pravočasno predpisanih izjav. Vlada je začela tudi zapirati tiskarne, v katerih izhajajo listi opozicije. Rusija in žitna trgovina. Rusija je podpisala na vseh glavnih tržiščih Evrope in Amerike velike pogodbe o dobavi ogromnih količin žita za ceno, ki je nižja za 10 odstotkov od svetovne. Radi prevoza teh količin so najeli sov-jeti prevozne ladje z nad 600.000 tonami. Del tega brodovja z nad 300.000 tonami je že v ruskih pristaniščih, kjer nakladajo žito. Radi te ruske špekulacije so znatno padle tudi žitne cene v Newyorku. Trgovski in finančni krogi trdijo, da zasleduje Rusija z žitno prodajo pod svetovnimi cenami politično akcijo in da je prodala mnogo več žita, kakor ga ima na razpolago in je to storila le radi tega, da je povzročila umetni padec žitnih cen. . Peking v rekah Mandžurcev. Na Kitajskem so zopet doživeli nenaden prevrat. Diktator Mandžurije, Čan-suljan je nastopil z armado 140.000 moderno oboroženih mož iz Mukdena pohod proti glavnemu mestu bivše cesarske Kitajske Pekingu, ga zavzel in se proglasil za diktatorja severne Kitajske, kjer sta dosedaj delala pre* glavice od ostalega sveta priznani nacionalistični vladi v Nakingu generala: Jansihana in Fenjuljan. Kako stališče bo zavzel novi zmagovalec napram nankinški vladi, še ni znano. Južno kitajska komunistična krdela, ki so izvršila letošnje poletje toliko grozot, so se razpršila. ^zaMIIIJO HrKiol Kolumb. Odhod in težave med vožnjo. Dne 3. avgusta 1492, na petek, je bil odhod, potem ko je opravil Kolumb ter spremstvo sv. spoved, prejeli so sveto obhajilo, se spravili z Bogom in izročili načrt njegovi previdnosti. Slovo od luke Palos je bilo zelo žalostno, kakor bi odjadrali smrti nasproti in Kolumb se je moral zavedati, da bo zahtevala večina pri kakih težavah vrnitev in ga bo pustila na cedilu. Da bi izsilili mornarji povrat, so zlomili v tretji noči po odhodu krmilo na eni ladji. Štiri tedne se je mudil Kolumb na Kanarskih otokih, predno je bilo vstavljeno novo krmilo. Dne 6. septembra sq se odpeljali v: Jezusovem imenu od otoka Gomera in se podali na do tedaj popolnoma neznano morje. Moštvo je stokalo ter ja» dikovalo, zdelo se jim je, da jemljejo slovo od domovine, od vsega, kar jim je bilo ljubo in drago in kakor bi se podali v svet skrivnosti ter strahote. Ni bila malenkost, se podati v popolno negotovost s tremi jadrnicami z na upor pripravljenimi mornarji in je zmogel kaj tacega le velikan, kakor jo bil Kolumb. Vodil je dvojni račun glede morskih milj, katere so prevozili. Eni tozadevni zapiski, ki so bili vedno odprti, so bili za moštvo, da bi mu ne upadel pogum; drugi dnevnik je vodil Kolumb" z resničnimi podatki za kralja. Na srečo je bilo vreme med celo vožnjo zelo ugodno. Kolumb sam beleži: »Jutra so bila osvežujoča, kakor spomlad in smo pogrešali le žvrgolenje škrjančkov.« Vse se je zganilo na ladjah, ako so zadeli ali zagledali kaka nova znamenja. Jata letečih ptic je vzbudila v mornarjih trdno prepričanje, da so že v bližini suhe zemlje. Zopet je preplašil moštvo vedno ugodni veter. Mornarji so si domišljali, da piha veter od vzhoda proti zapadu in jim bo onemogočil vrnitev na Špansko. Ko se je premaknila magnetna igla, ne da bi bil kedo znal zakaj, so postali malodušni. Še vedno se ni prikazala zaželjena zemlja. Mornarji so godrnjali očito proti blaznežu, ki plove v negotovost, le da bi si pridobil ime. Naenkrat so.postali znaki o bližnji zemlji tako očiti ter raznoliki, da je uskočil obup v radostno prepričanje. Majhni ptički so prifrčali na ladjo. ELIDA HAMPOO tajnost divnih las m Njib brezskrbno žvrgolenje je pričalo, da ne morejo biti od daleč, ker sicer bi bili utrujeni in bi ne prepevali! Videli so rastline, ki so jim priplavale nasproti še čisto zelene, kakor bi bile pravkar utrgane. Ko pa se še drugi dan za temi oznanjevalci ni prikazala zemlja, je bilo moštvo vse potrto in ¡je zahtevalo vrnitev. Nekateri nezadovoljneži so že bili sklenili, da bodo vrgli admirala v morje, se vrnili in doma bodo rekli, da je padel sam v valove. Upor j,e zadrževal le odločen Kolumbov nastop in pojav, da se je veter obrnil. — »Ta proti veter,« beleži Kolumb v dnevniku, »mi je prihitel na pomoč. — Moji ljudje so se penili od nevolje v prepričanju, da tukaj ne veje nobeden veter, ki bi jih ponesel nazaj na Špansko.