TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in obrt. Uredništvo in uptavništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D. za pol leta 90 D, za četrt lete 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani LETO vin. Telefon št. 552. LJUBLJANA, dne 3. decembra 1925. Telefon št. 552. ŠTEV. 142. Pismo iz Gradca. Po prevratu so v Avstriji spričo iz-premenjenih razmer nekoliko predrugačili ustroj trgovskih in obrtniških zbornic. Glede ustroja je izpre-memba ta, da se je naziv zbornic iz-premenil v sledeči naslov: Zbornica za trgovino, obrt in industrijo. Obstoje sedaj v zbornicah tri sekcije in sicer trgovska, obrtna in industrijska. Enotnost teh zastopstev je ostala ohranjena, pač pa so bile osnovane za giavne tri panoge tri posebne sekcije. Denarni zavodi in prometna podjetja so uvrščeni v trgovinsko sekcijo. Tudi v krajevnem pogledu so nastale iz-premembe. Število zbornic se je zmanjšalo. Na Štajerskem sta do prevrata obstajali dve zbornici in sicer v Gradcu in Leobnu. Zbornica v Le-obnu, ki je imela svoj delokrog v Gornjem Štajerskem, je prenehala kot samostojna zbornica ter so njen okoliš priključili zbornici v Gradcu in pomnožili število zborničnih članov. Koncem meseca oktobra* so bile volitve v graško zbornico. Okoliš graške zbornice šteje sedaj nekaj nad 37.000 interesentov, kateri prihajajo v poštev kot zbornični volilci. Število prebivalstva v okraju graške zbornice je pa nekoliko manjše od 1 milijona. Število volilcev v trgovinski sekciji je znašalo okoli 11.600, v obrtu je znašalo število okroglo 25.000, v idustrijski sekciji pa nekaj preko 900. Za volitve je bilo dokaj zanimanja ter je tudi socialno demokratična stranka pokazala zanimanje za te volitve, vendar socialistična lista ni uspela. Zbornica v Gradcu šteje po poslednjih svojih volitvah med svojimi člani jako markantne osebnosti gospodarskega življenja. Med njenimi člani je generalni direktor Alpine Montangesellschaft dr. Anton Apold, dr. Julij Finze, Karel Gigler, dosedanji predsednik graške zbornice, Franc Heissig, direktor firme Gebriider Bohler, dr. Viljem Kaan od družbe Eline, dr. Ludvik LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) « 5. Še ena točka je vredna, da se omeni, točka, o kateri statuti naših delniških družb ne govore skoro nikoli, da-a ni baš verjetno, da bi zato ne bilo povoda: o stroških ustanovitve namreč, znatnih z ustanovitvijo spojenih izdatkih in zaslužku ustanoviteljev za njihov trud P° eni, posebnih preko tega segajočih dobičkih ustanoviteljev po drugi strani. Po naravi stvari ni baš verjetno, da bi ustanovitelji delali zastonj, razen če nameravajo delnice, ki jih prevzamejo, obdržati in ostati vdeleženi pri podjetju, celo gotovo pa je, da treba kriti z ustanovitvijo združene stroške. Oboje: kritje stroškov in dobiček ustanoviteljev je treba strogo ločiti, dasi velja za oboje isto načelo: niti eno niti drugo se ne sme plačati iz delniške glavnice, ta mora kot garancijski fond za upnike načelno ostati neokrnjena. Naš zakon molči tudi o vsem tem, deln. regulativ (§§ 3, 6, 13) pa daje nekaj norm v zaščito delničarjem in družbinim upnikom in sicer a) pred vsem treba že v osnutku statuta, ki se predloži koncesijskemu oblastvu, in v podpisnicah točno navesti vse posebne prednosti, ki naj jih dobe poedini delničarji ali drage Kammerlander, Richard Knaur, generalni direktor firme Felten & Guil-leoume, nadalje Anton Nicklas od tovarne Puntigam, dr. Hans Pengg, dr. Viktor Wutte. Od obrtnikov znani organizator August Einspinner. Število zborničnih članov znaša 72 in sicer jih odpada na vsako sekcijo enakomerno po 24. Posamezne sekcije so razdeljene vsaka v tri kategorije, katerih vsaka voli po 8 pravih članov. V industrijski sekciji je za volilno upravičenost v prvi sekciji predpisan cenzus 6000 šilingov (100 šilingov odgovarja nekako 800 dinarjem). Trgovinska sekcija ima sledeči cenzus: za prvo kategorijo vsaj 2000 šilingov, za drugo kategorijo od 200 šilingov do 2000 šilingov, za tretjo kategorijo manj nego 200 šilingov. Obrtna sekcija ima v prvi kategoriji cenzus 300 šilingov, v drugi katengoriji 60—300 šilingov, v tretji kategoriji volijo vsi oni, ki plačajo manj nego 60 šilingov letne pridobnine. Za pasivno volilno pravico zahtevajo izpolnjeno 30. leto in aktivno volilno pravico vsaj že tri leta. Volitev se vrši osebno, tako da vsak volilec izroča izpolnjeno glasovnico osebno pred volilno komisijo. Volitve so tajne. Nova zbornica bo konstituirana začetkom decembra. Računajo s tem, da ostane na čelu zbornice dosedanji zaslužni predsednik Karel Gigler. Pri določanju kandidatov so za trgovino in obrt določile kandidate obvezne poklicne organizacije po svojih deželnih zvezah trgovcev in obrtnikov v sporazumu s prostovoljnimi deželnimi organizacijami, ki so znane pod kratico »H a ge-' bund«, t. j. zveza trgovcev, obrtnikov in industrijalcev. Za industrijsko skupino so glede kandidatov odločale organizacije glavna zveza industrijalcev za Štajersko in pa osobito glede Gornje Štajerske Zveza železnih podjetij, takozvani Stahlwerksverband. Finančni minister o novih dvanajstinah. V Narodni skupščini je dne 27. novembra t. 1. finančni minister g. Stoja-dinovič podal o novih dvanajstinah ekspoze, v katerem je njed drugim izjavil: V novih proračunskih dvanajstinah znašajo izdatki 4 milijarde 25 milijonov dinarjev. Dvanajstine za avgust-november t. i. so znašale 4 milijarde 68 milijonov, dvanajstine za april-junij t. 1. 