4Í>. štev. Novo mesto. ISÍ. novenibnt llMMí. \\V. letnik. DOLENJSKE NOVIC Izhajajo vsak petek: ako je ta rian praznik, pa dan poprej. — Cena jim je s poštnino vred za ceJo ieto naprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in drage evropske države znaša 3*50 K. za Ameriko pa 4'50 K. Dopise sprejema nredniš-tvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. P Gospodarstvo. Poselsko vprašanje. Med najbolj žalostna poglavja našega kmetijstva spada poglavje o kmetijskili poalili. Povsod se eiijejo tožbe o pomanjkanju poslov. Vse, kar ěuti količkaj moči v sebi, obraea hrbet kmetiji in kmetijskemu deiii Íd gre v mesta, v industrijske kraje na Kemsko in v Ameriko. IJoma pa (istsja kmetija brez zadostnih delavnih moči. Mesta se polnijo, domača gruda ostaja le za silo obljudena in obdelana. Vsak, kdor je navezan na poselako delo, tdži, da mu ni izhajati, ker ne more dobiti delav-niii mijči. In ie te, kar jili ima, so slabe in drage. V takih razmerali nastaja zopet in znova opravičeno vprašanje, kaj bi bilo storiti, da se izboljšajo poeeUke razmere. Za izboljšanje poaelskili razmer Ise ni storilo do danes še čisto nič. Vee kar imanao v tem pogledu v rokab, je puseleka postava iz 1. 1858, ki se je v marsičem preživela in katere bc ne drže ne posli, ne županstva. Postava sama na sebi, v načelu namreč, ni slaba, ampak je žalibog med postavami, ki velja bolj na papirju kakor v resniei. Na vsak način bo treba tudi poselsko postavo današnjim potrebam primerno izboljšati ; posebnega vspeha pa ni pričakû^ati edino le od postave. Po sosednjili deželah so že prenaredili prvotne poeelske postave, sprejeli so vanje prav dobra določil», ali tudi po teb krajili trpe zaradi pomanjkanja poslov. Industrija, veleobrt daje boljši zaslužek kakor ga mora dajati kmetija in tako «c peha vse le za denarjem in naj je delo še tako nevarno in nezdravo. S poeelsko postavo se utegne marsikaj na bolje obrniti — v slučaju seveda, ako jo bodo naša županstva povsod dosledno izvajala — aH sama ne bo za-niogla rešiti važnega vprašanja o zboljšanju poeelakilt razmer. Tu je treba tudi drugih pogojev in drugega dela. Ustvariti bo treba ugodnejši položaj za kmetijske delavce in posle. Z zavarovanjem za starost in onemoglost se bo veliko doseglo, da se bodo kmetski sinovi in dekleta raje držali domače grude. Pridobiti za domače delo bi jiii trebalo pa tiidi na druge naČinc. Na vsak način bi 8e moralo pričtti a primernim vzgajanjem že v ljudski Boli. Tam bi bilo položiti prvi temelj. Saj ni naloga ljudske šole samo to, da jib nauči brati, pisati in računati. ampak da jili tudi vzgaja za kmetijski poklic in da por.ibi vsako priliko, da neti v njih ljubezen do domače grude in do kmetijskega dela. Veliko dobrega bi se pa po našem mnenju doseglo s primerno organizacijo po-selskili posredovalnic, ki bi morale obsegati vso deželo in ki bi se morale pričeti pri občinah. Marsikateri fant gre po svetu, ker ne najde doma primerne službe. V do- mač! vasi noče služiti, druge službe mu pa niso znane. Prepuščen je v tem pogledu sam sebi. Kako rad bi ga dobil gospodar iz drngega kraja proti primerno dobri plači, ki pa tudi ne ve zanj, ker manjka potrebnega posredovanja. In tako se izgubi fant v tujo deželo na škodo domačemu gospodarstvu. Takib in enakih izgledov je vse polno in vsi kažejo, da bi trebalo kaj izdatnejšega storiti glede posredovanja kmetijskih in poselskil) služb. Prva posredovalnica naj bi bila pri županstvu občine in te posredovalnice naj bi bile organizirane v primerne celote. Županstvom bi naraetlo s tem nekaj več dela, toda hvaležnega dela za napredek našega kmetijstva, -r- Gorjanski pašniki. „i^epa živina se izredi na paši," to je nekaj starega, Najlepšo plemeno goved imajo po krajih, kjer se živina od mladih nog pase. En sam pogled v naše planinske kraje ali pa v nemške dežele ob .Severnem in Vzhodnem morju nam to spričuje. Po teh krajih imajo najlepšo živino, ker se živina pase in ker ima po ondotnih travorodnib krajih prav dobro pašo. Švicarji se ponašajo 8 svojo Bimodolsko in rjavo šviško živino, ki jima ni para in ki se kosata za prvenstvo. Dobra paša. ki jo imajo po teb krajih, napravlja pri živini boljšo in lepšo rast, lepe životne oblike, ustvarja pa tudi boljše lastnosti za užitek. Ves drugačen je pa položaj, Če moramo živino od mladega v lilevih rediti. Pri hlevski reji se kažejo pomanjkljive telesne oblike pa tudi pomanjkljiv nžitek, zlasti če mora živina prebivati v tako slabili in nezdravih blevih, kakor jih nahajamo po naših krajih. Prav zaraditega, ker je naša živina še pomanjkljivih životnih oblik, jo izboljšujemo z vpeljavanjem tujih ple-menjakov. Gotovo je, da bi se dalo tudi pri nas marsikateri desetak prihraniti v deželi, ko bi se kaj več storilo za povzdigo živinoreje in ko bi se tudi pri nas ustvarili pogoji za boljšo rejo. V tem oziru je postalo vprašanje o pašnikih tudi pri nas važno. Pri nas bi se morali dobiti saj za mlado goved pripravni pašniki. Ako bi se naši gospodarji za to stvar bolj zanimali, gotovo bi se dali marsikje dobiti ozir. napraviti potrebni pašniki, kjer bi se lahko izrejala mlada plemena goved. tem oziru bo treba še marsikje zastaviti naše moči. ako bomo hoteli kaj dobrega doma izrediti in ako se bomo hiteli tudi glede nase živinoreje osamosvojiti. V novomeškem okraju bi se precejšen korak v pov-zdigi živinoreje napravil, ako bi se dobile v zakup gor-janske kostnice, ki so last niprčvrske in poganske graj-sčine in ako bi se na tem prostoru napravila planina ■/,& mlado goved. Te kosenice so sedaj slabe, ker se nič ne gnoje in ne obdelujejo, l'živajo jib kmetje iz Gabertj, ki imajo le pičle dohodke od njih S primernim gno- jeiijem in oMelovanjem bi se dale izboljšati in predelati v dober paznik za mlado goved. Laliko bi ae iia njem izrcjalo plemťiijake, ki jih rabimo v naaem kraju in ki jih sedaj iaieiiio po drugili krajih Lahko bi se prirejala pa tudi druj^a plemena goved. Te koaenice so ae ponudile kmetijaki podružnici v zakup a tem namenom, da se napravi ondi planina za mlado goved. V nedeljo 14. t, m. se vrši zaradi teli košenic posvetovanje interesentov v Kandiji in sicer ob 10. dopoludne pri g. županu. Ako se prizadeti interesenti odločijo za, napravo take planine za ralado goved, potem se bo moralo ustanoviti živino-rejako zadrugo, ki bo ukrenila vse potrebno, da se pridobe potrebna aredatva za izvršitev te namere. -r- Politični pregled. lhv.iivni zboi- nima jamih sej, samo odseki se posvetujejo o ra/nih zakonskih načrtih. Važne so obravnave o socijalnem zavarovanju, ifa. bi drž. zbor redno deloval, ni pričakovati, dokler SG stranke o delozmožnosti ne sporazuBiejo. Pogajanja radi morebitne sanacije položaja ae nadatjujejo cel teden. ^Slovansko Unijo'' jo sklical dr, ŠustcršiČ na petek dopoldne, ker kaže, da utegnejo pogajanja stopiti proti koncu tedna v odločilni stadij. O vsebini pogajanj se i)a, kakor rečeno, ne vé prav nič ia jo le, kar razni listi o tem pišejo, golo ugibanje. Le eno stoji: „da je „Slovanska .Jednota" tako edina, kakor so nikdar poprej." In to dejstvo jamči, da ae končno reši položaj ugodno za Slovane, če tudi se utegne kriza 5e nekoliko vleči. Dolgo pa do odločitve no more trajati — kajti do novega leta mora biti sklepjen jiroračunski provizorij in druge „državne potrebo". Da bi se sporazum dosegel, je važna avdijcnca pri cesarju od sn^de, kamor so poklicani gališki deželni maršal Badeni, cea. namestnik dr. Bobrzinski in poljski minister dr. Dulembu. Poljski klub namreč noče, da bi moglo ministrstvo vladati samo s § 14. Vlada hoče namreč preprečiti tak akle]». Če se Poljaki ižreko zoper Si 14, odstopita poljska ministra — in ministrstvo je v novi zagati. Vse kaže, da bo moralo ndnistrstvo odstojiiti. Zoper Slovane se pač ne bo moglo dalje vladati. Že (lo.sedaj so se jim storilo prevelike krivico. Upajmo, da bo „Slovanska Jednota" tudi čez ta zamotani položaj previdno prejadrala. Na (íoriíkem bo nadomestna volitev za deželni zbor po umrlem poslancu Jeriču, ki je tako nesrečno padel, da si je razbil lobanjo in v.sled tega umrl. Brezdvomno zmaga S. L. S., kateri je pokojni Jerič pripadal. Ogrsko. V zadnji Weckerlovi avdijenci pri cesarju in pri njegovih [josvetovaiqih z Bîenerthom in Aebrenthalom je bil govor o Weckeriovem načrtu, kako rešiti ogrsko krizo. Govor je bil 1. o popolnem sporazumljenju z avstrijsko vlado, o vseh vpra-šapjih, ki se tičejo Avstrije, 2. o garancijah, da Košut s polovico neodvisne strank« podpira novo ogrsko vlado, ki naj bi bila sestavljena iz vseh dela hotećib [mrlamentarnih strank proti Jtisthovi skupini, ^4. o vojaških koncesijah, katere naj bi dal vladar Mažarom. Že prevladuje nincnjc; da se bo cesar udal, in Mažaroin marsikaj privolil. .Hod liusij» ill Avstrijo se utegnejo razmere poslalwati, ker 80 je minister Izvolski nekoliko izjavil o tajnih pomenkib glede aneksije Bosne in Hercegovine. Ako se objavijo diplo-matična pogajanja, se bo Rusija se bolj odtujila Avstriji v očigled dejstvu, da so je ruski car vsled zadnjega svojega obiska še boti približal Italiji in Franciji. Trozveza bi ae skrhala, ker Italija komaj z eno nogo v njej stoji. Iz Tnrčiji» poročajo, da so na sledu veliki zaroti proti Mladoturkom. Zarotniki so civilisti in vojaki, ki niso zadovoljni s sedanjo ndadoturSko vlado. Kreransko vprašaje hoče Turčija resiti v svojem zmislu. Velevlastim je naznanila, da se Grška ne smo nič umešavati v krečansko upravo. Na (ii-škeiu še zmiraj vre. Ost nezadovoljnežev je naperjena proti kraljevski rodbini. Ne samo v Atenah, nego tudi po deželi prebivalstvo soglaša s protidinaatičnimi častniki. Grški prestolonaslednik, ki je dospel v Potsdam, ostane radi suni^ivih grških odnošajev, še dajje na Nemškem. Španci so menda svojo voj.sko s ICabili v Maroku končali. Ker imajo zdaj lil)ora]no ministrstvo, so se prekucuhi tudi nekoliko pomirili. Huski car jc potrdil pravila „Kusko-slovanske trgovske banke", ki bo lahko imela podružnice po vseh slovanskih pokrajinah. .\kcijska glavnica znaša za sedaj .f» ndlijoiiov rubljev. V bankino vodstvo bodo poklicane razne osel)e iz vseli «lovanskih pokrajin jio razmeri od i\jih uplačane glavnico. Kniiicoski škofje so izdali pastirski list. v katerem svur« stariše, naj tie dajejo otrok v brezverske šole, v katerih se „Bog" ne sttie niti ouieniti. Zdaj jih zato namerava francosko iičiteljstvo tožiti pred sodiščem. V I'erziji se revolucija še ni polegla. lie vol učijo narji so zasedli mesto Ardebyl ter ga oropali. V Koreji se je z umorom japonskega mini.stra Ito začela ustaja, ki ae širi po vsej deželi zoper japonsko strahovlado. Zabavi in pouku. Profesor dr. Josip Marinko. (Dftli^) ^ hr. Marinko — pi-oivtioi-. Knez vladika Pogačar je kot velik čeatitetj vede in umetnosti želel po vseučili.ščih vzgojiti več duhovnikov, ki naj bi i'O-tem na slovenskih arediijih šolah kot profesorji poučevali tudi v profatdh strokah — osobito .še z ozirom na dejstvo, da je bilo pred ao do 40 leti premalo rojenih Slovencev na profesorskih sto-iicah. Iz raznih vzrokov — mej drugim tudi ta, da je moderni tok vedno bolj odrival avečeništvo — se taka škofova nakana ni udejstvila. Vendar je pa ena stolica — veroznanstva — škofu na razpolago. Znano je, da se je novomeška gitnnazija po I. 1870 po-državila tako, da so^ ko so frančiškanski profesorji večinoma odmrli, na njih mesto stopile posvetne moči. L. l«8;-i je bila i»-praznjena tudi stolica za verouk. Škof razpi.so zanjo konknri! z izpra-šano močjo. Pozove k skuši^i tudi mestnega kapelana pri sv. Petru dr. Marinkota, kateri se ni kanil viieležiti toga kon-kurza, a vsled želje škofove ae je vdal ter zopet tnoral posoĚi po knjigah, da si osveži zahtevano tvarino. [n res z izbornim vspehom dovrši zadnjo preakušnjo. Bil je imenovan za veroučitelja na c. kr. višji gimnaziji v Novem mestu. Tedaj blizu tam, kjer mu je bil oh Krki odkazan prvi služ-beiii delokrog v Kostapjevici, mu bo v povsc drugačnih raztne-rah delovati v Novem mestu, katero je že tedaj slulo, da primerno ne umova svoje vodilne uloge kot sredi.šče zapuščene Do-letijske. Mladi doktor, vnet za vse lepo, dobro in blago, vidi pred seboj, da ga čaka težka naloga. A zaupaje v božjo pomoč sluša klic svojega nadpastirja, želi vstroči njegovim plemenitim intencijam vedoč, da ga po predstojnikih kakor Samuela zove Gospod. Z najboljšimi sklepi v srcu pride dr. Marinko v Novo mesto ter nastopi svojo uCno stolico dne 1. oktobra Ćuli smo od mnogih njegovih bivših učencev, da je njegov' učni nastop napravil najboljši utis. Svojo stroko veroznanstva in sicer najvažnejšo za človeško življeiýo — jo smatral prav resno; Šablonatva ni bilo opaziti, vse kretanje je kazalo življenje hotei isto vzbuditi v mladih srcih, za utise tako vsjirejemljivih. Kpjiga je bila učencem le kažipot, ogrodje, prosto predavanje profesorjevo je teklo gladko, živa beseda njegova je dala včasih pusti tvarini pravo življenje. — Znano je, da je učna birokracija morda .še od Jožefovih časov vzdržavala pri veroučiteljih pismene nemško ekshorte, katere so morali pri službi božji čitati dijakom. Kaka nezmisel! Profesor Marinko videč škodlivost tacega predpisa, se brevi manu otrese teh spon ter začne oznanovati besedo božjo v materinščini ter tako zadene na pravo struno. Dr. Marinko je prvi katehet, ki je na Slovenskem upeljal slovenske ekshorte. Sicer drzna poteza — a [losrečila se je-„Verbujn Dei non est alligatum." Ko je slovenščina na gimnazijah polagoma pridobivala tal, moral je biti ravnatelj paè vešč materinšeini dotičnih dijakov. Tako je prišlo, da je ravnateljevo tnesto dobil dr. b'ran Detela, izborni slovenski i>i.satelj in šolnik, sedaj že upokojeni vladni svetnik. Ne motimo ae, ako zabeležimo, da sta uprav ta dva moža, otia vneta mladinoljuha, povzdignila ugled novomeške gimnazije. ťJe je tu in tam tuiii v tem hraniu Modric zajilu] (iuh verskega inriifercn-tizma, sLh Lft (iva sijotiBka čuvaja varovala sebi izroc-eno mladež. In če so verski interesi kedaj prišli v kak konflikt z novostruj-Kkinii hipotezami ali eksperiinemi, je takoj postavil celega moza — veroiičitel j, akopram je morda tu in tam zadel — gotovo iie iz nagajivosti. nego iz ljubezni do izročene nin mladine. Izpolnil je svojo dolžnost. in te ljubavi do slovenske mladeži dr. Marin-kotii ne more nihče odreči, kdor je kaj spremljal igegovo delovanje skozi četrtsToletje njegovega lukajřujega bivanja. Postal je kriiSni očo marsikaterim rokodelcem in dijakom. (D»lje ptide ) Paradajzarji. Siiisdl (ïan StekUs«. ^K(mec.) Iv;m Ernest Paradajzar si je stekel pri omenjenih pienitbah ogrotiicn imctek. Kot gospodar velikega niehovskcga posestva je Kačel zidati žc 1. ](i4L líiiprčvrh ter ga je dozidal 1. 1657. Vrh tega si je nakupil" skoraj vso zcm^o med Krko in Gorjanci, ter so tako 1'aradajzarji zdaj bili gospodarji od vrha Gorjani^ev vse doli do Krke, ker so imeli v svojih rokah iiajveča posestva 1'reseko, Mebovo, Gracarjev turen, líiiprčyrh in Pogance, a ker so bili ob etiem vojaški zapovedniki v Žiimberku, se more trditi, da 80 zajtovcdali med Kolpo in Krko. Ivan Ernest Paradajzar se je izkazal tudi v bojn proti 'i'urkom. Ko so se vzdignili 1684. .Slavonci proti svojemu tla-čitelju, sta jim jinhitcla na pomoč Ferdinand Ernest Trantman.s-dorf, veliki stotnik križevskj in Faradajzar, Imela stu 4000 mož konjikov in Uskokov. 8 to četo sta napala v utrjeiieni taboru |iri Slatini (iOOO zbranih 'J'urkov. Večidel Turkov pobijeta, dru|?o l'H polovitu ter zaplenita ves tabor. Vsled te zmage so se predali kmalu potem Turki tudi v Virovitici, kjer so gospodovali celili 160 let. Sicer se pa Ivan Ernest Parariajzar ni mnogo brinil za vojaške stvari. Celo nepokoren je bil ter ni dohajal 8 svojimi Uskoki na vojaške jtohode. kakor mu je bilo naloženo, 'i'rdnjavo v Slunju je jtopolnoma zanemaril ter bi jo bili Turki lahko osvojili, da sojo napali iznenada, líadi te samovolje in radi slabe uprave v Žumberku, kjer je sprejemal velike j)odarke 0(1 Uskokov, katere je zato oproščal od vojaške službe, je živel v vedneiti prc|iiru s karlov.škim podgencralom Josipom Rabato, ki se je radi njega pritožil večkrat |>ri graškem bojnem svetu, kar pu l'aradajzarju ni škodilo, ker se je znal vselej si>retno ofiravdatl Tudi 9 kranjskimi stanovi je živel Paradajzar v vedni razprtiji; to pa radi lega, ker ni plačal davka od svojih posestev. Kranjski stanovi so zato zahtevali, da se davek zaterja po ekse-uciji. Tej nakani se je |)a Paradajzar odločno uprl. Njegov zapovcdnik je izdal oglas, da se mora eksekucija s silo jirepre-Hti ter je določil že celo Vlahe, da udarijo na Kranjce. Ko je " lem zvedel podzapovednik Orsič v Karlovcu, je naložil poročniku Ilraniloviču, da zabrani ta napad. Ker se pa poročnik Hra-nilovič po nalogu Paradajzarjevem ni moral pokoriti tej zapovedi h Karlovca se je dogodil velik izpred na Kranjskem, ki bi bil mogel prouzročiti velik upor vseh žumberskih in tudi drugih Mahov, katere je že zbiral mladi Ivan Lovrenc Paradajzar, zapovednik v i-íťlaju, da jtriskoci v pomoč svojemn stricu v Znmberku. Ivan Er/iest Paradajzar jc bil nasilen celo proti svo]ijo-odgeneral Josip Rabata, da jio-kličejo l^aradiijzarja v Gradec na račun, a če ne bi hotel sam priti, 'bi gu prii»elje generalova telesna straža. Tukaj naj se zapre in odredi i^reiskava; službo naj izgubi precej in ravno tako tudi 1'lačo do dii(jnje cesarske odredbe. Ravno tako naj se odstrani '»d službe Ivan Lovrenc Paradajzar, ker je ]iodpiral svojtfa strica bri vseh njegovih nepostavnih delili. Tudi Paradajzarjev pod-zapovednik, nazvan Ilaniieri v vojaških spisih, mora dobiti zasluženo kazen radi samovoljnega ravnanja. Rabata ga je káznil kar sam, iijev,ši ga, ko je jjriSel v Karlovec v službo k gospi Mariji Margareti grofici Paradajzar. Ivana Ernesta Caradajzarja so po razsodbi graškega bojnega sveta zares odstranili, a Ivana Lovrenca samo ukorili, čeá, da je še mlad, pa bi se mogel še )>o-praviti. Mesto velikega stotnika pa je dobil groi' Ferdinanri Hcri)erstein (Hi87 do IfiiJO). Ivan Ernest Paradajzar je umrl leta 1691, Ivan Lovrenc Paradajzar je bil tiajitrej zapovednik v Belaju ter je jwdpiral svojega strica Ivana ř>nesta, kakor smo videli, v vseh njegovih jiodjetjih. L, 1717. je postal Ivan Lovrenc stotnik v Otočcu navzlic ukoru po graškem bojnem svetu radi samosilstva, katerega se jia ni okanil tudi kot stotnik. S Turki se je večkrat poskusil, ker so ravno skoz te kraje, in sicer najrajši mimo Oguiina prodirali na Kranjsko, V nekem boju je bil v smrtni nevarnosti, ker mu je bil konj hudo ranjen, V tej smrtni nevarnosti obljubi sezidati v fStopiřah cerkev na ča,'it Materi Božji, čc ga reši smrtne nevarnosti. Bil je rešen, a izvršil jo tudi svojo obljubo ter I, 1709, sezidal današnjo župno cerkev v Stoi>ičah, Slika, ki predstavlja ia prizor, se nahaja v župnijski cerkvi na podstavku orgel, da se vidi iz cerkve grnloč. (Srol' obdan od vseh strani od Turkov kaže na Marijino podobo, „Leta me je obvarovala v oni vojski." („Ista in isto bello me custo-diebat",) Tudi je vstanovil duhovna, ki ni imel dol/nosti baviti se z dušnim pastirstvoiii. V Otočcu je služil do 1. 172,4., potem pa je živel večidel na svojem posestvu v Pogancih. Cmrl je I. ]7:!7., star 83 let ler je vnesen v mrtvaški knjigi novomeške župe. Bržkone je bil pokopan v frančiškanski cerkvi. Lovrenc Paradajzar je služil kot stotnik v Tiircjii poleg Karlovca od 1.1720 do ]7H2. Precej na početku svoje službe se je zavzel za Vlahe v Tušiloviču, kaUTe so hoteli Mo-stanjci pregnati, češ da jim je posestvo Tiišilovic zagotovil general Ivan Josip Ilerbertstein že 1, líi87, Paradajzar pa se je zavzel za Vlahe, ces, da so oni potrebni na tem n;esru za stražo proti Turkom ter bi bilo jirav nevarno od lukaj pregnati te naseljence, ker poznajo vsa jiota na Turško ter l>i se niťgli lahko osvetiti. In bojni svet v Gradcu je odobril Paradajzarjev predlog. Videli smo, da se Ivanu Ernestu l'aradajzarju ni )>osrečiio, da dobi posestvo Ribnik v svoje roke ter razširi svojo moč tudi po Hrvaškem, Kar ni mogel Ivan Ernest s silo in iokavostjo, to je dosegel Lovrenc Paradajzar z denarji. Kupi) je od karlovškega generala Josipa Rabate jiosestvo Krlog jiri Kolpi za 14 000 goldinarjev, Tako so postali Paradajzarji vlastelini z ene in druge strani Koljie, Od 1, _17;!2. je živel Lovrenc Paradajzar večidel v Brlogu. L. 1737. je bil jiosestnik Rrlofia Ijovienčev sin Hanibal, ki je mnogo tamkaj boravil in izdajal razna pi.-^ma. Jj, 1740. je prodal Ernest Paradajzar, sin Hanibalov. s svojini malodoimim sinom Karlom brloško imanje grofu Henvenutu /Jgi Petacu, polkovniku in stotniku slunjskemu in žumber/kemu za 14,000 goldinarjev, kakor ga je liil kupil njegov praded. Le ta Ernest je bil veliki dobrotnik samostana jiavlinskega v Kamenskem jiri Karlovcu, kar smo že omenili. Lil je nekaj časa stotnik v Turnju kraj Kariovcu, u umrl je na Kranjskem 1, 17«o. Kaj omenimo še Jurja Žigo Paradajzarja, stotnika v (»točcu 1. lt)73,, katerega leta je tudi umrl. On je bil posestnik líupn> vrha, ki ga je zajiustil po smrti svoji ženi Katarini Elizabeti rojeni Blagajski, Leta 172fi, pa je prišel Riiprčvrh v posest samostana mnibov cistercitov pri Kostanjevici, Pogance in 1're-seko pa je kupila od zadnjih Paradajzarjevih naslednikov bogata novomeška rodovina Langerjeva, ki jioseduje Preseko še dandanes. Ta'ko je koncem 18, veka hitro izginila še jnalo ])Oprej jako imenitna rodovina Paradajzarjev, ki je gospodovala v celem Podgorju d(Jhrih dvesto let. V knjigi mrtvih ljubljanske župe imamo navedeni zadnji dve osebi Paradajzarjeve rodovine, in sicer Ano pl. Wels, rojeno grofico Paradajzarjevo, ki je umrla as. decembra 1, 1809, stara 71 let in Josipo ."^edej, rojeno grofico Paradajzarjevo, ki je umrla lii. februarja I. 1810, stara 57 Jet, .leli še živi rod Paradajzarjev kje drugej v Avstriji, mi ni znano. Dopisi. Iz Ljubljane. V št, 42 Vašega cenjenega lista od l.'i, oktobra t. 1. stoji notica, ki se tiče sina mojega klijenta Janeza Stritarja, sedaj bivajočega v Ameriki, ncdl. Ivana Stritarja, učenca 11. razreda v Hudolfovem. V smislu {i 19 tiskovnega zakona Vas intenom Janeza Stritarja prosim, da izvolite v prihodnji ali v tej sleiieci številki prinesti v jiostavni obliki nastopni pojiravek: ui rei, da je Iviiii lliikošc na pri^ovarjuruc Ivana Stritarja; iiccncij i/, rjjzreiiu tikrade/ |in ^r. Ziircu 150 k' in ukiali.>iii dt'iiar izroèîl Ivanu Stritarju, Ni res, d« jc Ivan Scritat- s|tloJi znan kot [ujiiović in da jo rudi poskušal v cerkvi krasti. Keá jtj le, da jc deótik nekoliko zanemarjeni; vzí^ojtó. Zoper kruto obsodbo c. kr, okrajtJCj^fa jiflavarstva v Kudol-ťovctu se je vloïila pritožb». / Ofiličnini spoàtovanjein iiciani Dr. Ant. tivij^cl], odvetnik, r mut š nji (IO. Otrok zf^ubljeii. Posestniku domačinu MauřiSťrju iz Travnega dola, obč. Cennošiýicc, se je pred nekaj dnevi Zřrubila ii'/j let stara hčerka. Oùe jc .šel v bljiiinji paí-nik vračat živino domov a j)aše in i>ustil deklico doma. 1'oila ni ji dalo doma ostati, spustila se je za očetom, zgrešila [lot in izostala. Nikjer je ni mofjoče najti, ne iiivo ne mrtve, dasi je oče precej, ko je živino prignal in fietc poj^rešil, hitel iskat. Vsa okolica je bila ni noř,'ah, vse je iskalo otroka po hribih in dolinah. Nobenega tiru ne sledu. Oče se no da utolažiti, ker je bil ves zaljubljen v krasno nlcčelasno punčiko in nikatiiur ni šel brez qe. — Dogodba je vzbudila mnogo govorjenja. Na kak način jc otrok zginil, katn zašelV Jam in brezen ni v onem kraju. Eni tnislijo, da jo je kaka zver odnesla ali par nedavno ustreljeneg-a planinskega jastreba, drugi da je ukradena itd. Nespametna |ja jc obdolžitev, da so ji) tisti dan loveči lovci po nesreči ustrelili in zakopali. Ííeleti jo, da se stvar razjasni. .Vjač pa je timilo osem otrok vsled te bolezni. Zadnji teden v oktobru se je vršila oliravnava za odkup zemljišča, kjer se bo izpeljala nova cesta, upamo, da se bodo prihoiinjo leto Ajdovčarijo žo lahko vozili po novi cesti v Žužemberk. i.)ijlgi) se jo stvar vlekla. Dvaintrideaeto leto že teče, odkar je tukajšnja občina prvič vložila prosijo za cesto. Od tega i':usa smo že večkrat prošnjo ponovili in najeli na svoje troško Strokovigaka, ki nam je izdelal potreben načrt za imenovano cesto. Potrebni smo pa res ceste, saj niuia občina niti za pedeiij |)Ošteue ceste, le vratolomna pota vežejo eno vas z drugo. Osnovanoga novega lovskega zakona so se kmetje zveselili, le lovci ga niso posebno veseli, tíe celo on zajec se je l)ržkone vstrašil to novo po.stave, ko jo bežal iJred psi, skoiiil jo v neko skalno duplino, katero je l)ila ravno deževnica napolnila. řjiromak ni mogel več iz voJe in je utonil. Gospodinja ga je našla drugo jutro mrtvega, ko je šla tam mimo po opravkih. „Čebelii^a"* tudi pri nas prav dobro impreduje, da si jo bilo pričakovati še večjega zanimanja. Imamo že 37 varčevalcev-vla-gateljev, ki polagajo svoje skromne prihranke v „Čebelico". IjC tako naprej! Saj volja tudi tukaj oni rek: zrno do zrna pogača. Pogorele! v Velikem ijipovcu so že pripravili stanovanje za zimo. Pomagali so jim sorodniki in domači dobrotniki, med katerimi ne smemo |)o;!ul)itÍ našega občana presvetlega kneza Karola Auersperg-a, ki je velikodušno blagovolil darovati po-gorelcu Janezu Jarc lepih smrek iz svojih gozdov v vrednosti K in dovolil koi>ati pesek v tíoteski proti mali odškodnini 5 vinarjev za voz. Bodi visokemu dobrotniku izrečena zahvala v imenu siromaka tudi na tem mestu. Povrne naj dobri Bogi Naj pristavim še novico iz naših vinogradov. Pred petimi leti so naši vinogradi bili pokončani po trtni uši. Nekateri vinogradniki so že skoraj obupovali in menili, da ne bo več rasla trta v našem „Borštu" in v „Hrii)u", vendar je hilo mod njimi nekaj ijolj pognmnih. Začeli so pridno ngolati svojo opustošene vinograde in letos, hvala Bogti, uživajo že sad svojega truda* polnega dela. Trta jo rodila obilo dobrega in plemenitega grozdja in ljudje so dobili obilo dobrega vina. Lo Skoda, da je grozdje tudi precej gqjilo. Iz .VniÍM-usa. Dne ii4. oktb, so je od nas poslovil e.g. V. Vomlrašek. Služboval je pri naa 11 let i[i 4 mesece. Veliko jo storil v tem času. Vstauovii je Mar. družbo za mladeniče in dekletu, K. slov. izobraž. društvo ter posojilnico. Cerkev pa malo da no vso prenovil. Tako imamo sedaj nov veliki altar, na stranskih pa vse nove kipe iil na pokopali.šču lep križ. V sredo oktobra smo [»a dobili novega dušnega pastirja v osebi č. g. Ivana Žavbi, dosedaj I, kapelana t Žužemberku, katerega smo hoteli tudi slovesno Hprejeti, a so tias nprav tisti dan motilo razne kočijo. Še le zadnja nam je pripeljala pravega gospoda, katerega so slodtyič le vstrajni čakalci prisrčno pozdravili. Takoj prvo nedeljo si je pridobil novi goapod srca .svojih ťaranov. Zato pa: Bog ga živi v na.ši srodil Iz AniUrnsa. Naši mladeniči «e jiridno gibljejo. V^eselje jih jo opazovati pri sestankih v društvu. Kar tekmujejo med seboj, kateri 1)0 bolj marljiv v pisanju, računstvu it<(. imajo pa tudi vrlega voditelja v osebi g. nadnčitclja 11. Lobe. Odsek ,,Orlov' pošlje na mladenišlci tečaj v Ijjubijano dva fanta učit se telovadbo. Potem bo še le življenje, ko bo še telovadba. -Tudi dekleta se zanimajo za napredek. Imajo že tri odseke: 1. Za olepšavo cerkve. Ta skrbi za rože. 2. Je odsek m glasno molitev v corkvi. To vam je veselje poslušati ta mlada grla, ko lepo z enim gIa.som molijo uro in di'iige molitvo, if. pa je absti-ncntni odsek. To .so pa take in taki, ki no pijejo nič žganja. (IJobro. vse hvale vredno! Uredil.) Iz Anibnisji. Dne 2fi, oktobra .si je zlomila nogo .Marija Škrajtiar, žena posestnika Janeza Škrajnar. Gonila Jo živino iz paše domov, nesla je na hrbtu majhnega otroka, pri hoji se je spodtaknila in z levo nogo zadela ob oster rol) katnna tako, da, kakor je zdravnik izjavil, si jo zlomila nogo v dveh mestih. Pošteni družini iskreno soža|je! Iz Aiiibi'iisa. .Sondš^jenikom 1 Predragi bralci! Že precej časa jiridno berem „Dol. Novice", in ko bi bil vedel, da so tako podučne in zanimive, bi jih bil še prej začel. Úe se ozremo nekoliko okrog, takoj vidimo, da je naša Dolenjska jako zadej za drugimi. Zlasti v gospodarskem oziru. Tudi z oliko se ne moremo posebno ponašati. To sicer ne gre vsem. Pa vendar v nekaterih krajih so pa že taki, ki posebno radi oznanujejo svojo surovost zlasti z grdim proklinje vanje m. To nam ne dela časti, zato pa možje in fantje V društva. Delajte z vsemi močud zoper pijančevanje in preklingevanje, nasprotno pa za pravo izol)nizbo med našim narodom. Bralec „Dol. Novic". DomaČe novice.' Osebne vesti. Prestavljeni so gg. kaiielani: Karol Sujiin 8 Krke v Ivamnik; .Martin Pečarič iz Križev pri Tržiču na ivrko; novomasnik Anton Erjavec v Žužemberk, — Mesto g. Kmeta, ki je resigniral na učiteljsko mesto v Šndhelu. je iiri.šla za učiteljico gdč. Marica Ilibnikar. Odlikovanje. (J. kr. evidenčni oficijal gosj». Mihael -Viole, odlikovan je povodom njegovega umirovljenja, za^ štiridesetletno zvesto službovanje z zlatim križcem za zasluge. Čestitamo 1 Kiijigii Uružhe sv. .Mohorja so došle, líinavska goiijii [»l'oti g. kiiezoškoťii se je začola začetkom tega meseca povodom njegove knjižice, ki jo jo spisal „ženinom in nevestam v poduk." Vsakemu prevdarnemu človeku je jasno, da tak spis spada le v roke poklicanim, ne pa nedorasli mladini. Čujemo, da se je tudi [»o mestu vsled ljubljansko liberalne agitacije vtihotapilo več izvodov ter po novostrnjarskih pristaših dosta brezpotrebnega govorilo po gostilnah in kavarnah. Namenoma so je razširjala brošura mej mlaiiino. In šo več; ker se .škoťov spis v knjigarnah ne dobi, so lÍ))oralcÍ v Kranju dali ponatisniti nekatero odstavke in jih jio .svoje zasukali in i'«zlagali. HazSirjajo to „zeleno brošuro" med mlaiiino, z namenom pn-hujšati jo. To je ostndno farizejstvo! Stariši pazita, kaj jirido f roke vašim otrokom. — Ne .škofa, ampak sebe so liberalci oblatili-Umrla, jo v tukajšnji bolnici v torek vrla krščanska gospodinja Neža Drenik-ova, sojiroga občeznanega posestnika in gostilničarja v BrŠlinu, po domačo pri „Čefidolnu"'. Oni mesec je bila srečno prestala operacijo; a poxneje se jej jo bolezen shujšala in smrt jo je rešila trjiljenja. Prepeljana je na njen dom, od koder so jo včeraj si)remiii na jiokopali.šče v Prečni. Mil. prošt, ki jej jo ]>odelil zakramente za umirajoče in jo obiskaval bolezni, jo je pokopal po opravljeni zailnšnici v Prečni. N. j). v m.! Vodstvo dijaške kiiliiijje se prav toplo pri[ioroča za zelip in repo. Pet kadi .stoji šo praznih, ki se jia morajo napolniti, sicer ni mogoče vzdrževati še osem ine.sci;cv «9 dijakov, ki p(>-trebujejo podpore. Prosim torej vse blago misleče doltrotnike, naj se nas spominjajo in pomagajo. Dr. Ciril Ažnmn, vodja dijaške kuhinje. V (:iwai-i(i(! Klizaln^te lioliileo v Novem mestu jo bilo meseca oktobra lyyy vzprejetih 43 bolnic, oJ prejšnjega mo^epi jih je ostalo 54 v oskrbi, skupaj toraj ;)7. Od teh je zapuiitilo zavod ozdravljenih, ifi zboljšanih, 5 neozdravíjenih, umrlo jih jo skupaj ostane jih za mesec november 4ri v oskrld. Oskrbovalnih dnij se jo nabralo i:iW8, na eno bolnico toraj povprečno I4'4I dneva. — JJarovali so sledeči ga vcùjo riinožiiio krompirja iii zf?i)a; Matija Avsonik v Novem mesi« 1 iiloteiiko suhili úeš()cij; Franca lirovat i/. kftvnîc I puro; ujiitij-i« množim! jestvirp, híhIjíi iii zeltiiijave je (ia-Vflvalo vej ilohroMiikov iz okolioe Novoincške. Gos)»» |il, Picbteuau voiîjo množino kroiii|>irja, i^. Wan Ftírlič voù lirezplftčnih voženj, îi. [viin Ivdšak vťčjo množino zeljnih jihiv. G. Jiome i/. Sevna je Oiirovula en klec.ulnik, prec-asL f?. Ivan 1'ihcr žiijinik v Boh. Kîslrici kfi; jabolk, preć. ff Matija Mi-ak, žnpnik v |-iob. líoli 4u() k^r. jnl>olk, gospa Mitika llrašovec, poacBtnica v Kadov^jici iiOO k;,'. jaljoJk, ii. Av;,'ust Drelso, tovarnar v Ljubljani 2 vazi, rodbina •laklii"; v Biični vnsi večjo iiinožiiio zemnih g-lav. Vsem blajilni iifiiirotiiikom prisrčna hvala, [.losobno pa preó. gospodoma žnimi-koma, katcia sta s(? irmlila, da sta naljiala tako velike množine jiil)(ilk pri fiininib, Odiliija liondiiili sadili. Prihodnje si>oinladi so bodo od-•iajula i/, državnih grozdnih drovcanic na Kranjskem večja množina (gozdnih sadik brezplačno ubožnim ali manj ])remožnini KOzdnim )>o sest ni kom. Tozadevne ]»Ísniene ali nstniene prošnje ae vložijo pri C. kr. okrajnem i,iavarstvu najmanj do 5. y:nidna t. 1. y prošnji je navesti ffozdni kraj, parcelno sUivilko, davčno občino in [lovršje za jtojrozdovanje določenega sveta. Ob jedneni sc vpošlje 1 K za vsakih lOOo gozdnih sadik za stroSke jiri iz-ko|iavanjn, i>oviJanjn in dovažanju na ]>o.ito ali kolodvor. nriMMhiir,ii in pOKtiJihiica za Kiimlijo in <)k(Mic(> (ro},'. iîadi'iisia z neomejeno zaveiO) imela je rncseca oktobra 1909 l»romota Iv 18tí.40i)-fia. Vložilo jo 159 strank IC 44,927-i>(i, dvignilo Kisi strank K ^5.880 14. Posojil je bilo danih 70 strankam K 4a.:-117 — a vrnjonih jo bilo od ao8 strank K ;!7.10n5a. ^Hdrtjïriîkov jo imela koncem oktobra 2098. Imenik piHiflnikuv iniv(Miiražbe sv. Mohorja'' pomagajte z agitacijo med svojimi znanci, da bo ta nl>ar Mohorjanov" kolikor mogoče velik! 1'otrebe našega na-•'odno-oi)rainbnoga sklada so nujne. Zadnji čas je šlo v St. Ilj 4000 K, za slovensko šolstvo na ICoroškem ,^000 kron, za (iraštvo "Kros" v Gradcu odpošljemo 500 kron, mnogo iiotreb je pa se NiliJO nujnih. Zato v,si na pomoč! 'I'r^Dvski kolodai- za li^l» lííHí je izšel ter ima sledečo Vsebino: Klovensko trgovsko društvo „Merkur" in odltor, posre-'iovainica, trgovski dom, koledar, kolkovno lestvice, podrobna določila za kolkovanje listin, spisov, računov itd. poštne določbe, obrestne tabelo, tal)cla za razrodčetge alkohola, dolgostna mera, «lera za sukno, iitoži, kovani denar, mere in uteži nekaterih držav, ki še niso uvele nietričnega sistema, preračunjevalne ta-iiole, užitninska tabela za mesto [jjubljana, nvozna carina, tabela preračunjovanje domačega in tiijoga denarja, tabela za izracn- naajo dni od enega datuma do drugega, avstrijski konzulati, računanje obresti, trgovsko obrtni strokovni tolmač, pokojninski zakon za za.scbne uslužbence, menica, kontokorent, podporni zaklad slov. trgovskega društva „Merkur", pojasnila o oškodnini za na železnici poškodovano blago, ugodnosti na železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, potni list, razprodaje, krošnjarstvo, dopustnost trgovskega potovanja, kuko so protokolira firma, kaj je treba storili osebam ki hočejo postati samostojni trgovci, po-isebna določila za izvrševanje trgovine z mešanim blagom, trgovine s špecerijskim, materijalnim in koloidjalnim blagom, kako se dobiva davka prosti bencin, kdo sme sejmariti in v kakem obsegu in užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev. Letošnji koledar se odlikuje }io obširni izborni vsebini, trako da je vreden sovrstnik dosedaj i^išlih kolerlarjev društva „Merkur". Koledar prav to]»lo priporočamo občinstvu posebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar je nredil g. Dr. li, Marn. Oena mu je H i>oštnino vred 1 K 20 v. Gospodarske drobtine. — S)ir('J('iii učencev v kmetijsko šolo na (irmu. Za šolsko leto 1909/10 se je priglasilo 22 učencev in sicer 14 v letno šolo, 8 v zimsko šolo. Od teh se je sprejelo 12 v letno šolo in 8 v zimsko soio, tako da je skujtaj 20 učencev, ki so na novo sprejeti. Ker prestopi iz prvega letnika 10 učencev v drugi letnik, ki se imajo Solati še po starem statutu in jirogramu, bo imela .šola v tem letu 30 učencev. To je prvi vspeh preuredbe, ki se je letos zvršila na Šoli. Vzlic poznemu razglasu se je priglasilo vendar lepo število učencev, ki bo pa lahko naraščalo od leta o nje. Oddajala se bodo kakor običajno na kolodvoru in sicer od 10, do 12.dopoludne in od 1. do 4. popoludne. Ker je treba gnojila umakniti, naj ]»ridejo naročniki za gotovo po nje. Kdor bi jih pravočasno ne vzel, jih dobi še le ob drugi pošiljatvi. — Slii-aiiilev reini« (úiii« za sponiliKlaiiJ« kniiljenje IM'usičev. ('estokrat ae pripeti, da ffre našim, z prašičjo rejo se ukvarjajočini gospodarjem, spomladi jirav tesno s krmo za isto, to že celo po dolgo trajajoči zimi. Ajdove pleve, iižolovo iQščine. strniska deteta, v kozolcih posuSena repna cima se kuha ter prašičem poklada. Vse te tvarine imajo kaj malo vedilnih stiovi v sel)i. Še najlwpa mej temi je repna cima, AH koliko več ne zaleže, in kako neprimeroma veliko priročnejša ne postane ona za krmljenje, ako se hi jo, namesto da bi ae jo v kozolcih posiiševalo, v jamah prezimovalo. V kozolcih sušena cima je vedno hot) ali manj aognita, skori plesnivá, ter valed teg-a gotovo tddi jn'asićem ne Boji ve kaj zdrava krma. V kozolcih sušene cime tudi vetrovi do spomladi dosti na tla pomečejo vsled česar je gre veliko v zjruho. Letos ni Se vsa repa pobrana, pa tudi kjer je že, in se dma že v kozolcih nahaja, kaže isto iz istih ven pobrati, ter jo primerno v jame zatiariti. Velikoletna skušnja dokaïîiije, da cima v jamah čez zimo ne ae^-nije, pač i)a, da se kakor kisla repa ali ze(je okiaa, ne da bi je kaj pokvarilo. Zato pa priporočamo našim g-ospodarjem 8|iravo iste v jame, kar naj se takole vrši. Na prostoru, na katerem ae voda dežcvnica ali snežnica ne nabira, toraj na osušenem prostoru, napravi se Stirivog-lato, do metra globoko, gladkustenasto tako veliko jamo, da je mogoče vso cimo v njo zatlačiti Î11 da ustvarja ista še 50 do (iO centimetrov visok greben vrhu nje. V tako napi'avljeuo jamo zmeče se na debelo sesekano cirno v večih plasteh, katere se z nogami prav dobro potlačijo. Ko je jama že polna, napravi se se vrhu nje vrh ali greben 50 do fiO centimetrov visok. Ko je cima tako zatlačena, pokrije se jo jirst tia debelo s slamo, in zasuje z iz-meiano zemljo. Razun repne n/ie, shrani se tako tudi lahko vrhovino ter terse od ze(ja, kar se marsikje kar na njivi čez zimo pusti, da tam Ijrezkoristno scgnije. Shrani so tako tudi lahko cimo od pese in korenja. Ako se ima vse te tvarine na raz]iolago, kaže še narbolj, vse skupaj pomešane v jamo zatlačiti , ter tako za spomladanjo krmljenje prašičev, posebno mladih plenieničev porabiti. 1— Ameriški novičar. = Ki.v, Minil. Une 10. okt. je v našej cerkvi biřmoval Rt, Rev. Jacob McGoIrik, škof iz^Duluth, Minn. Zakrament svete birme je prejelo 97 birmancev. Škof je dospel semkaj 9. okt. z večernim vlakoui. Na kolodvoru ga je sprejela velika množica naših Slovenccv, kakor tudi cerkveni odbor. Pevski zbor se je z latinskimi in slovenskimi pesmimi tako izvrstno obnesel, da je zel od občinstva same pohvale. — Dne II. okt. se je tukaj poročil rojak Jožef Sikonija z gsjulč. Barbaro Malerič, oba sta iz Tribuč pri Črnomlju. = ltn»ftkwa,v, .Hinii. Tu sta na en dan umrla dva vzgledna slovenska posestnika ,.očo" Janez Žumer in „oče" Jurij Koči-jančič. Zumra je pokopal s hv. mašo škof Trobec, Kočijančiča pa župnik Trobec. Pevci so obema zapeli upapolne žilostinkc. — Dne 4. okt. pa sta sklenila zakonsko zvezo Kran Oman in Helena Trobec. Poročal ju je nevestin brat župnik Trobec. Že-nitnina je zbrala mnogo slovenskih gostov, želeč iioročencema obilo sreče. r= Cliicai:«, III. V nedeljo dne 10. oktobra je nadškof čikaški J. K. (ítiigley ob, azistenci osmerih gosjiodov duhovnikov — med njimi č. g, F. S. Sušteršič iz Jolieta in č. g. Ivan Krargec iz So, Chicago — slovesno blagoslovil slovensko cerkev sv. Hte-ťana v Chicagi. Vkljtib neprijaznemu vreirienu moramo reči, da se je slavnost prav lepo izvršila na splošno zadovoljnost vseh faranov in tipamo tudi na zadovoljnost na.ših izvenčikaških prijateljev-, ki so nas obiskali ta dan. Po blagoslovljenju cerkve je med slovesno sveto mašo imel slavnostni govor č, g. Ivan Kranjec, sosedni župnik iz So, t'hicago. Glavne inisii njegovega jedrnatega govora so bile: Veseli in raduje naj se slovenska naselbina v (Jhicagi. ker se lahko ponaša a tako krasno cerkvijo. Cerkev vam je versko središče; tu — v svoji domači cerkvi — molite svojega Boga, prejemajte svete zakramente in skrbite za zveličai^je svojih duš. Koliko na božjem ste vi, farani te cerkve, kakor so rojaki po onih slovenskih naselbinah, kjer ni slovenskega duhovnika in kjer ni domače cerkve. V tujo cerkve med tuj narod morajo hoditi ali pu sploh nikamor ne hodijo in se tako versko izgubljajo. Cerkev je narodno središče. Slovenska cerkev s slovensko božjo služlio, 3 slovenskim petjem in s slovensko šolo stori v Ameriki več za ohranitev narodnosti in jezika kot vso druge naprave. Cerkev je tudi gospodarsko sre- dišče naselbine. Rojaki so naseljujejo okrog cerkve, tiasolbina raste in marsikak delavec si olepša življeiije s tem, ko mod .svojim naroiioni začne trgovino ali obrt. Iz vach teh vzrokov smo torej dolžni domači cerkvi (jubezen, spoštovanje in dejansko podporo. Lepo jo zbrano vernike nagovoril nadškof sam. Prav iz srca je čestital faranom in tudi Župniku na velikih uspehih. Po ^ svojim nagovoru je mil, g. nadškof podelil zakrament sv. birme 19 birmancem. Slovesno i)Otrkavanje, iz slovenskih hiš in iz cerkve razobešene zastave, dovr-šeno petje našega vrlega pevskega zbora jo povzdignilo naso slavnost. = KI 'l'exas. Predsednik Zjedinjonih držHV, Win. Taft, ter njegov mchikanski kolega, predsednik Poriirio Hiaz, sta se Hi. oktb. sešla in tem povodom so so vr.šile na obeh straneh Kio Grande del Norto veliko slavnosti, katere so se zaključile a sijajnim banketom v triehikanskem mcatecii Ciiidad Juarez. Pred vsem je meh. predsednik Poriirio Diaz oldskal predsednika Tafta in sicer na tleh Zjedinjonih držav, in potem je Taft vrnil obisk na mehikanskih tleh v Cludad Juarez. Pruveinu sestanku so poleg obeh predsednikov jiriaostvovali le še govorner t'amp-beli, vojni tajnik Dickinson, glavni poštni ravnatelj Hiichcock in |)0b0čnik Butt, kakor tudi mchikanski ministri. Ko sta se predsednika pozdravila, sta odšla v posebno sob«, kjer sta se privatno razgovarjala. Pri tem je Diaz govoril v špan-skem in Taft v angleškem jeziku. Pri tem razgovoru je predsednikoma tolmačil govorico nek mehikanski tolmač. Ob 12. uri .se je Diaz poslovil od Tafta in se jo odpeljal po mostu nazaj v ('iudad Juarez. V Ciiidad Juaroz se je ponovilo vse ono, kar se je vršilo prejo pri sestanku v El Paso in temu je potem sledil v počast predsedniku Zjedinjenih držav sijajen banket, pri katerem sta govorila glavne govore oba predsednika. Pri banketu sta dobila oba predsednika zlate medaÇo v spomin na njun-sestanek in sicer po naročilu mesta El Paso. Prcd.sednik Taft so je jiolcm vrnil preko meje nazaj v Texas in zvečer se je odpeljal dulje v San Antonio. = lielhvod, Pu. Tu sta se i», okt. jioročila Martin Šinkovec, doma iz Bo,starýa na Dolenjskem, in Franči.ška Zgoiic, doma iz Ošovka i)ri Kakeku. = Denver, ('«In. Tu je po večmesečni bolezni v Gospodu za vedno zaspal občoznani Matija Jlušič dne Íi8. sept., previden 8 svetimi zakramenti za umirajoče. ^Naš ranjki sobrat je bil rojen ltj()9. i. v fari DragatuS, okraj Črnomelj n^i Dolenjskem. V Ameriki je bival 19 let. Tukaj v Denveru zajnišča vdovo in štiri otročiče, in tudi svoja dva brata v Ameriki, Pred tremi meseci mu je nemila smrt pokosila nadobudno hčerko, 11 let staro Zofijo, tako, da zdaj skup počivata in sanjata večni san. nibbing, ,>111111. Dobro nam znani jiregovor pravi: nesreča nikoli no praznuje. Dne 28. septb, smo izgubili vrlega rojaka Antona Zadolnika. Omenjenega dne v jutro je šel zdraV na svoje delo v kako miljo oddaljen železni rudnik. Ko je ojirav-Ijal svoje dolo, so jo utrgala velika plast železne rude ter je pobrala s seboj globoko doli v rov svojo žrtev. Knaka usoda je zadela njegovega tovariša, katerega ime nii ni znano. Anton Zadolnik je bil kakih a'J let star, neoženjen, vrio spo.štovan in ud društva sv. Jožefa št. K. S. K. Jednoto, katero mu je ]>ri-rodilo veličasten pogreb. = .Mesto v Aniei-ik() v za|Kir. Dne ii«. okt, je v Ljubljani na južnem kolodvoru službujoči ^nadsiražnik Večerin aretoviil Ivana Gorenjca iz Zabukovja pri Št. Knpertu, Martina Jelševarja in Antona Kuglja iz krškega okraja. Prva dva sta se mislila odpeljati brez dovoljenja v Ameriko, zadrgi je bil pa prijet zaradi subagenture. Vse tri so oddali sodišču. = Kvplelh, Mlini. Kakor povsodi v republiki, vrše se v novembru tudi v Kvelctbu, Minn., volitve v občinsko zastopstvo. Izvoliti bode treba nekoliko aldermanov, in ker je tamošnja slovenska kolonija zelo veliko, tako da je v mestu skoraj mcro-ilajna, je .samoumevno in tudi pravilno, da se je iiri konvencijt'h sklenilo postaviti par slovenskih kandidat,ov za aldermanska mesta. Letos kandidirata Slovenca Cíeorge Kotze in Josip Pii; možič. Kar je Slovencev-državljanov v lepem mostu Kveleth, si morajo pri novcmberskih volitvah šteti v svojo dolžnost, dii oddajo svojo glasove za 'imenovane kandidate, ki sta naše gore lista, kajti 10 bode ugledu naših rojakov v Minnesoti zelo pomagalo, posebno pa še onim v îlvclethii, = (iilliert, »iiiii. Malo dopisov se bero iz našega no; vega mesta Gilbert, katero je komaj dve leti staro, toda dosti veliko, ker je že okoli 2000 ljudi preljivalstva. S svojo le]>» lego privabi iriarsikateroga, da si tukaj postavi svoj dom. Tuii| cerkcv no manjka, vsaki niirod ima svojo; tmli mi Slovenci iniaiiio cerkev, katera če je i>rav majhna, nam jo vendar (julia. Vem . i. iii. so se tukaj poročili g Pram; Miklavčič x gdč. [»'ranico Brodnik in Matevž Zjronc z pdč-Marijo (írailišar. = Vale, Kansas; Dne 11. oktohra so je lioroùil v Vale rojak Martin Kraiijc x gosjtico Frančiško Uie. A mlado ženo je Katiela velika nesreča takoj po poroki. Drugi dan je namreč šel njen mož na delo v [»remogov rov, kjer jc bil zažigalec min. l^ač ni nikdo pričakoval, da bo moral se tisti dan zapustiti svet. Hanjki zapušča tukaj šele poročeno ženo, dva brata in ono sestro, v stari domovini jia mater. Doma je bil iz Močvirja pri Bučki fiu Dolenjskem in 2i iet star. = Slovani v Aiiu^riki. Slovanov v Ameriki je 5 milijonov, V Združenih Državah je okoli 500.000 Cehov, 500,000 Slovakov, 2 milijona Poljakov, 400,000 Hrvatov tn Srbov, 4tí0.000 Rusov, 105,000 Slovencev, 80.000 Bolgarov, i^oleg Združenih Držav ř,ivi okoli 1 milijon Slovanov v Južni Ameriki, Ta statistika je videti zelo nepopolna. * Darovi za dijaško kufiinjo v Novem mestu. ČÚ, gg. župniki: Franu Oeštrek v Še]ii)i«tru 9 vreúi lelja. J, Zakrajšek T VaTti vasi vat se^a, Babin]«!; t ^kocijAon 3 vreii krompiTja, J. Poreuu T Stopićftb vu£Íiiek lelja. Q, Zamida Diibriiika vu vuxiúek zelja. — V đe-uatjn BO Uaruvali; g. Fr Mofina 2 K. i^. ,1, Barle, tiaJaúitflj v jiokujii 2 K, g. Tomer, les. r.Tit, v Ljubljani 10 K (pri .LStembnrJu"), ^flć. Fanika .lakljS, natakarica pri g. Kuiaka 1 K. Kot podporna uda i iueii«ûtiiiii pr^pevkoin 1 K «ta pristopila g. Schiffrer Albin, prakt. iu g, Fr. Vadnjal. c. kr^glmn. profesor, 6. Kuiak, goMtilniCar. I vrećo knitnplrja iu nekaj zelja. C'-, g. Smidavnik, liup' nik v PreiÏGi, nekaj repe in selja. Spoácuraua firnžina Mrami^rjeva t Baúni vast nekaj zelja in vrem krompirja. Neimenovana i^uspa v Šinibeln Í K g. Martin Pe£ariť:, kaplan pri St. Rri£a (Gorenjsko) 10 K - Pleiiienitim dubrot-nikoui povrni Bug in nam nakloni Durih I Loterijske Številke. TRST. novembra 70 flH H H3 7ii Sejmi na Dolenjskem v mesecu novembru, v Metliki 16.; v Kattdiji 18.; na Raki 19.; v ŠL Lovrencu ob Temenici 2:1.; v Zatićini in v Krikem 25.; v Šl Ruprto Tržne cene v Novem mestu. Raznoterosti. * Srbski udraviiik-čmliik. Dr. Jovaiiovič, o katerem smo l>oročali, da je zapustil bolgrajski akaciemiji znanosti vso svoje premoženje v vrednosti 200.000 kron, je bil velik skopuh in Čudak, liranil ac je samo s kruhom in fižolom in hodil oblečen kakor pravi berač. Ko je došlo odposlanstvo akademije v njegovo stanovanje v Leskovcu, da prevzame inventar, je našlo ondi največji nered in nesnago. Stanovanje je vedno stražilo po se-(iem gosi in on pes. Sredi umazanega perila in nogavic so našli Oguljeno hlače in v njih 80,000 frankov, ki so bili ometûcni tudi v oporoki, ().stalo protnožetijo jo imel naloženo v srbski narodni 'wiiki v Belgradu. Pokojni dr, .Tovanovič je bil znan čudak in skopuh, a da bi itnel toliko ni nihče pričakoval, tem manj pa, 'ia bi zapustil vse v znanstveno svrhe, * Marija llistrica dobi tramvaj. Slavna hrva,ika Marijina I«>t „Marija Bistrica" v hrvaškem Zagorju, kamor zlasti radi romajo tudi dolenjski Slovenci, bo v kratkem zvezana z zlatarsko železniško postajo po tramvajski progi. * Miidjiirsk« drušlv« „Jnliiui'^, ki na Hrvatskem zasleduje jednake cilje kot na Slovenskem nemški Šulferajn, je î'o poročilu svojega predsednika „grofa" Szechonyia v letu 1908. do 190». — pod Hauchovo vlado — ustanovilo na Hrvatskem novih madžarskih šol, izmed teh 22 na deželi. V teh 22 šolah je :í255 učencev, od teh 2766 madžarskih, 407 nemških, BO (?!) ht'VatMkih in 42 drugih. Poročilo izrecno povdarja, da so je število nčencev dvignilo a pripomočjo hrvatskih oblastvenih or-ííaiiov. Ban R^uch je obijiibil, da ac Še v tekočem letu da do-™ljonje za ustanovitev 9 novih madjarskih šol. Taka je „narodna" Kaiichova vlada!! * /aiiiiiiivi jKMiatki » Lnrdii. Lani, o jubilejnem letu (»fikazovanja lur.ške Matere t)Ožje, je bilo došlo v Lurd 1 milijon 300 tisoč romarjev. Med njimi so l)ili 4 kardinali, a8 nad-^Itofov, 125 škofov in 95 prelatov. Svetih maš se je v Marijinem svetišču O[)ravi]o 94.500; sv.obhujilo se je podelilo 1,066.400 krat. Uradno se je izpričalo popolno ali vsaj delno ozdravljenje v siuiajih. Vsi ti podatki spričujojo, da_preganjanje sv. Cerkve Francoskem Lurdu ne more nič škoditi. * .\iijiH'atiofi meti rekruti v raïîlicnili (ir/uviili. Nemčija glede šolstva na prvem mestu; ima 9,750.000 učencev in izdaje v šolske svrhe 520 milijonov mark na leto; zato pa ima tudi Jiajmatij analfaljotov med vojaškimi novinci, namreč 0'05 odst. i^i njo pridejo rivcdska, Norveška in Švica z O'Ol odst.; Danska '"'a ttidi lo 0 2 odst. in Vel. Britanija 1 odst. anaifabetov. Ho-'and.Hka ima 2 1 odst., Krancija 4 odst. in Finlaiidska 5 odst. f^fialfabetov. V precejšnji razdalji od teh stojo Belgija z 10'2, A.V8tro-ogrska z 25 7, Grška s 30 in Italija z 31*3 odst. Nad polovico novincev ni znalo ne čitati ne brati na Bolgarskem in ^•"bskaii, Kiiskein, Portugalskem in Španskem; v zadnji vrsti sfoji liumunska s 75 odst. anaifabetov. ^Am. Slov." Imenovanje i Uektl. po : K 1 b Imenovanje HektI. po âenica ...... i 20 KI Leřa....... 11 71 Rž ....... t GO Bob....... » 7e EoTuza...... U 3( Ajda....... li! 36 Oves....... ! K 45 1'roso...... m Ječmen...... : 11 71 Soršca ...... 14 31 Krompir (mernik) . . ] 20 Lan.......1 — : 1 " Fiiol....... ' 11 71 Jajca po â za 40 vinarjev Grah....... ^ 11 i: 71 Tujci v Novem mestu. Hotel Koklii: Dobida, dvorni »vetnik, Šelovin L, burketj I., dr. FetiicL-Frankbeim, dr. Žerjav, Kova« Fr., Piiseh) A., PraanseiB J., dr. I. Oraáeu íe Ljubljane; nadiv. ViiSnikar, Arkn J. ii Bibnire; SUiger H. ii Zagreba; JokI H. ic Jili^erndorf-a; Trebitiuli JU,, Sebisubka J. is Dunaja; Grahorin J., En-tRcbera H. ii Trsta; Jleinricb A. is Beke. Hotel Poita: Vendranin F. íe Dutovlj; Pavlica U. ie Riiionberg«; Sa-lamon A. u soproK»; Lnigi C. íe Trsta; ^Plui D. i» Ornaya vrlia; Troji M., Grahek E. is Semiúa, dr. Pei^an V., dr. Alebinger J. it. Ljabljane; Suklje J. Iz UetUke; Maoner M. íe Pristave; Perpar M. i« Strciee; E&lan J. ii Gribelj. Jakie I.: Štampft 6. íe G. Čaiiiůe; Mobar F. iz Loškega potoka; Brtilib M. íe Kranja; Voglar T., Voglar I íe Dob.' Dra/beni oklic. E 503/a Dne 18. novembra >909 dopoldne ob 10. uri b<> pri spodaj oEua-menjeni sudniji, t icbi i^t. 6 v Novetn meatu dratšba zemljitiúa vi, ^v. k, o, ZaKurlca. Nepreiutúnlní, ki jo je'prodati na dražbi, je doluûena vrednost na 492 E 16 vin. Najma])jjli ponndek EuaŇa £6t E Tin., pim tem cneakoin se ne prodaje. Dražbeue pogoje, ki ae obenem odobre in listine, ki se tičejo nepremičnine (zemljilko knjiitni izpisek, blpntekami izpisek, iepiiek ic katastra, cenitvene zapisnike i. t, d.), smejo tisti, ki žele knpiti, [iregledati pri spodaj uEnamenjeni aadniji, t izbi iSt. 5 med opravilnimi urami. Pravice, katere bi ne pripnsíÁale dražbe, js oglasiti pri sodniji najpozneje v dražbenetn obrokn pred caùetkoni draiibe, ker bi se «icer ne mogle razveljavljati glede nepremičnine same. O nadaljnih dogodkih dražbenega postopanja se obvestijo oaebe, katere imajo sedaj na ne premičninah pravice ali bremena ali jib zadobe v teku dra£be> nega poitopanja, tedaj sama z nabitkom pri sodniji, kadar niti ne atanojejo v okolišu spodaj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnein okraju sta-nnjočega poobiaji:enoa za vroube. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., dne 29. septembra 1909. (243 Učenec sc takoj sprejme v trgovino s Špecerijskim blagom in zeleznino, ki je dovršil vsaj ljudsko šolo in je star 14 let. Trgovina z mešanim blagom Franc (instill v Metliki. t^i\ S-it Ustanovljeno 1899 IVAN SVETEC brivec in vlasuljar Ustanovljeno 1899 izdeluje vsa vluntijarska dela, kupuje zmetane in recaue ŽENSKE LASE po najvišji ceni- V *alugi ima vse toaletne siiari, posebno svetovno snani original Bayrum tekočina prati izpadanju la.<< in prbut. primt izgiue tekom enomesei-oe vporabe popolnoma po njegovem narodilu. Pravi itmerihan-Petrol todi proisktwen za ra«t poinladka len posebno pri otročili. (11-84-80) Neprecenljiv Nuslol, barvilo za lase in brade, prekaia vse dosedanje ÍEuajdbe. čudovit ntiiieb gedajnosti. neškodljiv, zdravniško preiskan. Zraven tega iriporoča eviij Brivski Salon, urejen z najnuvejnimi kom-Torti, s bitro, čisto, dobro postrežbo irleČ nmogobrnjnega obiaKa. Rudolfovo, Glavni trg. ( Nasproti mestne liise.) Svoji k svojim! Popolnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Haniiiio in okniico rog. zaiirugii z neoiiicjono zavezo l'J8u-lO) V histiieiii (lomu v Kaiuliji a[)rejeina hriiniltie vJog-e od vsacega, čc jc rycn ud ali ne, ter olircstuje na Jeto brtîz odl^itka rentnejra davka, kaierejra sama iz svojejra plaôujc. ^ KïznHiiJsni, da imnni v zatosl vrlino friŠDO in trjvííno Uingo vsake iTste xa íastite gojipođ» duhovnike. Tuili slav. jj. ti, olifiliiiiivu 1111. /.na.iij;ini, ilii itiiiiiii v khIiirí VHitlit- VMi.n jiHiilnnin šlofl^ tmr tiirli iti;)ir«' iiiDiiljiv lirciiski tiiildli lisviilokf. TmJi (nmni nnrnjcni; liiivwlolif VHakl) Vl!l[k(Hltf (lOdllOliS h) (lliillll pii iilïikt i-eiii, UljiUn niiini! rrnr! VB Jakob Mikolič, kritjA^Uf niojHiAT, Nnvo iiirnty>, VcliLI f rir it, «i O * lirijioroča se preC. duLovííini v izdelovanje viakiiïmine obleke, iiusabiio - talarje, površnike itd. - jio ii»jiiliiiř!HfjÉřtii in iiíjnavcišem kroju. — Udelnjeiu viako v to stroko spsdgyo^e delo nfttADWt pu tr:er>. l'riiioruiiam se preč. diitoiBÓilil, d» me blaKovoii počastiti s ce.ùje-nitni naroiilî, Kai^otavljajni lia hodetii vedno «krbel, (U iivrSim veaku ntroćilo t iiftjTeíjo ladovul hohi preûftititih naruiuikov. Slav. p. u. obćinstTu priporoíam svojo dobro urejeno krojaško delavnico, v kateri delajo najboljie delaTske moći; zatirej »e jamii za elei-antiio. lepo in modei-Eo izvrii.tev tiarciùi), kakor tudi lam, da Be ^saka v moji delavniui uarejeua obleka lepo prilega.. ■V'i Î-- Stavbeno podjetje Znidarčič E Stepončič Gorica, ulica Mattioli fllijalfta v Kandiji pri Novem mestu se ijriporoča al, obdnstvii m drugim kor[ioradjam za izdelovanje vsakovrstnih stavljenih del. IVevzenia nadzorstvo in izdelovanje načrtov ter statíťínih računov. Za. obila naročila se tojilo prijioročata (itû-0-17, znidarĚiĚ S Stepaní. co tar! JlovensiiD podjetje! Pozor! Slavnctiiu oljčinutvu se priiioroi:!! dnií 1 l.fehr. 1ÍK)9 na novo otvorjeiia velika riiannfakturnii tnroviu^i FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvaiiovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. « Udajateli in iibtiuik Urban Horvat