« Dne 10. oktobra se je polastil moštva splošen strah, zahtevalo je med grožnjami povrat. Admiral se ni vdal, ni obljubil, da se bo vrnil, ako se ne bo prikazala tekom treh dni suha zemlja, ampak je le izjavil, da se je podal na pot, da bi dosegel Indijo, katero bo tudi našel ž božjo pomočjo. »Večni Bog,« je izjavil pozneje Kolumb pogo-stoma, »mi je podelil pogum ter moč, da sem se ustavljal uporu.« Odkritja novega sveta. Dne 11. oktobra 1492 je bilo pa že očito, da morajo biti v bližini zemlje, ker je bilo videti v noči iz daljave luč. V petek 12. oktobra, zjutraj ob 2. uri je bilo oddano dogovorjeno znamenje — strel iz topa in klic »zemlja— zemlja«, in v resnici so zagledali pri svitanju ravno ter lepo pokrajino Guana-hani, ki je bila vsa pokrita z zelenim drevjem. Spustili so sidra ter čolne. Oblečen v škrlatni plašč, s kraljevo zastavo v roki, je stopil Kolumb kot prvi na suho, pokleknil, poljubil zemljo in se zahvalil solznih oči Bogu. Kljub vsem težkočam in nevarnostim je dokončal svoje veliko delo! Skrivnost velikega svetovnega morja je bila pojasnjena. Njegovi načrti — še pred kratkem za-smeh učenjakov, so bili na višku zmagoslavja! Pridobil si je slavo, ki mora trajati tako dolgo, dokler bo stal svet! Celotno spremstvo je sledilo njegovemu vzgledu. Molili ter peli so zahvalno pesem in postavili znamenje svetega križa; srca vseh so prekipevala hvaležnosti! Najbolj zagrizeni hujskači. na upor so poljubljali admiralove roke. Kolumb je vstal, potegnil meč in razvil je kraljevo zastavo in je vzel otok v imenu kralja in kraljice v posest ter mu dal ime »San Salvador«. Bil je sedaj veliki admiral in vrhovni upravnik otoka ter celega ozemlja in vsi spremljevalci so mu prisegli zvestobo. * Katoliška vzgoja. Po vsej Ameriki gre glas o potrebi katoliške vzgoje. Škofje, duhovniki, katoliški vzgojitelji, vsi so te dni povzeli besedo kakor en mož, besedo o naši bodočnosti. — »Katoliška šola je naša orožarna, kjer oborožujemo svojo mladino za boj in Kristusovo stvar. — Katoliška šola je naša njiva, ki naj nam da zdravega klasja moških katoliških src, ki bodo vedno zdravo žito v žitnici Kristusovi breiz ljulike in plevela. Dolžnost nas vseh je, da se pobrigamo in se trudimo za čim večji uspeh naših šol. Katoliška šola je merilo našega katoli-čanstva, naše vere in našega dela.« Tečaji duhovnih vaj do konca 1930. Za duhovnike: od 6. do 10. oktobra; od 13. do 17. oktobra. Za organiste: od 17. do 21. novembra. Za može: od 31. oktobra do 4. novembra; od 13. do 17. decembra. Za mladeniče: od 25. do 29. oktobra; od 10. do 14. novembra; od 29. novembra do 3. decembra; od 6. do 10. decembra. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj drugega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v »Domu« do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Oskrbnina znaša 120 Din. — Vodstvo »Doma duhovnih vaj«, Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Cerkveno odlikovanje. Superijor la-zaristov pri Sv. Jožefu nad Celjem g. A. Pohar je imenovan za lconzistorijal-nega svetnika. Jubilej dela. Dne 1. oktobra bo preteklo 25 let, odkar sta prevzela na Ra-cerdvoru pri Mariboru oskrbnik gosp. Josip Gselman in gospodarica gospodična Marija Pungeršek vodstvo ad-montske posesti. V neumornem delu, pridnosti ter razumnosti sta sledila svojemu težavnemu poklicu 25 let in dvignila Racerdvor v vsakem oziru v vzorno posest. Številne kolajne in diplome priznavajo oba jubilanta na vinarskem, sadjarskem, vrtnarskem, živinorejskem in perutninarskem polju kot priznana strokovnjaka. Bog daj vzglednima jubilantoma še krepko zdravje za nadaljnje skupno delo, ki je vzgled umnega gospodarstva celi okolici daleč na okrog! Smrt znanega vinogradnika. V gra-škem sanatoriju je umrl znani gornje-radgonski veleposestnik in vinogradnik Klotar Bouvier v visoki starosti 78 let. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin! Cerkveni konesrt Glasbene Matice iz Maribora v Celju. Ruski glasbi je Berlin dolgo zapiral pot v svet in še le preko Pariza si je utrla pot na oder in v koncertne dvorane. Prvo v naši ožji domovini je pevsko društvo »Ljubljana« priredilo cel koncert samo ruskih In sicer cerkvenih pesmi. Nihče še poprej ni aliSal krasote ruske religiozne pesmi, zato jo je tudi vse šlo poslušat. Eno najlepših del te vrste, celo liturgijo, bo nrihodnjo nedeljo, to ja dne 5. oktobra ob štii?h popoldne pela v župni cerkvi v Celju GlasŠeaa Matica iz Maribora. Delo je najnovejšega izvora, izšlo leta 1927, ima 11 delov in se poje brez orgel. Ker je kor za mariborsko Matico premajhen, bodo stali pevci pred oltarjem. Glasbena Matica iz Maribora je zaradi celjske okolice nastavila svoj koncert na nedeljo popoldne in ob takih cenah, da ga vsak lahko obišče. Pripomniti je samo še treba, da je to najlepši koncept, kar jih je odpela do danes. Pri koncertu nastopi 76 pevcev in pevk. Celjska okolica, ne zamudi te krasne prilike, zlasti pevci naj pridejo v obilnem številu. Dva uboja pri Mariboru. Dne 23. septembra so se podali trije mariborski dijaki mimo vinogradov nad gozdom Racerdvor. Najbrž so zobali, ker so se spustili v tek, ko so zagledali poljskega čuvaja. Dva študenta sta tekla na eno stran, 15 letni tretje šolec Stanko Bezjak iz šterjancev pri Veliki Nedelji pa naravnost skozi gozd navzdol. Krčevinski poljski čuvaj Pe-čevnik je tekel za Bezjakom, ga dohitel in ga lopnil z vso silo s težko okovano službeno palico po čelu nad desnim očesom. Udarec je bil tako silovit, da je razbil fantu lobanjo do izstopa možgan in je mladostni ter ter nadebudni dečko kmalu izdahnil. Skrajno surovi čuvaj je tajil nekaj časa Kajnovo dejanje, nato pa priznal in bil odveden v mariborsko jetnišni* co. — Dne 23. septembra zvečer se je zgodil še en uboj in sicer v Križevniku pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Pri posestniku Čepu so mleli sadje. Prišel je tjekaj tudi 22 letni viničarski sin Martin Ploj od Sv. Marjete ob Pesnici, katerega drugi niso pustili k mletju in mu rekli, naj gre spat. Ploj se ni uRlo-nil splošni želji, pa je stopil proti njemu navzoči posestnik Jurij Zavmik. Ploj je potegnil nož ter zabodel Zavr-nika enkrat pod rebra, drugič pa v desno stran pleč. Zavrnik je kmalu podlegel ranam, ubijalca so zaprli. Navedena dva slučaja kajnovstva sta nam zopet dokaz, koliko posurovelosti in naravnost podivjanosti je med našo moško mladino, ki pozna žalibog le krvave obračune in uboje iz malenkostnih vzrokov. Fantovska surovost. Z gnojnimi vilami so pri Limbušu pri Mariboru kmetski fantje navalili na 19 letnega pekovskega pomočnika Ivana Drak-slerja ter ga pobili na tla do nezavesti. Trojčki. Posestniku Antonu Črešni-ku v Vuzenici je povrgla krava mari-jadvorske pasme trojčke, ki so tehtali skupaj 135 kg, ko so bili štiri tedn« stari i Če se zaleti avto v voz- V bližini Pol-Bkave je zadel avto v enovprežni voz s tako silo, da je konj takoj poginil. Šoferja so nevarno ranjenega prepeljali v mariborsko bolnico. šest tisoč Din vredno kobilo so ukradli posestniku Francu Selinšku v Št. Janžu na Dravskem polju. Tri krave je povozil vlak posestniku Francu Franko v Puconcih. Nesreča se je zgodila pri prevozu preko železniškega tira. Vozniku se ni zgodilo nič. Požar v Prekmurju. V pondeljek, dne 22. septembra je upepelil požar iz nepojasnjenega vzroka kmetu Mihaelu Vogrinčiču iz Topolovec v Prekmurju leseno hišo in gospodarsko poslopje. Gasilci so požar le lahko omejili. Z gospodarskim poslopjem je zgorelo tudi poljedelsko orodje ter krma za živino. Zavarovalnina je malenkostna. Požarna nesreča. Posestniku Turek v Domojinci v Prekmurju je pogorela Btanovanjska hiša. Hiša zgorela. Dne 18. septembra je pogorela do tal lesena hiša posestnika Antona Merhart v Zgornjem Doliču, občina Mislinje pri Slovenjgradcu. Gasilci in sosedi so oteli ostala gospodarska poslopja. Požar je nastal radi nepazljivosti pri zakurjenju za peko kruha. Požarna škoda ni niti polovico kri-z zavarovalnino. Siromak pogorel. Iz nepojasnjenega vzroka je začelo dne 22. septembra zvečer goreti poslopje ter hiša posestnika ter delavca Lubeja v Straži pri Štorah. Ogenj je upepelil poslopje in tudi vse poljske pridelke. Radi pomanjkanja vode je bilo tudi gašenje onemogočeno. Pogorelec je tem hujše prizadet, ker ni bil zavarovan. Otrck «mrl radi opeklin. Komaj devet mesecev stara deklica pekovskega mojstra Jožefa Bračič v Ploderšnici pri Zgornjem Cmureku se je splazila proti štedilniku, na katerem je bil vrelec vode. Dekletce je prevrnilo Vrelo vodo po sebi in umrlo radi opeklin. Viom. V gostilno veleposestnika Antona Rogine v Podgorju pri Slovenjgradcu je vlomil neznani vlomilec in pokradel iz zaprte