DRUŽINA?, MESEČNIK ZA ZABAVO IN POUK.
LETNIK I.
MAJ 1929.
ŠTEVILKA 2.
Jožo Lovrenčič:
CESTA IN NJEN VOZEL
Povest iz XIV. stoletja.1
LETO Gospodnje 1331.
Henrik, po božji milosti kralj češki in poljski, vojvoda koroški, grof Tirol* ske in Goriške in zaščitnik oglejske, triden* tinske in hriksenške cerkve, in patrijarh Pa* gano skrbita za nadižko s predilsko cesto, ki je žila, po kateri se pretaka zlata kri kupčije med severom in juj<om. Trgovcem in njihovim voznikom in tovornikom zagotavljata varnost; ugnala sta roparske viteze in jih ustrahovala, ne pa še razbojniških tolp, ki jih mika tuja lastnina in vabi cesta, vijoča se med strmimi, zarastlimi gorami skozi redka selišča in vasi, katerih prebivalci škripajo z zobmi ob raznih dajatvah in privoščijo gospodi, da ji cestniki delajo preglavice.
Patrijarh in kralj si pišeta pisma in' si na* znanjata svoje ukrepe, roparske družbe so pa na delu ...
Minila jc zima, snegovi so skopneli, v de* želi je pomlad in suje zelenje in cvetje po doleh in gorah. V bukovju, ki zeleno valovi iz dneva v dan više v gore, se oglaša kukavica, lastovice so se vrnile in novinke iščejo streh, kjer bi postavile svoja gnezda; ozimno žito Jc že do kolena visoko in budi veselo upanje, pastir trobi v rog in poje in vriska ob govedu in drobnici, po njivah izročajo materi zemlji kmetje zadnje pomladanske posevke.
I nčujofio povest jc nupisul pisatelj že 1. 1925. \ slcil mznih zaprek pa povest tedaj ni mogla iziti.
Mlado leto slavi svoj zmagoslavni pohod.
Tudi cesta ob Nadiži in Soči, ki je čez zimo samotno počivala, je oživela. Dan za dnevom škripljejo po njej težki vozovi in se vrstijo tovorniki; slovenska, nemška in češka beseda poganja konje proti jugu čez Predil skozi Bovec, Kobarid, Brišče, Šempeter. Ko zagle* dajo vozniki in tovorniki Čedad, se oddahnejo hvaležen pogled s tiho zahvalo jim vzplava na levo k Mariji na Staro goro in veselo za* pokajo z biči, da dajo izraza veselju in za* dovoljnosti, ker so srečno in brez nezgod pri* vozili in pritovorili do prvega cilja ...
Pred gostilnico ob Slovenskih vratih v Če*
dadu so pri parnah — izpraznili so jih že_________
zarezgetali štirje konji in strigli z ušesi; iz klanca pred mestom so se jim oglasili upre* ženi ali otovorjeni, kot bi hoteli naznaniti, da jim bodo delali kmalu družbo.
Krčmar v gostilni je stopil k mizi, za katero sedita dva gosta v hodnični obleki in s široko* krajnim klobukom na glavi. Mlada sta, močna in visokorastla, oči so jima jasne in bistre. Starejši je iztegnil roke in zazehal — roki sta ko žrd in kdor ga je videl ko jih je skrčil v lakteh in položil pesti na vzbočena prsa, bi dejal, da ima dvojna rebra in da bi mu bila igrača, prelomiti podkev.
»Vrča sta prazna,« je pogledal krčmar v posodi, ki sta počivali pred mladeničema na mizi. »Ali naj prinesem še vsakemu merico?«
»Pa prinesi, drugače bo čakanje pusto ko vaš post!« je odvrnil oni ki je zazdehal in se pretegnil.
» ... ki ga Kobaridci ne marate!...« je na* vezal krčmar, sc nasmehnil, pobral vrča in od* šel točit, mlajši gost jc pa rekel tovarišu:
»Dolgo ju ni, Trdan!«
»Dolgo, Drašček. Škoda, da sva se zapletla ž njima in jima dala besedo. Saj je šlo doslej na lastno pest tudi! Veš, Čedajci znajo go? voriti in ju vijejo in izvijejo ;ebi volno, nam ostane pa prh.«
»Dobro si povedal, ho, pa kdo bi kaj dal na pogodbe, če nanese, da jih ne kaže držati in da po svoje bolje opraviš!«
»To je! Habadinu se samo čudim, da se veže ... Kdo naj ima potem veselje tvegati nevarnost, če veš, da ti bodo v Čedadu od* merjali, koliko dobiš!«
»Flajbul mu je svetoval, ker je sam tudi tako delal, dokler si ni nagrabil toliko, da je danes pošten človek ki sedi V Tolminu na gorkem. Prepričal ga je, da bo potem lažje spečal in spravil v denar, kar mu pride v roke ...«
»Bomo videli, kako sc obnese,« je rekel Trdan in utihnil, ker krčmar je prinesel vrča in ju postavil na mizo:
»Le dajta ga, takega v vaših gorah nimate. Iz patrijarhovih vinogradov je. Kako težko sem prišel do njega! Peter, sin meščana Vas lentina, mojega dobrega prijatelja, mi ga je iztaknil in oskrbel. Zveze ima na vse kraje. E, pravim vama, sam češki kralj ne pije bolj* šega ...«
»Tebi je prišel pravit, kaj ima v kleti,« se je zasmejal Drašček.
Trdan je pa podražil krčmarja:
»Ne širokousti se Zanut! Če bi bilo tvoje vino res kaj vredno, bi v tvoji suhoti ne bilo pusto. Poglej, še muhe nimajo kaj opraviti tod!«
Krčmar ni utegnil zavrniti pikre besede, ker pred gostilno sta se ustavila dva tovornika in klicala po parnah, nakar sta vstopila.
»Konji naj počakajo, prej postrežem vama,« je dejal Zanut in tovornika sta bila zadovoljna in sedla k svoji mizi.
#	* #
V	gostinjcu svetega Frančiška v spodnjem koncu mesta pri mostu črez Nadižo so bili tačas zbrani štirje možje v živahnem raz* govoru, med tem ko jc sedel za mizo pisarski človek, ki se mu je poznalo, da jc zamenjal šolsko modrost že davno s taberno .. . Gosje pero mu je drselo črez belorjav papir, ki jc ležal pred njim žc skoraj do konca popisan.
»Boš kmalu gotov?« jc pristopil k pisarju v meščansko povdarjeni obleki mož med tri« desetim in petintridesetim letom in mu po» gledal pod pero.
»Že končujem, gospod Picro!«
»Ko boš pri kraju, prebereš!« mu je dejal gospod Piero.
Pisar je še enkrat pomočil pero in toliko
da se je gospod Picro obrnil in posegel z nova v pomenek, ki so ga oni trije dalje pletli, že je bil gotov. Vstal je ob mizi in držeč v roki popisani papir, je dejal:
»Gospodje, pogodba jc spisana, samo še vaših podpisov čaka!«
Četvorica mož se je okrenila proti mizi in gospod Picro je ukazal, naj prebere.
Pisar jc bral v latinskem jeziku:
Pogodb a.
Dne 14. majnika leta 1331. sta se sešla v Čedadu v gostinjcu svetega Frančiška nad Nadižo v navzočnosti gospoda Filipa de Por* tis, Miklava Kuzetovega imenovanega Flajs bul, iz Tolmina, Peter, sin Valentinov, iz Če* dada in Braniver Habadinov iz Tolmina in sta se pogodila in sporazumela, in sicer, da bo imenovani Braniver vohun imenovanega Petra na cesti c'o Beljaka in mu bo izsledoval in naznanjal trgovce, katere bi potem Peter na* padel in oropal. Braniver je pod prisego ob« ljubil, da bo dobro in uspešno služil in se v ničem ne upiral, imenovani Peter se je pa zavezal, da mu izplača za omenjeno delo vsa* kokrat po dvajset grošev. Pogodbo in odgo« val jajočo svoto založi imenovani Peter pri imenovanem gospodu Filipu, ki se obvezuje izročiti BraniVeru vsakokrat vse kot je po* gojeno in domenjeno in v tej pogodbi za* pisano.«
»Si slišal Braniver?« je vprašal Piero.
»Slišal in razumel« jc odgovoril Habadis nov.
»Jaz pa verujem in zaupam, da je tako kot smo se zgovarjali. Lahko vam z latinščino, ki ste hodili v meniške in še druge šole, jaz sem spotoma ujci, kar znam izven naše go* voricc,« jc opomnil Miklav, imenovan Flajbul.
»Pa sc še podpišimo da pridejo potem na vrsto oni s huminske ceste!« je pozval Filip de Portis.
Piero in Braniver sta drug za drugim sedla za mizo in se podpisala. Isto jc storil Filip de Portis, Miklav je pa dejal pisarju, naj ga on podpiše, sam jc pa potem nerodno prijel za gosje pero in napravil ž njim debel križ na mestu, ki mu ga jc pokazal pisar.
»Tako,« si jc pomel nato Piero roke, »zdaj je vse domenjeno in urejeno. Glej. da bo lov obilen in da mi ne boš najboljših prihranil zase. Ne zaupam ti kaj prida kljub prisegi, ker te poznam, da si prevejan ptič. Iz Tolmina si ušel in jim lepo zmedel sled. Kdo bi si mi« slil, da postane vneti in zvesti birič biričev, ki je izvabil in pobil ljubavnega tekmeca, čez noč glavar piratov v tolminskih gorah! Torej le glej, ker če bi se mi zameril.. .«
»Ne boj se Piero! Kakor sva lepo skupaj
tabernala verna druga, one dni v Tolminu in potem v Čedadu in Vidmu in še v Akvileji in potem spet v Tolminu, bova tudi dobro cesto« vala . .. Pravočasno izveš vse in ni ti treba kdove kakega piratstva, da bi prišel na svoj račun. Moji ljudje že znajo, kar pošljem <:i jih, ko boš želel. Dren, Nagnoj, Glog. hej, to so dečki! In še dva sem danes pridobil — Tr* dana in Draščeka iz Kobarida. Pa tudi na Bovškem imam svoje 'junake ...«
»Prav, če jih bom potreboval, mi jih poš* lješ; ne bo zastonj!« je bil Piero zadovoljen.
»Če prej ne, za mesec dni o svetem Ivanu, ko imate tu glavni letni semenj, bodi priprav*
1 jen!« je rekel Braniver Habadin, stisnil Petru in še gospodu Filipu de Portis roko in ko se je še Flajbul poslovil, sta odšla iz samostan* skega gostinjca.
Krenila sta v klanec proti stolnici in zavila čez trg pred njo skozi glavno ulico pred Slo* venska vrata.
Ko sta vstopila v Zanutovo krčmo, sta se ju Trdan in Drašček vzveselila, tovornika pa sta se pod mizo dregnila, se spogledala, po* klicala krčmarja, plačala in odšla, ne da bi rekla »zbogom« ...
Habadin se je zasmejal.
»Prepoznala sta me, Beljačana, pa sta jo pobrisala, ko da jima gori pod nogami. V Tr* novskem klancu smo se srečali lansko leto . .. Če bi ostala, bi se lepo pomenili in bi jima povedal da se jih Habadin ne dotakne več, a da pride vendar na svoj račun ...«
»Kako, kako?« je vprašal Trdan.
In Habadin je povedal, kako se je zmenil in dogovoril s Pierom, ki mu bo štel toliko, da se bo vsem dobro godilo.
Trdan ni bil zadovoljen.
»Le kaj te je premotilo, da si nasedel Če* dajcu,« je rekel. »Poglej, z Draščekom sva da* nes napravila boljšo kupčijo!« In udaril je za pas, da jc denar v njem zažvenketal...
»Ne silim te, da bi se držal z menoj po* godbe, a prav bi bilo. Poskusiš pač in potem boš videl, kateri posel jc prijetnejši.«
»Boji se, da bi se ne mogel več postavljati s svojo močjo,« je pripomnil Drašček.
»Počemu bi človek še pri tem poslu služil gospodi, ko nas že tako dovolj pritiska iri iz* mozgava, lasteč si zemljo in še nas s telesom in dušo!«
»Kar zadovoljni bodite, Kobaridci,« je po* segel vmes Flajbul, da vas še pustijo tako pri miru, ko ste nagnali vikarja in živite po svoje!«
»Na svoji zemlji smo in imamo pravico!« je udaril Trdan s pestjo ob mizo.
»Kobariški duh,« se je nasmehnil Habadin, »ki hoče imeti povsod svoj prav in ne kloni
zlepa. Saj, saj je lepo, da se spominjate prošlih časov in budite in podžigate ljudi za svobodo očetov, a če mislite, da vam jo njihovi bogovi vrnejo, se motite!«
»Z besedo akvilejskih patrijarhov so te opojih in zastrupili, Braniver, in ni ti več do naših sporočil, čeprav si sprt z vsemi, ki imajo oblast v rokah,« mu je odgovoril Trdan.
Habadin je zamahnil z roko:
»Pustimo to! Daj mi roko, Trdan, da po* skusiš cestovanje in prežo z mano. Drugo me ne briga!«
In segel mu je v roko in še Draščeku jo je stisnil ter je rekel:
»Zdaj popijmo, kar je še v vrčih, potem pa na konje, da bomo še za solnca v gorah!«
Popili so in Habadin je potegnil izza pasu denar in plačal vse, kar je bil prinesel Zanut na mizo. Zanut se je sladko priporočal, ko so odhajali, in z vrat je gledal, kako so se ročno vzpeli na konje, jih pognali in zdirjali izpred gostilne skozi Slovenska vrata proti goram ...
»Ne bi hotel biti v koži kakega trgovca ali tovornika, če bi imel srečati to družbo!« je za* mrmral Zanut in se vrnil v pivnico, da po* spravi vrče . . .
* * «
Urno plove čez nebo bežen oblak, hitro leti ptica lastovica — oblak in ptico bi radi pre* kosili Habadin in njegovi tovariši na iskrih konjih. Švignili so že mimo Brnasa, zabobnel je pod kopiti nadižki most, v prastari cerkvici svetega Kvirina je odmel topot, v grobe bi ga slišali mrtvi, zbrani v pokoju ob tej cerkvi od blizu in daleč: dolinci in hribovci celo od Bovca.
Že peketajo konji proti Ažli in Šempetru.
Mimogrede je obstal jezdecem pogled na razvalinah Urusperga, gnezda roparskih Vil* laltov, v katerih že dvajset let domuje mesto gospode golazen, kolikor jc trpijo nočne ujede, ki so se naselile v razpoklinah ogrom* nega zidovja.
»Nam ne bodo imeli kaj porušiti,« je za* klical Habadin.
»Matajur, Mija, Vrh in Krn in bovški hribi so močnejše utrdbe ko Villaltov grič, kaj?« je menil Flajbul in sc zasmejal.
»Škoda, da nimamo onelc Landarske jame gori v naših krajih!« je obžaloval Drašček.
»Dovolj imamo drugih od Nadiže do Pre* dila, Drašček. Sicer pa, saj nismo krti, da bi se skrivali!« je dejal Trdan.
Švignili so skozi razvlečeni Šempeter, v stisnjeno dolino peketajo konji. Na desno se boči širokopleči Matajur, mogočno zarastel z gozdovi, med katerimi se tu in tam na po* logih v rebri širijo novine, visoko pod vrhom pa se raztezajo sočni pašniki. Na levo rastejo
onkraj Nadiže holmi do Prcdola, kjer se vzpne v višino skrha Mija, v ozadju se pa dviga Stol z Vršanjo glavo in raztegnjenim Vrhom, ki se vleče prav do Soče pri Kobaridu.
Mija meče v dolino in v Matajur popoldan« sko senco, Vrh je pa še ves v zlatu solnčne luči...
»Ko da grem v nav, se mi zdi,« je začustvo* val Trdan in strmeč v svetlobo, razlito nad Vrhom in dolino pod njim, pognal konja, da bi ga še hitreje nesel.
Drašček je ujel njegovo besedo in ga za* drževal:
»V nav? E, Trdan, k Cvetani se ti .mudi, k Cvetani! Bo že počakala, saj ni več daleč. Glej Brišče so pred nami, še Stupica in potem čez Rompet mimo Skale pod Srčnikom okoli Javornika, pa smo ob Nadižinem kolenu pri Kredu in že lahko pozdraviš Kobarid s po* gledom. Počasi, počasi!«
Drašček je govoril vetru, ki je vel skozi sotesko ob Nadiži, katera je lagodno šumela po peščeni strugi med vrbjem in jelšami.
Trdan ni zaustavil konja; tudi Drašček mora pognati, če hoče jahati vštric s prija* teljem kot Habadin ob Flajbulu pred njima. Habadin in Flajbul sta tudi pognala nc pustita se preteči ...
Uren je bežen oblak, brza je ptica lasto* vica: konji tekmujejo ž njima . ..
Dalje prih.
Smrekar:
MISEL VSTAJA.
'Uho, neopaženo lepii misel zvezdooka kakor pravljična devojka hodi k meni v vas.
Zunaj diha noč, pomlad s travniki kramlja, šepeče, mesečina v snu trepeče, potok žubori.
I iho, neopaženo kakor pravljična devojka moja duša zvezdooka se iz smi budi.
ZLATA SRCA.
(Spisu! Ciril Micheilc prcvcl F. Magajna.)
KAKO čuden prostorček je to, Jimmy!« Deklica se jc z živim za* //	nimanjem ozrla po majhni restav*
raciji. Njen mladi spremljevalec, ki je bil za* maknjen v jedilni list, jo je s smehljajem po* gledal.
»Pazi, da te ne sliši Franc! Lahko ti po* kaže vrata« Glavni natakar se jima je že bližal in ju od daleč pozdravljal z najtoplej* šim smehljajem. »Majčkena je ta restavra* cija, a on jo smatra za edino v Londonu.«
»Ah! gospod! Že dolgo vas ni bilo tukaj.« Mali Francoz si je tri roki v največji radosti. »In gospodična« .Ona je danes prvič prišla posetit Les Coquelins, kajne?«
»Da; upajmo pa, da ne poslednjič, Franc,« je dejala deklica in se toplo nasmejala.
»Ah, nikakor ne!« Na natakarjevem o* brazu se je zrcalila nepopisna groza nad si* cer popolnoma nemogočo možnostjo, da bi najnovejše posetnice ne bilo več v goste. »Moji gostje, gospodična, pridejo enkrat radi tega, da vidijo, kako je — pozneje pa pri* bajajo še, ker vedo, kako je!«
Jimmy Lethbridge se je veselo smejal.
»»Ali si čula, Mollv?« je zaklical veselo. »Zdaj veš, česa pričakujem od tebe. Naj* manj enkrat na teden, kajne, Franc?«
»Seveda, gospod. Mnogo jih je tudi, ki prihajajo vsak večer.« Od nekod je potegnil svinčnik in čakal naročila. »Nekoliko ostrig morda?« je zamrmral. »Izborne so nocoj: pristne Whitstables. Petelinčka tudi, gospod Lethbridge — z omeleto, izbrano salato ...«
»To se prijetno sliši, Franc,« se je smejal Jimmy. »Sicer vas pa poznam: nič nc pomaga pričkati se z vami, kadar sami izberete jedi.«
»To je moja dolžnost,« je dejal natakar in skomizgnil z rameni.
»Nadalje, kajne, buteljko kortona, ravno* kar potegnjeno iz leda. Takoj.«
Franc jc odbrzel, deklica se je pa ozrla čez mizo. V njenih rjavih očeh je bilo videti, da se zabava
»Zdi se mi, da je Franc naravnost ustvar* jen za tak prostorček. Bova morala še priti sem, Jimmy.«
»Prišla bova, kadarkoli boš želela,« je dejal mož mirno in deklica se je čez hip ozrla drugam. »Povem ti,« je nadaljeval z mirnim glasom,« da te mnogo rajši privedem v tak prostorček kot pa v Ritz ali v kak drug si* jajen hotel. Tega se doslej nisem upal storiti, ker sem se bal, da se boš dolgočasila. Meni ugaja tukaj; tako preprosto in prisrčno je vse.«
»Po čem sklepaš da bi se dolgočasila?« je vprašala deklica in potegnila rokavice z rok, ki jih je potem rahlo naslonila na mizo. Roke so bile prav krasne in nežne, okrašene samo z majhnim pečatnim prstanom, ki se je lesketal na levem mezincu. Skoro proti svoji volji se je njen spremljevalec zagledal v nje.