4 milijarde 101 milijon dinarjev izdatkov, tako da dobimo skupen znesek za leto 1925/26 12 milijard 251 milijonov proti 10 milijardam 405 milijonov izdatkov v državnem proračunu 1. 1925/26. Povečanje znaša v tem letu tedaj 1 milijardo 846 milijonov dinarjev. Ta povišek je brez-dvomno znaten, toda ako hočemo graditi železnice, ceste, bolnice in šole ter boljše plačati državne uradnike in upokojence, je dejal ministr, je po-' višek potreben. Pri osebnih izdatkih je povišek največji za državne upokojence, za katere je bilo v državnem proračunu leta 1924/25 predvideno 283 milijonov dinarjev, a se je ta kredit sedaj zvišal na 580 milijonov dinarjev, kar pomeni podvojitev napram prejšnjemu proračunu. Ta povišek je tako velik in resen, da se je morala vlada posebej baviti s tem vprašanjem ter pripravlja ukrepe, da bi se to veliko število predvsem mladih, zdravih in za državno službo sposobnih upokojencev zmanjšalo. Kot prvi ukrep se predlaga v teh dvanajstinah, da se število let službe, ki je potrebno za dosego pravice za pokojnino, poveča od 10 na 15 let. Drugo povečanje osebnih izdatkov se nanaša na uradnike po zakonu o civilnih uradnikih, katerih je mnogo več, kakor se je predvidevalo, in to zaradi uveljavljenja zakona o civilnih uradnikih. Povečanje v teh dvanajstinah znaša skupaj 115 milijonov dinar- jev. Nadalje so se povečali tudi izdaU ki za invalidske podpore. Dočim je bilo za invalidske podpore in doklade predvideno za leto 1924/25 290 milijonov, je v tem proračunskem letu skupno 390 milijonov dinarjev. V pogledu materijalnih izdatkov se je povečal proračun prosvetnega ministrstva, ki je v letu 1924/25 znašal 1 milijon 782 tisoč dinarjev, a se je letos s temi dvanajstinami dvignil na 2 milijardi 218 tisoč dinarjev. Povišek znaša torej samo tu ca. 436 milijonov dinarjev. Nadalje znaša povišek proračuna ministrstva za gradbe 97 milijonov dinarjev, od česar se je porabilo za popravila, za zgrabe cest 66 milijonov dinarjev. Pri ministrstvu za kmetijstvo in vode se je proračun zvišal za 52 milijonov dinarjev. Tudi so se materijalni izdatki povečali' zar radi plačanja obveznosti iz prejšnjih let. Ta vsota se je povečala v teli dvanajstinah za 150 milijonov dinarjev. Spričo povečanja izdatkov so se v . enaki meri morali povečati tudi dohodki. Tako so dohodki trošarine, ki so leta 1924 dosegli 505 milijonov dinarjev, narasli v enakem času tega leta na 586 milijonov dinarjev. Dohodki taks so dali v prvih devetih mesecih 1924 890 milijonov, a letos v enakem času 907 milijonov. Neposredni davki in odklade so v prvih devetih mesecih 1924 dali 866 milijonov, v istem času letos so pa dali za 294 milijonov več. Carinski dohodki so dali v prvih devetih mesecih tekočega leta za 300 milijonov več kot v istem času lanskega leta. Končno so dali monopolski dohodki v prvih devetih mesecih 1924 1 milijardo 734 milijonov, a letos v enaki dobi 1 milijardo 765 milijonov tako, da je višek dosegel 31 milijonov dinarjev. To povečanje dohodkov nas more, je izjavil minister, zadovoljiti v tem smislu, ker se je s tem uravnovesil proračun, vendar se pa s tem ne smemo zadovoljiti, ker je to povečanje smatrati kot maksimalno. To je maksi- osebe, imenovati take koristnike in povedati, v čem naj bo in kolika naj bo ta prednost. Na ustanovnem občnem zboru treba, ako so se te prednosti v končno po oblastvu odobrenem statutu iz-premenile družbi v breme, soglasne odobritve vseh na ustanovni skupščini navzočih podpisnikov. Slednjič morajo vse te prednosti, vrsta in količina, in koristniki biti imenovani v statutu, kakor ga sklene ustanovna skupščina. Vrst takih prednosti regulativ ne navaja, vendar sledi iz njega (§ 31), da ni mogoča prednost, da bi ustanovitelji, če niso obenem delničarji, imeli opcijsko pravico na nanovo, izdane delnice (pri zvišanju delniške glavnice). Zakaj deln. regulativ tega ne dovoljuje, je jasno: kdor je družbo ustanavljal, pa ni postal ali ostal njen član, naj nima prilike, okoriščati se na škodo onim, ki so delničarji. Mogoče pa je dati v statutu posebno opcijsko pravico ustanoviteljem za primer, da so delničarji v trenutku izdaje (emisije) novih delnic. Nadalje ni mogoče, da bi ustanovitelji dobili delnice, nove ali prvotne emisije, pod pari (§ 28 odst. 4, § 31 odst. 3, del, reg.). Slednjič pa ne bi moglo z ozirom na § 43 deln. regulativa koncesijsko oblastvo odobriti statuta, v katerem bi delničarjem — ustanoviteljem bila dana posebna, večja glasovalna pravica. b) Glede stroškov ustanovitve je deln. regulativ (§ 51) bolj nepopoln. Pred vsem ne določa,- kateri izdatki spadajo .med te stroške, dasi, kakor že rečeno, treba ločiti gotove izdatke od zaslužkov ustanoviteljev za njihov trud in dangubo in od ustanoviteljskih dobičkov.’ Regulativ določa samo, da se sme pri ustanovitvi družbe v statutu odrediti, da se v statutu podrobno navedeni ustanovni stroški razdele kot izdatki največ na prvih pet poslovnih let. To se pravi: ne smejo se poračunih iz glavnice, ni jih pa tudi treba postaviti celih v računski zaključek prvega poslovnega leta, ki bi bil vsled teh izdatkov pač često pasiven, kar bi škodilo kreditu nove dražbe. Vendar pa se sinejo tako poračunih samo izdatki v gotovini, ki so bili potrebni za ustanovitev, torej pred vsem javne davščine, potem stroški za tisk podpisnic, prospektov, oglasov, statutov, delnic, honorar pravnega zastopnika in sl., ne, ali vsaj prav dvomljivo, honorar (provizija) ustanoviteljem. Pri tem pa regulativ ne izključuje še drugačnih izdatkov, kajti govori o stroški h ustanovitve, za katere dovoljuje ravno 'navedeni način poračuna, in o »vseh izdatkih za ustanovitev« (Griin-dungskosten, Grundungsaufwand). Glede teh določa, da se mora podroben obračun ob enem z računskim zaključkom za prvo poslovno leto predložiti skupščini. Izključeno torej ni, da se delniška družba v statutu zaveže, ustanoviteljem kaj dati za ustanovitev družbe, tako za trud in zamudo časa, kakor tudi preko tega, toda tudi teh izdatkov ne more storiti iz temeljne glavnice, niti jih ne more na enak način porazdeliti na prvih pet poslovnih let. Še nekaj: delnice se neredko izdado nad pari, z ažijem. Mislilo bi se, da se lahko take zaveze na-piam ustanoviteljem krijejo iz ažija. Toda to ne pojde, kajti deln. regulativ (§ 53 št. 2) določa, da spada v rezervni sklad oni del ažija, ki se ne porabi za izdajo delnic, torej za tisk delnic, za honorar pravnega zastopnika, za javne davščine, morda tudi še za dejanske stroške in zaslužek ustanoviteljev, ki bi se sicer moral plačati komu drugemu, gotovo pa ne za ustanoviteljske dobičke. Pravno stanje pri nas, kakor že omenjeno, ni zadovoljivo, ker niti zakon, niti deln. regulativ nimata ravno za stadij ustanovitve prepotrebnih posebnih civilnih in kazenskih sankcij. Te bo moral ustvariti novi zakon. Ne da bi si od njih smeli obetati popolno zabrano in popravo škod, ki bodo vedno, tudi spričo najboljšega zakona, mogle nastopiti, toda obetati si smemo od njih bolje nadomestilo za koncesijski sistem in strašilo poper brezvestno ali vsaj neprevidno ustanavljanje deln. družb. Že dosedanje določbe o ustanovitvi pa so, če prezremo baš omenjeno hibo, dovolj dobre in omogočajo tako podpisnikom delnic, kakor koncesijskemu oblastvu precej — dasi ne dovolj — intenzivno kontrolo nad ustanavljanjem družb, če se te določbe res uporabljajo, kakor so mišljene, brez ši-kane, pa dovolj resno in natančno. (Dalje sledi.) 93.9 (—9.7), vrednost založenih državnih domen 2138.3, ažija 74.7, skupaj 9343.9; obrestna mera je ostala ne-izpreinenjetKi. Notiranje červonca na Dunaju ima začeti v najkrajšem času t. j. takoj ko pridejo odgovori na vprašanja, katera je avstrijska Narodna banka naslovila na razne dunajske interesente. Češkoslovaška vlada namerava uvesti novo valuto. Kakor poročajo iz Prage se bavi češkoslovaška vlada resno z mislijo, da uvede novo valutno edinico. Bank Polski. Desetdnevni izkaz poljske banke (Bank Polski) od 20. novembra t. I. vsebuje podatke o povečanju zlate rezerve za 87 tisoč zlo ti jev. Reeer-va deviz in valut se je zmanjšala v teku zadnje dekade za 6 milijonov zlotijev. Denarni promet je padel za 1‘2 milijonov zlotijev. Romunski vojni dolg Ameriki. Sporazum med združenimi državami in Romunijo za konsolidacijo vojnega dolga se bo najbrže podpisal še ta teden. Edina sporna točka, o kateri se še razpravlja, se nanaša ua višino obrestne mere za prva leta. Belgijsko posojilo Ameriki. Guverner Belgijske banke, Hauti in belgijski minister za poljedelstvo De Vi vere sta se mudila deset dni v New Yorku, kot gosta guvernerja Federal Reserve Bank. Belgija se namreč pogaja na newyor-škem trgu za posojilo v iznosu 100 mili- jonov dolarjev. industrija. Tekma za producente orodja in strojev za vinograde. Italijansko ministrstvo, za narodno gospodarstvo je razpisalo mednarodno tekmo za izdelovalce orodja in strojev za obdelovanje vinogradov. Tekma se bo vršila v Cantina Sperimentale v Barletti (Italija). Tekma bo začela 15. aprila 1926 in se konča 15. junija 1926. Podrobnejše pogoje izvedo interesenti v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani med uradnimi urami. — Tovarna