omare tobaka, cigaret in gotovine za 2.500 Din. Udar strele. V nedeljo, dne 21. septembra ob pol 8. uri je udarila strela v hlev posestnika Martina Mastnaka v Zagaberju pri Celju. Strela je omamila v hlevu vso živino in ravno med vrati se nahajajočega gospodarja. Vse razven enega živinčeta so vzdramili k Življenju. Čudno pri tem udaru je bilo to, da ni opaziti na poslopju nika-klh poškodb. Kar tri velike nesreče. Pri gostilničarju ter mesarju Božiču v Trbovljah $ta čistila hlev 68 letni upokojeni rudar Ivan Smodič in 25 letni delavec Franc Kropej. Pri snaženju je udaril eden izmed njiju po naključju po električni žici na stropu, ki se je utrgala in padla na tla. Smodič je prijel za žico, tok ga je vrgel na tla in ubil. Kropej mu je hotel pomagati, a tudi njega je pognala električna sila po tleh, pa si je pozneje opomogel. — Dne 24. septembra zjutraj so se na voz rudniške železnice naložene deske pri tr- čenju vozov zrušile na delavca Leopolda Nadraha, ki je stal baš na mostu. Tovor ga je potisnil k mostni ograji, mu polomil rebra ter še povzročil druge notranje poškodbe, da je revež umrl. Zapušča ženo in štiri otroke. Koledar Kmetske zveze za leto 1S31 bo kmalu pošel. Krajevne Kmetske zveze, ki smo jim doposlali koledarje, naj čimprej naznanijo, ali in koliko izvodov koledarja še želijo, da zamo-remo preskrbeti II. izdajo koledarja. Kmetska zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6. Iz življenja pustolovca. V bolnici v Berlinu je umrl v starosti 73 let Armand Schwöb, eden največjih pustolovcev. Schwöb se je rodil v majhnem kraju pri švicarskem mestu Bazel. Sorodniki so ga poslali v Moskvo, kjer je postal po par letih bogataš. Spadal je v ožji krog dvorne družbe zadnjega ruskega carja in se je veselil vdanosti dvornih plesalk. Naenkrat se je pojavil v Parizu, kjer je otvoril trgovino z dragulji. Tudi tukaj je razumel, da je postal središče boljše družbe in je posedal konjušnico s 50 dirkači. — Usoda ga je začela preganjati, ko se je preselil v Buenos Aires v južno Ameriko, kjer -je zašel v konkurz s 15 milijoni frankov primanjkljaja. Pobegnil je, a so ga le zgrabili in privedli pred sodišče. Sodišče ni verjelo, da bi bil imel goljufive namene in je ustavilo postopanje proti njemu. Od tedaj je šlo s Schwobom navzdol. Zagrešil je v Ameriki celo vrsto goljufij, da so ga obsodili v ječo, a je pobegnil iz Sing-Sing zaporov. Leta 1917 se je zopet pojavil v Evropi, je postal francoski dobavitelj za armado ter špijon in je zaslužil lepe milijone. Leta 1922 je moral pobegniti iz Francije, preskrbel si je ponarejene potne listine in se pripeljal v Nemčijo, kjer si je privoščil čekovno goljufijo, ki mu je vrgla 800 tisoč mark. Leta 1926 so ga še le prijeli, ko se je podil s prigoljufanim denarjem po Italiji. In pred par tedni je prispela proti njemu naperjena ovadba, da je zaslužil še z drugo čekovno potvorbo 60.000 mark. V Berlinu so ga iskali zaman, ker je nepoznan umrl v bolnici. Še le iz listin po njegovi smrti so dognali, da je bil to prosluli Armand Schwöb, ki je zapravil v življenju poldrugo milijardo Din. Zaklad Iz svetovne vojne. Francosko časopisje poroča o čudni zgodbi z dragulji ter zlatniki napolnjenega zaboja, katerega je zakopal nemški oberst v Orhies pri Douai. Pri posestniku parcele se je oglasil zadnje dni lepo oblečen Nemec, ki je izrazil željo, da bi rad kupil kos zemlje. Posestnik je odklonil prodajo, a Nemec je prišel z novimi ponudbami ter je končno tudi povedal, zakaj se poteguje ravno za označeno parcelo. Rekel je, da je zvedel, da je tamkaj zaklad, katerega je zaupal varstvu zemlje njegov oče, ki je služil v nemški armadi med svetovno vojno. V testamentu mu je zapustil oče ta zaklad in je tudi označil natančno mesto, kjer je zakopan. Ko je Nemec videl, da zaželjeno polje ni naprodaj, je obljubil 100.000 frankov ubogim iz Orchies, ako se mu podeli dovoljenje, da sme poiskati ter dvigniti zaklad. Trajalo bo dalje časa, ker je drevo, katerega je označil umrli oberst na karti kot značilno znamenje, med vojno izginilo in z njim tudi označba mesta, kjer bi naj počival pod zemljo zaklad. Prvi pojavi kavarn. Prvo kavarno so otvorili leta 1645 v Benetkah; pet let za tem je sledila otvoritev kavarne v Oxfordu na Angleškem. Na Francoskem se je pojavila kavarna najprej v. mestu Marseille leta 