»Zato, dragica, ker samemu sebi ne za« upam; bojim se, da bi te ne mogel zadostno kratkočasiti. Bojim se tudi, da bi ti ponovno začel razkladati svojo ljubezen, kar mi je tukaj mnogo laže storiti ko v obednici ve* likega hotela.«
Deklica je otožno vzdihnila
»Oh, Jimmv; kako zelo želim, da bi tc mogla ljubiti! Tako nepopisno dober in lju« bezniv si mi bil vedno. Daj mi še nekoliko odloga, prosim te, potem morda ...«
»Dragica moja mala,« je šepetal mladi mož. »Ne maram te siliti. Pripravljen sem čakati nate leta in leta, dasi ne maram čakati leta in leta.« Nasmehnil se je nekoliko temu. »Ne maram čakati leta dolgo, a če mi je dano na izbero tako ali pa nič, bom pokorno čakal, dokler želiš.«
Deklica se je zagledala v pečatni obroček na prstu. »Sama čestokrat pretresam to vpra« šanjc,« je dejala, »in kadar neham, sem vse* lej ravno tam, kjer sem bila v začetku Ne morem in ne morem se odločiti in vse razmo« trivanje ne pomaga nič. Tisočkrat sem si že rekla, da sem nasproti tebi krivična, da . ..«
Hotel jo je prekiniti, pa ga je s smehlja* jem ustavila.
»Ne dragi moj prijatelj, proti tebi nisem pravična, pa reci, kar hočeš. Krivično bi bilo tudi, da te pustim čakati še dalje. Noben člo« vek na svetu nima take pravice do druge osebe in vendar si baš tako pravico prilaš« čam sama. Taka so menda ženska pota.« Otožno se je nasmehnila.
»A jaz sc ne protivim temu, dragica mo« ja,« je ponavljal Jimmv nežno. »Sprejmem vse, kar mi moreš dati, pa naj bo še tako malo. Ne bom te vznemirjal, Molly; ničesar te ne bom prosil; osreči me sama, kadar bo taka tvoja volja. Dobro vem, dragica, da bo Peter vedno prvi. Upal sem, da ga boš poza* bila; upam še vedno, da ga sčasom boš ...«
Odkimala je z glavo in mož sc je vgriznil v ustnicc
»Tudi če ne, Molly,« je nadaljeval mirno, »zate samo bo krivično, če sc udajaš praz« nim nadam. Da jc mrtev, o tem ni več nobc« nega dvoma; sama veš to; nič več nc nosiš zaročnega prstana — povej mi torej, si li pra« vična sama sebi? Pozabi mene trenutek in pomisli nase — kaj si boš pridobila s tolikim odlašanjem? Daj, dragica, predoči si dej* stva, kakršna so!«
Deklica se je na kratko zasmejala, a njen smeh ni vseboval veselja temveč bridkost.
»Saj si jih, Jimmy — saj si jih. Vse, kar si mi naštel, rabim v razmišljanjih sama proti sebi.« Mirno ga je gledala preko mize. »Ali bi se zadovoljil, Jimmy — ali bi se zadovoljil v začetku — samo s prijateljstvom?«
»Da,« je odvrnil mirno, »zadovoljil bi se samo s prijateljstvom.«
»In me ne bi nadlegoval — ah — ne! od* pusti mi, saj vem, da me ne bi. Zakaj, Jimmy, nočem, da se zgodi kaka zmota. Ljudje mi* slijo, da sem prebolela, ker me vidijo, da ho« dim okoli; v nekem oziru tudi sem. Ampak nekaj sem izgubila pri tem, izgubila sem del same sebe. Bojim se, da ne bom nikoli več mogla ljubiti drugega. Rada te imam, Jimmy, ne moreš si misliti, kako zelo te imam rada
—	ne vem pa, če te bom mogla kdaj tako ljubiti, kot sem ljubila Petra.«
»Vem,« je mrmral on, »vem, a priprav« Ijen sem tvegati vse.«
»Kako ljubezniv si!« je dejala leskečih oči. »Glej, in baš tukaj lahko opaziš, kolika krivica bi se ti godila. Vreden si vsega naj« boljšega, kar more dati najpristnejša ljube« zen — jaz pa ti nc morem obljubiti ničesar.«
»Karkoli bom prejel od tebe, bo vse naj« boljše in najdražje na svetu,« je odvrnil Jim« my resno. »Rajši sprejmem od tebe najne« znatnejše ko od kake druge ženske vse. Oh, dragica zlata!« je vzkliknil strastno. »Ni bil moj namen, da bi te mučil in vznemirjal no« coj, čeprav sem vedel, čeprav sem vedel, ka« ko zelo nevarna je taka majhna restavracija, vendar te prosim, povej mi, ali res ne moreš reči »da«! Prisegam ti, da ne boš nikoli ob« žalovala. In z najmanjšo trohico ljubezni bom zadovoljen.«
Deklica je nekoliko časa molčala; končno ga je z rahlim smehljajem pogledala v oči.
»Naj bo, Jimmy’« je dejala.
»Ali hočeš reči, da me sprejmeš, Molly?« jc zaklical brezsapno.
Dcklica je prikimala.
»Da, moj dragi prijatelj,« je dejala mir« no. »Zgodi naj se, kakor ždiš.«
Dve uri pozneje je Mollv Daventry pola« goma odšla po stopnicah navzgor v svojo sobo in zaprla vrata za sabo. Jimmv Leth« bridge je ravnokar odšel; ravnokar ga je po« ljubila. In v njenih ušesih so še vedno šu« mele njegove poslednje šepetane besede — »Moja neskončno ljubljena, moja miljena!«
Nekaj trenutkov je stala poleg kamina in se žalostno smehljala. Počasi se je obrnila.in odprla posebno električno luč. Bila je tako uravnana, da je svetila naravnost na fotogra« fijo mladega častnika, oblečenega v polni uniformi devetega huzarskega polka. In na«
Stolp pri sv. .1 u s t u v Trstu.
poslcd jc pokleknila pred mizo, na kateri je stala fotografija. Žarki luči, ki so razsvetlje* vali podobo, so ožarjali tudi njen obraz; dro* bili so se v njenih zlatih laseh in se iskrili v rosi, ki se ji jc začela nabirati v očeh. Pet minut je tako brezhibno klečala, dokler se ji ni začelo zdeti, da so se ustnice mladega častnika na sliki začele kriviti v blagohoten smehljaj — smehljaj poln toplote in poln umevanja.
»Oh, Peter!« je šepetala, »Tvoj prijatelj ti je bil. Odpusti mi — moj edini in nepo* zabni — odpusti mi! Glej, zlato srce ima!«
In zopet je menila, da se ji je obličje na sliki toplo nasmehnilo.
»Samo ti : i, moj Peter, prvi in edini v mo» jem srcu; samo ti boš ostal v njem do po* slednje ure. A za teboj naj bo on, on, ubožec, ki je tako dober? Kajne, da razumeš, Peter? Razumeš ti, ki si vedno sovražil krivico in ljubil pravico. Toda, moj Bog nebeški! Hu. do je, nepopisno hudo!«
Stegnila je roko počasi in se doteknila ves likega srebrnega okvira z majhnim pečatnim obročkom.
»Tvoj prstan, Peter,« je šepetala, »tvoj prstan, ki mi je tako drag!«
Naglo jc pritisnila prstan na ustnice in krčevito zaplakala.
2.
V	neki stranski ulici, v bližini High Streč* ta v Kernsingtonu, se je ta neverjetna stvar dogodila. Samo dva meseca sreče je poklo* nila usoda ubogemu Jimmvu. Cinično mu je pustila, da sc je približal svoji poroki, da je samo štirinajst dni manjkalo do nje, potem pa	
Nekoliko sekund jc samo strmel in ni mo* gel verjeti svojim očem; strmel je, kakor strmi človek, kateremu se nenadoma zmrači um. Tam, na nasprotni strani ulice, je stal Peter sam in vrtel kljuko lajne; njegov pri* jatclj Peter, ki ga je pred tremi leti vojaško poročilo prištelo med mrtve! Isti Peter, kate* rega jc neki narednik videl pasti v boju in ki leži pokopan nekje na daljnem bojnem po« lju. In ta Peter igra sedaj na lajno po Ion*, donskih ulicah!
Jimmy Lethbridge je stopal čez ulico pro= ti njemu kakor napol omamljen človek. Ko se je bližal, se mu je igralec topo nasmehnil in s prosto roko segel po svojem pokri* valu. A kmalu mu je iskreni smehljaj izgi* nil raz ustnici; nezaupno je gledal na bliža* jočega se moža.
»Moj Bog, Peter!« je vzkliknil Jimmy hrU pavo. »Cemu počenjaš to?« Ko jc še govoril, se je od nekod približala mlada deklica in se braneče postavila na Petrovo stran.
»Kaj vas pa to briga?« je vprašal igralec. »In koga, pri vragu, imenujete Petra?«
»Ti stara kost,« je jecljal Jimmy, »ali me nc poznaš?«
»Ne!« je odvrnil oni togotno. »Ne poznam vas in tudi vas ne maram poznati!«
»Kak vsiljivec jc to, kaj ne, Bill!« je žvr* golela deklica.
Jimmv Lethbridge še vedno ni mogel raz* umeti položaja. »Dobri Hog!« je mrmral. »Ti igraš na lajno!«
»Poslušajte me, gospod guverner!« V Pe*
< trovem glasu se je skrivalo nekaj pretečega. »Nočem, da povzročite kake neprijetne pri* zore tukaj. Policija me itak ne gleda prepri* jazno in ta prostor tukaj jc še najboljši.«
»A zakaj nisi obvestil svojih prijateljev, da si se povrnil?« je vprašal Jimmy vznemir* jeno. »Vsaj svojemu očetu bi sporočil in meni.«
»Poslušajte me, gospod,« se je oglasila deklica. »Bill nima drugega na svetu kot ine*
ne. Ali ni res, Bill?« Obrnila se je k možu, ki je prikimal.
»Jaz sama in edina sem, ki skrbi zanj,« je nadaljevala. »Ne dopustim, da bi se kdo poskušal vriniti med naju in nočem tudi, da bi ga kdo nadlegoval.«
»Ali hočete reči ...« je začel Jimmv omo« teno in umolknil. Končno sc mu je začela svitati resnica. Umevati je začel, dasi še ne vsega. Po nekakem čudežu je Peter ostal živ in ni bil ubit; Peter je stal tu pred njim — nov Peter je to bil; Peter, ki je popolnoma izgubil spomin na preteklost, in čigar um je bil tako prazen ko čisto omita tabla.
»Koliko časa se preživljaš na ta način?« je vprašal mirno.
»To vas čisto nič ne briga,« ga je ostro zavrnila deklica. »On vam ni nič; on je samo moj in jaz edina skrbim zanj.«
Niti za en sam trenutek se Jimmy ni obo« tavljal, a globoko v svojem srcu je čul glas, ki mu je šepetal: »Ne bodi nespameten! Po« tvori se in reci, da si se zmotil. Poberi se od tu! Molly ne bo nikoli izvedela.« In če so se mu za trenutek stisnili roki krčevito v pesti v tej nenadni, siloviti a ostudni izkušnjavi, mu je glas, ko je spregovoril, ostal hladen in miren.
»Motite se,« jc dejal in nežno pogledal deklico. »Meni jc on mnogo. Moj najboljši prijatelj je; prijatelj, katerega sem štel že med mrtve.«
Peter se je sedaj zagledal vanj in pozabil celo na ročko lajne.
»Ne spominjam sc vas, guverner,« je re« kel in Jimmy se jc stresel ob pocestnem na« glaševanju teh besed. »Spomin se mi jc ne* kako izgubil in Lizika pazi zdaj name.«
»To vidim,« je dejal Jimmv. »Hvala vam. Lizika, tisočkrat hvala! Rad bi pa videl, da bi oba prišla nocoj v to hišo.« Napisal je naslov svojega stanovanja na košček papir* ja. »Pomeniti se moramo, kaj bi bilo naj« bolje storiti. Glejte, Lizika, krivično bi bilo zanj, da živi tako naprej. Poskrbeti moramo, da ga preišče dober zdravnik.«
»Zadovoljen sem biti tak, kakršen sem,« je dejal Peter, »in ne maram, da bi me zdrav* niki mrcvarili.«
»Najbolje bo da greva, Hill.« Deklica sc je obrnila proti njemu. »Gospod jc videti do« ber. Ampak ...« Srdito sc je obrnila okoli. »Ne boste mi ga vzeli, razumete? On jc moj
—	samo moj!«
»Hočem, da ga privedete nocoj na naslov, ki sem vam ga dal,« je rekel Jimmv resno. »Nočem vam ga odvzeti in tega nc bom po* skušal, to vam obljubim. Obljubiti mi pa mo* nite, da ga privedete. Kadi njega samega za« htevam to.«	(Dalje.)
Fr. Jaklič:
KOVAČ ROŠEL. .
3.
PRIŠEL je semanji dan. V sklenjeni vrsti so primahali Krajinčanje s svojo živino. »Doli s štungeltom!« je donelo po Zdenski Rebri. Zdenci so postavili ob cesti močno stražo, kateri jc načeloval Trdež. »Pia« čajte!« so vpili. »Nikoli!« so odvračali došli sejmarji. Zagnali so se v Zdcnske vrste in jih pretrgali. Trdež je hitel v graščino po gra« ničarje. Ti so začetkoma gledali ob strani, ko jim jc pa Trdež zagotovil dobro nagrado, so nasadili bajonete in potisnili množico naprej.
»Šta1?«
Krajinčanje so nekoliko osupnili, ko so videli, koga so dobili Zdenci na pomoč. Toda da bi si dali zdaj potegniti štungelt iz žepa, se jim je zdelo vendar preneumno.
Oni, ki so bili bolj vročekrvni, so pobirali kamenje in ga lučali Zdencem v hrbet ali v glavo in še graničarjem niso prizanašali, ven« dar so pa bili med njimi tudi taki, ki jim je nastop graničarjev podrl srce in jim zmešal glavo, da niso vedeli, kaj bi počeli.
Ti so plašljivo zrli za kovačem in uhajali so jim vzkliki:
»Rošel! Rošel!«
Na glasu se jc poznalo, da iščejo pomoči.
Rošel je videl, da bodo Krajinčanje takoj na kolenih, ako pridejo graničarji z bajoneti do njih in da potlej ne bo samo štungelt do« volj, da bo še kaj drugega.
»Obrnite živino proti njim. Zaženite jo vanje!« je kričal Rošel in jc sam udaril po bližnjih bušah" in zavpil nad njimi, da so kar poskočile. »Po živini! Udarite!«
Oni, ki so ga razumeli, so okrcnili živino hitro proti graničarjem, jo poganjali in pla« šili, da je žival vsa brezumna dirjala, kamor so jo zavračali.
Zdaj ni nihče več premišljal. Kričalo in vpilo se je vsevprek in bilo po živini, da ni zbesnela samo krajinška živina, temveč je postala nemirna tudi druga živina in je začela dirjati, ker jo je plašil hrup in vrišč, ki so ga delali Krajinčanje.
Nastalemu metežu tudi graničarji niso bili kos. Ljudi so hoteli pomirjevati, pa jim je pri« divjala splašena živina nasproti, nevarna vse« mu, kar ji jc bilo na poti, tembolj, ker je bila večinoma z verigami v pare speta.
'Pa ni imela strahu pred bajoneti in svin« čenkami. S povešenimi glavami in s povzdig«
1 Kaj jc?
J Utiša jc bil« majhna pa močna živina domače pasme.
njenimi repi je rjoveč drla slepo naprej, raz* dražena od pretepanja in plašljivega kri« Čanja.
Kdor se ni umaknil, je bil v nevarnosti, da pride pod roge ali bo pa pohojen.
Tedaj niso bežali samo Zdcnci, tudi gra* ničarji so jo pocedili raz Keber in iskali za* vetja.
Končno so ostali na sejmišču Krajinčanje sami, hudi kakor ose. Kar ni opravila njihova živina, naredili so sami in so razgrajali po sejmišču, da je vse bežalo pred njimi v strahu, da so pobesneli.
Graščinski pisar, ki je v »kancliji«, ki jo je imela graščina v mežnariji, čakal s svojimi biriči na davščino, je pustil vso prtljago in je bežal v spremstvu svojih biričev, ker se je zbal, da bi ga Krajinčanje ne položili na klop, ki je bila pripravljena za tiste, ki bi bili hoteli unesti davščino, ako bi jih bili zasačili biriči.
Tako ni bilo na sejmišču nobenega več, ki bi pobiral štungelt ali davščino od kupa. Ker so se drugi sejmarji tudi razleteli na vse strani, da so se oteli meteža, so ostali Rošel in tovariši sami.
»Krajina! Le vkup!« je vpil Rošel še ves spehan in razdražen' »Ali ste videli, kaj Kra* jina zmore? Kje je še kdo, ki bi se nam zos perstavljal?«
»Pošast! To smo jih!«
Ni Zdenca, ni graničarja! Izlepa si niso dali dopovedati, zdaj so pa dobili štungelt. Po grbi smo jim dali. Se graničarjem smo po* kazali pot. Glejte!«
»Hahaha! Dali smo jim!«
Tam okrog sejmišča je pa še divjala ži* vina, meketale so splašene ovce in koze, ker jim niso dali miru krajinški pastirji, ki jim je ugajalo, ko so videli, kako beže ljudje pred njihovo živino.
»Brrr! Bahaa!«
»Hahaha!«
Okrog Rošelna so se zbirali Krajinčanje presenečeni nad vsem, kar se je zgodilo.
Štungelt so se branili dati, so pa semenj razgnali. Niso bili ušli samo Zdenci, tudi graničarji so tekli, kar so jih noge nesle. Vsi sejmarji so se razpršili in nikogar več ni bilo blizu.
Vsakemu je bilo jasno, da brez sejmarjev ni sejma in Krajinčanje so prav dali Rošelnu, ki je vpil:
»1 ukaj smo opravili! Krajinčanje med seboj barantamo lahko doma.«
»Bome da!«
»Naša volja je zmagala. Zdaj pa gremo. Otroci in pastirji naj pomirijo živino in jo zazeno domov. Naj bo pomešana, kakor je. roti Krajini naj jo zavrnejo, pa naj se pase
do doma po grmovju. Doma bo pa že našla pravo stajo. Dovolj je pametna. Mi smo na Rebri opravili. Kdor se je imel s sv. Anto* nom kaj pogovoriti, naj odloži za drugekrati. Danes ni čas za take pomenke. Gredoč bomo pa še za Zdenci pogledali.«
»Ti nas morajo pomniti!«
»Trdež je nam grozil! Puščati je nam hotel. Vojake je najel, da bi nas pretaknili. Ta nas mora prositi odpuščanja!«
»Balimo! Balimo!«
Največji razsajači so se vsuli raz Reber v vas, za Zdenci, pobiravci štungelta.
4.
Tako viharnih dni je Zdenska vas še malo doživela kakor takrat.
Ze zjutraj so spravili graničarji vso vas na noge. Potem so se pa čudili nepreglednim čredam krajinske živine, ki so jih gnali skozi vas. A niso bili še ugotovili, kaj neki bi vse to pomenilo, ko se je bučanje semnja ne* znansko okrepilo. Človeško vpitje sc je me« šalo s tuljenjem živine. Vreščanje preplašenih sejmarjev se je družilo z razdraženim vpitjem v vihar, kakor je ob hudi uri, ko se sliši samo hrup in vršanje, pa sc ne ve, kaj ga povzroča in odkod prihaja.
»Kaj pa je to? Kaj se je zgodilo?«
Tedaj so že drveli posamezniki raz Reber in za njimi so drli ccli tropi, pred njimi pa je šel obupni glas:
»Krajinčanje bodo vse pobili! Podivjali so!«
Nihče ni utegnil pojasnjevati, kaj se je vendar dogodilo, zakaj bežečim je strah po« večal oči, stiskal srce in jim poganjal noge, da bi bili prej iz nevarnosti, ki jim je bila za petami.
Za njimi so pa že pribežali kakor preplas šeni zajci, ki jim jc lisica za petami, gospo* darji semnja, mogočni pobiravci štungelta.
»S kamenjem nas hočejo pobiti! Branite nas!«
»Jezus! Jezus!« so zagnale žene in sklepale roke. »Za pet ran božjih! Kaj je vendar!«
Možje pa niso utegnili razlagati. Ta je skočil v temni hlev, oni se je pogreznil v klet, a drugim se jc zdelo najbolj varno v za* pečku. Nobeden ni hotel ostati Krajinčanom na poti. Najbolj varno sc jim jc zdelo za močnimi zapahi.
Niso bili šc vsi Zdenci v skrivališčih, ko so že Krajinčanje hrumeli po vasi. O, kako so bili hudi v besedah!
»Kje so pa tisti, ki so nas hoteli oropati? Jim bomo že pokazali. Kje je kdo, da ga raz= česnemo?«
(Halje prihodnjič.)
Tržaška luka. — Pogled 11 a nabrežje /. L 1 o y d o vo in prefekturno palač o.
/uchariim To/ielius:l
SAMPO LAPPELIL.
(Finska bajk«. Prevedel 1’etcr Hutkovič.)
V
ŽIVELA sta Laponec in Laponka v de« želi, ki sc imenuje Laponija in je po« ložena še višje proti severu nego Švc* dija, še višje nego Finlandija. Laponci nimajo ne obdelanih polj, ne velikih gozdov in tudi ne pravih stanovanj. Prebivajo pa v šotorih, v katere gredo po vseh štirih skozi odprtino pri tleh.
Srečna je ta dežela. Skozi pol leta je tam vedno svetlo; kajti solnce ne zaide z nebeške« ga obzorja. Drugega pol leta pa je vedno temno in edino zvezde razsvitljajo dolge zimske noči. Skozi deset mesecev je mogoče
1 Veliki in slavni finski pisatelj Zaeharius Topclius jc bil rojen 14. januarja 1. 181 S. v Nykerleby na Finskem. Sele 23 let star je bil glavni urednik lista »Helsingfors Tidningar«. L. 18.S4. pa je postal profesor zgodovino na vseučilišču v I lelsingfor.su. Umrl je 12. marca 1898. Po* leg neštetih literarnih del je napisal lepo število prav krasnih bajk. Te so polne življenja in radosti ter glo» boke vere v Boga. Zelo je ljubil otroke in jih imel na svojem stanovanju v Bjorkuddenu vedno okoli sebe. Nekaj njegovih bajk bomo skušali podati tudi našim otrokom.
voziti na saneh, ki jim pravijo Laponci »puL kes«. V te vpregajo mesto konj severne jelene (rene), ki niso večji od ponijev. Ren ima lepe roge in ljubko glavo z velikimi, milimi očmi. Nenavadno hiter je in ne pozna nikakih zaprek v veliko radost teh Laponcev, ki imajo edino željo, da bi sneg nikdar ne kopnel.
Ta Laponec torej in ta Laponka sta bivala v Aimio, blizu Tenajokc in reke Tane. Te kraje najdete na zemljevidu.
Okolica je bila divja in pusta, a ta dva sta si domišljala, da ni nikjer sneg bolj bel, nikjer zvezde bolj jasne in polnočna zarja bolj krasna. Postavila sta si po laponski navadi šotor iz brezovih vej, katere so bile vtaknjene v sneg, zgoraj pa lepo povezane. Bilo je, kakor da bi bila sladkorjeva glava pokri* ta' z rcnovimi kožami. Prav na vrhu je bila odprtina, skozi katero jc uhajal dim od ognjišča, druga odprtina na spodnji strani pa je bila za vrata. Oba Laponca sta bila zado* voljna s šotorom. Bila sta prepričana, da je toplo in udobno v njem, četudi sta spala na snegu. Imela sta sinka, ki sta ga imenovala Sampo, kar pomeni »bogastvo«. Sampo je bil res bogat, saj je imel dve imeni. To pa je bilo tako:
Nekdaj so mu popotni ljudje dali nekolik ko koščkov sladkorja, ki je bil podoben str* delemu snegu. Sampa so pobožali po rdečih licih in ga nazvali »Lappelil«, kar pomeni
mali Laponec. Edino ta beseda jim je bila znana v laponskem jeziku. Materi Sampe je to ime silno ugajalo, ker je bila kar očarana od tujcev in sladkorja; zato je tudi po njih odhodu sklenila imenovati sinka »Lappelil«.
»Sodim, da je Sampo lepše ime,« je rekel oče nekoliko užaljen, »Sampo pomeni »bo* gastvo«, naš Sampo pa mora postati kdaj kralj Laponije. Imeti mora tisoč renov in vla* dati mora čez petdeset šotorov laponskih. Boš videla, da učakava to-.«
»Da, a Lappelil zveni tako milo,« se jc upirala Laponka in imenovala vedno le tako svojega sinka. Oče pa mu je že odzdavna re* kal le Sampo.
Vsekakor pa Sampo ni še bil krščen, kajti v ti okolici je bilo le malo duhovnov.
»Prihodnje leto poj demo ž njim v cerkev, da ga krstimo,« je pravil mož včasih. Odkla* dala sta pa iz leta v leto in tako je bil Sampo še vedno pogan.
Deček je imel črne lase in rjave oči, debel nos. in široka usta, prav kakor njegov oče. V Laponiji je namreč vzor lepote debel no« in usta, ki segajo od ušesa k ušesu. Za svojo dobo — imel je šele osem let — je bil žc do* volj pripraven: imel je že lastne drsalke, na katerih je prišel že do reke Tanc, in malega rena, katerega je vpregal v »pulke«. Ko je sankaril sredi zametov, sc jc videl oddaloč le njegov mali čop črnih las.
»Ne bom imela prej miru, dokler ta otrok ne bo krščen,« je govorila Laponka. »Naj ga volkovi dohite ali ren iz Hysi sreča, ki ima zlate roge, takrat se Bog usmili nesrečnega malčka!«
Lappelil je slišal te besede. Takoj ga je za* čel zanimati ren z zlatimi rogovi.
»Prelep mora biti,« je rekel. »Zapregel bi ga v sani in zdirjal ž njim prav do Raste* kaisa.«
Rastekais jc bila visoka gora, kakih pet ali šest milj od Aimio.
»Tiho bodi!« ga je ozmerjala mati. »Ali ne veš, da biva na Rastekaisu Hysj in lepo* glavčki?«
»Kdo je ta Hysi?« je vprašal Sampo.
T° vprašanje je pripravilo Laponko v za* drego. Ta otrok je hotel vse vedeti!
»Moja krivda je,« je pomislila. »Čemu sem govorila o tem pred njim? Pa ga bom sedaj ostrašila.«
»Moj dragi Lappelil,« je rekla, »nikar ne ?3,,° astekaisa! Tam biva Hysi, kralj go* ra. Celega rena pogoltne naenkrat, otroke pa pozira kot muhe.«
Sampo ni ničesar odvrnil, sebi pa si ic dejal:
»Rad bi vidci tega kralja gora, četudi le oddaleč.«
*	* *
Prišlo je rojstvo Jezusovo.
Bila je nepretrgana noč, ni bilo ne zore, ne poldneva, ne mraku; le noč in samo noč. Si* cer je svetil mesec in so migljale zvezde v pol* nočnem svitu, Sampo pa si je želel solnca. Dolgo ga ni že videl. Ni si želel povratka po* lctja, kajti spominjal se je še komarjev, ki so grozno pikali; hotel je svetlobe, da bi mogel tekati na drsalkah.
Nekega dne popoldne, (bila je temna noč) je rekel Laponec sinu:
»Pridi! Ti nekaj pokažem.«
Sampo je po štirih prilezel iz šotora in se zaupno ogledal naokoli. Na južni strani je opazil na obzorju rdečkast pas.
»Ali veš, kaj je to?« mu je rekel oče. »To je napoved solnca. Jutri ali pojutranjem se nam pokaže. Poglej ta rdečkast svit na vrhu Rastekaisa!«
Sampo je videl, kako se je sneg na viso* kem vrhu Rastekaisa rdeče pobarval, in si je vnovič predočil, kako lepo bi bilo gledati kra* lja gora — oddaleč.
Premišljal je o tem že celi dan, posebno pa ponoči. Ni mogel zaspati. Vzel je rcnovo kožo in se zmuznil potihoma iz šotora. Mraz je rezal do kosti in sneg je škripal pod no* gami, Sampa Lappelila pa ni zeblo in se za mraz niti zmenil ni. Imel jc sicer na sebi do* bro podloženo obleko in močne rokavice. Ker ni imel drugega oprav ka, sc jc oziral po zvezdah. Pa jc zaslišal svojega malega rena, ki je grebel s kopitom v snegu.
»Ko bi nekoliko pojezdil?« je rekel Sampo samemu sebi.
In ni pomislil niti trenutek. Zapregel je rena v sani in zdirjal ž njim kot strela po ravnini tja proti Rastekaisu. Prcjezdil je za* mrznjeno Ta.no, ki meji Švedijo in Norvejiijo, ne da bi to opazil.
Peval je na vse grk> prelepo pesem škofa Franzena, ki je zelo priljubljena pri Švedih in Fincih:	1	1
Tcci, ren moj, hitrih noj«!
Dolžil jc pred tubo pot, krutek pu jo dan.
Glej, volkovi tulijo in ljudi mipndiijo — blizu je njih stan.
Lepo pravi pregovor: »Ne kliči volka iz gozda!« Še ni Sampo končal pesmi, ko so pri* drveli volkovi za sankami in se skušali vreči na rena. Sampo se ni bal, ker je dobro vedel, da se ne more noben volk meriti z renom v hitrosti. Šla sta kot vihar. Meseca ni bilo na
nebu, gore pa so kar bežale mimo. Sampo je bil odločen.
Na nekem ovinku pa so se sani preobrnile, da je Sampo odletel v stran. Ker je imel usta polna snegu, ni mogel zaklicati »prrt« na rena, ki je drvil naprej s prevrnjenimi sankami. Ostal je sam sredi neskončne in puste ravni in od nikoder ni mogel pričakovati pomoči.
Kaj naj zdaj začne? Naokoli sam sneg in gorski vrhovi, izmed katerih je eden preraste! vse druge. To je bila gora Rastekais. Takoj se je Sampo spomnil, da biva tam kralj gora, ki požre naenkrat celega rena, otroke pa kakor muhe.
Ta misel ga je pretresla. Kad bi bil zdaj z materjo in očetom v toplem šotoru. A kako sc vrniti k njim? Kralj gora ga požre z obleko in rokavicami vred kakor revno mušico.
Sam je stal v noči v podnožju visoke Ra* stekais in sc razjokal Mrzle solze so drsele po licih in prirastle kot grah na ustnice. Pre* stal je z jokom, se ojunačil in rekel samemu sebi:
»Če ostanem tu, zmrznem. Bolje, da grem do kralja gora. Ako me požre. ha. to bi ne bilo dobro. Prepričam ga, da bo bolje, ako po* goltnc volka; bo imel vsaj boljšo pečenko.«
In sc jc začel pomikati na goro. Kmalu je zaslišal na snegu nek šum in zagledal prav ob sebi ogromnega volka. Srce mu je začelo biti hitreje, vendar jc kazal, da se prav ničesar ne boji.
»S poti!« je kriknil. »Grem do kralja gora. Če ti je kai za kožo, se kar umakni na stran, ti svetujem.«
»Ne bodi tako hud!« je odvrnil volk. (Ra« stekais je začarana gora in tam tudi živali go« vore.) »Kdo si, mladec, ki capljaš v snegu?«
»Pravijo mi Sampo Lappelil. Kdo si pa ti?«
»Jaz spremljam z drugimi volkovi kralja gora in kličem zdaj tovariše na praznovanje solnca. Pojdiva po ti strani! Sedi na moj hrbet in jaz tc popeljem do kralja gora.«
Sampo mu je splezal na hrbet. Volk pa je stekel sikozi temine ob prepadih.
»Kaj je to praznovanje solnca?« je ugibal Sampo.
»Tega ne veš? Ko se solnce po dolgi zim* ski noči prvikrat prikaže, praznujemo prav slovesno njegov povratek. Vsi lepoglaivčki in vse živali se zber6 na Rastekaisu in toga dne ni mogoče nikomur storiti kaj žalega. Srečen si, Sampo Lappelil, sicer bi bil že davno požrt.«
»Ali je tudi sam kralj pod tem pravilom?«
»Seveda,« je odvrnil volk. »Eno uro prod povratkom solnca in eno uro za tem ti ne pa* de las z glave. Ko pa mine ta čas, bo tisoč vol*
kov in medvedov renčalo z ostrimi zobmi v te. Če padeš v roke kralju gora, boš končan.«
»Morda boš tako dober in me rešiš iz ne* sreče,« je rekel deček in srce mu je tolklo ka* kor kladivo.
Volk se je zasmejal. (Na gori Rastekais se znajo tudi živali smejati.)
»O, tega pa ne, dragi moj! Ravno prvi te požrem. Lepo debel in tolst si in se pozna, da so te hranili z mlekom in Tenovim sirom. Iz* borno kosilo bom imel.«
Sampu je že prišla misel, da bi zdrknil z volkovegai hrbta na tla, pa je bilo že prepozno: prišla sta do palače kralja gora. Sedel je na prestolu oblakov in z grozepolnimi očmi zrl v temne doline. Gilava mu je bila ovenčana s slano, njegova brada, pa je bila iz samih lede* nih sveč. Ogrnjen je bil v plašč iz debelih snežnih plasti.
Okoli kralja so stali milijoni lepoglavčkov in palčkov, ki so prišli iz Islanda, Grenlanda, Spitzbergov,. Nove Zemlje in še od severnega tečaja. Vsi so prihiteli, da bi se solncu po* klonili.
Za njimi je bilo na tisoče živali, bivajočih v Laponiji, začenši od medveda in volka in tja do ponižnih renov in še do malih žuželk, ki žive na njih. Le komarjev ni bilo, ker so gotovo poginili pozimi.
Sampo je skočil s kosmatega jahanca in se skril za skalo, da bi tako mogel videti vse, kar bi se zgodilo.
Kralj gora je dvignil mogočno glavo. Nje* govo čelo je žarelo v polnočnem svitu, ki je s treskom hitel na nebo. najprej bled, potem pa vedno jasnejši. Jezno je kralj gora tlesknil z ledenimi rokami. Njih pok je bil podoben gromu, ki se je še povečal z vsemi gorskimi odmevi v veliko radost lepoglavčkov in v strah živali.
»Ljubim večni sneg in večno noč!« je rekel kralj z mogočnim glasom.
»Da, da! Tudi mi ljubimo noč, večno noč, ki je lepša od poletnega solnca,« so potrdili lepoglavčki v zboru.
Med živalmi je nastal razdor. Najljutejše so hotele noč,, drugim je bilo poletje ljubše, seveda brez laponskih komarjev, ki so jih strašno zbadali ob vročih dneh. Žuželke, ki so živcile na renih, so bile za poletje in zato so kričale na vse grlo:
»Milostivi kralj! Me čakamo solnca!«
»Tiho bodite,« jih je ozmerjal beli med* ved. »Solnce se ne vrne, ker je umrlo.«
»Solnce je umrlo!« so ponovile živali in grom jc pretresel vso naravo. Lepoglavčki od severnega tečaja pa so se tako smejali in pri* tr jev ali, da. so še rdeče čepice zgubili.
Kralj je spet zaklical z gromečim glasom:
»Solnce je umrlo. Jaz sem kralj večne noči in večnega mrazu.«
Razjarjeni Sam po Lappelil ni mofid več poslušati tega. Pritekel je izza skale in zakli* cal s tenkim glasom:
»Lažeš, mogočni kralj! Včeraj že sem vi* del prvi svit zore, ki je napovedal solne a. Ni res, da je umrlo. Prav kmalu se vrne in raz« topi tvojo brado.«
Kralju gora se je čelo grozno pomračilo in brez ozira na svoje večno pravo, je stegnil mogočno roko, da bi zdrobil malega zasme* hovalca, pa je v tem trenutku rdečica oblila nebo in kralja gora. Prebledel je in spustil ro* ko. Solnce se je v celi obli prikazalo na ob* zorju. Hitelo je vedno višje in razsvetlilo go* re, ravnine, lepoglavčike, živali in malega pre* drzneža Sampo Lappelila. Predramilo ie vsa srca in v njegovih žarkih je zacvelo na snegu na milijone rož. Celo ti, ki so se veselil nje* gove smrti, so bili zdaj srečni, da ga spet vi* dijo.
Kralju gora se je brada začela topiti in tekla v vodopadih po lepi sneženi odeji.
Sredi splošne radosti in zamaknjenja v solnce niso opazili, da mine kmalu čas in ura splošnega miru. Sampo je slišal, kako je rekla rena rcnčku:
»Pojva odtod, ljubi otrok, sicer nais vol* kovi požro!«
Sampo se je spomnil, da čaka njega enaka usoda, ako se še dalje mudi. Ko je zagledal rena z zlatimi rogovi, je skočil nanj. Ren je zbežal kot strela čez vse zapreke.
»Kaj pomeni ta grom?« je prašal Sampo.
»Vsi gorski medvedje lete za nama, da bi naju požrli,« je odvrnil ren. »Pa ne boj sc! Jaz sem začaran ren kralja goril in noben medved me ne v jame.«
»Spet slišim bobnenje. Kaj more to biti?« je ponovil Sampo.
»Sto tisoč volkov drvi za nama, da bi naju požrlo,« je odgvoril ren. »Pa bodi miren! No* ben volk se ne more v hitrosti meriti z menoj.«
NekaJ pozneje je Sampo spet vprašal:
»Kaj pa to treskanje, ki se razlega od skalnatih pečin?«
»To pa je kralj gora, ki beži s hitrimi ko* raki za nama,« je povedal ren, trepetajoč po vsem telesu. »Izgubljeni smo, nikdo mu ne uide.«
»Ali ni prav nikake možnosti več, da se rešiva?«
»Samo ena je: ko se zatečeva v župnišče nad jezerom Enar. Kralj gora nima namreč nikakih oblasti čez kristjane.«
»Hiti torej, moj dragi ren!« je zaklical Sam* no. »Ako me rešiš, ti dam zlatega ovsa v sre'' brnem koritku.«
Ren je hitel z vsemi močmi. Kmalu sta doc segla zidove župnišča. Trenutek potem, ko sta bila že na varnem in brez skrbi, je kralj gora potrkal na vrata, da se je vsa hiša v te* mel j ih stresla.
»Kdo je zunaj?« je vprašal župnik.
»Jaz sem,« je odvrnil gromeč glas. »Odpri kralju gora! Pri tebi je otrok, ki ni še krščen. Veš pa, da so vsi pogani mojd.«
»Počakaj, da vzamem suknjo in ovratnik in tc lepo sprejmem,« je rekel župnik od* znotraj.
'»Pohiti, sicer ti razvalini vse zidove,« jc zahropel kralj gora.
»Takoj, takoj,« je hitel župnik Vzel je vodo in hitro krstil Sampa v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha.
»Odpri takoj,« je kriknil razjarjeni kralj gora in je s takšno silo pretresel zidove, da so skoraj popokali.
Župnik pa je odprl vrata in rekel:
»Pojdi odtod, vladar zime in noči! Ne takni se tega otroka! Solnce božje ljubezni sveti nad njegovo glavo in dedič božjega kra* ljcstva je, zato mu ni treba trepetati pred teboj.«
Kralj gora se je silno razsrdil in cel dom obmetaval s snegom. Vsi so sc že pripravljali na smrt, samo župnik je bral sv. pismo in ča* kal dne. Jutranje solnce je stopilo sneg, kralj gora pa je izginil.
Sampo Lappelil se je zahvalil župniku in se vrnil v Aimio na saneh, v katere je vpregel rena z zlatimi rogovi. Nepričakovani povratek je razveselil celo družino. Od tega časa skrb e Laponci, v bojazni pred kraljem gora. da so njih novorojenčki kmalu po rojstvu krščeni.
Gotovo ste radovedni, ali je Sampo držal besedo in dal renu zlatega ovsa v srebrnem koritku. Pa nimam časa, vam pripovedovati o tem. Pustimo to za drugikrat!
Sieno:
KAJ SEM?
Ule j, ne poznam več svojega obraza in luštne misli so mi tuje.
Kdo je v meni, ki jih kuje?
Ne vem mu imenu, ne znam mu izrazil.
Rad bi te vprašal, a ti si predaleč, to vem. Med nama so gore, na njih je sne g.
Ko bo skopnel in bo go/ ves ta breg,
tedaj bom prišel in /<j bom vprašal, kaj sem?
Slavku Suvinšek:
KRIŽEVE NADLOGE.
Petrova videnja.
PETERČEK je bil tudi ministrant. Na željo materino jc postal, ki si ni mogla želeti lepšega kakor to, da bi stal njen 1 eterček pred oltarjem in tam stregel go* spodu pri sv. maši. Se predno je pričel to svojo službo, ga jc že gledala, kako se suče v rdečem krilu in beli srajci pred oltarjem, kako kleči kakor angel pred Bogom in se mu očke svetijo v sami sveti pobožnosti in hre* penenju po ljubem Bogu. Gospodu katehetu je omenila to svojo gorečo željo in prijazni gospod je povedal, da jc že sam mislil na to, pa si ni upal reči, ker sc mu zdi, da jc Peter; ček bolj rahlega zdravja ter bi težko vstajal zgodaj zjutraj.
»O, nič se ne bojte za to gospod! Peter* ček je zbujen vsako jutro, ko grem jaz k maši in čc le more, gre z menoj! Tako rad je v cer* kvi in čisto miren je med vso sv. mašo!«
I ako je bilo dogovorjeno in ni minilo štirinajst dni, ko je Peterček že znal latinsko moliti ter delati križ tako čez prsi počez ka* kor gospod. Res ga jc bilo prav prijetno gle* dati, ko jc klečal in sc kretal z neko posebno pobožnostjo pred oltarjem in kakor angel sc je vidci materi, ko jc klečal prvo jutro pri darovanju ob strani oltarja da so mu mogli gledati prav v lice ter so opazili v njegovih očeh tisto sijanje kakor tedaj, kadar jc vča* sili slonel njim v naročju in sc zagledal skozi okno.
Peterčku pa sc jc samemu izpolnila že davno gojena želja. Zelo rad je hodil v cer* kev, kar šiloma ga jc vlekla notri skrivnost svetih obredov, ki jim jc sledil z nenavadno pozornostjo. O, kaj bi bil dal, da bi mogel niti v bližini oltarja, da hi smel svetnike in vse to lepo, ki jc bilo razvrščeno ha oltarju, ogledati si od bliže! Posebno rad je hodil v cerkev ob nedeljah dopoldne h glavni maši! Kako jc bil lep tedaj oltar, ko se je solnce sko* zi stransko okno razlilo po njem. Najlepša je bila pač slika v sredi: v vdolbini jc stal kip za* roke Matere Božje s svetim Jožefom, od strani pa, kjer so bile vstavljene nevidne šipe iz rumenega stekla, je lila zlata svetloba na obe sveti postavi, ki sta se videli Peterčku zato kakor v nebeški gloriji! Kakor včasih zvečer Prctj solnčnim zahodom oblaki na nebu. ko jih je opazoval gori pod gmajno v travi ležeč in sestavljal in ugibal iz raznolikih oblik ljudi in osebe iz pravljic, skrivnostne postave in živali, čudežna bitja in tajnosti polne stvore iz svoje mlade, otroške, sanj polne domiš*
| ji je. Prav tako mu je bilo pri srcu, kadar je iz klopi gledal gori v oltar in je solnce posi* jalo skozi rumene šipe, da je bilo samo zlato v oltarju!
Zdaj je smel vse to gledati prav od blizu! Najraje je zato stregel pri dopoldanski sveti maši, posebno v poletnem času, ali pa takole v zadnji spomladi, ko še ni mogel ležati zu* naj pod gmajno in je lahko samo v cerkvi strmel v čudež, ki ga jc delalo solnce.
Toda, tako se jc često zgodilo, da se je kar nekam zamislil pri svojem opazovanju, da se je pričel v njegovi domišljiji ta ali oni kip premikati, se razraščati, iti proti njemu, se mu smejati! Njegov patron sv. Peter se je često sklonil s ključi in zlato knjigo k njemu, prav v lice mu je pogledal in se mu nasmejal. Ali pa sv. Janez Krstnik, ki je držal v desni križ s trakom počez, pri nogah pa mu je po* čivala mala ovčica in stezala glavo proti njegovi nogi. Ej ta bela ovčica, kolikokrat jc zapeljala Peterčka, ki mu jc bila silno všeč in se mu je smejala kar venomer, samo da jc pogledal vanjo ter je skoro čul zvonkljanje kraguljčka pod vratom, da je pozabil na zvončkljanje pred glavnim delom sv. maše in sc jc moral gospod katehet obrniti dva* krat, trikrat, pa še mežnar ga je moral iti po* dregnit, da je kakor iz sanj zbujen planil pokonci in mesto da bi bil pozvonil, tekel po knjigo ali po kozarčke za oltar. Seveda je po* tem par dni zopet pazil Peterček na svoje oči in na svoje misli ter je samo strmel v sveto opravilo na oltarju; ali brž je bila po* zabljcna komaj par dni stara nerodnost in že je bila nova, šc hujša tukaj. Pomislite, nekoč jc tako trdno sklenil Peterček sam pri sebi, da ne bo niti pogledal nobenega svetnika, še najmanj pa ovčice sv. Janeza, ko ga jc le premotil spak, da je samo majčkeno od strani ošvignil z desnim očesom tisto smeh* Ijajočo sc ovčko. Pa jo jc moral kar brž spet pogledati, ker videlo se mu je, da se nekam žalostno drži. In brž mu je vstalo v mislih, ko jo je vedno bolj pozorno pogledoval, da je nekaj bolna, ali pa bi rada šla ven na trato, ki je zdaj vsa zelena in toliko lepih cvctk diši v njej. Baš ko je mislil, da bi jo na kak način popeljal gori pod gmajno, kjer je na* vadno pasel Lisko ko ga dregne mežnar in mu nekaj zapiska v uho. Peterček plane, pa se brž zmisli, prime za zvonec in prične na vse pretege zvoniti. Ali že ga zgrabi mežnar za roko, mu iztrga zvonec in skoro glasno zavpije vanj:
»Tepec, po knjigo pojdi!«
Peterček je kar omahnil po stopnicah gori k oltarju, k jer so pa gospod že sami pre* nesli knjigo na evangeljsko stran. Otročaji
tam pred obhajilno mizo so se pa posmeho* vali Peterčku, da ga je bilo kar zares sram.
Gospod so ga večkrat pokarali radi te njegove nepazljivosti in ga spraševali, kaj ga vendar tako moti; deček pa ni hotel nič povedati. Zato so pa materi ob priliki naro* čili, naj ga malo povprašajo. Mati so bili se« veda v skrbeh, da ne bi bilo sramote, ako bi gospod spodili Peterčka, pa so mu šli precej živo v vest. Fant, ki je početkoma kar mol? čal, je pričel nazadnje pripovedovati, kaj vse vidi tam gori na oltarju, in mati niti hudi niso mogli biti nanj. Povedali so gospodu, kar jim je razkril sinček in tudi gospod so dejali:
»E, blagor mu, da je še tako nedolžen in tako lep v duši! Kar naj ministrira dalje, bom že potrpel ž njim!« Kakor bi bili slutili, da bi bila skoro Peterčkova smrt, ako bi ne smel več gledati prečudežnih stvari na oU tar ju od blizu!
Peterček je tedaj dalje vršil svojo službo, pa dobro napredoval v šoli kljub temu, da ga je večkrat kar sredi pouka zmanjkalo iz sobe. Že je hodil v četrti razred tedaj, ko sc mu je zgodilo naslednje.
Zopet je ministriral pri sv. maši. Lepo ne* deljsko dopoldne je bilo, solnce je sijalo v oltar kakor bi ga hotelo naravnost obliti z zlatom. Marija in sv. Jožef sta bila kakor dve čudežni bitji na večernem nebu, kakor dve vili iz Peterčkovih sanj in deček, ki je ves čas zelo pazil na daritev na oltarju, ni mogel, pa kar ni mogel odtrgati oči od njiju. Sploh je bil tako nekam čuden tisti dan, že zjutraj mu je bilo slabo in vrtelo se mu je v glavi, da se je skoro opotekel, ko je pristopil z go* spodom pred oltar. Ko pa je klečal tam in je videl zlato zarjo v njem, je pozabil vse, pozabil, da so ljudje okrog njega, da je pred oltarjem, samo zlato je videl v oltarju in Mas rijo in sv. Jožefa. Drug drugemu sta se smeh* ljala tako blaženo, je videl Peterček, angelčki ? ,og, nWu so igrali in trobili na vsa lica, da je kakor nekje od daleč slišal sladko godbo; zlate cvetlice pod angelci so dišale, sveče so bile kakor zvezde, ki so obledele ob prihodu solnca v jutru. Toliko je še zapazil Peterček, da je treba pozvoniti k povzdigovanju, stopil je po stopnjici in pokleknil na zadnjo ter privzdignil gopodu plašč, zvonil je še tudi, čeprav ne zato, ker je bilo potrebno, ampak, ker se je hotel pridružiti z zvončkljanjem angelski godbi, ki je igrala tako mehko. In zrl je v obličje Marije in sv. Jožefa, gledal je in strmel wmji in oba sta se mu smehljala, vabila ga. Zdaj je neznanska svetloba oblila oba, Marija je vzela roko iz Jožefove, jo sprožila Peterčku, pa še drugo in ga z obema
vabila k sebi. Celo glas je slišal, tako od da* leč nekje, kakor iz nebes: Peterček, Peterček! Še večja luč, še sijajnejša se je razlila čez ves oltar, ki je od njega videl Peterček samo še oba kipa, nato pa samo Marijo: na zlatem oblaku je plavala proti njemu in držala roki razprostrti. Peterček je tudi hotel dvigniti roki, vzpeti se je hotel kvišku, v Marijino naročje, njeno presladko ime so hotele spre* govoriti ustnice, pa sc je nakrat obraz Marijin spremenil v obraz materin in Peterček je tiho, komaj slišno zašepetal: mama! Potem pa je črna tema pokrila vse to, Peterček je zakrilil z rokami in omahnil nekam globoko, strašno globoko in zdelo se mu je, da je umrl...
Doma se je zbudil v postelji, kjer se je sklanjal nad njim zdravnik in baš dejal: »Vnetje pljuč na obeh straneh! Paziti boste morali nanj.«
Nato je vnovič tema zalila Peterčkovo zavest za nekaj časa. dokler ni zagledal pred seboj zopet oltarja v povsem novi luči kakor bi bil v nebesih in Marija jc sedela z materi« nim obrazom poleg njega in on je bil ans gclček. Prišel je tudi sv. Jožef, ki je imel oče« tovo lice in je Peterčku dejal:
»Moj Peterček!«
Nato so zaplesali angelčki krog njega, Bog Oče ga je poklical pred svoj zlati tron, svetniki so pa peli hozano...
Štirinajst dni je bledel Peterček in gledal v mrzlični vročici svetle prikazni, dokler se ni umirila mlada kri v njem in je zopet s slabotnimi rokami objel mater, ki so jim težke solze tekle po licih in so ga vsi tresoči se objemali in poljubljali na očke, plamteče kakor dve razžarjeni plamenici, užgani v vis denjih skrivnosti ter mu šepetali v uho: »Moj Peterček, moj Peterček!«
. (Dalje.)
Venceslav Se jev ec:
POMLAD JE...
Pomlad je v vrtu in pomlad v očeh, iz njih ti hrepenenje daljno sije, v bodočnost vso blestečo strastno vpije, da zabljeno ne umre v teh lepih dneh.
I)a našlo bi iskanje tvoje cilj in ne zaman v obzorje sinje trepetalo, da solnce bi ti slednji hip razsvetljevalo, cvetela vesna ti vsevdilj, vsevdUj ...	•
Rado:
V MRTVEM MESTU.
KJE na svetu še srečaš tako tesno objeta življenje in smrt kot prav tu v pod* nožju Vezuva? Ko da ie prekrasen rubin izpadel iz bleščečega diadema se ti zdi ko uzreš pokopano mesto Pompeje; sredi pre* lestne Kampanije, »kjer je večna pomlad in v hudih mesecih zima, kjer se dvakrat govedo teli in jablana dvakrat rodi«,1 je smrt dahnila v sočno življenje bogatih rimskih nasladni* kov. Neme priče pompejskih razvalin ti raz* odenejo, da je moč narave silnejša od uma človeškega, da je smrt kralj nad življenjem... In še pravijo: kje so danes moč in slava in blišč in um in meč nekdanjih ljudstev? Kje?
Zgodaj zjutraj je še bilo, ko sem izstopal na postaji v Pompejih. Zaspani obrazi sopot* nikov v kupeju so začudeno gledali, kaj me neki žene tako zgodaj gledat tiste podrtije, kot je nekdo iz kota zagodrnjal. Na lični po* stajici je pa že billo vse polno izvoščekov in vodnikov. In jaz edina žrtev! Moško jo m a* ham en čas po glavni cesti, za menoj na vsi oni kot curek mravelj. Eden izmed vodnikov me je opozarjal, da se bom do doma kesal, če si ž njim ne ogledam za 60 lir vseh Pom* pejev in to v kakršnemkoli jeziku. Pa se vsta* vim in ga po naše pobaram, če ni zadosti deset lir. Mož je v zadregi spraševali — ali go* varim slovnično angleščino ali le svoje do* m a če narečje. Joj, da se ne bi bil nikdar spu*
1 'Pako opeva Knmpanijo slavni latinski pevec Ver« Hil v svojih »Kmečkih pesmih«.
stil v to barantijo! Na mah sem sc znašel sredi trume kričačev, ki so mi ponujali raz* glednice, kose kamenčkov, voze, svoje jezi* kovne znanosti; da jc sila prav do roba priki* pela, ugledam kako io naravnost k meni rc* žeta dva. višja vratarja od hotela »Suisse«, da bi me spravila vanj. Obupan sem scgcll v žep po listnici ter v duhu preštel svojo gotovino. Brž sem kupil od najbližjega potomca slavnih Pompe jcev nekaj razglednic in planil v prvi voz, ki je že od postaje sem vztrajno cincal za menoj. Ukazali sem zapoditi proti Vallc di Pompci. Takega strategičnega domisleka pač niso pričakovali moji morivci; par hipov so strmeli, potem so pa bili kar zadovoljni z mano. En nauk več so imeli: ne pustiti iz* voščekov poleg, da jim žrtev ne uide. Aha, zdaj sem tega imel na glavi, pravzaprav na kozlu pred seboj. Ko sem mu pa dokazal, da grem v Pompeje nekega znanca obiskat je v ceni kar krotek postal.
Nato sem se šele udobno naslonil in jel ogledovati okolico. Čeprav je zgodnja jesen že šla h kra ju, je bilo vendar taiko lepo kot pri nas v najlepšem maju. Ko smo pridrdrali v trg Vallc di Pompci, sc mi je zdelo, da sem prišel od Hrenovic sem v Postojno. Prav tak* šen vtis so mi naredile hiše in restavracije. Celo mogočno svetišče Marije roženvenske ima na zunaj nekaj podobnega oni cerkvi v naši notranjski prestolnici. Vallc di Pompci jc stara naiselbina. Živi večinoma od tujcev in pa romarjev, ki prihajajo molit v prelepo svetišče. Poleg cerkve je meteorološki in ge* odinamieni zavod z vezuvskim muzejem. Vse to je dal zgraditi Pij X.
Ko sem povsod malce svoj nos vtaknil, sem šel še na obisk k znancu; kje pa Slovenec
znancev nima? Nato pa nazaj k izkopinam. Po cesti smo že srečavali avtomobile in vo« zove. Tujci so se pripeljali.
Ker je še manjkalo, do devetih, ko se vrata v stare Pompeje odpro, sem stopil pred mest* na vrata h brivcu. V lepem salonu se mi jc smešna pripetila. Udobno sedeč se uprem z nogo v steno, a glej zlomka, noge so po« gledale ven v brivčevi kuhinji, kjer se je baš okoli lonca kave lasala kopica otrok. Stena pod zrcalom je bila namreč iz papirja. Salon je pa biil le lep.
»Post tot discrimina rerurn«,1 bi rekli stari Pompejci, sem si za 10 lir kupil pravico za obisk v mrtvo mesto. Mimo kopice razkošnih hotelov s slanimi cenami, pridem do železnih mestnih vrat. Tam je polno vodnikov. Ponu= W° vse mogoče, da ti pohod po razvalinah čim udobnejši store; seveda ni zastonj. Po* nuj ali so mi celo sončnike, da bi si ne oparil svoje »nežne« polti. Najbolj za malo se mi Je,zdelo, ko sta me dva po vsej sili hotela stlačiti v nosilnico. Pozneje sem videl neki ze bolj jesenski ameriški par, ki se je dali pre* nasad po pompejskih ulicah.
Od vhoda se pot vije najprej navkreber po lepem.parku, polnem kipov znanih arhe*
1 Po teh zgodah in nezgodah.
ologov.1 Mesto Pompeji je namreč zgrajeno na vzvišeni ognjeniški terasi Prav narobe kot smo si iz šolskih bukev predstavljali izkopine; čudil sem se, da ni bilo treba kam doli v kako jamo, če so »izkopavali«. Celoten pogled na Pompeje ti naredi vtis okleščenega drevja v gozdu. To niso razvaline, ko pri kakem starem romantičnem gradu, zavite v bršljan in z mar* tinčki, če ne še s kačami, preksončja. Vse je lepo pometeno in snažno, da bi skoraj verjel, da je vse umetno narejeno. Ozračje jc polno mamljivega vonja. Ko se zgubiš po vijugastih ulicah kam daleč notri v mesto, ti kar tesno postane pri srcu. Vse je tako mrtvaško tiho, da slišiš, kako ti srce bije. Le koraki votlo donijo po tlaku koder se je nekoč drenjala tilsočglava množica. Kako zgovorna je sinja modrina neba nad tabo, ko si tako sredi smrti...
Ze šest stoletij pred Kristusom je stalo mesto Pompeji, cvetoča naselbina starih Os* kov. V poznejših vekovih so jo zasedla še druga samnitska plemena. Številni so bili v mestu tudi Grki, kar se posebno na stavbar stvu pozna. Toda ko so konzuli s svojimi ko« hortami širili rimsko moč, je bilo tudi slave Pompejev konec. Pod rimskim orlom je pa mesto še bolj vzcvelo. Po rodovitnih bregeh
1 Učenjak^ ki se bavijo s starinami.
okoli mesta so bile posejane vile rimskih ve* likašev. Lega mesta je tako lepa, da jo vsi rimski pisatelji omenjajo.
^Pompejski muzej y, z o g 1 j c n e 1 i m i trupli p o il steklom.
Bil sem med prvimi obiskovalci in sem cel dan hotel posvetiti temu branju. Skozi Morska vrata mimo votlinice, kjer je stal kip boginje Minerve, zaščitniee mestnih vrat, prideš k muzeju. V njem so še ohranjena trupla stisnjena ped skorjo lave. Na desni naprej od muzeja so v pravokotniku raz* vršeeni krasni stebri — ostanki nekdane »ba* zilike«. To je bilo veliko poslopje, kjer so se vršile pravde, obenem je tu bila tudi neke vrste borza. Slučaj ali kaj je nanesel, da sem prav tu naletel na gručo Angležev. Ropotali so s svojimi fotografskimi aparati. Kdo ve v katerem stoletju bodo pa pozni rodovi tako ogledovali borzo v londonskem Citvju?1
tu se je odigravalo vse javno življenje staro* rimskih most. Tu. pred Jupitrovim templjem v ozadju, so nastopali govorniki, pesniki so brali svoje prvence, Jupitru so klali heka* tom.be, na foru je tudi klicar oznanjal Pom* pejcem srečne in hude dneve; le zadnjega ni utegnil... Na foru sem naletel na veliko gručo mladih semenisčnikov z rdečimi pasovi
1 Trgovski ilcl Londona,
L. 63. po Kr. so se tla v kampaniji zama* jala in hud potres je posul mesto. Toda bil je šele začetek. Dvanajst let kasneje, zadnje dni v avgustu, je pa zadelo mesto najhujše. Po kosilu je bilo, ko je itallsko sonce vse meš* čane pregnalo v hladne atrije k šumljajočim vodometom, tedaj se je začelo kaditi vrh gore za mestom. Nebo se je potemnilo in izpod nizkih oblakov je med gosto ploho deževalo kamenje, pepeli in lava. Tri mesta Herkulanej, Pompeji in Stabije so zginile z zemeljskega površja. Na tisoče ljudi je našlo nenadno smrt pod lavo. Dočim sta Herkulanej in Sta* bije pod ognjeniškim blatom, je pokrila Pom* peje le plast pepela, ki se je seveda sčasoma strdila. Vendar je bilo tu delo lažje kot tam, kjer so šele letos začeli resno z izkopavanjem.
H u z i I i k n. — Spodnji del stebriievja je krasno o h r n n j c n.
Na pokopano mesto so slučajno naleteli v 16. stoletju pri delu za vodovod. Odkrili so neka j napisov in stebrov, a niso vedeli, kaj je to. Pod burbonsko vlado so se lotili izkopa* vanja po načrtu. Vsega pa še danes niso izkopali. Vendar že iz teh ostankov, ki ža* luštno kipe pod italsko nebo, bereš debela po* glavja rimske zgodovine.
Ostanki Apolonovega templja.
Nasproti borze se dvigajo vitka stebrišča Apolonovega templja. Z velikimi kameni tla* kovana cesta, kjer se poznajo do decimeter globoke kolotečinc, pripelje na »forum«, trg;
1: o rum z Ve z u v o m v o z a d j u.
iz Amerike. Posedali so po razvaljenih ka* menih ter živahno listali po vodniških knji« žicah. Gori na Kapitelu pa se jc družba tu* ristovsko napravljenih Nemcev gnetla okoli zgovornega starega profesorja. Vse križem so si pojasnjevali in se spraševali. Mimo po« kritega trga »macelilum«, sem zavil v ulico
Forum s K a p i t o 1 o m v ozadju.
»Obilnosti«, nazvani prvotno ulica Concordia Augusta. Visoki kameni ob začetku ulice so ovirali vozovom pristop na forum. Ulica je široka s pločniki ob strani. Tu pa tam ugle* daš vodnjak z izlizanimi kameni ob križiščih na oglih pa votline s podobo zaščitnice cest. Pred temi kipci so brlele lučice, edina razsvet* ljava teh starih mest.
Ulica »Obilnosti«.
V začetku ulice vodnjak.
Sonce se je že nagnilo čez poldne, večina tujcev se je zgubila ven iz mesta po hotelih. Mrtvaška tihota je še bolj zevala v me ko sem stopil' v gledišče. Sedel sem na prostor do» ločen za konzule in zasanjal o nekdanji ve* ličini; samo mrtvo kamenje govori... Tako premišljujočega me je vzela na fotografsko ploščo neka starikava dama, ki je drobila ne vem kakšen jezik.
(Ihilje.)
OB ZATONU RUSKEGA CARIZMA.
Skrivnostna torba.
KNFZU Andronikovu se je pri tem prav dobro godilo. Denarja j c imel dovolj, vesele družbe tudi. Neprestano je letal križem Petrograda, kakor da ima vedno polne roke opravkov. Vse mesto ga je poznalo. Zdaj sc je pojavil tu, nenadoma si ga videl spet drugod, stiskal jc na vse strani roke, se klanjal in nato nepričakovano izginil. Ponoči in podnevi je nosil pod pazduho sveti okrutne* no torbo. Večkrat je pomenljivo namignil, da hrani v njej važne dokumente. Ljudje so se razgovarjali o njegovi torbi. Končno je tudi policija postala pozorna in notranji minister je hotel vedeti, kaj je v torbi. Dosti časa so razmišljali, kako bi mu jo iztrgali. Navsc* zadnje je policija organizirala na kneza An* dronikova dozdeven napad in mu med prc* rivanjem odnesla torbo. Notranji minister je hotel sam pregledati listine; zato je bil izdan ukaz, naj uradnik nemudoma prinese torbo v ministrstvo. A, glej čudo! Ko so odprli in prev gledali vsebino, so našli v torbi — kup stare* ga časnikarskega papirja.
Tak hudomušne# jc bil voditelj najvažneje šega političnega salona v Petrogradu. 1 oda Andronikov je imel hude tekmece. Važen po* litični krožek je vodil tudi neki gospod Bur* dukov, čigar politična moč je temeljila na pri* jateljstvu z dvema carjevima pribočnikoma, generalom Sablinom in admiralom Nilovom. Preko teh dveh gospodov je preskrboval Bur* dukov obiskovalce svoje hiše s točnimi in iz* črpnimi poročili iz Carvsikega sela. 1 udi Bur* dukov jc bil v zvezi s policijo, a ni živel le od nje. zakaj glavne dohodke je sprejemal iz rok velikega finančnika Ignacija Porfirjeviča Manusa. Krščeni Žid Manus je zalagal z de* narjem njegov salon, a zahteval zato Burdu* kovo pomoč pri svojih gospodarskih načrtih. Burdukov jc gostil z Manusovim novcem ve* like kneze, ministre in ženske iz visokega plemstva, z Manusovim vinom napajal poboč* nika Sablina in Nilova, dajal tema dvema tu* di denar na posodo, poravnaval njune dol* govc, zato sta pa Nilov in Sablin hvalila na dvoru in pri oblastnikih Manusa, tako da je dobival brez težave industrijske koncesije, dobičkonosna naročila za vojsko ter izpodri* val povsod svoje tekmovalce. Večkrat je M.i* n us stavil pobočnikoma prav hude zahteve. Tako je pisal nekoč general Sablin ves z me* den Burdukovu: »Nedavno ste mi bili ukazali, naj ne psujem več na finančnega ministra
Barka; pred tremi dnevi ste mi dali celo strog nalog, naj Barka hvalim. Danes hočete izne* nada. naj začnem iznova po njem sekati. Pro* sim Vas, uvažujte prav resno, da Je zame, ki sem včeraj dvigal ministra v deveta nebesa, precej težavno se danes o njem spet zanič* ljivo izražati.«
Toda Manusov denar je vse premagal. Carjeva pobočnika sta izvedla, če je bilo tre* ba, tudi najtežavnejša naročila. Za časa sve* tovne vojne je padel na Manusa sum, da je nemški vohun, posebno notranji minister H v os tov je bil o tem prepričan. Manus se je pa za to prav malo brigal. Brez skrbi je na* dalj oval svoje posle in kupčije. Politični kr o* žek gospoda Burdukova ga je tako trdno šči* til v Carskem selu, da mu noben nasprotnik, in naj je bil tudi minister, ni mogel do živega.
Črni salon Ignatjeva.
Razen političnih krožkov kneza Androni* kova in gospoda Burdukova jih je bilo seve v Petrogradu še mnogo drugih, ki jih pa ni mo* goče vseh popisati. Omeniti hočemo samo še talko zvani črni salon Ignatjeva. Njegov usta* novitelj je bil grof Aleksander Pavlovič Ignat* jev, nekdanji ruski poslanik na turškem dvo* ru. Ko je ta izkušeni politik opazil, da je dvorno življenje za časa Aleksandra III. jelo propadati, je organiziral v svoji hiši trikrat na teden politične sprejeme, ki so dobili sča* soma veliko veljavo. Posebnost Ignatjevega salona je bila v tem, da ni oskrboval nobenih služb in odlikovanj v Carskem selu, temveč da je vršil golo politično propagando. Pri Ignatjevu so se zbirali odločni privrženci car* skega samodržtva. sovražniki demokracijo, zagovorniki vojne. N jih naloga je obstajala v tem, da so te svoje politične nazore prenašali iz črnega Ignatjevega salona v Carsko selo do vladarskih ušes.
Druga posebnost tega krožka pij je bila tudi njegova praznovernost. Ljudje, ki so se tu shajali, so bili navdušeni pravoslavci, bili so sami verski gorečneži. Cele ure so razprav* ljali o nadnaravnih rečeh, verovali v božja znamenja in pričakovali celo čudežev. Mnogo je bilo med njimi tudi prenapetežev, ki so klicali na pomoč duhove umrlih in zahtevali od njih nasvetov in navodil. Pozno v noči si jih videl sedeti okoli okrogle mizice »v raz* govoru z duhovi«. Tako je nastalo ime črni salon Ignatjeva. V tem krožku se je politika na čudovit način mešala s praznovernostjo. Čim so prenehavali razgovori o političnem položaju, se je na sprejemih stalno zasukala beseda na »nadnaravne sile«. Gospodarji in njihovi gostje so živeli v lastnem čarobnem svetu duhov in prosili neprestano Boga za do»
kaze milosti. Če se pa človek v kakšno stvar zamisli in vztrajno ter goreče pričakuje skriv* nostnih znamenj, se mu sčasom zdi, da jih res vidi. Tako se je zgodilo tudi z obiskovalci Ignatjevega krožka. Prepričani so bili, da jim duhovi dajejo nadnaravna znamenja, ki jih je treba seveda pravilno tolmačiti, ako se hočeš po njih ravnati. Vsakemu pa ni dano, da raz* ume znamenja; le nekatere osebe imajo za to pravi dar. Člani Ignatjevega krožka so stikali povsod za takimi oblagodarjcnimi osebami in vlačili v salon različne »bistrovidce«, navdah* njene »bosonožce« in druge »učitelje«, o ka* terih so bili prepričani, da znajo znamenja salona razlagati in tolmačiti. Take »razsvet* ljence« so v Ignatjevem krožku visoko častili in jih smatrali za svetnike. Najimenitnejši med njimi so postali tudi gostje v hiši tako zvanih Črnogork. Črnogorki sta bili hčerki črnogorskega kralja Nikite Milica in Anasta* zija. poročeni z dvema ruskima velikima kne* zorna, in sicer z bratoma Petrom in Nikola* jem Nikolajevičem. Nikolajeviča sta bila bliž* nja sorodnika carjeva in uživala na dvoru vc* lik ugled. Zato sta tudi Črnogorki igrali prc* ceišnjo vlogo v ruski družbi. Kdor je prišel v njuno hišo, temu je bila carska naklonjenost zagotovljena. Tako sc je zgodilo, da je mar* sikateri »navdahnjeni bosonožec« in »videc« prišel s priporočilom Črnogork v carjevo družino.
Skrivnostne seje na dvoru.
Nikolaj 11. je bil človek brez odločnosti, ki je verjel v neizbežnost usode. Če ga je do* letela nesreča, se ji ni prav nič ustavljal, tem* več se vdal takoj »v božjo voljo« Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! je bilo Nikolaju popolnoma tuje načelo. Pri najvažnejših po* Iitičnih odločitvah je povešal glavo in klical na pomoč Boga, mesto ds' bi se pogumno zga* nil. Ker si sam ni hotel pomagati, mu seve tudi Bog ni pomagal; vse Nikolajeve molitve so bile brezuspešne. Cerkveni predpisi in cer* k vene pobožnosti zato sčasoma niso več za* dovoljevale Nikolaja in Aleksandre. Hotela sta priti v neposredno dotiko z Bogom in iskala posrednikov. Prepričana sta bila. da ži* ve na svetu oblagodarjene osebe, ki se s svojo gorečo molitvijo približajo naravnost Bogu in si upajo bolje posredovati med nebom in čl o* veštvom kakor vsak duhovnik. To so prija* telji ali poslanci božji, ki znajo prorokovati bodočnost, ozdravljati na čudežen način bol* nilce, zaibranjevati nesreče in tako dalje. »Po* slanei božji« so večkrat kaj preprosti ljudje, revni kmetje, berači in beračice, pohabljenci in bebci, katerim bi nihče ne prisodil božje razsvetljenosti. Bog deli milost, komur hoče,
njegovo dopadenje pade večkrat na največje siromake. V hiši obeh Nikolajevičev in njunih črnogorskih soprog so se zbirali taki ču« dotvorniki zelo pogostoma. Tudi car in cariua sta zagazila polagoma v ta krog in se predala popolnoma njegovemu vplivu. Ne samo v sta? novanju Nikolajevičev, ampak tudi v Car* skem solu so se večkrat vršile ponočne seje, na katerih so ti čarovniki klicali na pomoč duhove, preiskovali bodočnost in dajali vla« darju politične nasvete. Prvi »bistrovidec«, ki se je povzpel na ruskem ■ dvoru do moči in vpliva, je bil neki Francoz, nazvan dr. Filip.
Vladarja sta ga spoznala leta 1901., ko sta obiskala Francijo, in ga kmalu nato povabila v Petrograd. Njegovo pravo ime je bilo Vazje« Vašo in po poklicu je bil mesarski pomočnik. Ker se je pečal z različnimi čarovnijami, na« mesto da bi vestno vršil službo, ga je gospo? dar odslovil, če«, da ne potrebuje mesarjev, ki vidijo prikazni. Od tedaj se je dr. Filip po« svetil popolnoma coprniji in zdravil bolezni. Postal je torej mazač. Ker je znal hipnotizi« rati, se mu je marsikatero ozdravljenje po* srečilo, končno pa je policija postala nanj po« zorna in ga začela zasledovati. Vabilo na ruski dvor ga je rešilo vseh skrbi in ga družabno zelo povzdignilo. V Petrogradu je občeval najprej v hiši Črnogork, potem pa je prišel v Carsko selo in vodil tukaj nočne sestanke, katerim sta prisostvovala tudi car in carica. Črnogorki sta ga tako čislali, da sta mu hoteli za vsako ceno preskrbeti naslov doktorja zdravilstva. Po dolgem trudu sta pregovorili vojnega ministra Kuropatkina, da je imenoval čudotvornika za vojaškega zdravnika in pra« vega vladnega svetnika. Največjo oblast je ur. Filip pridobil, ko je obljubil carici, da ji izprosi od Boga prestolonaslednika. Alcksan« dra je imela namreč tedaj še same deklice in je silno trpela, da ne more dati carju moške* ga potomstva. Dr. Filip se je preselil kar v Carsko selo in izvršil nad carico celo vrsto čudežnih urokov. Kmalu za tem je počil glas, da je Bog Aleksandro uslišal in po državi se je razširila vesela vest, da dobi Rusija v krat« kem careviča. Nikolaj je kar žarel od sreče m zadovoljnosti. Ko so se dnevi imeli dopol* niti, je živel ves Petrograd v razburjenju in pričakovanju in na trdnjavi Petropavlovsk so ze stali pripravljeni topovi, da oznanijo dr« z avi veselo novico. Toda minili so dnevi in tedni a topovskih strelov ni bilo slišati. Dvor« ni zdrftvmk profesor Ott je ugotovil, da vla« darica »ploh ni v drugem stanju. Nastal je silno mučen položaj. Kako naj sc javnosti pojasni zadeva? Končalo je tako, da je vla« c ‘inca izgubila v ruski družbi zopet mnogo ugleda. Mesto da bi maza.škega dr j a Filipa
vrgli takoj skozi vrata, sta ga Nikolaj in Aleksandra še vedno branila in obdržala. Tra« jalo je še precej časa, preden je čudotvorni Francoz z bogatimi darili zapustil Rusijo. Ob slovesu je daroval Aleksandri svetniško po« dobo1 z zvončkom. Rekel je, da bo zvonček začel sam zvoniti, kadar se carju ali carici približa hudoben človek.
( Dalje.)
Piše Jože:
RUSKA VELIKA NOČ.1
KO se začne taliti sneg in ko pokukajo prve cvetice s svojo nežno glavico iz« pod snežne odeje, takrat je blizu ruska velika noč.
Na oljčno nedeljo nosi mlado in staro v cerkev šope vrbovih mačic, s katerimi bo ozaljšana na dan vstajenja bogato obložena miza. Od dolgega posta izmučeni muziki se klanjajo in molijo ter ; e kesajo svojih grehov. In pop moli: »Duha lenobe, malodušnosti in praznega govoričenja izbavi me, o Gospod!« Muziki poljubljajo tla in trkajoč se na prsi molijo »Gospodin pomiluj!« Isti vzdih po« nove »sorok raz« to je štiridesetkrat, če se pri tem ne u.štejejo, zato pa dodajo še par« krat na vrh. Pop pa nadaljuje: »Duha čistosti, ponižnosti, potrpežljivosti, ljubezni nakloni mi. Gospod, Tvojemu hlapcu.«
Na oljčno nedeljo se začne zadnji teden posta, ruskega posta. Rus se res posti. Pre« povedano mu je jesti meso, a ne samo meso; uživati ne sme sploh nobene hrane živalskega izvora. V postnem času ne sme jesti ne iajec in ne mleka, ne z maslcm obeljene hrane in ne sira. Čaj in z oljem od solnčnic obeljena kaša kruh in tu pa tam kartoška (krompir) in fižol je vsakdanja hrana. Greh je v postu piti vodko — žitno žganje — in tudi mnogo drugega ne smeš v postnem času, predvsem se ogibaj drugega spola. Babu puška j!
Od oljčne nedelje do velike noči je čišče« nje. Za praznik vstajenja mora biti vse čisto. Človek, spovej in skesaj sc svojih grehov; tvoja duša naj bo čista. Tudi tvoje telo bodi čisto in ker se itak vso zimo nisi umil, se zdaj okoplji v banji, to je ruski parni kopel ji: v majhnem prostoru je močna železna peč, ka* tero zakurijo iz sosednega prostora, da je od žara vsa rdeča. Mužik stopi v prostor in
1 Pravoslavci so obhajali letos 3. maja svojo veliko noč.
zlije vedro vode na razbeljeno peč; naenkrat je prostor poln pare, ki raztopi vso uma« zanijo v najmanjši kožni luknjici. Opereš se še z mrzlo vodo in čist si.
Tudi hata, hiša mora biti čista. Ves prah in pepel, pajčevine in podobno mora iz hiše, pod in police morajo biti oribane. Hiša mora biti od zunaj in od znotraj pobeljena, da bo vse belo in čisto za veliki dan vstajenja.
V	hiši pa gospodinja pripravlja in peče »pashe«, to so hlebi maslenega in z jajci za« loženega kruha, ki ima dvakrat tako visoko kot široko obliko: za peko rabijo posebne oblike, ki so še najbolj podobne loncem. Tudi velikonočna jajca morajo biti lepo po« slikana in pobarvana, da bodo obdarovanci veseli in da bodo rekli: »Eh, Sonja, ta pa zna!«
Vstajenje je o polnoči na velikonočno ne* deljo. Procesija gre okoli cerkve, nebo, h ka« teremu se dviga mogočni slavospev »Hristos voskrese, va istinu voskrese« — Kristus je vstal, resnično je vstal! žari od posvečenih sveč. Po končani službi božji blagoslovi pop velikonočna jedila, nato pa se staro in mlado pozdravlja, obdaruje z barvanimi in posli^ kanimi jajci in poljublja. Pozdravu »Hristos voskrese« in odgovoru »va istinu voskrese« slede trije poljubi, praviloma na lice, a se to« liko ne gleda. Rano v jutro pridejo domov, kjer se začne pojedina. Mužik si privošči, kar si je moral pritrgavati skozi sedem dolgih tednov strogega posta. Že pred poldnem vidiš prve pijance, pod večer je pijano staro in mlado. Takrat se zaroke kar na debelo skic« pajo.
Velika noč je za Rusa največji praznik v letu in tako svet, da sc ne sme ta dan niti kuhati; zauživa se to, kar se je prejšnji dan pripravilo. Le samovar zvoni na mizi.
#	# #
Bilo je 1. 1917.
Na našem kmetijskem preiskuševališču je bil nastavljen tudi neki felšer, kar je nekje v sredi med starim padarjem in modernim živinozdravnikom. Felšer je imel dve hčeri, starejšo Nino in mlajšo Dunjo. Obe sta bili lepi, obe zanimivi. Dunja je imela sicer komaj 15 let, a bila je ko rožni popek. Nina mi je bila prijazna, Dunja pa vedno osorna. Nikdar je nisem mogel pridobiti na svojo stran.
Spomnil sem se na veliko noč. Oh spaček, še poljub mi boš dala in to prav kmalu; in ne samo enega, tri mi boš dala, če te ne bom še za katerega osleparil.
Prišla je velika noč. Umljivo je, da sem iskal ugodne prilike, da srečam Dunjo, jo lepo pozdravim in dobim, česar sem si želel. Tja predpoldne pride na spregled, jaz pa se«
veda nasproti in jo prav lepo pozdravim s »Hristos voskrese«. Pordečela je; taka je bila še lepša; nekoliko v zadregi je odgovorila »va istinu voskrese« in dal ter dobil sem tri poljube.
Popoldne sem šel v trgovino, da si kupim cigaret. Na poti srečam Dunjo, ki je šla od prijateljice, in umljivo sem jo zopet lepo po« zdravil. Bila je še bolj v zadregi ko zjutraj, a kaj je hotela, zopet sem bil deležen treh poljubov.
Šel sem naprej proti lavki, trgovini. Izza ogla sosednje hiše se prikaže stara žena. Imela je kakih 90 let, obraz raskav, okoli usten in nosa razpočene grinte. Komaj me je zagledala, že je razširila roke in šla proti meni s pozdravom »Hristos voskrese«.
Ruski velikonočni poljubi pomenijo, da se mora na vstajenje pod Kristusovim po« kroviteljstvom vsem vse odpustiti in v znak splošne sprave, se poljubijo vsi, ki se sre« čajo. Poljubi imajo torej globok pomen in niso to, kar sem si jaz mislil in želel. Pa kaj hočete, imel sem komaj 22 let. Vzeti in dati bi moral Dunji samo en obrok poljubov, za drugega mi je ljubi Bog poslal kazen v obliki grintavih poljubov, ne povem pa, ali sem jih vzel oziroma dal, ker me je še danes neko« liko sram.
I 'enceslav Sejavec:
ČEMU STE ZAPELI...
Čemu ste otožno v to jutro zapeli, mrtvaški zvonovi, ko solnce sije na mlado življenje, ki bujno klije iz korenin in so ognji vzžareli iz tajnih globin, hoteč razgoreti se v divje kresove, svetove objeti?
Čemu ste mrtvaško tesno strepetali, in v čašice cvetne strup smrtni vsejali, ko solncu so nedrije cvetke odprle in v svetlo modrino neba se zazrle. Življenje umorili ste, smrtni zvonovi, vse lepo, mlado, in vaši glasovi so v grozo črno ves svet ogrnili, tesnobo svinčeno nad duše razlili.
Na tihih drevesih zelenje pomladno zatrepetalo je hladno in jadno.
Joj, kdo je v tem mladem jutru umrl, kdo zlatemu solncu oči je zaprl, ker pojejo, jokajo mračni zvonovi in težek doni njih odmev nad domovi.
V N E D E L J O POPOLDNE
TIHE URICE.
PO svetli hodi čudežno dete z velikimi, plavimi očmi, ki skrivnostno sevajo v človeško dušo. K jer obstanejo te svetle očke, tam umolkne hrum in šum. Sveti mir se zove to čudovito dete.
če M a hočeš najti, ga moraš iskati v ne* deljo. V delavnikih ne hodi okrog, ker ne mara za šum in ropot ter se ogiblje prašnih cest in prometnih uliic. Ko zazvonijo v ne* deljskem jutru zvonovi, stopi to čudežno dete iz drugega, lepšega in tihotnega sveta na zemljo. T^ino se pridruži ljudem, ki gredo v cerkev. Z njimi hodi skozi trge in travnike in se splazi neopaženo v praznišlke kamrice po mestih in deželi. Popoldne se igra z otroci in cvetkami po tratah. Ljubko potrka na okni bolniških sob, kjer leže bolestni in strese cel koš žcgna na njihove postelje. Nalahno sto* pica po strmih stopnicah v podstrešne izbice k deklam, fabriškim delavcem, betežnim starčkom in pozabljenim revčkom, ki čepe na klopicah sami samcati... Ko vstopi, razlije bleščečo luč v temne sobe in razjasni žalostna obličja.
Mogoče si že srečal to čudežno dete? Zna* biti te ni našlo doma, ko je v nedeljo romalo mimo vaše hiše? Preveč nemira je zasledilo morebiti pod vašo streho, pa sc je plaho umaknilo drugam?
Ostani danes, v nedeljo, doma! Sedi v tiho kamrico ali na klopico v vašem vrtu! Pomlad je, kdo bi sedel! Prav, pa pojdi ven med ze* lene travnike, cvetoče brajde, brsteče gozda* /e. Poidi, te prosim! Srečal boš čudežno dete m vesel se boš vrnil domov.
Ves teden čakaš nedelje. Zakaj? Da bi zleknjen ležal v senci in lenaril? Da bi se nt* basal z boljšo jedjo? Vleče te v gostilno ali v kino. Boš videl drugi dan, kako razočarano bo tvoje srce in kako kisel bo tvoj obraz. Novi teden te čaka: poln truda in trpljenj i. Treba ti je, da se v nedeljo odpočiješ, zbereš svežih moči, novega poguma.
Kaj nam pa preostane v tej pusti vsakdan njosfi in moreči enoličnosti drugega, kot lepa nedelja? Ta dan nehamo biti stroji. Sveti mir se razlije v nas, razgreta čela se nam ohladijo, utrujene oči zadobc nov blesk, razburjeni živci se nam umirijo.
Vzemi v nedeljo lepo knjigo v roke. Veš kdo govori iz nje? Pesniki in pisatelji, ki jim je Bog dal talent, da svežijo naše srce, ga oju* načijo in razvedre. Njihov težki poklic je, da v sebi doživljajo najglobokejšo bolest in naj* večje veselje. To doživetje izražajo v be* sedah, da premišljujejo o njem drugi, ki so plitvi in malo občutni. Koliko tolažilne in bla* žilne moči imajo skrite v sebi lepe knjige.
Razumeš sedaj, zakaj dekle sloni ves božji nedeljski popoldan nad 'lepo knjigo? Za* sanjala se je v drugi lepši svet. V mislih roma po pravljični deželi, kamor ne sega ropot strojev. V tej deželi ni sovraštva ni hujska* nja, ljubezni polni ljudje živijo v njej in vsa* kega sprejmejo z odprtimi rokami, zlasti še uboge, trpeče, sirotne, preganjane. Dekle čuti, da jo ta lepi svet umeva in tihi mir se naseli v njeno dušo. Smehlja se v tihi sreči, ki je skrivaj prišla skozi Okno v njeno pusto sobico! Srečne in blagoslovljene nedeljske urice!
Daj tudi ti svoji duši nedelje! Uglasi raz« dvojenost, ki ti muči dušo, ob čistih glasovih
nedeljskih zvonov! Vsaj eno urico bodi sam! Umakni sc drugim, vzemi dobro knjigo in čitaj! Ta dan nai kraljuje v tebi srce: dobrot« ljivejši in prijaznejši bodi do domačih, bolj ko v delavnik!
Tudi drugim privošči nedeljski mir! Dekla in hlapcc morata tudi imeti nedeljo. Ta dan mora biti vsakdo vsaj nekaj časa sam v sebi. Nedeljski mir naj čutijo posebno tvoji otroci.
V	tebi naj gledajo ubranost in prazniško do« brohotnost. Med tednom sta z ženo slabe volje, redkekedaj najdeta priliko, da bi se približala otroškim dušicam. V nedeljo naj bodo otročiči vsi tvoji. Dovodi jim, da se s te* boj razgovore in odgovarjaj jim na otroška vprašanja. Bodi srečen, ko imaš še otročiče ob sebi! Prišel bo dan. ko sc bodo zunaj in znotraj oddaljili od tebe, da boš žalosten zrl za njimi, ko bodo hodili svoja pota. Zato jim daruj nedeljo, da obstane v njih dušah za vedno vtisnjen spomin na gorko ljubezen skrbnih roditeljev. Kolikokrat bodo v mrzlem svetu potrebovali te gorke ljubezni!
Dobri Bog, daj nam vsem, ki smo utrujeni, razdvojeni, nemirni — svoj sveti dan, ko bo zrlo v vas ono čudovito dete s plavimi kot jezero mirnimi očmi!
MARJETICA.
V rosnem jutru.
V	duhu vidim pred seboj visoko hišo, kjer sva bila rojena z Marjetico. Raz* sežni prostori, globoke kleti, delavnice v nepretrgani vrsti, obširna skladišča in do vrha založene prodajalne. Vse to imetje pa je bilo naše le po imenu, zakaj bilo je zadolženo od tal do slemena.
Vkljub ogromni lastnini so bili najini starši revni. Oče je že dve leti po poroki zbolel. Vsa teža skrbi se je zvalila na šibke rame junaške matere. Prišlo je v družino deset otrok. Vsi smo potrebovali obleke in kruha. Dohodki so pa bili tako pičli, da je morala uboga mati prevzeti poleg domačih opravil še učno mesto na osnovni, meščanski in gospodinjski šoli. Oče je skrbel za trgovino, kolikor je pač revež zmogel. Še sedaj ga gledam, kako daja na« vodila uslužbencem. Počasi drsa s hromo nogo od skladišča do skladišča. V eni roki pestuje Marjetico, z drugo roko se opira na palico. Pri vseh mukah pa ni kazal niti najmanjše nevolje. Bil je vesel, živahen in izredno lju« bezniv z vsemi. Kot otrok sem si predstav« Ijal, da je ljubi Bog ravno tak, kot naš očka:
sivo dolgo brado ima in prijazno se smehlja v svet.
Prava trpinka pa je bila naša mama. Živela je kot redovnica. Vstajala jc zjutraj ob štirih in hitela na strmi hribček k prvim mašam. Mož, ki je ugašal svetilke ob cestah, jo je dobro poznal. Vsak dan je gledal majhno črno postavo, ki je s hitrim korakom stopala v breg in tiščala velik molitvenik na prsa.
Ko je oblekla otroke, pristavila lonce k ognju in odkazala vsakemu uslužbencu delo, je drsela urno kakor miška v šolo s knjigami pod pazduho in rožnim vencem v rokah. Do« poldne je poučevala tri ure. popoldne dve uri in pol in vendar jo je poleg tega čakalo doma še vse gospodinjstvo, bolni soprog in deset malih otrok. Ko je ob enajstih končala s poučevanjem v ljudski šoli, je za hip pri« tekla domov, postregla najmlajšemu in brzo odšla na meščansko šolo, kjer je učila de« klice do ene ure popoldne. Kosilo, — zelje in kos mesa vsak dan razen petka, — smo hitro pospravili. Naglo je odhitela v sobo, previla dojenčka, zrahljala postelje, pregledala v tr« govini račune, dokler se ni približala tretja ura. Spet jc dirjala v šolo in sc vrnila domov ob petih. Pripravila je večerjo, pregledala vsem domače naloge, obšla prodajalno, zašila obleke in nato odbrzela v gospodinjsko ve« černo šolo, ki jc trajala do osmih. Mimo« grede se je ustavila v cerkvi, utrujena je prišla domov, zmolila z nami večerno molitev in nas spravila v posteljo. Ko je družina že sladko spala, je sedela zmučena mamica ob pisalniku. V desni je držala pero, v levi pa najmanjše dete, da nas ni z jokom motilo v spanju.
Posebno čudno pri vseh teh ogromnih po« slih je pa to, da je prenašala to težko breme celih 35 let, vkljub rahlemu zdravju. Leta 1890. se jc peljala v Liittich, da bi napravila izpit za srednje šole. S seboj je vzela mene in tri mesece starega bratca, ki ga je še dojila. Takrat sem imel šest let. Pet tednov je pre« čula noči, da je preštudirala obsežna tvarino. Po izpitu sc je onesvestila. Silno sem se pre« strašil, ko so jo trije možje prinesli obne« moglo v naslonjaču.
Marjetica jc prišla na svet 2. avgusta 1892. leta. Rodila se jc kot deveti otrok v letih najhujših skrbi in najljutejše borbe za družinski obstoj. Razvajena ni bila. V materi je gledala dan za dnem najlepši zgled popol« ne samoodpovedi, krvavih žrtev in globoke vere. Prve igrače, ki jih je Marjetici dala mama, so bile rožni venec, kip Matere in po« dobica angela varuha. Kadar je utegnila, jo jc jemala pobožna mati s seboj v cerkev.
Že s šestim letom ji je pomagala pri lažjih
delih. Imenovali smo jo »malo mamico«. Po* sebno je skrbela za najmanjšega bratca. Po= polnoma je bila podobna materi. Nekako smešno jo je bilo gledati, kako resno in za; vestno je opravljala svoje posle, V mater je bila nekako zamaknjena: večkrat ji je dolgo zrla v oči in opazila v njih vsako, še tako skrito željo.
Najhujši dnevi so bili za nas oni, ko je postalo življenje vsled slabe trgovine bridko. Dolgovi so nas prerastli in materine oči so bile redno polne solz. Bila je zdelana, iz= črpana, do smrti izmučena in resno se je bilo bati, da bo morala pustiti pouk. Pa je vzdr* žala. Kot bršljan debla se je oprijemala Boga in ostala močna, podobna hrastu v Ardenah. Ko je bila stiska najhujša, je stopila v ceri kev. V temnih, skrbipolnih nočeh je sklenila roke, zbudila Marjetico in skupno sta molili za božjo pomoč. Ta molitev je pognala v duši blage sestrice najgloblje korenine in ji odprla pogled v nadnaravni svet.
Naš oče jc umrl v svojem 86 letu, draga mama pa nam živi še sedaj in šteje 75 let. Nista imela časa iti k počitku, dokler nista izpolnila svoje naloge.
# # *
Moral sem napisati ta uvod, da boste ras zumeli značaj sestre Marjetice. Ti pa, dobra naša mamica, mi ne bpš štela v zlo, da zvedo
0 tvojem heroičnem življenju oni, ki obu* pujejo nad križi in nadlogami. Veseli me, da morem onim sebičnežem naših dni, ki se boje otrok, tvoj zgled postaviti kot presuns ljivo, s solzami in krvjo napisano pridigo. Hočem jim s tem povedati: Strahopetci ste in vaši maloštevilni otroci bodo strahopetni kot vi. Ker se bojite dela, zato sc branite otrok! Neverni ste, ker dvomite nad obljubo Stvarnikovo, da nas ne bo pustil naš Oče nebeški v pomanjkanju radi obleke in hrane. Zločinci ste, ki rušite družine, pustošite mesta bolj kot vojske. Grobokopi ste svo* jega rodu, ker slabite njegovo kri in sesate njegovo moč; razdejanje dobe, ki bo prišla, bo zgrmelo na vaše glave, ker ste ga zakri* vili — vi!
*	# #
Naš očka je vidno hiral. Bil je že star in bolezen ga je grozansko potrla. Vslcd šib? kega živčevja je postal čemeren in razburljiv.
1 ezko mu je bilo ustreči. Odklanjal je skoro vsako jed in postajal šibkejši. Mama si jc skrivaj brisala solze in trpela v notranji bo* lesti. Da bi bolnik imel skrbno postrežbo, je ostala Marjetica doma. Hodila je v višjo de. klisko solo in štela šestnajst let. Iz vzorne dijakinje je postala skrbna strežnica. »Boste videli, da ga ozdravim« je vzklikala in be* seclo držala.	(Dalje)
VOLJA.
»Ne morem! To je nemogoče!« je dejal častnik Aleksandru, ko je bil njegov napad odbit i/. neke trdnjave na pečinah.
»Proč s teboj!« je grmel veliki Macedonec; »nični nemogoče onemu, kdor hoče zmagati!« In stopil ie na čelo svojini vojakom ter pregnal sovražnika iz njegovih utrdb.
»Bržkone hočete le napol!« je dejal Suvarov takim ljudem, ki niso imeli nikakih uspehov. Njemu je bila volja sestav; besed: »Ne morem«, »Ne vem« in »Nc* mogoče« ni maral slišati. »Uči se!«, »Stori!«, »Posku« si!« so bile besede, ki jjh je vedno rabil.
Napoleon je Sel, ko jc bil v Egiptu, v bolnišnice h kužnim boleznim, da bi s teni pokazal, da more človek premagati celo strahote kuge, ako se je ne boji. Paki' sila volje je zdravilo za telo in orožie. ki dosc?skoraj nadčloveške čine. Dvignila je mnogo ljudi s smrtne po» stelje in je storila čudeže hrabrosti.
Walter Scott je imel, ko je bil star 55 let, dva in pol milijona mark dolga. Vzlic svoji starosti jc sklenil, da poplača svoj dolg do poslednje stotinke; in posre« čilo sc mu jc. Železna sila njegovega sklepa je dala nje« govemu duhu prožnost in sposobnost za neumorno delo. Vsaka žilica, vsak živec je govoril v njem: »Dolg mo* ram poravnati«; vsaka kapljica krvi jc plamenela od volje ter je dajala njegovim možganom zvišano moč, da je mogel pisati. In dolgove je poplačal. V dnevniku VValtcrja Scott čitamo: »Strašno sem trpel in večkrat sem želel leči in zaspati za večno. Toda sklep hočem izvršiti.« Njegova volja je delovala dalje.
»Možu, ki zna hoteti, ni nič liemožnega,« jc rekel Mirabcau. »Je kaj potrebno? Potem sc mora storiti. Tako se glasi zakon vsakršnega uspeha.«
In Bulvcr piše: »V veri leži neka velika moč celo, če sc nanaša na človeške in posvetne stvari. Če je človek trdno prepričan, da hoče nekaj storiti, kar jc navidezn > v hipu nemogoče, potem stavim deset proti enemu, da se mu končno vendarle posreči. Kdo more doseči kaj proti Človeku, ki nosi v sebi neomajen sklep? Ki ::e ne zaveda, da je premagan in ki sc bori po kolenih naprej, ako so mu odstrelili obe nogi? Tcžkoče in od* por takega ne strašijo; preganjanje mu le koristi, ker ga vzpodbuja le šc k večjemu napenjanju vseli sil. Dajte človeku lc abecedo in železno voljo, in kdo bi rekel, kako visoko se more še dvigniti?« Imej zaprtega (ialilca radi kakega njegovih matematičnih odkritij in on ti bo napravil v svoji celici poskuse s slamo. Vzemi Kulerju vid, in on bo razmišljal le globlje, da razvije svojo prečudežno nadarjenost za matematične prera« čune.
Quentin Metsvs jc že obupal, da bi postal slikar, ko so mu rekli, da se bo mogel poročiti z vrlo ljubljeno hčerko svojega mojstra le, ako more ustvariti imenitno sliko. Lotil se je dela s tisto silo volje, ki je nepre* magljiva ter je ustvaril eno izmed mojstrskih del v sli« karstvu: »Skopuhi«. Njegova odločnost je porazila »ne« možno«,
HISA IMEJ SVOJ VRT.
S trnjem, osatom in pelinom jo prepleteno in prc« pojeno naše življenje, cvetje in veselje nam je le rcd> kokedaj in zelo pičlo odmerjeno. In vendar je naša duša tako potrebna, da se odpočije in umiri od trudapolnega dnevnega dela, trpljenja, žalosti in skrbi.
In kje naj se odpočijemo in umirimo? Ali v go» stilni? Malo razvedrila da gostilna, tam kvečjemu vto* pimo za malo časa skrbi, ki pa potem s toliko večjo silo pritisnejo na možgane.
Tudi pri drugih zabavah navadno zastonj iščemo razvedrila in umirjenja svojih živcev, večkrat odpove svojo pomoč celo razvedrilna knjiga.
V	takih slučajih išči razvedrila v cvetju in zelenju, sredi božje narave. Takrat je srečen, kdor ima svoj vrt in sredi njega miren kotiček, ('c se mu hoče, dela okoli zelenjave in cvetic, opravilo dobi pri sadnem drevju, če pa tega ne more, .sede v mirni kotiček, gleda in prede svojo misel, okolica, cvetje in zelenje pa vpliva blago* dejno na njegovo kiti učeno dušo, oči mu počivajo na lepi gartroži, leteči metuljček odnese na svojih krilih tegobo srca.
Zato pa imej vsaka hiša v bližini svoj vrt.
Sadno drevje v vrtu nam lepša okolico hiše in nam nosi dobiček. Seveda mora biti drevje dobro in pravilno nogovano.
Vrt pa ni le za sadno drevje. Predvsem mora biti vrt živa zaloga za kuhinjo, »kambrica« naše pridne go« spodinje. Tam naj ji raste čebula in Česnik, špinača in ohrovt, solata in radič, paradižniki in kumarice, pc» tršilj in zelena, hren in majaron in še mnogo takih zelišč.
Zelišča so potrebna /.a našo hrano. Njih pomen ne tiči samo v tem, da delajo hrano bolj raznovrstno in radi tega prijetnejšo, temveč vplivajo tudi zdravilno na prebavo in celo človeško telo.
Ker hoče naš rod ostati čil in zdrav, zato naj vživa mnogo zelenjave. Najcenejša in najbolj Okusna pa je zelenjava, katero smo si sami vzgojili na domačem vrtu.
In cvetke! Znana je naša dežela in naš narod, da ljubi cvetice, ki tako lepo krase okna naših domov in s prijetnim duhom napolnjujejo okolico naših hiš. V vrtu je vedno prostora za cvetice, ljubljenke naših de* klet. Cvetice krasc naš dom, delajo prijetno naše bi* vališče, vplivajo blagodejno pa tudi na naše srce. Kas teri človek bo ostal trd v bližini lepe cvetice, katero dekle bo slabo, ki ljubi in goji cvetlice, ta božji dar.
In vrt nam služi za bodrilo k pridnosti. Otrok rad rije po zemlji. Odmeri mu v vrtu kotiček, gredico, ka» tero naj otrok sam obdela, zaliva in sploh oskrbuje. Le tako boš vzgojil iz otroka pridnega delavca.
Zato pa spada v bližino naših hiš vrt, četudi ne velik. Blažil nam bo našo dušo, vplival vzgojno in zdra* vil nas duševno in telesno ter vseboval zalogo za naš želodec. In naš želodec je sila važna stvar, saj pravijo celo, tla gre ljubezen skozi želodec. Četudi imenovani rek ne bi bil vedno na mestu, vendar je zelo dobro, če si ga naše gospodinje prav dobro zapomnijo.
POSODA ZA CVETLIČNE RASTLINE.
Naši ljudje vsade cvetlično rastlino v prvo posodo, ki jim pride pod roko. Nagclji se morajo večkrat za« dovdjiti s škatlo od paradižnične mezge, oleander mora hote ali nehote hirati v pločevinasti posodi, ki je pr» votno služila za bencin ali petrolej.
1 aka posoda je res poceni, a ne odgovarja namenu. Mi hočemo, da se cvetlična rastlina razvija, da je zdrava in da s svojo svežostjo blagodejno vpliva na naše oči in srce. V pločevinasti posodi pa se cvetlica ne more dobro razvijati, ker ne propušča pločevina zraku h ko» reninam, ki istega nujno potrebujejo. Pločevinaste in
sploh kovinaste posode imajo poleg tega še to slabo lastnost, da se na solncu zelo segrejejo, na hladu pa Omrazijo, kar potem kvarno vpliva na korenine rast* line in taka rastlina mora potem hirati.
Najprimernejša posoda za evetlične rastline so žgani glinasti lonci, leseni zabojčki in čebriči, najlepši so se* veda lonci.
Pri loncih moramo predvsem paziti, da niso cmaj* lirani, ne od znotraj in ne od zunaj, ker zapira emajl zraku pot. Preden vsadimo rastlino v lonec, ga moramo s ščetko dobro očistiti morebitne zemlje, plesni, pajče* vine in druge umazanije. Nato moramo lonec oprati v vreli vodi, nakar ga šc oplaknemo z mrzlo. Umazanija zapira pot zraku, poleg tega pa prenaša bolezni na rastlino.
Lonec mora imeti na dnu luknjo, skozi katero naj se odceja odvišna voda. Preobilna vlaga v loncu škoduje rastlini, ker korenine ne morejo dihati. Vsled preobile vlage se skisa zemlja in cvetlična rastlina počne hirati.
Sobne cvetlične lonce <:lepšaš z belo barvo, s katero pobeliš zgornji rob lonca: ostali lonec ostane rumen* kaste ali rujavkaste barve, zgornji rob pa je čisto bel, kar zelo poveča lepoto prostora.
Zabojčke rabimo za cvetlične rastline na oknih, hodnikih, balkonih itd. Tudi zabojčki, ki naj bodo le* šeni, naj imajo na dnu svoje odeejalne luknje ped narazen.
Čebrički so najprimernejša oblika za večje olepše* valne rastline, kot so oleandri, gartrože, limonovi grmi* či itd., katere držimo navadno za olepšavo pred vhodom v hišo ali pred kakimi drugimi vrati. Odeejcvalnc luknje ne smejo manjkati tudi pri čebričih.
Ker rastejo v čebričih navadno dolgotrajne cvetlične rastline, zato naj bodo čebriči napravljeni iz močnega, najbolje iz hrastovega lesa. čebrič bo več časa trajal, če ga od znotraj nekoliko ožgemo: plesen se ne razvija tako rada na ožgani kot na neožgani površini.
Lepo je, če čebriče in zabojčke pobarvamo z barvo okolice, recimo hiše. Tako pobarvana posoda napravi takoj lepši vtis na gledalca.
Seveda morajo biti cvetlične posode primerne ob* like in velikosti. Moški klobuk ne spada na otroško gla* vo in ne narobe, tako tudi ne spada majhna cvetlična rastlina v veliko posodo.
Inž. J. K.
GOSPODINJSKI MIGLJAJI.
Madeže od črnila spraviš iz obleke in perila, če jih opereš v toplem mleku. I udi limonov sok spravi madeže od črnila. Seveda je najbolje očistiti še sveže madeže in ne zastarelih.
Kokoi nosi jajca brei lupine.
Lahko sta dva razloga, in sicer:
1.	Kokoš prejema s krm,, premalo apna, zato naj sc taka kokoš mnogo giblje na prostem. Ce pa so kokoši zaprte in dobivajo za krmo mnog,, krompirja, posebno kuhanega, potem dodaj vsaki dan krmi nekoliko klaj.
nega apna, in sicer na 5 kokoši eno malo žličico. Poleg tega vrži vsaj vsaki teden med zaprte kokoši pest peska.
2.	Brezlupinastim jacem je lahko kriva bolezen. V tem slučaju ne išči pomoči, marveč kokoš opitaj, jo zakolji ali prodaj.
Sedaj so jajca poceni, v zimskem času pa zelo draga; sedaj so po 30 in 40 sto* t'nk, decembra pa po liri. Zato stori pametno vsaka go* spi dinja ki si v poletnih meseeih oskrbi zalogo jajce za zimo.
Kdor hoče ohraniti poletna jajca za zimski čas, mora jajca konservirati, za kar je najeenejše sredstvo navadno apno. Iz gašenega apna napravimo z dodatkom v, de apneno mleko, s katerim zalijemo v primerni po* sodi vložena jajca. Primerna posoda so stekleni, veliki vrči, veliki, navadni, četudi glinasti lonci, zadostuje tu* di navadna golida ali druga posoda. Paziti moramo, da so jajca vedno pokrita z apnenim mlekom.
ZA KUHINJO.
FRANCOSKA JUHA.
Očisti in zreži na rezanec nekoliko krompirja, ohrovta (vrzote), zelene (šelne), korcnjčka, čebule, pc* teršilja in nekoliko zelenega graha. Duši vse to na su* rovem maslu, da se nekoliko zarumeni. Nato potrosi z žlico moke in ko se zarumeni, zalij z vodo ali kostno juho.
Na juhi zakuhaj peščico riža.
MESNI HLEBČKI.
Vzemi 'h kg govejega mesa, 2 žemlji 3 dkg čebule, zeleni peteršilj, sol, poper, 2 jajci, S dkg moke, 20 dkg militi. Sesekljaj prav na drobno surovo goveje meso (lahko uporabiš tudi ostanke kuhanega mesa); temu pri* ir e:’a j v vroči masti opraženo, sesekljano čebulo in pc* teršilja ter sekljan Česnik, jajca, sol, poper in dve v mleku namočeni ter ožeti žemlji; vse skupaj dobro premešaj. Iz tega napravi lepe hlebčke, povaljaj jih v moki ali drobtinah in speci v vroči masti.
Hlebčke daj na mizo s kako solato.
Opomba: Okus hlebčkov je bol ji, če uporabiš pol govejega in pol prešičjega mesa.
PEČENI KROMPIRJEVI SVALK1.
Vzemi 1 kg krompirja, 5 dkg surovega masla, 3 jajca, sol, 15 dkg mi ke, 10 dkg drobtin, '/« masti. Operi krompir in ga skuhaj, potem ga olupi, pretlači in ko se nekoliko ohladi, mu primešaj surovo maslo, I jajce, sol in moko ter zgneti vse to na deski v gladko testo. Iz tega testa napravi za palec debelo klobaso, ki jo zreži na 5 cm dolge svalke, katere potem povaljaš v jajcih in drobtinah ter spečeš v vroči masti.
ŠPINAČA.
Otrehi špinačo, deni jo v vrelo vodo, katero si prej osolila in jo skuhaj. Nato jo očedi, preplakni z mrzlo vodo in jo pretlači ali prav dr;;hno sesekljaj. Opraži nato na surovem maslu nekoliko kruhovih drobtin, pri* mešaj jih špinači, prideni šc nekoliko popra ter jo zalij z juho ali mlekom. Nato jo šc nekaj časa kuhaj.
ŠPINAČA V SOLATI.
Skuhaj špinačo kot zgoraj, nato jo očedi ter zabeli z oljem in okisaj z limonovim sokom. Po okusu lahko nekoliko popraš.
ŠPINAČNI CMOKI.
Vzemi a/i kj» špinače, :'U kg krompirja, 2 jajci, 5 dkg slanine, moko. Skuhaj špinačo, jo očedi in pretlači. Nato ji primešaj kuhanega in pretlačenega krompirja, ohe jajci, drobno zrezano in ocvrto slanino, moke po po« trebi in zgneti v gladko testo. Iz testa napravi cmoke, ki jih skuhaš v slani vodi.
Opomba: Cmoke lahko zabeliš s surovim maslom in daš na mizo kot jed zase ali pa s kakim mesom.
Hiškotni /.vitek.
Vzemi: 6 jajce, 17 dkg sladkorja, 9 dkg moke, 3 dkg surovega masla, 20 dkg marmelade in 4 dkg sladkorja v prahu.
Mešaj skozi pol ure rumenjake s sladkorjem, potem pridevaj počasi trdi sneg iz beljakov, moko in stopljeno maslo. To tvarino razmaži na z maslom pomazano in z moko potreseno pločo eden do poldrug cm na debelo ter speci pri srednji vročini v pečici. Se toplo pecivo namaži z marmelado, tesno zvij in potrosi s sladkorjem; preden neseš na mizo, zreži v prst debele rezine.
ZDRAVSTVO.
(jizelu Majeva:
LJUBO ZDRAVJE.
Nauke, kako je treba negovati telo in kako si ohra* niti zdravje, so poznali že stari (Irki in Egipčani. Zlasti (Irki so imeli mnogo razumevanja za ohranitev narav* ne telesne lepote. Skrbeli so za zdravje vsega naroda, zato so uvedli splošno telovadbo, športne igre in javna kopališča. Egipčani so bolj cenili umetno lepoto, zato so bili mojstri v sestavi mazil in lepotičnih sredstev. Izkopane mumije raznih egipčanskih kraljičin nam pri* ču jo o tem. Tudi Rimljani so zelo vpoštevali .gojitev te* lesa, a bogataši so zašli predaleč, obdajali so se z luk* susom in zapadli pomehkuženju.
V	prastarih časih je duhovništvo nosilo skrb za duševni in telesni blagor ljudstva. Že Mojzes, vodja Izraelcev, je vpeljal nego telesa; izdal je gotove za* kone o prihranitvi in vpeljal sabat, to je dan počitka.
11igijena, skrb za zdravje, je torej prastara znanost, ki so jo poznali že prvotni narodi, a se je le polagoma širila med širfe mase. V Nemčiji so upeljali javna ko« pališča Sele v 12. in 1.1. stoletju, v IS. stoletju so začeli pometati in čistiti ceste in odstranjevati nakopičena smetišča. Tudi stanovanjem so posvečale oblasti večjo pozornost in skrbele, da preprečijo ponarejanje živil. V ll). stoletju so postavila oblastva tudi javne zdravnike, ki so pazili na javno zdravje in skrbeli, da se prepre* čijo kužne bi lezni, A šele v novejšem času so izumili zdravniki razna sredstva, to so razni serumi, ki uniču*
jejo bakcile kužnih bolezni. Vendar so še razni bakcili, ki jih ne zmaguje niti zdravniška veda; žilavo je njih življenje, ne dajo sc uničiti, a upati je, da se ho zdrav* niška iznajdljivost še izkazala.
Žalostno je pa dejstvo, da se dobijo še v današnji dobi ljudje, ki se izpodtikajo nad »modernjaki«, ki iz* postavljajo svoje telo solnčnim žarkom in zraku ter se kopljejo v javnih kopališčih. Oni vidijo V tem le po* hujšanje in ne stremljenje po idealu zdravja.
Dolžnost slehernega človeka je, da skrbno čuva svoje zdravje, ker to je božji zakon, to je zakon na* rave. Zdrav človek lažje premaga življenjske borbe, v zdravem človeku je sila, ki prenaša zlo in stremi po dobrem in koristnem.
A kako naj si človek ohrani zdravje, kako naj na* pove boj zdravje uničujočim bakeilom, ako ne pozna nauka higijenc?
Večina ljudi zapravlja svoje zdravje ali iz neved* nosti ali iz lahkomiselnosti. Žalostno, a resnično. Ljudje, ki ne znajo ceniti svojega zdravja, ki jim je higijena deveta briga, pridejo šele takrat do spoznanja, da so grešili nad lastnim organizmom, ko zbolijo resno, ko morajo prestati fizične bolečine ter zapraviti obilo časa in denarja, da si zopet pridobijo zdravje.
Žalostne slike nam kažejo življenje. Lepo bi bilo, če bi bil sleherni človek tako poučen, da bi se izogibal vsega, kar prinaša zle posledice. Vendar se zgodi, da ne moremo preprečiti raznih nesreč in bolezni z vsem znanjem, z vso previdnostjo. Tedaj se moramo zateči k vestnemu zdravniku, da nam pomaga in svetuje. Predvsem pa bodi človek samemu sebi telesni in du* vevni zdravnik, da se prepreči marsikatero gorje!
KAJ NAJ V SLUČAJU BOŽJASTNEGA NAPADA NAPRAVIM?
(Piše zdravnik dr. Lojze S.)
/. Imam bratu, ki je podvržen božjastnim napadom.
Pri božjastnem napadu lahko ločimo dva dela, to sta: pravi napad in predhodni znaki, ki ta napad ta* korekoč naznanjajo. l)o danes medicinska veda ni še dobila sredstva, ki naj hi že začeti božjastni napad ustavila. Zato je potrebno, da pri vsakem takem na* padu skušamo preprečiti one poškodbe in nevarnosti, katerim je izpostavljen bolnik. Torej, položili bomo bolnika na blazino ali na bolj mehko podlago, tako, da se ne bo ranil z glavo za časa napada. Med čeljusti mu bomo dali brisačo, rjuho ali kakoršnosibodi cunjo, da si ne bo ranil jezika. Treba je odpeti srajco, naramnice, hlače in sploh vse obveze, ki bi utegnile preprečevati redno pretakanje krvi. 'I reba je zadrževati ude pri krčih, tako, da bolnik ne bo poškodoval niti sebe niti drugih. Ko sc bolnik pomiri, je treba nanj vedno paziti, ker se napadi pogosto in zelo radi ponavljajo. Zdravniška znanost je žalibog še do danes brez pravega sredstva za ozdravljenje te grozne bolezni. Naredi in pomaga pa se že precej z vztrajnim zdravljenjem.
PISANO POLJE
Grivški:
BiNČKOVA PRVA IZPOVED.
BINČEK jc bil majhna krota, pa velik kas jon. Pričujoč je bil povsod: v cerkvi in šoli od zadaj, pri lumparijah pa na pr* vem mestu. Pri molitvi je spal, pri delu ga je zeblo, pri skledi se je pa potil. Godilo se mu ni slabo. Imel je cvetoča, napeta lica, kot jih imajo navihanci sploh. Na debeli glavi so mu rastli celi šopi črnih las. Uspevali so zelo bos hotno na mastni, rodovitni podlagi ter se kos šatili na vse strani sveta. Ni čuda, da je uči* telja vkljub njegovi močni volji večkrat ob* šla skušnjava, da jc s prsti segel med to bujno grmičevje in izdatno poškodoval kras* ne nasade.
Petek po Križevi nedelji je bil za Binčka pomemben dan: treba mu je bilo iti prvič k spovedi. Gospod Janez, ki je že 42 let pasel po suhih in močvirnih pašnikih izročene mu ov.ce. jn kozle, je v nedeljo ostro zabičeval na pridižnici materam, naj do dobra pomagajo izprašati koštrunčkom kosmato vest.
Binčkova mati Marjeta je zato kupila pri trgovcu Spehaču že zjutraj polo papirja in svinčnik št. 1.
»hinče,« je dejala, vrnivša sc od jutranje mase, »v izbo se mi spravi, da si izprašaš ve^t! j. .nuz.1 » 'n ^csno premisli, kakšne kome* dlje si ze uganjal. Potem vzemi svinčnik in lepo napisi velike in male »kozle« da boš \se lepo imel pred očmi, ko pojdeš popoldne k spovednici. 1 ustila te bom samega, da boš nemoten!«
Mati Marjeta jc šla v kuhinjo in vse bolj previdno ravnala z lonci, da ne bi motila Binčka, ki je vršil važno opravilo v zaprti sobi.
Fant je imel 10 let. Nerodno mu je bilo to opravilo. Grizel je svinčnik, se vrtel na stolici in od dolgega časa začel — muhe loviti. Danes jim jc mečkal le glave, dočim drugekrati niso bile varne pred njim niti noge niti peruti. Drugekrati — a danes je bilo treba več usmis ljenja, ker se je fant pripravljal za izpoved!
Pred Binčkovimi očmi so drsela v divjem teku štiri leta, polna pogreškov in hudobij. Vroče mu je postajalo, ko je registriral mastne »kozle« poleg manjših kozličev. Cela rešta jih je bila.
V	sobi je bilo tiho ko v grobu, le stara stenska ura je zločesto karala: »Čak’, čak’, čak’!«
Prva je skočila malemu grešniku pred oči črna farovška mačka. Pred pol letom jo je po najkrajšem procesu zadavil in obesil na vrv v drvarnici. »Bot za bot!« jc takrat miril vpis jočo vest. »Ti si zadavila meni kanarčka, jaz bom zadavil tebe!«
Vsa črna, z navzgor zavihanim repom, zes vajočim gobcem in bliskajočimi očmi je stula sedaj pred njim uboga črna žrtev. Za njo pa je še grozneje buljil vanj kafetasto bledi obraz kuharice Neže. škrbasta usta je odpirala, kot bi ga hotela požreti. Z Nežo sta bila vedno v bojnem stanju, a na tako grozen spopad Binče ni bil pripravljen. V divji bolesti in groznem strahu je zapisal svoj veliki greh: »farovško mačko obesil!«
Grešna procesija se jc vlekla naprej. Kas kor bi vstal iz črnih tal se je prikazal pred njim sosed Primož z bičem v roki: »Kje je moj bičevnik,« je rjul. »Ti capin capinasti,
kdo ga je zlomil?« In spet je pisal svinčnik kruto obsodbo: »Stricu Primožu zlomil bi* čevnik!«
Polajnarjev Drejče je pred meseci nesel moko iz mlina. Ustavil se je pred gostilno in pustil vrečo na klopi. Z Drejčetom sta si bila gorka, odkar mu je Binček hruške pokradel. »Resk!« je naredil z nožem in v vreči je za* zevala luknja. Ko je- Drejče oprtal vrečo in jo veselo prepevaje nosil domov, je sipala iz luknje moka in zaznamovala pot od gostilne do konca vasi, kjer je vreča postala lahka.
Binče je gledal ta prizor. Moka se mu je zdela krvava. Kot kri je brizgala iz prerezane vreče in močila srčna tla. Vzel je svinčnik in skesan napisal: »Drejčetu prerezal vrečo!«
Grešnik se je oddahnil. Hude so bile ob* sodbe in ni jih hotelo biti konec.
»Materi sem izpil mleko in mački namazal gobček.« Petnajstkrat jc mačka trpela muče* ništvo radi njega. To je bil vnebovpijoči greh.
Šele ko je prišel do zaporedne številke 30, se jc število ustavilo. Petkrat, šestkrat je pre* čital obsežni register, da se mu ne bi ustav* ljalo pri izpovedi. Gospod Janez je bil namreč nestrpen in kdo ve, kaj bi se vse utegnilo Binčku prigoditi.
Slovesno je podpisal pod protokol svoje polno ime in datum. Nato jc skrbno zvil polo in v umazani robček zavezal še bolj umazane pregrehe. Svoj grešni zaklad je skril v hlačni žep.
Ta dan Binčku kosilo ni dišalo. Ni si upal pogledati materi v oči, ko je v hlačnem žepu nosil svojo smrtno obsodbo. »Imaš velike kozic?« jc poizvedovala mati. »O, ne prav velike« jc kratko odvrnil Binček. Zdelo sc mu je pa, kot bi v žepu meketali grešni jarci: »Lažeš, lažeš!«
Po stari navadi jo je mahnil na vas. Kdo sc bo pretepal, če Binčka ni zraven? In dobro so se tepli! Rute so zavezali v vozle in si jih dajali po rokah, glavi — kamorkoli j'c padlo! čičkarjev Tonče, ki nikoli ni nosil smrkavca, si jc ob tej priliki izposodil mučilno orodje pri Binčku. Da hi mu ga Binček nc bil dal!
Po šoli je peljala učiteljica celo vrsto malih spokornikov v cerkev. Gospod Janez jc že »sedel«. Drug za drugim so stopali mali greš* niki k spovednici. Marsikdo ni bil prav v no« beni zadregi. Grehe so nekateri enostavno či* tali kar iz molitvenika, čičkarjev Tonče sc je na glas izpovedoval sledečih grehov iz mo* litvenika: »Sem odpadel od vere, sem čital protiverske časopise (pa še iz abecednika ni poznal vseh črk!) sem poželel svojega bliž* njega ženo, sem obhajal ženitev ob prepo* vedanih časih!« Učiteljica se je v klopi sme* jala v pest, gospod Janez je pa brundal in
renčal, da so očitnemu grešniku vstajali lasje po koncu.
In vendar je šlo vse lepo po vrsti, dokler ni stopil v temno predkamrico Binček. Ve* liko posvetnih misli se mu je podilo po glavi. Večkrat so ga te misli zanesle na farovško dvorišče, kjer je v solncu smrčal rjavi muc, žalujoči soprog obešene mucke. »Še tega bom udušil, tudi ta je kriv!« Tako je delal pre* grešne sklepe in kesanje ni hotelo vstati v njegovem srcu.
Že je gospod Janez odprl zamreženo okence. Binček bi moral začeti. Križ božji! Iskal je robca v žepu, zdaj desnem, zdaj le* vem — a listka ni bilo. Nesrečni čičkarjev ga je imel!
Huda je predla ubogemu Binčku. »Grehe sem izgubil!« je jecljal. Pa je priskočil na po* moč gospod Janez. Pred Binčkom so vstajale zopet strašne prikazni: Črna obešena mačka, prerezana vreča zlomljen bičevnik, prazne latvice mleka ... Ničesar ni pozabil, ker so bili vsi ti slučaji tipični in jih pozabiti ni bilo mogoče.
Ko je končal, je potrpežljivo in udano ča* kal. Drugega mu pač ni kazalo! Kaj mu neki more gospod Janez? Nič! Kričati nc sme, sicer bi izdal spovedno skrivnost, za ušesa ga ne more prijeti, ker je bila med njima mreža. Ta naprava se je zdela Binčku po* sebno hvalevredna. Premišljena in praktična je bila, da se mu ni bilo bati presenečenj v laseh ali celo na uhljih.
Zato je bil gospod Janez takorekoč brez moči. Niti kričal ni nanj. Glede mačka jc zahteval le pojasnila:
»Ali si žival mučil?«
»Naa-,« jc dejal Binček, »samo malo obesil sem jo!« Na skrivaj je pa že vstajal v njegovi duši zlobni načrt, ki mu jc veleval kruto osveto nad sivim farovškim mačkom * udov* ccm.
Pravi trdni sklep in kesanje mu je vzbu* dila šele kuharica Neža, ki je čakala nanj pred drvarnico. Zagrabila ga je za vrat in omahala s tolkačem, da so kokoši preplašeno begale semtertja. »Ti si torej zadavil mačko! Ti lump nesramni, ti seme negodno!« Tedaj se je kar naenkrat v fantu pojavil trdni sklep in globoko kesanje, mu je privrelo na dan v pretresljivih klicih: »Ne bom nikoli več,-Neža, nikoli več!«
Izpustila ga je. Trdno se je prijemal za hrbet in niti mijavkanje sivega muca mu ni bilo več v bližnjo priložnost.
Do doma so bolečine ponehale. Na pragu ga je čakala mati Marjeta z rokama od zadaj, kot bi skrivala nekaj, kar ni treba videti vsa* kemu človeku. Brez uvodnih besed ga je pri*
jela za vrat in vlekla v sobo. Tu se je začela nova operacija. »Ti si pil mleko negodnež, lažnjivec, pogoltnež! Pa si mačko obdolžil! Le čakaj, falot!« Začela je padati toča, a ta je segla ob tej priliki še nižje kot pri Nežini nevihti — par centimetrov pod hrbet, kjer je zlasti izpostavljen najvabljivejši del za podobno rokodelstvo.
Solznih oči je premišljeval Binček, kako more priti na beli dan spovedna molčečnost in kako more gospod Janez trditi, da občuti grešnik po skesani obtožbi prijeten notranji mir.
Tiho re je splazil na travnik in legel v naj; skrivnejši kot prav k ograji soseda Primoža, da bi mu mati zemlja vzela iz grešnega telesa pekoče bolečine. Tu se je umiril in zaspal. Medtem pa je nalahno prikrevsal do ograje stric Primož. »Aha,«- je brundal, »tukaj si! Le čakaj me!« Stegnil je dolge roke skozi špranje in zagrabil z roko za fantovo uho ter začel sistematično vleči. »Joj, moje uho! As!« Binček se je stresel in vpil. Presenečenje je bilo bridko in nenadno. »Joj, moj bičev; nik!« je zlohotno posnemal stric Primož in izpustil pripravne uhlje šele. ko so postali višnjevi kot češplje.
Znova je začel Binček premišljevati nauk o tihi zadovoljnosti, ki jo prinese dobra iz* poved. Hvala lepa, je ponavljal v solzah, take nepopisne občutke prepuščam rad gos* podu Janezu.
Še drugi dan, ko je po prazniškem razpo* loženju o priliki prvega sv. obhajila zagledal doma na mizi štruklje in dišeče klobase ga ni popolnoma minulo bridko občutenje pre* teklega dne. Stoje je nosil ,'obre jedi v usta. »Pa sc vsedi, Binček!« je prigovarjala mati. Sedi! Kako, ko je pa še vedno bolelo odzadaj!
Šele ko so se odtajali udarci, splaknila ušesa in je materin »žegen« polagoma iz* gubil moč, jc Binček prišel k zavesti. Zvedel je, da je Čičkov Tonče njegov najzvestejši prijatelj, odvezal vozel pri njegovi rutici, vzel ven grešni protokol in tekel od hiše do hiše, da je sporočil Binčkove zločine na pristojne naslove. V dokaz resnice mu je kajpada služil Binčkov lastnoročni podpis.
Binček pa je doberšen del svojih srečnih občutkov prve spovedi stresel že drugi dan na hrbet (tičkovega Tončka in dodobra po* plačal njegovo zvesto prijateljstvo. Od ta* krat Binček ne piše več grehov.
DENAR.
Denar, svet« vladar, pravi prisloviea. Kes je, vselit lahko kupiš /.a denar. Je pa tudi denar vse. Ko čuješ besedo »denar«, se navadno /misliš na kovani denar. V
resnici pa rabijo narodi vse mogoče kot plačilno sred* stvo. Običajno kroži kot denar predmet, ki ga ima do« tično ljudstvo ali kraj v izobilju. Stari pastirski narodi so plačevali z govedom. Odtod tudi latinska beseda za denar »peeunia«, ki izvira od besede peeus, kar pomeni govedo. Stari Slovani so imeli dosti lanu za platno. Za« torej so oni plačevali; izraz pride od besede platno; platiti pravijo še danes Hrvatje. Kot denarna enota je v starih sredozemnih deželah veljal en suženj. V krajih ob Tsadskem jezeru, v Novi Gvineji in eelo v Abc« siniji plačujejo š<; danes s sužnji. Se bolj zanimiv slučaj plačevanja v naravi je znan iz zakonodaje stare rc« publike Ohile v južni Ameriki. Tam je določala po« stava, da mora vsakdo odrajtati davke v naravi.' Kaj pa brezposelni in nemaniči? Ti so pa vsako toliko mo« rali »nekaj« narediti v papir in poslati za davke. Tako so tudi ti zadostili postavi, naj se davki le v naravi odrajtajo. . .
Sloviti srednjeveški potovalee Mareo Polo piše v svojih potopisih: »V' tej deželi Kaindu (najbrže Kitaj« ska) so slani vrelci, iz katerih dobivajo sol na ta način, da vodo v ponvi prekuhavajo. Ko je voda eno uro vrela, sc naredi slana kaša, ki jo sušijo na razbeljenih kamenih. Na to udarijo cesarski pečat in nihče razen cesarskih uradnikov ne sme izdelovati takega denarja.«
V	Abesiniji še danes strdijo sol v dolge paličice, ki slu« žijo kot denar. Podobno delajo na Kitajskem s čajem. Stisnejo ga v opeke in to jc žc velika svota. Rusi so svoje posadke ob rusko»kitajski meji plačevali s tem »čajnim denarjem«.
Dežela faraonov, Kgipt. jc bila žitnica sveta. Egip«. čani so vse kupovali z žitom. Tudi v stari Babiloniji so posestva cenili najprej v žitu, potem šele v srebru. Vzhodno afriški narodi pa še danes računajo le v žitu.
Tržni red z otoka Islanda iz 1. 1420. "določuje: /a 42 komolcev dobrega platna moraš (.lati 120 polenovk srednje velikosti; za mehur tobaka dve polenovki in pol. Tako so računali tudi na otoku Novi Fundland.
Zelo v rabi so pri narodih na nizki kulturni stopnji kameniti izdelki. Nekateri papuanski rodovi na otočju Tihega oceana imajo pred kolibami par velikanskih mlinskih kamenov, To je njih denar. So sigurni, da jim ga nihče ne odnese. Znano je, da od Črnca vse kupiš za n'z. steklenih biserov. Arabski potopisec iz 10. sto> let ju Ibrahim Ibn Jakub sporoča, da imajo narodi na Češkem cele skrinje polne tenkega platna. Za platno, piavi Arabec, kupiš lahko tam gori celo srebro in zlato.
Papirne bankovce so poznali na Kitajskem že pred 1000 leti. Svet računa danes zvečine le z zlato ali sre« brno podlago. Polagoma bodo pa zlati in srebrni kovani novci zginili v državne banke, za plačilno sredstvo pa bodo veljali kot žc v Ameriki le še čeki, t. j. nakazilo na tolikšno in tolikšno vrednost. Seveda, nakazal bo lahko le, kdor bo kaj imel,
K. H.
TAJNE IZ KRALJESTVA RASTLIN.
i.
HITRO ŽIVLJENJE.
Precej naglo raste neke vrste drevo na Javi, Albic* eia, ki /raste v 9. letih 33 m visoko; to se pravi povpreč* no 1 cm na dan.
Malo bolj hitro se pomikajo hmeljevi poganjki. V enem poletju napravijo do 12 ali povprečno 13 cm na dan. Neprimeroma hitrejšo so pa bambusove mladike. Te zrastejo že v eni minuti 0.6 mm. Pecelj, ki nosi pra>'» nike na naših žitaricah, raste z isto hitrostjo, kot jo ima veliki kazalec na uri, namreč 1.8 mm v minuti. V enem dnevu bi zrastcl 2'/a m. Bilo bi prav zanimivo gledati, kako se pomika naprej, toda tega ne vidimo, ker raste vsega skupaj samo par minut. Je že preskrbljeno, da ne raste nobena reč previsoko. Tudi bambus se ustavi pri osmem ali devetem metru.
Sicer so vse te številke le povprečne, če bi se rast nadaljevala vedno v enaki meri. Toda rastlina raste čez dan, ponoči počiva; včasih raste hitreje, včasih po* časneje; pozimi počiva, na pomlad raste zelo hitro.
Mnogo počasneje pa raste rastlina na širino. Lipa se odebeli dnevno za 0.21 mm. Med najbolj nagle spada buča, ki se razširi za 14‘/a mm dnevno in pridobi na teži do 144 g dnevno.
II.
V	SVATE VABIJO.
Rastline imajo pisane ali barvane cvete tudi zato, du vabijo žuželke, ki jih potem oplodijo s prenašanje n cvetnega prahu (peloda). Bela barva cvetov prevladuje tem bolj, čim manjši je obisk žuželk. Proti severu je vedno manj žuželk; zato pa je več belih cvetov. Tako pride v Nemčiji na 10 pisanih (barvanih) cvetov 5 be« lih; na Laponskem S, na Gronlandu II, na Svalhardu (bivši otoki Spitzbergen) že 16.
III.
CUDO INDIJE.
Pri Bombavu je v reki Ncrbudda otok, na katerem raste neke vrste smokva*banya, ki jo je za cel gozd.
Že Neurchus, ki je spremljal Aleksandra Velike« ga, piše o tem drevesu zelo spoštljivo. Omenja, da se sestoji iz več tisoč manjših in večjih debel in da je ne* popisno čudo bajne indijske dežele.
Drevo je I. 1783. orkan močno poškodoval; precej ga jc raztrgal in odnesel, vendar je še tako veliko, da lahko v njegovem zavetju opravlja 600 do 700 romarjev hkratu svoje pobožnosfi.
IV.
STRUPENE KAČE.
Pri nas so koprive Se zelo nedolžne. Malo peče, pa je kmalu dobro in se ne pozna več. Ni pa tako v vročih tropičnih krajih. Imenujejo jih »kače med rastlinami«, ker pičijo kot kače.
Na pamirski planoti in na Malajskem so koprive, s katerimi se ni šaliti. Že samo malo če se jih dotakneš
z roko, pa ti ohromi ali otrpne za nekaj ali več časa. Včasih ne pomaga nič, nego da 'si daš odrezati roko, zakaj strup, ki ga imajo koprive v bodicah je tako mo* čan, da postane lahko tudi smrtnonevaren. Niso redki slučaji, da jc kopriva človeka umorila s tem strupom.
Prav dobro poznajo te koprive indijski fakirji, ki jih uporabljajo velikokrat v zdravilstvu.
V.
VODOMET V SOBI.
Priljubljena sobna rastlina, ki jo vrtnarji poznajo pod imenom Colocasia (prava domovina so tropični kraji), izloča čez noč do 100 cm" vode. Zanimivo je pri tem to, da izloča včasih vodo pod takim pritiskom, da meče vodne kapljice v loku v zrak in je podobna pra* vemu vodometu.
A. Kn—p.
JUDOVSKE SMEŠNICE.
Levi: »Rebeka, preden odideš v Ameriko, spravi svojo zlatanino v skrinjo!«
Rebeka: »Kako pač, mar ne veš, da jo bom oblekla, ko sc bom sprehajala po parniku.«
Levi: »Neumnosti! — Pomisli, kaj bi bilo, ako bi so parnik potopil in bi se tvoje truplo ne našlo!«
Brez strahu.
kapitan: »Vse je izgubljeno, ladje ne moremo re* šiti!«
M< jzes: »Slišiš, likov, kaj pravi kapitan, ladja se bo potopila!«
Ikcv: »Le naj se, saj ni naša!«
Varčnost.
Rahela: »Povej mi, zakaj jemlješ vedno le Izaka s : ebo, kadar greš ribarit in nikdar Jakoba?«
Abel: (njen) mož: »Zato ker je zdravnik rekel, da ima Izak gliste!«
Prebrisanec.
Neki mož gre k judu in kupi jopo. Medtem ko se Jud obrne, da bi mu ponudil še hlače, mož ubeži iz tr* govinc. Orožnik mu je hitro za petami z revolverjem. Jud pa kriči nanj: »Streljajte le na hlače, jopič je moj!«
Bjasja UGANKE. tsMs®
Urednik Peter But kovič—Domen.
UGANKARJEM.
Pričujoče uganke so ocenjene po točkah, katerih vsota znaša 50. Priobčili bomo samo rušilce z najmanj 25 točkami. Nagrade bomo razpisovali in žrebali vsake tri mesece. Sešteli bomo vse točke pravilno rešenih ugank in jih delili s 3. K vsaki rešeni uganki je treba pri* pisati tudi način rešitve, ne le končno rešitev,
katero je morda rešilee zvedel pri svojem so* sedu. Rešitve pošljite v zaprti kuverti. V pi* smu mora biti rešitev samo enega reševavca, ki naj navede svoj natančen naslov. Dajali bomo 3 stalne nagrade: za prvo treba imeti 50—40 točk, za drugo 40—30 točk, za tretjo 30—25 točk. Poleg teh izžrebamo vsakemu de* setmu rešilcu še književni dar.
Za prvo trimesečje razpišemo sledeče nas grade:
1. nagrada: usnjata torbica (aktovka).
2. nagrada: lep namizni prt.
3. nagrada: pisalno orodje.
Vse ugankarsko gradivo: nove originalne uganke in vse rešitve pošljite samo na uredni* ka Petra Butkoviča, župnika v Zgoniku (Sgo* nico. P. Prosecco, prov. Trieste). Če želite od* govora, priložite znamko! Rešitve pošljite do 1. junija.
VRAZA.
(Rade. — Šteje 5 točk.)
Če sem z / končano, ti koristim neprestano.
Nazaj pa isto brano, ti zadam nevarno rano.
POSETNICA.
(Branko. — šteje 7 točk.)
EV. DORNIK
Kaj je ta mož po svojem stanu?
SPREMENITEV.
(France. Šteje 8 točk.)
1’	E	T	E	K
* 2.	&	X	V	Z
?-		—	*	Ki
*		*	—	
H	E		*	*
i’	A	v	E	L
Spreminjaj črke v besedi Peter tako^ da dobiS po šesti spremembi besedo Pavel. Spreminjajo se le črke z zvezdico. Pri vsaki spremembi dobiS novo besedo.
BESEDNA UGANKA.
(J. Ložar. — Šteje 9 točk.)
*	•	—	—	—	mazilo
bolezen
*	—	—	—	sorodnik
*	—■	—	. -	—	mesto	v sev. Evropi
*	—	—	—	•	•	ptič
Namesto pik in črt vstavi primerne črke, da dobiS besede poleg stoječega pomenu. f:rke namesto (rt dajo pregovor.
KRIŽANIČA.
(Branko. Šteje 10 točk.)
	m	2	/h-5 J\
	! |cs>| ■	■	v /v
4 • v'	!i1 i: ■	5 14 Sj d/	a
BS	■H	m	18
6t	r II		F18
	|| ^Yv\	■	a
'V'	AS d H	10	c
Besede pomenijo: u) vodoravno:
1. jed, 2. shramba za med, 3. glas, -1. orožje, 5. vrsta pesmi 6. orožje, 7. hitro premikanje, H. žensko krstno ime, 9, čas teme, 10. orožje. h) navpično:
1. začimba, 2. število, (>. izraz v glasbi, 7. kazalna beseda U. organ vida, 12. vodna žival, 13. vir toplote, 14. Število, 15. kraj, kjer stojimo, 16. bolezen.
KONJIČEK.
(Jože. Šteje 11 točk.)
brod stre
prod
ob
bin
tre
Go
ščen
čin bo v glo
no
mor
so
za
več
nih
za
no
ob
val
110
ne
bes
stal
vzdi
vdar va
Odgovorni urednik Jr. Engelbert Besednjak.
Tiskala Kotollika tiskarno v (Sorici. (Za tiskarno odgovoren l.udovlk Špacapan.)