za kože in čevlje na prodaj. Niška trgovačka banka naznanja, da se bo vršila dne 7. decembra t. 1. javna prodaja Tovarne za čevlje d. d. v Nišu, a 18. decembra t. 1. javna prodaja Tovarne za kože v Nišu. Obe tovarni ležita ena zraven druge na bregu Nišave v predmestju Niša. Tovarna za čevlje je najmoder-neje urejena, njena kapaciteta znaša 6 do 800 parov vojaških čevljev v osntih delavnih urah. Tudi tovarna kož je zelo moderno urejena. Njena kapaciteta znaša 80—100 vagonov najrazličnejšega usnja kakor: kruponov, bokskalf, ševro-ja itd. Obe tovarni zavzemata površino 6000 m2. Tovarni sta morali ustaviti obrate zbog finančnih težkoč. Železnifni pragi. Od kakovosti železničnih pragov je odvisna v precejšnji meri dopustna obremenitev prometa na dotični progi. Statistika železničnih nezgod je o tem oziru osobito pri nas jako poučljiva. — Prometna brzina, potem pa rastoča teža tovorov zahtevajo vedno večjo pozornost pri zgradbi in vzdrževanju železničnih prog; posebno kritično postane vprašanje pri izbiri primernih pragov. Povprečno se računa na kilometer 1300 komadov, in če pomislimo, da je trpežnost trdolesenih pragov najboljše vrste za srednjoveliko obremenitev z 12 leti omejena, so skrbi za nadomestilo lesenih pragov upravičene. — Ze delj časa preiskušujejo znanstvenikov razne surogate, ki bi nadomeščali les za železniške prage; nadomestilni materijal mora biti pred vsem trpežen, lahko dobavljiv in Seveda cenejši kakor dosedanji. Poskusi se vrše pod pritiskom resne po- želez-liti iz ta- Irebe, kajti ne. da se tajiti, da se približujemo dobi, ko sploh ne bo več mogoče kriti tekoče potrebe po lesenih pragovih. Povprečno potrebujejo samo sledeče države: Nemčija, Anglija brez kolonij, Francija, Italija, Švica, Holandska, Špani/a in Zjedinjene države S. A. skupno na leto 75 milijonov žele/ničnih pragov. Že pred letom 1906 sta Francija in Severna Amerika skušale les v pragovih nadomestiti z železobetonom, pozneje so le poskuse nadaljevali v Nemčiji; stvar se ni posebno obnesla; betonski pragovi so imeli premalo prožnosti, pokazali so so še drugi, posebno gospodarski nedo-stalki s tem materijalom. — Poskušali so naprej z raznimi tehničnimi modifikacijami, pa vsekakor železo-beton kot nadomestilo ni zadovoljeval. Tehnika pa vendar ni mirovala, priti rešitvi tega perečega vprašanja do živega, in še le najnovejši dobi je bil pridržan uspeh znanstvenih študij, ki so našle vsestransko zadovoljivo nadomestilo za lesen niški prag. — Novi pragovi so kozvane asbestne gline, neke zmesi, podobne železo-betoiiu, ki pa se da obdelovati kakor trdi les. Pritrjevanje tračnic se vrši ravno tako kakor na les, ima tudi isto prožnost. — Pragovi iz asbestne gline so 4—Škrat težji nego leseni, in ta lastnost jim daje mnogo višjo stabiliteto mi podlagi kakor jo imajo leseni, tudi njih občutljivost napr&m obremenitvi je jako majhna, obraba pa sploh neznatna. Seveda ostanejo ti novi pragovi neprimerno daljši čas rabljivi nego leseni, svedoki trdijo, da preživijo gotovo, pri še pomnoženi obremenitvi prometa, petkratno dobo lesenih podlag. Asbestno-glinasti pragi pa vplivajo ugodno tudi na trpežnost na nje položenih tračnic, ki niso več trajnim sunkom lesenih pragov podvržene, iz ravno tega vzroka se ohrani tudi vozovni materijal, ki se sicer pretresava vsled slabe podlage. — Na novih pragovih bo mogoče brez premislekov zvišali brzino in gostost prometa, ter brez skrbi prevažati nenavadno težke tovore. Popolnoma varni so pragi iz nove sestavine. proti vremenskim vplivom; ni treba upoštevati pri polaganju razlike v naravi sveta, varni so proti ognju, nobena mrčes se jih ne loti, ter ne zahtevajo prav nobenih popravil. As-bestno-glinasti pragi so lahko mnogo krajši kakor leseni ter se je ugotovila dolžina 2.2 metrov kot najprimernejša. Na hi način se že pri zgradbi proge prihrani na odkupu sveta, in na stroških pri nasipu itd. — Prage nove vrste tudi ni neobhodno potrebno popolnoma obložiti z gramozom, vsled specifične teže materijal a zadostuje, če so na obeh koncih do tračnic dobro podložene, vse drugo ostane lahko brez škode odprto. — Izdelovanje asbestno-glinastih pragov se lahko vrši v neposredni bližini kraja, kjer se polagajo, ter odpadejo prevozne re žije. Danes so poskusi s tem nadomestilom tako daleč dozoreli, da se brez pretiravanja lahko trdi: asbestno-glinasti pragi postanejo najvažnejši pripomoček pri graditvi železnic v bodočnosti, ter bodo v doglednem času vsa železniška podjetja polagoma posegla po tem mate-rijalu. (K. Tiefengruber). ar*?