1659. V Parizu je ustanovil v predmestju St. Germain Armenec leta 1672 nekako točilnico za kavo, kar pa ni bila prava kavarna, ampak je bila ta vpeljana v francoskem glavnem mestu še le od Sicilijan-ca Procopija leta 1689. Na Dunaju .jo bilo izdano kavaimiško dovoljenje leta 1683 nekemu Poljaku. Nemško mesto Hamburg je dobilo kavarno leta 1679. V nasprotju z današnjimi kavarnami ter restavracijami so bile prve kavarne opremljene čisto priprosto z navadnimi stoli ter lesenimi mizami; tla so bila posuta s peskom, v kotih so bili pljuvalniki kot nujna potreba za tedaj zelo razširjene pušače. — Še v sredini poprejšnjega stoletja so bila velika ogledala po kavarnah posebna potrata. Na vzhodu naletimo še danes kavarne v prvotni obliki. Poleg ognjišča stoji kavarnar in kuha kavo ter podpihava žerjavico z zavojem peres, in ob majhnih mizicah sedijo: Turki, Arabci in Sirci, ki srebljejo počasi črno kavo. Pušijo iz velike z vodo napolnjene pipe, govore o politiki ali pa kaj igrajo. Tako posedajo po cele ure, ker v tem je vzhodni človek daleč pred zapadnim: ima mnogo prostega Poštna znamka umira. Minulo je komaj deset let, ko je doživela znamka 1918 do 1923 rekord v 12.000 novih" in različnih natisih. Nevzdržno pada od tega časa uporaba poštnih znamk. Pisani košček papirja, ki je dajal našim veselim ali žalostnim, nujnim ali nepotrebnim sporočilom svoje spremstvo, se bo moral umakniti novodobnemu čudu tehnike. Najboljši odjemalci pri poštni upravi, velepodjetja, ne rabijo nobenih znamk več, ampak so že v posesti takozvanih štempel strojev, od katerih vsak posamezni toliko opravi kakor poštna dvorana s 100 uradniki. V 10 do 20 letih se bodo naši potomci smejali našim znamkam, kakor zremo tudi mi danes s prezir« ljivostjo na dejstvo, da so pred iznajdbo marke dne 6. maja 1840, torej pred 90 leti, vsako pisemsko pošiljko! tehtali, zaračunili in vknjižili. Od! tega časa je izšlo več nego 60.000 raznih tipov znamk in sicer v tisočerih' ali milijonskih izvodih. Kakor je odvzela nekoč znamka pošti bistveni del dela in utrla pot prometu v masah, tako bo služil štempel stroj nadaljnermi poenostavljenju poštnega prometa. Ta novi stroj zaznamuje na traku franki-ranje in poštempljanje pošiljke, napravi na njo razno reklamo ter sešte-je stroške za odpremo. Rop poštne blagajne je pri štempel stroju izključen. Zaenkrat so ti stroji še zelo dragi in radi tega je le malo tvrdk, ki bi svojo poŠto same štempljale. Pa tudi tele-1 ion je pričel komaj s štirimi odjemalci in je veljal za nezaslišano potrat-uost, doklef ni postal v današnjih časih neobhodna potreba v stanovanjih ter po trgovinah. V dobrih desetih letih bo stal poleg telefona na mizi štem-pei stroj, katerega trak se bo prečital vsak mesec. Za navadne dopisnike bodo postavljeni avtomatični stroji za frankiranje na poštnih uradih in v apirnih trgovinah. Mogoče, da bodo upovali že frankirane kuverte kakor na primer danes dopisnice. Zbiralci poštnih znamk ne smejo obupati, bodo pač nabirali štemplje ter kuverte. Padalo za letala. V zadnjem času ee je ponovno zgodilo, da so letala, ki so bila prisiljena pristati, piloti zapustili med padanjem in so potem napravila brez vodstva po tleh škodo ter upostošenja. Vedno bolj nujna postaja zahteva, ustvariti proti takim nezgodam zavarovanje glede ljudi in človeških stanovanj. Kakor vztraja kapitan potapljajoče se ladje do zadnjega na poveljniškem mostu in ga zapusti, ko ni nobeno človeško življenje več v nevarnosti, tako bi smel ostavitl tudi (pilot letalo še le tedaj, ako bi aero-plan brez vodstva ne mogel napraviti nobene škode več. En pripomoček, da ce to doseže, bi bil na primer ta, da !naravna pilot y kritičnih trenutkih 'letalo v neobljuden kraj in ga pusti /tamkaj pasti na zemljo. Ker pa ta slu-jčaj ni vsikdar mogoč, poskušajo ameriški inženerjl izdelati napravo, da bi zavrli padec aeroplana. Pri razmišljanju o tej iznajdbi so prišli na to, ne zavarovati samo pilota, kakor je bila to dosedaj navada, s padalom, ampak pritrditi na letalo samo padalo, katerega bo lahko sprožil pilot v trenutku nevarnosti, da se bo odprlo in bo padal aparat le počasi. Med padanjem bo imel pilot toliko časa,-da bo ustavil motor, da ne bo napravil nobene škode. Boijševiki bodo tudi Lenina prepovedali. Ruski boljševiki so prepovedali sveto pismo, dela učenjakov, ruskih pisateljev itd. V Rusiji se smejo brati samo knjige, ki so pisane od boljševl-kov prežete boljševiškega duha. Ker sedaj narekuje pravega boljševiškega duha diktator Stalin, je vse, kar ne najde milosti v njegovih očeh, v Rusiji prepovedano. Ta usoda je zadnji čas celo zadela ruskega rdečega papeža in prvega voditelja boljševikov, Lenina. Leninova vdova je namreč spisala knjigo o Leninovih nazorih glede na agrarno reformo in skupno lcmetsko gospodarstvo. Na podlagi Leninovih besed in Izrekov obsoja politiko sedanjega boljševiškega mogotca Stalina. Stalinovi pristaši zahtevajo, da se ta knjiga prepove. Tako so torej celo Leninovi nazori v Rusiji sedaj prepovedani. Tudi v Ameriki se brezposelni mečejo na cesio. Celih 237 obravnav se je izvršilo 2. septembra pred najemninskim sodiščem v Čikagi in v vseh slučajih razen enega se je glasila obsodba: Izselite se tekom desetih, oziroma petnajstih dni iz stanovanja. Sodnik Trude, ki obravnava te slučaje, priznava sam, da je to skrajno neprijetno in odurno delo; v vseh slučajih namreč igra brezposelnost glavno ulogo. Pretresljivi prizori se odigravajo pred njegovimi očmi. Še bolj pretresljivo je, kar mu obtoženci pripovedujejo. Rad bi pomagal, a mora ravnati proti svoji volji — po zakonu. In zakon pravi, da se mora tistega ki ne plača najemnine, vreči na cesto. Po vzrokih zakon ne povprašuje, ozira se samo na dejstvo. Vedno in vedno se ponavljajo te izjave: Mož ne dela že toliko in toliko mesecev, nimamo denarja niti za kruh, še manj za obleko; najemnine že nismo mogli plačati toliko in toliko mesecev. Obsodba povsod enaka: Izselite se tekom toliko in toliko dni. V mnogih slučajih tudi gospodarjem ni zameriti, kajti godi se jim mogoče enako: Nič dela, navezan je na najemni-nike. In jutri in pojutrišnjem in še naprej se bodo odigravali enaki prizori. Na stotine družin bo moralo živeti ločeno beraško življenje, na stotine domov bo razrušenih. Kje bodo vsi ti reveži, možje, žene in nedolžni otroci, dobili topel kot v bližajoči se zimi in košček kruha, je zagonetka sodniku samemu, ki je primoran izreči sodbo proti njim. Mačka povzročila smrtna nesrečo. J. E. Ricker se je s svojo materjo in ženo vozil iz severnega Michigana v Ameriki nazaj v Joliet. S seboj je imela družina tudi domačo mačko. Med vožnjo je skočila ta v voznikovo naročje. Ko pa jo je hotel voznik odstraniti, je to odvrnilo njegovo poroznost od avtomobila in v tem trenotku je treščil v obcestno drevo. Njegova mati si je pri tem razbila lobanjo in je kmalu izdihnila, on sam si je pa zdrobil čeljust. Najvišji svetilnik so dvorili za aeroplane fe dni v Čikagi v Ameriki. Visok je 600 angleških čevljev in moč njegove luči znaša 2 milijardi sveč. Letalci bodo videli to luč na daljavo 300 milj. Prvič je prižgal svetilnik predsednik Združenih drŽav Hoover s pritiskom na električni gumb iz Wa-schingtona. če Sina pravica zavezane oči. Pred 14 leti so izbruhnili v ameriškem mestu San Francisco poulični nemiri. Uporniki so metali bombe, ki so zahtevale 10 mrtvih in 40 težko ranjenih. Dva moža — Tomaž J. Mooney in Warren K. Rillings — sta bila aretirana kar na cesti, ker ju je označil znani cirkuški igralec John Mac Donald kot povzročitelja krvavih izgredov. Pred sodiščem sta oba zatrjevala, da sta čisto nedolžna, da sta bila slučajno na ulici, ko je izbruhnil nemir. Ovaduha niti poznala nista. Mac Donald pa je prisegel, kako sta vodila baš ta dva moža akcijo za metanje bomb. Na podlagi te izpovedi sta bila obsojena na dosmrtno ječo. Pred dnevi se je predstavil ravnatelju kaznilnice v San Francisco 58 letni, precej propadli cirkuški igralec. Priznal je, da je pred 14 leti krivo pričal. Na dan nemirov je Mac Donald mnogo pil in je občutil naenkrat naslado ter veselje, da bi obema neznancema, katerih poprej nikdar ni videl, eno zagodel tako za šalo. Znal je čisto natanko, "da nista bila udeležena pri kravalu. Strašen doživljaj potapljača. Amerl- kanska kolonija potapljačev pod vodstvom kapitana Nicka Danese jo prevzela popravljalna dela pri odtoku Pouchartrain jezera. Odtok so zadelali in zaprli, da bi olajšali potablja-čem delo. Da M nadziral delo, se j* podal 62 letni kapitan sam pod vodoj, Ni hotel obleči potapljaške obleke, ampak se je zadovoljil le s šlemom zai zavarovanje glave. Ko (¡ ► ► v w ^r w ^r ^r v w v Pohištvo — ¿Preproge "'i, modraci, zastori, posteljne odeje, SH,arlu ¿Preis posteljnina, vložlci, modraci, zastori, posteljne odeje, pohištvena tkanina itd. najboljše t n najceneje pri 817 Brezplačni ceniki t MARIBOR, Gosposka ulica 20 Stekleno blago sodo, okvirje za stike, razne kipe i. t. d. kupite najboljše pri stari Celjski steklarni n. itaucfi, ceife, ssrsi: Brušena in navadna ogledala po tovarniških cenah. Prevzema steklarska dela pri novih stavbah. 