**« assegaill«!' >«Ut)DHA< C_Z------- >7* fS Ako piješ „BuddhaM žai, vživaš že na zemlii raji Carina. Izprcmenjcne izvozne carine. Generalna direkcija carin je obvestila zagrebško carinarnico o sledečih izpremembah, ki so nastala l. decembra t. 1.: Ukinjena je izvozna carina na vse vrste žita postavke 1, na fižol,' postavke 2, na konje in kobile postavke 7, na svinje postavke 10, na hrastov les 20 do 90 cm, srednjega prečnika iz postavke 24, točka 1 b), na hrastove železniške prage, hrastove grede in iz postavke 24, točka 2 b) in v). Z istim dnem so zmanjšane izvozne carine na sladkorno repo iz postavke 4 na 1 dinar, na živo perutnino na 4‘d.inare, za zaklano na 2 Din, na ovčjo volno na 60 Din, na perje perutnine na 4 Din, na stari baker, kalaj, stari cink zlitnine na 20 Din, na odpadke kavčuka na 8 Din, na sortirane volnene krpe na 80 par, na bombaževinaste, lanene, konopljene in ostale sortirane krpe na 8 Din, na star papir in popirnate odpadke na 4 Din. Povečana je carina na ovčje in kozje kože na 90 Din. Na ovce in koze za pasmo, če se izvažajo od 1. januarja do 1. maja, je povečana carina na 20 Din pri komadu. Drobnica je prosta carine. Ovce in koze so takisto proste carine, če se izvažajo od 2. maja do 91. decembra. V postavki 14., točka 2 na koncu treba dodati dlaka brez razlike Cbr. 56285 . Carinska vojska med Nemčijo in Španijo Španska vlada je odredila 80odstot-ni carinski pribitek na nemško blago. Lani 24. junija se je sklenil nemško-špauski trgovski dogovor, ki je bil pa ratificiran šele leto pozneje, 21. junija letos Nemška vlada je hotela dogovor revidirati in je začela z novimi pogajanji. 8. julija je odpotovala v Madrid nemška delegacija, ki so ji bili prideljeni zastopniki vinogradništva in vinske trgovine. Nemci so stavili dve zahtevi; polno največjo ugodnost in zvišanje nemške pogodbene carine za vino. Španska je ta dva pogoja odklonila. Nato je bil dogovor odpovedan, z veljavnostjo od 16. oktobra. S to hitro odpovedjo je hotela Nemčija preprečiti uvoz 'novega španskega vinskega pridelka pod pogoji, ki so bili za Špansko ugodni. Nekaj časa je v ladal brezpogodbeni položaj, nato je pa izbruhnila carinska vojska. Španska trgovska statistika za leto 1924 navaja Nemčijo na 4. mestu pri importu s 5.9% na skupnem importu, in na 5. mestu pri ekspertu, s 5.06% skupnega eksperta. Uvoz iz Nemčije na Špansko obstoji iz strojev, aparatov, vozil, kemičnih proizvodov, kovinskih izdelkov in igrač, izvoz iz Španske pa obsega v prvi vrsti vino. Iz naših organizacij. Gremij trgovcev za politični okraj Novo mesto v Novem mestu vabi na občni zbor, ki se vrši dne 8. decembra 1925 ob 1. uri popoldne v dvorani mestne občine v Novem mestu. — Dnevni red: 1. Poročilo načelnikovo. 2. Poročilo tajnikovo. 8. Poročilo blagajnikovo. 4. Slučajnosti. — V slučaju nezadostne udeležbe se vrši občni zbor pol ure kasneje ob vsakem številu navzočih članov. —- E. Kastelic m. p., načelnik. Promet. Sp rememba v voznem redu v področju zagrebške direkcije. Izza 1. decembra so se uvedle na nekaterih progah zagrebške direkcije v osobnem prometu naslednje izpremembe: na progi Gyeke-nyes-Zagreb gl. kol.— Sušak—Reka izostanejo vsled slabe frekvence potnikov brzi vlaki št. 401 /902/302a in 802a/808/ 402. S tem v zvezi izostanejo kurzni vagoni Praga—Sušak— Budimpešta—Reka in Monakovo— Sušak in obratno. Na progi Ogulin—Split so.izostali lokalni mešani vlaki Split—Koštelj stari in obratno št. 829 in 824, ki so se izkazali kot nepotrebni. Na progi Brod—Vinkovci—Dalj —Osijek in obratno izostanejo direktni ■vozovi Brod—Budimpešta, ki so bili prometu v vlakih št. 7/1220 in 1227/6. izza 1. decembra bodo v prometu samo med Osijekom in Budimpešto in nazaj vlakih št. 1302/1905 in 1904/1901. Organizacija poštne službe v Zedinjenih državah Amerike. Centralna poštna oblast v Wašingtonu opravlja v ednajstih odsekih vse administrativne in pro-met-no-tehnične posle za celokupno območje jako obširnega ozemlja brez posrednih oblastij. Poštno omrežje je razdeljeno na takozvane inšpekcije, to so okrožja po 25 poštnih postaj. Pošti z najugodnejšo prometno lego je poverjeno nadzorstvo poštne službe v dotičnem okraju in ta pošta izvršuje nadzorstvo po navodilih iz generalne direkcije po delegiranih prometnih uradnikih. Načelnik inšpekcijske pošte je obenem vodja lokalnega poštn. urada, ter so mu v določeni kompetenci podrejene ostale pošte dotične-ga okraja. Inšpekcijska pošta odpošlje od slučaja do slučaja posamezne uradnike lastnega staleža, da pregledajo poslovanje podrejenih uradov, preiščejo opažene nerednosti, morebitne pritožbe itd. Nadzorovalne pošte kontrolirajo tudi ves denarni promet podrejenega območja, ter vodijo blagajniško evidenco dotičnih pošt. Generalna direkcija nadzoruje po svojih organih neposredno samo inšpekcijske pošte ter jim daje potrebna obratna in administrativna navodila. Osobje nadzorovalnih pošt opravlja inšpekcijsko službo poleg prometne ter dobivajo uradniki za ta opravila posebne nagrade. — Če primerjamo 1 opisano upravno obliko z ustrojstvom našega poštnega zavoda, ji moramo priznati oči-vidne prednosti v praktičnem in ekonomičnem oziru. Inšpekcijski uradi stoje v neposredni stiki s