594 Proda se trgatev grozdja S trsja y velikih vinogradih pri Framu. Pojasnila daje odvetnik dr. Kimoveo Ivan, Maribor, Sodna ulica 14. 1166 oooooooooc zaloga: Slekla Porcelana Sveiiljk Ogledal Okvirjev Slik Kipov Vsakovrstnih šip i. t. d. mSTRUPi CELIC Prevzema vsa stavbna in druga steklarska dela. Najnižje cene in solidna postrežba. 23 Manuf akiurna trgovina Franc Urch / Celje priporoča cenjenim strankam svojo veliko zalogo raznega, vsakovrstnega manufakturnega in modnega blaga. Največja izbira! Najboljša postrežba! Nizke cenel 975 los. Prisf ©wš€h, pasar iu sreurar, izdelovatelj kovinskih predmetov, delavnica za cerkveno orodje in posodo. Popravila, pozlačenje in posrebrenje. Celje, Prešernova ulica 21. 1174 Dobro m poceni blago se kupi v Trpinovem-Tekslilnem-Bazarju 1043 (¿f* v Mariboru, Veirinjska ulica štev. IS Najvarnejše in najboljše naložite denar pri Ljudski posojilnici v - ■'■ 1 ......" ■ ■ regisirovani zadrugi z neomejeno zavezo v novi lastni poloči na vogalu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem. Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000*—. Posojila na vknjižbo, po« rošivo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem. EBskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hr^vatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. Izdajatelj:. Konzorcij »Slovenskega Gospodarja», predstavnik: Januš Goleč v Mariboru, PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU LETNIH 1 OKTOBER 1930 ŠTEV. 10 Št Ilj v Slov. gor., lepa in znamenita župnija ob naši severni državni meji. Tu se je bil do prevrata srdit narodnostni boj med Slovenci in Nemci, ki so hoteli ravno preko Št. IIja prodreti na jug med Slovence in jih narodno uničiti. Tej nemški nameri se j? zoperstavil posebno sedanji župnik preč. gosp. Evald Vračko, ki je nastopil svoje mesto v Št. Ilju 1. maja 1. 1909. Boril se je žilavo in vztrajno, probudil šentiljske Slovence narodnostno in gospodarsko in si je zaslužil po pravici naziv »šentiljskega leva«, kakor ga sedaj imenujejo. — Šentiljska župnija šteje okoli 3000 duš in obsega šest občin. Prvotno je bila v Št. Ilju podružnica župnije Jarenina. Že 1. 1532 so Turki na svojem po-vratku od obleganja Dunaja in preden so napadli Maribor, oskrunili in razdejali staro šent-iljsko cerkev, 1. 1535 jo je pa škof Filip Renner zopet obnovil. V 17. stoletju je šentiljska podružnica postala kaplanija, 1. 1784 pa samostojna župnija. L. 1806 so staro cerkev porušili in na istem mestu postavili do 1. 1810 sedanjo novo cerkev. Stolp k cerkvi so postavili šele 1. 1839. Ko so 1. 1844 začeli graditi mimo Št. IIja železnico Gradec—Celje, je bila cerkev v veliki nevarnosti. Morali so jo zavarovati z močnim bastijskim zidovjem. Železnico so namreč speljali tik mimo pod cerkvijo. Evharistični kongres v Zagrebu. Od 14. do 17, avgusta je bil v Zagrebu veličastni evharistični kongres, ki se ga je udeležilo četrt milijona ljudi. Kot papežev poseben odposlanec se je udeležil kongresa nadškof Pelegrinetti. Tudi mnogo Slovencev mu je prisostvovalo. — Glavna proslava je bila v nedeljo, 17. avgusta. Ob 9. uri je bila na prostranem Jelačičevem trgu slovesna sv. maša, ki jo je daroval nuncij Pelegrinetti, med sv. mašo je pa imel nadškof zagrebški dr. Anton Bauer pridigo: »Evharistija — moč vere«. Zaključek evharističnega kongresa je bila v nedeljo popoldne procesija po zagrebških ulicah, ki je trajala več ur in v kateri je bilo mnogo škofov in nad 100.000 ljudi. Posebno pestrost in slikovitost so dale procesiji brezštevilne hrvatske narodne noše. Tu se je videlo, kako Hrvati cenijo svoje narodne noše in s tem varujejo svoje stare narodne navade. Najlepše so bile moške narodne noše iz Posavja in iz Bosne. Zborovanje kongresnikov v velikanski dvorani Zagrebškega zbora. V ospredju je jugoslovanski in inozemski episkopat. Paulič Anton, slikar in podobar v Bučah pri Podčetrtku, je star 82 let. Znan je tudi izven mej Slovenije po mnogih cerkvenih podobah in kipih. Učil se je Paulič pri znanem italijanskem cerkvenem slikarju Fantoniju pet zim, poleti je pa pasel doma krave. Že s Fantonijem je mnogo potoval po svetu, pozneje je tudi sam šel in delal po raznih krajih. Bil je priden in varčen. Ustvaril si je lep dom, kjer sedaj živi, rezlja svete podobe in se igra z vnuki. Hrvati v slikovitih narodnih nošah v procesiji. Stoletnica železnice. Prva železnica je bila dograjena 15. septembra 1. 