podrejenimi poštami, intenzivno nadzorstvo obrata ne dopušča trajnih nerodnosti. Enotnost poslovanja je po celem državnem območju zajamčena, odstranjene so ovire biro-kratičnih oblastij. Odredbe generalne direkcije se izvršujejo brez vsake zamude. K. P. 91 ADRIA" prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši! Odklanjajte slične a manjvredne izdelke! de se vidi v tem, da je opozicija komaj upala ugovarjati. Zakon je bil sprejet per acclamationem. Pridelek tobaka v Bolgariji leta 1925. Bolgarski pridelek tobaka se ceni za leto 1925 na približno na 18 do 20 milijonov kg, kar pomeni da bo za polovico manjši od lanskoletnega. Franeosko-nemški dogovori. Od časa do časa se pojavijo v pogajanjih med Nemčijo in Francijo velike težkoče in nesoglasja. Francoska strojna industrija se zelo upira uvozu nemških strojev, zlasti še, ker se je položaj Francije posebno v strojni trgovini popolnoma spremenil. Uvoz strojev je šel v zadnjih mesecih oa-pram letu 1912 zelo nazaj, izvoz strojev iz Francije je pa nasprotno močno napredoval. Uvoz strojev v Francijo je znašal v prvi letošnji polovici samo 77.000 ton, leta 1913 pa 98.000 ton. Izvoz je pa narasel od 35.800 na 73.100 ton, torej za več kot '100%. Zlasti v tekstilnih strojih gre import nazaj, dočim se je eksport od leta 1913 za več kot petkrat povečal. Import pa prevladuje še v poljedelskih strojih in je tudi letos še narasel. Lokomotiv Francija skoraj nič ne uvaža, pač pa jih je letos v prvi polovici izvozita 2085 ton; leta 1913 jih je izvozila samo za par sto ton. Tudi v mlinskih strojih se je eksport zelo dvignil. Torej vsekakor zelo ugodna bilanca, na katero se morajo pri pogajanjih z Nemčijo vsekakor ozirati. Končne številke svetovne žetve. V zadnjih dneh izdano izkazilo Mednarodnega poljedelskega zavoda v Rimu pravi, da je bila letošnja žetev najboljša žetev po vojski. Pri tem je ravno Evropa največ napredovala in izkazuje rekordne številke, dočim so druge celine malo manj ugodno odrezale, oziroma so celo za lanskim letom zaostale. Statistika poudarja prav posebno pridelek Sovjetske RAZNO. Konktirz za izvršbo idejnih skic za reprezentativni paviljon kr. SHS na razstavi v Filadelfiji, ki ga je razpisalo ministrstvo trgovine in industrije, je bil razglašen v »Službenih Novinah« št. 266 z dne 19. novembra t. I., na kar se opozarjajo vsi interesenti. Člani cenilnega sodišča so gg.: Ciril lvekovič, profesor visoke tehniške šole v Zagrebu, Branko Ta-nnzovič, profesor tehniške fakultete v Beogradu, Josip Plečnik, profesor višje tehniške . šole v Ljubljani (namestnik Josip Costaperaria, arhitekt v Ljubljani), Dragutin Maslač, inšpektor ministrstva gradjevine. Oferte morajo biti predložene ministrstvu trgovine in industrije v Beogradu do 10. decembra 1925. Velesejem v Parizu. Zastopstvo odbora pariškega velesejma se je obrnilo na naše poslanstvo v Parizu s prošnjo, da bi pozvalo naše trgovske in industrijske kroge, da bi se naj udeležili velesejma, ki se vrši v Parizu meseca maja 1925. Interesenti dobijo formular za prijavo v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Gibanje na Državni borzi dela v Ljubljani. V času od 1. januarja do 28. novembra 1925 je prosilo dela: moških 5851, žensk 1630, skupaj 7481 oseb; delo je bilo ponujeno: moškim 4220, ženskam 1017, skupaj 5237 oseb; izvršeno posredovanj: moških 2230, žensk 908, skupaj 3138 oseb; odpotovalo je: moških 1659, žensk 386, skupaj 2045 oseb. Moderna Turčija. Z e dalje časa nazua njeni zakon, ki predpisuje evropejski klobuk ter prepoveduje pod kaznijo no šenje fesa ali turbana, je bil včeraj od angorskega parlamenta sprejet. Moč vla- VSE ZAHTEVA DOBRO ZLATOROG /AILO ? j Rusije, ki je bil kakor sploh v Evropi prav ugoden. Pšenice so pridelaji letos 1079 milijonov meterskih stotov, za 154 nilijonov stotov več kot lani. Ta presežek temelji izključno le v pridelku Evrope oziroma Rusije. Pšenični pridelek Evrope je znašal letos v 24 evropskih deželah 371 milijonov meterskih stotov, 88 milijonov več kot lani; Rusija je dala 180 milijonov, za celili 76 milijonov več kot lani. Dočim je znašal torej evropski pre-višek z Rusijo vred 164 milijonov meterskih stotov, je bil pšenični pridelek v ostalih kontinentih za 10 milijonov meterskih stotov manjši kot lani. Svetovni pridelek rži izkazuje po zadnjih številkah 458 milijonov meterskih stotov, za 101 milijon več kot laui; pri previšku je udeležena Evropa brez Rusije z 71 milijoni, Rusija pa s 33, skupaj 104; ostali kontinenti so šli torej za tri milijone stotov nazaj. Tudi ječmena je bilo letos veliko več kot lani, za 63 milijonov meterskih stotov, 322 milijonov. Pri pridobitku je udeležena Rusija z 22 milijoni, ostala Evropa z 21. Ovsa je dalo letošnje leto 643 milijonov meterskih stotov, lansko pa 532, letos torej 111 milijonov več. Tako ječmen kot oves sta povsod približno enako napredovala. Koruza se je pa letos še prav posebno obnesla, dala je 934 milijonov meterskih stotov, za 176 milijonov več kot lani. V primeri s predvojnim povprečjem‘1909—1913 je bil letošnji pridelek za 8 do 10% ugodnejši. Če izločimo posamezne dežele, vidimo, da je bil letošnji pšenični pridelek na Švedskem, v Rusiji in v Severni Afriki še enkrat tako velik kot lanski. Ječmen je izredno dobro obrodil v Algeriji in Tune-ziji, rž 'pa v Argentini, Bolgariji in švedski, kjer se je pridelek napram lanskemu letu dvignil do 2% krat. 1 Po svetu. Zveza ogrskih hranilnic in bank je sklenila, da nove enote »pengik še obligatorične ne vpelje s 1. januarjem 1926, temveč pozneje, ko bo dosti novih bankovcev in novcev na razpolago in se bo občinstvo na novo računsko enoto že navadilo. Nasprotno so pa založniki knjig v Budimpešti sklenili, da bodo novo vrednoto vpeljali v knjigotrštvu obli-gatorično s 1. januarjem 1926, brez ozira na to, ali bo nova enota takrat že pravo-močno vpeljana ali ne. Obenem obljubljajo, da bodo knjige pocepili. Beseda pengoi pomeni žvenketajoč denar. — Od oktobra 1924 do oktobra 1925 je dobila Nemčija vsega skupaj 1895 milijonov mark inozemskega posojila. Javnopravne družbe so dobile 1310 milijonov mark posojila, zasebne 532 milijonov mark itd. Obrestovanje je znašalo v večini slučajev **/» 7%, štirikrat 6J4, trikrat 7!4, takrat 8. Čas vplačila znaša v dveh slučajih ono leto, v dveh 3, v štirih 5, sicer pa od 10 do 25 let. Kot kreditorje vidimo v prvi vrsti Morganovo družbo, Guranty Trust Co., Amos itd. — Ruski proračun za čas od 1. oktobra 1925 do 1. oktobra 1926 je predložen svetu ljudskih komisarjev. Zgrajen je na drugačen način kakor doslej običajno. Redni dohodki znašajo :5620 milijonov rubljev, izredni 158 milijonov, skupaj 3778 milijonov. Redni stroški so preračunjeni na 3298 milijonov, izredni za 480, skupaj 4778 milijonov, tako da je proračun izbalaneiran brez deficita. Dohodki iz davkov so se napram lanskemu letu zvišali za 398 milijonov ali za 29.8%. Indirektni davki so zelo zvišani, direktni so pa za 3.3% znižani, kar ima svoj vzrok zlasti v znižanju poljedelskega davka. Vsi dohodki so se zvišali za 929 milijonov rubljev ali za 32.6%. Izdatki so se tudi zelo dvignili, pri čemer so udeležene zlasti zadruge. — Ker bo bržkone černovec oziroma rubelj začel na Dunaju v najkrajšem času notirati, bo marsikoga zanimalo, kakšno je njegovo razmerje do dinarja. Razmerje šilinga do červonca bo: 1 červonec = 36.54 šilingov. Ker je šiling ca 8 dinarjev, je torej červonec 36‘54.8 dinarjev — 292.32 dinarjev; ker notira šiling navadno manj kot 8, rečemo lahko, da je 1 červoncc 290 dinarjev. In ker ima červonec 10 zlatih rubljev, je zlati rubelj enak 29 dinarjem. Za prav hiter okrogel račun pa vzamemo kar 300 in 30 dinarjev. Kakor vidimo, je červonc nad funtom, rubelj pa nekaj nad polovico dolarja. Ljubljanska borza. Sreda 2. deccmbra 1925. Vrednote: Investicijsko posojilo iz leta 1921 den 76.—, Loterijska državna renta za vojno škodo den. 305; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20; bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 202, zaklj. 200; Ljubljanska kreditna banka1, Ljubljana den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 1.00, bi. 104; Slavenska banka d. d., Zagreb detn. 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 320; Združene papirnice Vevče Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 120; »Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb den. 34; ^Stavbna družba d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110. Blago: Bukova drva, 1 m dolž., suha fco meja tranz., 10 vag., den. 25, bi: 25, zaklj. 25; Bukove palice I.: 27/27 mm, 0.75 cm in 1 m dolž., 38/38 mm, 0.50 cm in 1 m dolž., 60/60 mm, 0.95 cm in 1 m dolž., fco meja bi. 650; bukovi plohi, obrobljeni, suhi, I., II., III., 35, 100, 110 mm, dolgi 2.20 in 2.30 m, fco meja bi. 550; deske 20 in 25 mm, I., II., 111., 4 m, fco meja bi. 500; hrastovi plohi, I., II., od 90—150 mm debeline, 2.30 m dolž. napr. in 20 cm šir. napr., brez velikih grč, gnilo in razbito izključeno, fco vag. meja, 10 vag. den. 1100, bi. 1150, zaklj. 1100; madrieri 74X224X4 fco vag, Postojna tranz. den. 560; bukovi plohi, paralel., 27, 40, 50, 60 mm, od 2—4 m, I., II., III. monte, fco vag. nakladalna postaja zaklj. 550; pšenica bačka, 76 težka, 2%, fco vag. nakladalna postaja zaklj. 268.50; koruza umetno sušena, fco vag. No Vi Sad zaklj. 165; koruza nova, času primerno suha, fco vag. nakladalna postaja 1 vag. den. 120, bi. 120, zaklj 120; oves, fco vag. nakladalna postaja zaklj. 175; ajda domača fco vag. prekmur. post zaklj. 275; proso domače, fco vag. prekmur. post. zaklj. 215; krompir, fco vag. štajerska post. zaklj. 68; Seno sladko, fco vag. štajerska post. zaklj. 72.50. m------------- j jr Najugodnejši nakup | OBLEKE Vam nudi IH]°S. ROJINA, Ljubljana TRŽNA POROČILA. Cene živini v Marselju. Na klavnici v Marselju so notirale cene za živino dne 6: novembra (računajoč za 100 kg žive vage): 1. Voli in krave I. vrste 770 do 850 fr., II. vrste 650—750 fr. 2. Ovni in ovce 1. vrste 800—875 fr., II. v rete 625 do 750 fr. 3. Teleta I. vrste 1050—1150 fr., II. vrste 900—1000 fr. 4. Jagnjeta I. vrste 1100—1200 fr., II. vrste 900 do 1050 fr. 5. Domače svinje 850—875. 6. Koze 350—500 fr. Kovinski trg v drugi polovici novembra. Amerika gre še kar gor; oktoberska produkcija je znašala 3,024.000 ton, sep-temberska pa 2,726.000 ton. Vse je na široko razvito, k čemur prav posebno prispevajo naročila železnic. Zlasti živahno je povpraševanje po surovem železu. — Narodni gospodarji so hudi na politike in pravijo, da so se v zadnjih tednih zgodili v Evropi dogodki, ki jih svetovni politiki ne vzamejo tako resno, kakor bi jih morali. Evropa je še daleč proč od onega položaja, v katerem bi se dalo za silo shajati. Poučijo nas o tem finančne krize na Francoskem in na Poljskem in tem sledeči padci kabinetov. Sicer se kabineti spet dvignejo, a dejstvo krize ostane. Dogodki svetovne vojske so živce povprečnega Evropejca tako utrdili, da sploh nič več ne more nanj vplivati in gre tudi gospodarski razpad precej neopažen mimo njega. Evropa je pa v svoji celoti ogrožena, produkcija in medsebojna razdelitev nista v pravem razmerju. Zlasti dogodki v taki državi, kakor je Francija, morajo na vse strani vplivati, saj je Francija vendar ve-levažen faktor v svetovnem gospodarstvu. Strokovnjaki pravijo, da bo kriza na Francoskem imela zelo slabe posledice na kovinskem trgu; utrditev trgov je minula, upanje evropskih eksportnih trgov je za več mesecev uničeno. Eks-portni trg je pod vplivom cennenili francoskih notacij. Na Angleškem opazujejo s strahom razvoj dogodkov na kontinentu. Francozi pa prodajajo in prodajajo, produkcija raste, vse je namenjeno za inozemstvo. Francosko narodno premoženje se pri tem manjša, a producenti se tega žalostnega dejstva ne zavedajo. »Razprodaji Nemčije sledi razprodaja Francije!« Druge dežele se morajo v dosego konkurenčne zmožnosti prilagoditi francoskim cenam; tako Belgijci, Luksemburžani in deloma tudi Nemci. Kovinski trg pri tem seveda veliko trpi. Kam bo vse skupaj prišlo! Po mnenju nekaterih so sedanje cene tako nizke, da se moramo kar čuditi, zakaj nekatere tovarne obratovanja sploh ne ustavijo. — Pride zraven še pomanjkanje na mednarodnem denarnem trgu. To se pozna seveda tudi v nižjih cenah. Notacije zadnjega tedna: železo v palicah 5/4—5/5, valjana žica 5/10—5/15, surova pločevina 5/10—5/17, srednja 6—7, fina 8—9. — Angleški trg se je držal v zadnjem času na doseženi višini. V prvi vrsti je domači konsum, ki več kupuje kot prej; konsumenti so dobili večje zaupanje in so sklenili kupčije tja do aprila, semin-tja se sliši celo s povpraševanji do julija. Ponudb pa ni veliko, ker je bila produkcija v preteklih mesecih izdatno skrčena. Niti tovarne, niti trgovine nimajo večjih zalog, ki bi mogle pritiskati ha cene. Domače cene so bile približno take pot prej: Cleveland št. 3 šil. 66, št. 1, š. 68, št. 4 š. 64/6 za tono. Eksportna trgovina pa iz prej navedenih vzrokov ni tako ugodna; napram ceneni kontinentalni konkurenci so Angleži brez moči. Francoski trg je bil v zadnjem tednu .živahnejši kot sicer, kar ima vzrok v strahu pred višjimi cenami v bližnji bodočnosti. Za bodočnost računijo namreč z višjimi produkcijskimi stroški in torej tudi z višjimi cenami. Sedanje cene so znatno pod svetovno pariteto, v eks-portni trgovini so dobili Francozi velika naročila. — Francoska konkurenca se pozna tudi v Belgiji in sicer celo na domačem belgijskem trgu. Domače cene v Belgiji: železo v palicah 575—580 frankov, tračnice 600, surova pločevina 665 do 675, srednja 715—725, fina 925 do 1000. — Luksemburške tovarne so slej-koprej dobro zaposlene in so dobile v zadnjem času veliko novih naročil, predvsem iz Nemčije. Pod pritiskom francoske konkurence so tudi Luksemburžani cene znižali. — Na Nemškem je položaj železne industrije nespremenjeno slab. Vse je tako, kakor smo že pisali. Denarja ni, tuja konkurenca je huda. Govori se, da je prišlo do dogovora med nemškimi in saarškimi podjetji. — V Češkoslovaški se bo na trgu najbrž zelo poznal izid volitev. Kakor srno že večkrat poudarjali, se vidi tudi tukaj, da sta politika in gospodarstvo v najožji zvezi. V glavnem gre za to, če ima inozemstvo v dotično državo še zaupanje, in to zaupanje je zaključek volitev. Čehi pričakujejo, da bo nova vlada znižala davke in da se bodo vsled tega znižali tudi nabavni stroški. Sledila bi večja stavbna podjetnost, trgovinske pogodbe itd. Kako se bodo stvari razvile, se pa še nič ne ve. nnnszEBBB Ljubljani priporoča špecerij sico tolagro raznovrstno žganje moko in deželne pridelke = raznovrstno rudninsko vodo Lastna praJtarna ss