1830. od mesta Liverpool do Manchestra na Angleškem. Istega dne je peljal po tej prvi železniški progi vlak, kakor ga predstavlja gornja slika. -— Prve železniške vožnje se je udeležila vsa takratna odlična angleška družba z ministri in mnogoštevilnimi državnimi poslanci. Angleškega kralja najprej niso pustili, da bi se vozil, ker so se bali, da bi se vlaku zgodila kaka nesreča. Že takrat, pri prvi vožnji, se je zgodila železniška nesreča. Je namreč nekemu gledalcu, ki ni opazil pravočasno, da je vlak začel voziti, odrezalo nogo. — Ob tej priliki nas zanima, kdaj so pri nas bile otvorjene železnice in kdaj so po njih prvikrat vozili vlaki. Kolikor smo mogli dobiti in zbrati podatkov, so bile otvorjene naše železnice: Iz Gradca v Celje mimo Maribora in Poljčan je prvikrat vozil vlak leta 1846.; to progo so podaljšali od Celja preko Zidanega mosta do Ljubljane tri leta pozneje in leta 1849. so se naši očetje že lahko peljali z vlakom iz Maribora v Ljubljano. — Iz Maribora mimo Ruš in dalje po Dravski dolini so se peljali prvikrat z vlakom leta 1863., in sicer gori do Celovca in na Tirolsko. Pred 70 leti, to je leta 1860, je bila otvorjena železniška proga od Pragerskega mimo Ptuja in Ormoža do Središča, dve leti pozneje pa je lokomotiva prvikrat žvižgala od Zidanega mosta do Brežic. — Železniška proga iz Špilja v Nemško Radgono je bila predana prometu leta 1885., iz Radgone v Ljutomer pa 1. 1890. — Iz Celja v Velenje je vozil vlak po Savinjski dolini prvikrat 1. 1891., iz Dravograda pa šele 1. 1900. — Konjičani so se s svojim vlakom peljali v Poljčane že 1. 1892. Rogatčani so se mogli peljati v Grobelno z vlakom šele 21. dec. 1903. — Slovenejbistri-čani so se v svojem vlaku prvikrat peljali decembra 1908. — Iz Trgatev ob Renu. Na zapadnem Nemškem, posebno ob reki Renu in Moseli imajo krasne Ormoža v Ljutomer smo se že vinograde in je vinogradništvo na zelo visoki stopnji. Grozdje meljejo kar v vinogradih. nii vozili leta 1925. Kari II., kralj romunski se je letos nenadoma vrnil iz inozemstva in prevzel Obramba v moderni vojni. Kljub vsem mirovnim in razorožitvenim konferencam vodstvo romunske države. Kralj Kari II. postajajo vojna sredstva vedno bolj strašna. Tudi obramba je vedno bolj moderna, je brat naše kraljice Marije. Mesta in kraje bodo z umetno meglo skrili pred napadi sovražnih letal. Skrivalnica. Kje je bratec male sestrice? Prinašali bomo take skrivalnice od sedaj naprej redno. — Rešitve skrivalnic bomo priobčevali v isti številki Slovenskega gospodarja, kateremu bodo priložene Naše slike. — Iščite! Čl ta j te Kari : IVI ava (NJ ^ ^ © 2, 58 a S a? S Q a ^ Bi 9 tS Sl = © 0 a ^ B B s ~ ^ s © 1 S i c/s sr D ■n a o WS * rt Ml ■1 2 D 9 S u> rt 3 rt E <2. 0 N Ü t as BJ tt << n < 01 "O 05 KMETOVALCI I Gnojite z apnenim dušikom, s tem najbolj cenim, učinkovitim in rentabilnim dušičnim gnojilom domačega proizvoda. Z apnenin* dušikom ne dajemo zemlji samo dušika, marveč tudi apno. Tudi žlahtna vinska trta je za apneni dušik prav posebno hvaležna. Navodila o načinu uporabe, o potrebnih količinah, o rentabilnosti, dobaviieljih, uspehih in cenah apnenega dušika daje proizvajalec: Tvornica za dušik d. d. Ruše pošta Ruše pri Mariboru. V tej tvornici se tudi dobiva mešanica „Nitrofoskal Ruše", napravljena na poseben patentiran način iz gnojil: apneni dušik + kalijeva sol + superfosfat. Nitrofoskai nadomestuje s 100°/o vrednostjo vsa druga umetna gnojila in je z njim zelo malo dela. Denar Vam hrani najbolj varno Spodnještojerslia ljudsko posojilnica v Mariboru Gosposka ulica Ulica 10. oktobra Hranilne vloge obrestuje po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog 55 milijonov dinarjev. Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka.