osme seje deželnega zbora kranjskega v Ljubljani dne 18. novembra 1905. Navzoči: Prvosednik: Deželni glavar Oton pl. Detela. — Vladni zastopnik: C. kr. deželni predsednik Teodor Schwarz in c. kr. okrajni glavar Viljem Haas. — Vsi članovi razun: Mihael Arko, knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, Karol Luckrnann, Viljem Pfeifer in Njega ekscelenca baron Jožef Schwege 1.— Zapisnikar: Deželni tajnik Fran Uršič. Dnevni red: 1. Branje zapisnika 7. deželno-zborske seje dne 17. novembra 1905. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Utemeljevanje samostalnega predloga gospoda poslanca Ivana Hribarja in tovarišev gledd oprostitve po potresu poškodovanih poslopij od deželnih priklad. 4. Priloga 49. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu poslancev dr. Šušteršiča, Povšeta in tovarišev o pooblastitvi deželnega odbora, da sme zagotavljati deželne prispevke za vodovodne zgradbe in uravnave rek (k prilogi 38 in 39). 5. Volitev deželnega odbornika iz kurije velikega posestva, eventualno njegovega namestnika. 6. Priloga 26. Poročilo deželnega odbora o tem, da voli deželni zbor 4 člane in 4 namestnike v pridobninsko deželno komisijo za Kranjsko, potem 8 članov in 8 namestnikov v prizivno komisijo glede osebne dohodnine za Kranjsko. 7. Priloga 56. Poročilo deželnega odbora o prednostni zastavni pravici za vodovodno naklado stolnega mesta Ljubljane. 8. Priloga 58. Poročilo deželnega odbora o uvrstitvi okrajne ceste Metlika-černomelj med deželne ceste z dotičnim načrtom zakona. 9. Priloga 55. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu zarad zgradbe železnice Trebnje-Mokronog-Št. Janž (k prilogi 43). 10. Priloga 57. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona za izvršitev del potrebnih ob Ljubljanici in Gruberjevem kanalu za osušitev Ljubljanskega barja. Začetek seje ob 10. nri 20 minut dopoludne. KlMWtjWl' KW der achten Sitzung des ünuiufdieii Landtages in Laibach ctnt 18. UovemDev 1905. Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Otto Edler von Detela. — Regierungsvertreter: K. f. Landespräsident Theodor Schwarz und k. f. Bezirkshauptmann Wilhelm Haas. — Sämtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Michael Arko, Fürstbischof Dr. Anton Bonaventura Jeglič, KarlLuckmann, Wilhelm Pfeifer und Seine Exzellenz Freiherr Jos es Schwegel. — Schriftführer: Landschafts-Sekretär Franz Uršič. Tagesordnung: 1. Lesung des Protokolles der 7. Landtagssitzung vom 17. November 1905. 2. Mitteilungen des Landtagspräsidiums. 3. Begründung des selbständigen Antrages des Herrn Abgeordneten Ivan Hribar und Genossen, betreffend die Befreiung der durch das Erdbeben zerstörten Gebäude von den Landes -Umlagen. 4. Beilage 49. Bericht des Finanzausschusses über den von den Abgeordnen Dr. Šušteršič, Povše und Genossen gestelltenten Dringlichkeitsantrag, betreffend die Ermächtigung des Landes-ansschusses, zur Abgabe der Erklärung bezüglich Zusicherung des Laudesbeitrages zu den Wasserleitungsanlagen und Fluß-regulierungen (zur Beilage 88 und 39). 5. Wahl eines Landesausschußmitgliedes aus der Kurie des Großgrundbesitzes. 6. Beilage 26. Bericht des Landesausschnsses, betreffend die vom Landtage vorzunehmende Wahl von 4 Mitgliedern und 4 Stellvertretern in die Erwerbsteuer-Landeskommission für Kram, dann von 8 Mitgliedern und 8 Stellvertretern in die Personaleinkommensteuer-Berufungskommission für Krain. 7. Beilage 56. Bericht des Landesausschusses, betreffend das Vorzugspfandrecht der Wasserleitungs-Auflage für die Landeshauptstadt Laibach. 8. Beilage 58. Bericht des Landesausschusses, betreffend die Einreihung der Bezirksstraße Möttling-Tschernembl unter die Landesftraßen unter Anschluß des betreffenden Gesetzentwurfes. 9. Beilage 55. Bericht des Finanzausschusses über den Dringlichkeitsantrag, betreffend die Erbauung der Eisenbahn Treffen-Nassenfuß-Johannistal (zur Beilage 43). 10. Beilage 57. Bericht des Finanzausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Durchführung der für die Entwässerung des Laibacher Moores erforderlichen Arbeiten am Laibach -fluße und am Gruberschen Kanale. Drginn dctt Aitrung ui>, 10 Uhr 20 Mi,ulen Armittsg. 160 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — VIII. Sitzung ant 18. November 1905. Deželni glavar: Proglašam sklepčnost visoke zbornice ter otvar-jam sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita zapisnik zadnje seje. 1. Branje zapisnika VII. deželnozbor-ske seje dne 17. novembra 1905. 1. Lesung des Protokolles der VII. Landtags-sihung vom 17. November 1905. - Tajnik Uršič: (Bere zapisnik VII. seje v slovenskem in nemškem jeziku. — Liest das Protokoll der VII. Sitzung in slovenischer und deutscher Sprache.) Deželni glavar: Ima kdo gospodov poslancev kako opombo k ravnokar prečitanemu zapisniku ? Gospod poslanec Pogačnik ima besedo. Poslanec Pogačnik: Visoki zbor! Predlagam, da se nemški zapisnik včerajšnje seje ne odobri, ampak samo slovenski. Abgeordneter Graf Warbo: Wie in meinen gestrigen Ausführungen protestire ich auch heute gegen den gestellten Antrag; es ist gar kein Einwand gegen die Richtigkeit des Protokolls erhoben worden und ich erachte den Antrag für gänzlich unzulässig. Deželni glavar: Stavljen je bil predlog, da se odobri samo slovenski zapisnik. Gospodje poslanci, ki so za ta predlog, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Predlog je sprejet in torej je zapisnik v slovenskem jeziku odobren. Gospod poslanec baron Liechtenberg ima besedo. Abgeordneter Freiherr von Liechtenberg: Ich erlaube mir mitzuteilen, daß der Obmann-stellvertreter des Verwaltungsausschusses, Herr Dr. Ferjančič, diese seine Stelle niedergelegt hat, und es wurde an dessen Stelle Herr Dr. Tavčar zum Obmannstellvertreter gewählt. Deželni glavar: Prosim to na znanje vzeti. Izročen je bil meni sledeči nujni predlog. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga izvoli pre- čitati. Tajnik Uršič: (bere: — lieft:) „Nuj ni predlog poslancev dr. Šušteršiča in tovarišev. Deželni zbor skleni: 1. ) Zapisnik zborničnih sej v zmislu § 12. opr. reda se ima zapisavati in čitati izključno v slovenskem jeziku. 2. ) Ustavnemu odseku se naroča, da o tem predlogu poroča v 48 urah. 3. ) Razdelitev odsekovega poročila o tem predlogu je opustiti. V Ljubljani, 17. novembra 1905. Dr. Šušteršič, Fr. Demšar, Povše, Pfeifer, Jaklič, Drobnič, dr. Krek, dr. Žitnik, Pogačnik, Mih. Arko, Fr. Košak, And. Mejač, J. Dular, dr. Schweitzer.“ Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Šušteršič ima besedo v utemeljevanje nujnosti. Poslanec dr. Šušteršič: Visoka zbornica! Po dogodkih zadnjih sej je nujnost tega predloga jako hitro utemeljena; gre se za to, gospoda moja, da nemški zapisniki iz zakonodajnega zastopa dežele, katera je po 95°/o slovenska dežela, enkrat za vselej izginejo. To ni, gospoda moja, noben predlog, ki bi kakorkoli se obračal zoper narodni mir v deželi (Klici na levi: — Ruse links: „Tako je!“) Tam, kjer se gre v resnici za opravičene interese nemškega naroda, kolikor ga je v resnici v naši deželi, recimo na primer za jezik, šege in navade nemških Kočevarjev, tam gospoda moja, se ne bomo nikdar dotaknili resničnih pravic in opravičenega narodnega posestnega stanja. Tukaj v tej zbornici se pa gre za nekaj čisto drugega. Nemški Kočevarji imajo tukaj enega samega zastopnika, kar je drugih takozvanih „nemških“ poslancev, pa ti niso nič drugega, kakor zastopniki 50 privilegiranih volilcev in, gospoda moja, ako mi predlagamo, da nemški zapisniki izginejo iz te zbornice, ima to ost ravno zoper zastopnike privilegiranega veleposestva v tej zbornici in to osobito zaradi tega, ker se ti gospodje, opirajoč se na to, da so izvoljeni od 50 privilegiranih volilcev, upirajo upravičeni preosnovi volilnega reda. Gospoda moja, to je eno, in drugo, kar pov-darjam, je to-le: V politiki, v kolikor se gre za boj med političnimi strankami, veljajo gotova načela, gotove maksime. Eno teh načel je: Do ut des, facio ut facias, in drugo pa je: Oko za oko, zob za zob. Kako postopajo nemške večine v drugih deželah, kjer so naši slovenski bratje v manjšini ? To je treba pribiti tukaj, in kje hočemo dati pravi odgovor na to, na klofute, katere dele nemške večine v drugih deželnih zastopih, na primer na Štajarskem in Koroškem, slovenskim manjšinam, če ne tukaj v 161 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — Kranjskem deželnem zboru, kjer je, hvala Bogu, slovenska večina ? Gospoda moja, dovolite, da se sklicujem na postopanje nemške večine v štajarskem deželnem zboru in, gospoda moja, narodne razmere v štajerski deželi so čisto drugačne, kakor v naši deželi. V naši deželi je 95°/o Slovencev napram 5°/o Nemcev, na Štajarskem živi okroglo 400.000 Slovencev napram 900.000 Nemcev. In kako se godi slovenskim zastopnikom v štajarskem deželnem zboru ? Tam se slovenski govori niti ne stenografirajo, gospoda moja, ampak samo nemški govori. Ge bi kdo slovenski govoril, ne pride njegov govor v stenografični zapisnik (Poslanec Jaklič: — Abgeordneter Jaklič: „Čujmo!“), ali, gospoda moja, slovenski poslanci se niti drzniti ne morejo, tam govoriti slovenski, ker v tistem hipu, ko začne slovenski poslanec govoriti slovenski, nemška večina zapusti zbornico, in to, gospoda moja, potrjuje stenografični zapisnik šta-jarskega deželnega zbora z dne 9. maja 1899. Z dovoljenjem častitega gospoda deželnega glavarja bom kratek odstavek tega zapisnika prečital, ker je ta odstavek markanten in karakterističen za narodne razmere v Štajarskem deželnem zboru (bere: — lieft:) „Landeshauptmann: Zur Verlesung einer an Seine Excellenz den Herrn Statthalter gerichteten Interpellation, ertheile ich dem Herrn Abgeordneten Dr. Rosina das Wort. Es wurde diese Interpellation in slovenischer Sprache eingebracht und nachdem der Herr Interpellant dieselbe verlesen haben wird, wird dieselbe von dem Herrn „Schriftführer" in deutscher Übersetzung, welche ich von einem autorisirten Translator habe besorgen lassen, zur Verlesung gelangen.. (Klici na levi: — Ruse links: „Gujmo!“). . . . „Abgeordneter I>r. Wolina (L--G. Luttenberg verliest die Interpellation in slovenischer Sprache. — Lebhafte Ruse „Oho!" — Die deutschen Abgeordneten verlassen den Landtagssaal.)" — Omenjam, da med tistimi, ki so najbolj leteli iz zbornice, so bili prvi ustavoverni gospodje veleposestniki v Štajarskem deželnem zboru, in priča teh dogodkov, slovenski poslanec iz štajarskega deželnega zbora, mi je pravil, da na čelu vseh je bil kot prvi, ki je bežal, ekscelenca grof Stürgkh. Dirjal je tako, da bi bil na potu kmalu pohodil dva majhna nemška nacionalca (Živahna veselost na levi. — Lebhafte Heiterkeit links.) In naprej se glasi v zapisniku (bere: — lieft:) „Landeshauptmann: Die Interpellation, welche vom Herrn Abgeordneten Dr. Rosina soeben verlesen worden ist, lautet in deutscher Übersetzung: Schriftführer D e h n e (liest): . . ." in zapisnikar prebere potem nemško prestavo in v zapisnik pride potem samo nemški prevod. Priča teh dogodkov mi je še pravil, da tisti „Lebhafte Ruse „Oho!"", so bili tako huronsko vpitje, da se nobena beseda ni razumela, dokler niso ti gospodje bili iz dvorane zunaj. Torej slovenska beseda je v štajarskem deželnem zboru popolnoma izključena in prepovedana, VIII. Sitzung am 18. November 1905. stenografični zapisniki se vodijo le v nemškem jeziku, slovenski govori se ne stenografirajo, slovenske interpelacije niti ne pridejo v zapisnik, nadalje jezik uradnega zapisnika je samo po sebi umevno samo-nemški in gorje Slovencem, če bi zahtevali, da se uradni zapisniki deželnega zbora morajo sestaviti tudi v slovenskem jeziku. Gospoda moja, jaz nečem, da se tukaj trati čas, gre se za to, da, kar je zbornica po svoji večini pri posameznih zapisnikih že opetovano odredila, da se to enkrat za vselej uredi, da to enkrat za vselej obvelja, da bodo uradni zapisniki deželnega zbora kranjskega, edine kronovine, ki ima pretežno slovensko večino izključno slovenski. Izjavljam pa, da v tistem hipu, ko bodo Nemci v drugih deželah, v štajarskem in koroškem deželnem zboru pričeli drugače postopati, bom jaz prvi, ki bom zahteval v tej zbornici prenareditev tega sklepa. Predlagam, da visoka zbornica glasuje za nujnost mojega predloga. (Živahno odobravanje in ploskanje na levi in na galeriji. — Lebhafter Beisall und Händeklatschen links und aus der Galerie.) Deželni glavar: Želi kdo besede glede nujnosti ? Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. Abgeordneter Hraf Aarbo: Der unmittelbare Herr Vorredner hat in der Begründung der Dringlichkeit seines Antrages auf andere Länder hingewiesen, aus Steiermark und Kärnten. Run meine Herren, ich sage ganz offen, ich für meine Person bin niemals dafür, daß eine Nationalität, welche in der Minorität ist, irgendwie unterdrückt werde; allein die Verhältnisse in Steiermark und Kärnten sind doch ganz andere als hier in Kram. Es ist seit jeher hier der Gebrauch gewesen, daß die Verhandlungssprache die deutsche und die slovenische war. Und wenn nun von slovenischer Seite das Verlangen gestellt wird, daß das Sitzungsprotokoll nur in jlovenischer Sprache zu führen sei, so ist dies eine Änderung der bisherigen Gepflogenheit. Ich will nicht davon reden, ob diese Änderung eine berechtigte oder unberechtigte^ ist, sondern hier handelt es sich um eine langjährige Übung, welche vollständig dem Princip der Gleichberechtigung, dem § 19 des Staatsgrundgesetzes entspricht. Sie kommen hier mit einer Änderung, während es sich bei „Ihren Kollegen in Steiermark und Kärnten um keine Änderung handelte. Das bitte ich zur Kenntnis zu nehmen und nicht zu verwechseln. Weiters hat der Herr Vorredner gesagt, daß sein Antrag nicht gegen die Deutschen gerichtet ist, sondern gegen die Großgrundbesitzer, weil wir gegen die Wahl-resorm sind, so wie Sie dieselbe durchgeführt wissen wollen. Und da wir nur 50 Wähler vertreten, findet er es ungerecht, daß unseretwegen die Protokolle in deutscher Sprache zu führen sind. Ich muß erklären, daß jeder seine eigene Ansicht über die Zweckmäßigkeit dessen haben kann, aber, ob einer so viel oder so. viel Wähler hat, das ist ganz egal, denn wir sind hier alle gleichberechtigt, und wie 162 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — VIII. Sitzung am 18. November 1905. viel Ihr Pathos von der „ogromna večina“ wert ist, habe ich schon einmal gesagt; cs ist nicht viel wert. Wenn man die Stimmzettel und Wahlen so fabriziert, wie Sie, dann darf man nicht mit soviel Emphase von der „ogromna večina“ reden Was bezweckt eigentlich Ihr Antrag? Sie sagen, Sie wollen den nationalen Frieden im Lande nicht stören; daß sagen Sie; ich glaube es auch. Sie wollen aber die Partei der liberalen Slovenen in Verlegenheit bringen. Sie spielen sich auf Ultranationale hinaus und weil Sie in national-kultureller Richtung nichts vorzubringen wissen, kommen Sie mit solchen läppischen Mitteln (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Šušteršič: „Prosim, da se pokliče k redu!“) Auf der einen Seite sind Sie schwarz - gelb, hinten weiß-blau-roth, aber nicht in Landessarben, sondern mit Stern und Halbmond der Südslaven; auf der einen Seite sind Sie weiß-gelb und aus der andern Seite soll es bei Ihnen, so wird sogar behauptet, Einen geben, der auch schon schwarz-roth-gold gewesen sei. (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. SusterÄc: „Kdo je to?!“ „Povejte ime!“) Das werden Sie selbst mit besten wissen! (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. SnsterZic: „Povejte ime! To je sumničenje ! Povejte ime!“) Ich bitte den Herrn Landeshauptmann die Redefreiheit zu wahren! (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Šušteršič: „Ime naj pove!“ — Deželni glavar zvoni. — Der Landeshauptmann schwingt die Glocke. — Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Šušteršič: „To je nečuveno sumničenje! Naj pove ime!“) Deželni glavar: Jaz moram tukaj izraz „läppisch", ki ga je rabil gospod poslanec grof Barbo, glede predloga, ki je v razpravi, kot neparlamentarnega zavračati in gospoda poslanca poklicati k redu. (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Šušteršič: „Dobro!“) Takih izrazov vendar ne gre rabiti . . . Abgeordneter Graf Warbo: Ich habe gesagt: „Das ist ein läppisches Mittel". Ich konstatiere, daß von der anderen Seite uns gegenüber schon oft Beleidigungen gefallen sind, daß gegen den Obmann unseres Klubs der Zwischenruf gefallen ist: „Sie alter Jakobiner!" und alles das hat der Herr Landeshauptmann nicht gehört. Ich appelliere an das Haus, ich nehme den Ordnungsruf nicht an! Landeshauptmann: Herr Graf haben ganz richtig gesagt, ich habe es nicht gehört. (Poslanec grof Barbo: — Abgeordneter Graf 'Barbo: „Es war aber laut genug gesagt! Uns läßt der Herr Landeshhuptmann immer stören!") Ich habe den Herrn Abgeordneten Dr. Susterßic zweimal zur Ruhe verwiesen und ihm gesagt, er solle sich dann zum Worte melden, wenn Herr Graf geendet haben werden! Abgeordneter Gras Warbo: Ich nehme den Ordnungsruf nicht an! Ich appelliere an das Haus! Deželni glavar: Landeshauptmann: (zvoni — die Glocke schwingend.) Prosim, ne motiti gospoda govornika! (Velik nemir. — Große Unruhe.) (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Šušteršič : „Nima korajže imena povedati!“) Prosim, da se gospoda govornika ne moti. Vsaj boste pozneje imeli priliko se oglasiti k besedi! Abgeordneter Grat Warbo: (nadaljuje: — fortfahrend:) Einmal spielen sich die Herren ans Schwarze, auf Vertreter der Klerikalen hinaus, dann sind Sie wieder roth, socialdemokratisch; in Wien sind sic ultrakonservativ, hier total demokratisch. So wird das Mäntelchen nach allen Seiten hin gewendet, wie es Ihnen gerade paßt; und weil Sie es für Ihre theatralischen Zwecke so für zweckmäßig finden, so sind Sie heute wieder einmal radikal-national, weil Sie sich denken, vielleicht sitzen uns die Herren vom Zentrum, wie sie uns schon wiederholt aufgesessen sind, wieder einmal auf. Run, wir können das nicht hindern, aber ich konstatiere, daß es sich mit ihren Anträgen um nichts anderes handelt, als die beiden Nationalitäten hier tut Lande gegeneinander zu verhetzen und damit schließe ich. Der Herr Abgeordnete hat das Recht, diesbezüglich an das Haus zu appellieren. Gospod poslanec grof Barbo apelira na visoko zbornico, ker sem jaz rekel da je izraz „läppisch", katerega je rabil o predlogu, ki je v razpravi, neparlamentaren. Gospodje, ki ne pritrjujejo temu, da je bil pravilen klic k redu, izvolijo ustati. (Vsi poslanci obsede. — Sämtliche Abgeordnete bleiben sitzen. — Smeh in ploskanje na levi in na galeriji. — Gelächter und Händeklatschen links und auf der Galerie. — Poslanec grof Barbo: — Abgeordneter Graf Barbo: „Wir haben den Antrag nicht verstanden!" — Poslanec baron Apfaltrer: — Abgeordneter Baron Apfaltrer: „Man hört nichts!") Prosim za mir na galeriji! Galerija se nima vmešavati v razprave! Jaz sem namreč dal na glasovanje, da naj gospodje, ki ne smatrajo, da je klic k redu bil opravičen, ustanejo. Ker gospodje niso razumeli, zato dam to še enkrat na glasovanje (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: — „Vsaj se je že glasovalo!“ — Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. Šušteršič: — „Vsaj je bilo že trikrat na glasovanju!“) Torej gospodje, ki glasujejo za to, da klic k redu ni bil opravičen, izvolijo ustati. VIII. seja dne 18. novembra 1905. — Die Herren, welche den Ordnungsruf nicht für gerechtfertigt halten, bitte ich aufzustehen. (Zgodi se. — Geschieht.) Je manjšina, torej ostane pri klicu k redu. Poslanec Hribar: Prosim besede! Visoka zbornica! Pri vsem spoštovanju, katero imam do gospoda načelnika častitega veleposestniškega kluba, moram vendar glede na njegova izvajanja nekoliko besed izpregovoriti. On je na besede častitega gbspoda načelnika katoliško - narodnega kluba dejal, da je ta stranka s svojimi predlogi centrum spravila večkrat v zadrego in da je pri tem centrum tudi večkrat nasedel katoliško-narodni stranki. Jaz moram izjaviti, da narodno-napredni poslanci nikdar ne prihajamo v zadrego, kadar nam treba varovati svoje narodno slovensko stališče in tudi odločno protestujem proti insinuaciji, da bi bili mi kedaj naseli katoliško-narodni stranki v takih vprašanjih, kajti mi se dobro zavedamo naših dolžnosti v narodnem oziru. Kar se pa tiče stavljenega nujnega predloga, imam čast izjaviti v imenu narodno - napredne stranke, da bomo vsi zanj glasovali (Odobravanje na levi. — Beifall links), in da me posebno veseli, da je katoliško-narodna stranka končno vendar prišla do spoznanja, da se taki predlogi, kakor so bili sedaj že trikrat stavljeni glede ureditve zapisnika, ne morejo formelno pravilno rešiti drugače, kakor da se odkažejo odseku. To me tembolj veseli, ker sem jaz že takoj prvič, ko se je stavil tak predlog, temu nasproti predlagal, da se stvar izroči odseku, ker sem vedel, da se dajo taka vprašanja pravilno rešiti le v odseku in potom odseka šele potem v zbornici. Ker je predlog danes formelno pravilno bil prinešen v zbornico, bodemo, kakor je samo po sebi umevno, vsi glasovali zanj. Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Šušteršič ima besedo. Poslanec dr. Šušteršič: Visoka zbornica! Gospod načelnik veleposestniškega kluba je v svojem odgovoru navajal različne okoliščine, katere pravzaprav ne spadajo k stvari, na katere pa moram vendar odgovarjati, ker so to bili napadi in insinuacije, katere moram odločno zavračati. Sumničil je naš patriotizem in ga spravljal v protislovje z našim narodno-slovenskim in jugoslovanskim prepričanjem. Protestovati moram odločno proti temu, da bi naše narodno prepričanje bilo v kateremkoli protislovju zoper naše dinastično, patri-jotično, avstrijsko prepričanje. To je eno. Nadalje je trdil, da je naša stranka na Dunaju ultra-konservativna, tukaj v Ljubljani pa demokratična. Konštatujem, da to res ni, kajti res je, in to konštatujem, da smo na Dunaju ravnotako demokratični, kakor v deželnem zboru Kranjskem, in VIII. Sitzung am 18. November 1905. 163 sklicujem se le na zadnji sesijski oddelek državnega zbora, ko smo vložili nujni predlog za uvedbo splošne in enake volilne pravice za državni zbor. Bolj demokratičnega stališča vendar ni mogoče zavzemati nego je bilo to. Nadalje je izrekel prvi gospod predgovornik tudi še neko osebno sumničenje. Trdil je, da je nekdo med nami v katoliško-narodni stranki, ki je nekdaj bil „schwarz-roth-gold", to se torej pravi, nekdo, ki je nekdaj bil nemškonarodnega mišljenja. In ko sem vprašal, kdo je to, da naj grof Barbo pove ime, imena ni imenoval, pač pa je rekel: „Das werden Sie am besten wissen". 8 tem je nekako namignil in izrekel sumničenje, kakor da bi jaz bil tisti, ki je bil kdaj nemško-narodnega mišljenja. Izjavljam tukaj v tej zbornici, da je to čisto navadna laž. Res je sicer, da se je nekdaj govorilo in trdilo, da sem jaz kot dijak bil nemški burš, ali laž je in za pričo kličem vse svoje kolege iz univerze, ki so študirali takrat, kakor jaz in so na-rodno-liberalnega mišljenja, kličem za pričo na primer advokata dr. Tekavčiča v Ljubljani, kličem za pričo okrožnega zdravnika dr. Marolta na Vrhniki, kličem za pričo navzočega tovariša gospoda dr. Majarona, ki je ob istem času kakor jaz bil še na Dunaju — skratka kličem za pričo vse sovrstnike, ki so takrat, kakor moja malenkost, bili na univerzi; sklicujem se' nadalje na beležke oficijelnega zapisnika akademičnega društva „Slovenije“, čegar član sem bil, in na že navedene priče, da sem vedno bil ne samo naroden, ampak da sem celo pripadal radi-kalno-narodnemu krilu v akademičnem društvu „Slovenija“, ki še danes obstoji. Torej absolutno čisto navadna laž je, kar se je tukaj trdilo in kar z vso odločnostjo zavračam. Sicer nimam glede stvari čisto nič omeniti, predlog sam je utemeljen, veseli me, da bodo tudi naši tovariši od narodnonapredne strani zanj glasovali in predlagam, da se nujnost predloga in tudi tiste točke, ki se tičeta formalnega postopanja o njem, sprejmejo. (Živahno odobravanje na levi. — Lebhafter Beifall links.) Deželni glavar: Gospod poslanec grof Barbo ima besedo. Abgeordneter Graf Marko: Vor Allem muß ich konstatieren, daß wieder mit Ausdrücken wie „infam" und „Infamie" herumgeworfen worden ist, und daß der Herr Landeshauptmann das auch nicht gehört hat. Landeshauptmann: Ich habe mir soeben das Stenogramm vorlegen lassen und gefragt, wie das betreffende Wort gelautet hat und der Herr Stenograph hat bestätigt, daß es nicht geheißen hat „infamne insinuacije" sondern „napadi in insinuacije“, und ich konstatiere, daß wenn der Herr Abgeordnete Dr. ZusterZie das Wort „infamen“ gebraucht hätte, ich ihn zur Ordnung gerufen hätte. Ich muß jeden Vorwurf gegen meine Objektivität zurückweisen! 164 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. ufterSič: „Dobro, dobro!“) Samo to sem hotel konštatovati in izjavljam, da bomo vsi glasovali za predlog finančnega odseka. (Odobravanje na levi. — Beifall links.) Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Božič ima besedo. Poslanec Božič: Visoka zbornica! Jaz prvotno nisem nameraval poseči v današnjo debato in sicer zaradi tega ne, ker sem v zadevi, za katero se gre, vložil samostalni predlog, z ozirom na to pa, da gre zasedanje proti koncu in da ni najmanjšega upanja, da bi predlog, ki je že 14 dni na mizi gospoda deželnega glavarja, prišel v zbornici v razpravo oziroma v utemeljevanje, temmanj pa v odsekovo posvetovanje, zaradi tega sem si danes usodil oglasiti se k besedi. Govoriti hočem namreč na kratko o uravnavi vipavskih voda. Ta zadeva je že cele generacije stara in jaz mislim, da ga tu ni ne enega gospoda tovariša, ki bi bil doživel tisti dan, ko je prvič prišla ta zadeva v zbornico in večina poslancev in poročevalcev, ki so iz poslanskih sedežev in poročevalčeve tribune o njej govorili, spi tudi že v hladnem grobu. Jako star torej, če ne najstarejši izmed vseh je projekt, ki je danes na razpravi. Jaz nečem vsled tega stvari utemeljevati, ker mislim, da bi bila to naravnost provokacija tega visokega zastopa, ako bi ponavljal tolikokrat slišane stvari in razloge in utemeljeval potrebo te uravnave, nego omejiti se hočem na nekaj drugega. O tej zadevi je bilo že več projektov izvršenih in ti projekti so nerabni postali ravno vsled tega, ker se niti deželni odbor niti cesarska vlada nista za časa pobrigala, da bi se bili izvršili, marveč sta z neko — nonšalanso, da ne rabim krutejšega izraza, spuščala stvar iz vida. Potem je nekako v dobi, ko sem jaz prišel v zbornico, bila dana profesorju Hraskemu naloga, da izdela podrobni načrt za uravnavo vipavskih voda, in kakor nam deželni odbor poroča v poročilu dne 17. aprila 1900, je vposlal profesor Hrasky izgotovljene načrte deželnemu odboru. Z ozirom na to dejstvo, da se je dne 17. aprila 1900 to poročalo in da je bil enkrat en načrt izgotovljen, o katerem so se veščaki in poročevalec v deželnokulturnih zadevah v deželnem odboru izrekli, da je dober in da ima upanje da se bo izvršil, usojal sem si jaz staviti v 9. seji deželnega zbora z dne 21. aprila 1900 sledeči predlog, katerega z dovoljenjem častitega gospoda deželnega glavarja prečitam. Glasi se (bere: — liest:) „Deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da takoj izroči načrt za uravnavo vipavskih voda deželnemu stav- binskemu uradu in poljedeljskemu ministerstvu v pregled in zanesljivo v prihodnjem zasedanju deželnemu zboru o tem poroča in svoje predloge stavi.“ K temu mojemu predlogu se je oglasil k besedi tudi gospod poročevalec za deželnokulturne zadeve v deželnem odboru Povše in med ostalim je rekel — čitam zopet z dovoljenjem gospoda deželnega glavarja — sledeče (bere: - liest:) „V drugem bo deželni odbor sam potrebno ukrepal, da se ne bo več zgodilo tako, kakor s prejšnjimi načrti, da so se leta in leta vršile obravnave, med tem pa je voda si vzela drug tok in ko so prišli inženirji, so rekli, da so vsi načrti, ki so stali veliko tisočakov, neporabni. Torej da se kaj tacega ne bo več zgodilo, bo skušal deželni odbor po možnosti glede na pičlo število inženirjev izvršiti tekom poletja“ . . . torej tekom leta 1900. . . . „kar želi gospod predgovornik“ . . . namreč jaz (Poslanec Hribar: — Abgeordneter Hribar: „To se je gotovo zgodilo ? !“). To bomo sedaj slišali, kaj se je zgodilo. — Iz letnega poročila deželnega odbora za leto 1900 pod marg. št. 19. razvidno je sledeče, da je bil namreč ta operat vsled tega deželnozborskega sklepa z dne 21. aprila 1900 oddan deželnemu stavbnemu uradu v pregled, in ko je deželni stavbni urad spoznal, da je poraben in da namenu vstreza, poslal ga je deželni odbor poljedelskemu ministerstvu in projektantu se je nakazal dotični obrok dogovorjenega honorarja v izplačilo. To je bilo vse tekom leta 1900. Pričakovati bi bilo, da sta se torej deželni odbor oziroma cesarska vlada, ta dva odločilna faktorja, z vso vnemo poprijela projekta, na katerega se je toliko časa čakalo, ali človek, ki to misli, bi se varal. In dasiravno sem jaz vsako priliko porabil, da bi pospešil to stvar, zgodilo se je vendar, da ni bilo v tistem poletju marveč šele spomladi 1901, ko je prišel veščak iz poljedelskega ministerstva Markus z deželnim hidrotehnikom v Vipavo, in tudi jaz sem se osebno vdeležil dotične komisije, ko se je vršil obhod, ogled na lici mesta. To je bilo torej leta 1901. spomladi in pri tistem obhodu našel je vkljub temu, da se je deželni stavbni urad že naprej izrekel, da je načrt dober in da vstreza namenu, zastopnik ministerstva, da se v projektu nahajajo nekatere pomanjkljivosti in na to se je sestavil nek zapisnik, v katerem so se vse te pomanjkljivosti navedle. Stvar se je potem izročila deželnemu odboru, ki je imel poskrbeti za to, da se projekt natančno popolni in odstranijo dotične pomanjkljivosti. Jaz vem pa tudi, in sicer iz veščakovih ust, da to, kar je bilo po strokovnjaku oziroma zastopniku poljedelskega ministerstva kriti-kovano, je bilo le zasebno veščakovo mnenje. Profesor Hrasky je v tej zadevi trdil svoje in veščak iz poljedelskega ministerstva Markus svoje, s tem pa ni bilo rečeno, da je tisto pravo, kar veščak iz poljedelskega ministerstva, Markus zahteva, ampak pričakovati bi bilo, da sta se obe mnenji primerjali in se je porabilo boljše. Deželni odbor bi bil moral torej po svoji dolžnosti nemudoma ta projekt izročiti cesarski vladi, oziroma stopiti v dogovor s polje- no VIII. seja dne 18. novembra 1905. — delskim ministerstvom, da se v tej zadevi sporazumeta in dogovorita, kaj imata ukreniti v popolnitev projekta. Omeniti moram, da je deželni odbor dogovorno z ministerstvom bil napravil pogodbo s profesor Hraskym, da bo le-ta izdelal, če se ne motim, ves projekt za uravnavo vipavskih voda, izgovoril si je pa deželni odbor baje v tej pogodbi, da se profesor Hrasky, če bi se pri obhodu našle kake pomanjkljivosti, obveže, projekt na svoje troske popraviti in popolniti. Bila je torej čisto jasno začrtana pot, katero sta imela hoditi deželni odbor in cesarska vlada, da se čimpreje do cilja pride, in ta pot ni bila druga, kakor pozvati profesor draškega, da projekt popolni, in če neče, bila je tukaj obvezna pogodba, na podlagi katere naj bi se ga bilo prisililo, četudi s tožbo, da izpolni svojo obveznost. Vprašanje pa je seveda, in tega prepričanja sta bila najbrž deželni odbor in cesarska vlada, da nimata takega temelja in pravice, nastopiti s tožbo, in pridržala sta profesor Hraskemu zadnji del honorarja v znesku 1700 K, češ, da ni naredil popolnega načrta. No, po mojem mnenju je čisto umevno, da profesor Hrasky, če je njegovo stališče pravo, rajši sploh pusti zadnji del honorarja, kakor pa da bi zaradi popolnitve tega ogromnega projekta, ki je stal 3500 gld., za naravnost beraških 1700 K prišel s svojim osobjem še enkrat iz Prage v Vipavo da izvrši tam nove poizvedbe in nova merjenja. (Poslanec Arko Franc: — Abgeordneter Arko Franz: „Zoper svoje prepričanje!“) V to se torej profesor Hrasky ni podal, temveč on se sklicuje na izvedence in izvedenško mnenje deželnega stavbnega urada, deželni odbor pa in vlada, ne vem, kaj mislita, ampak vsiljuje se mi mnenje, da jim je to jako prav, kajti iz poročila deželnega odbora je razvidno, da se jima nič ne mudi. Iz poročila deželnega odbora za leto 1903. namreč posnemam sledeče, da je profesor Hrasky prosil, da bi se mu izplačal zadnji del honorarja, ali poljedelsko ministerstvo in deželni odbor sta si dopisovala in končno sta prišla v lepi slogi in edinosti do zaključka, da se skrijeta za grm in nič ne plačata; ni jima pa padlo na um, da se tu ne gre za lupino, marveč za uravnavo vipavskih voda, za katero se je toliko tisočakov že izdalo samo za projekte, torej za zadevo, ki je veliko bolj važna, kakor lupina. Leta 1903. najdem v letnem poročilu deželnega odbora kratko naznanilo, da se je profesor Hraskemu pisalo, naj bi načrt popolnil, v poročilu, katero se nam je predložilo za letošnje zasedanje, pa že ni duha ne sluha več o uravnavi vipavskih voda, tako da se sliši tisto poročilo v mariginalni številki 14. deželno-odborovega letnega poročila za 1903. kakor nekaka pogrebna pesem o zadevi uravnave vipavskih voda. Le iz zasebnih informacij mi je še znano, da je leta 1904., torej 4 xl2 leta po izvršitvi projekta, našel deželni odbor pogum, vrniti profesor Hraskemu načrte v popolnitev in od tedaj je pa že zopet preteklo dobro leto. V zadnjem času, ob pričetku letošnjega zasedanja sem se zanimal za stvar in v svoje začudenje VIII. Sitzung am 18. November 1905. vidim, da je sedaj še celo iz poročil deželnega odbora izginila, najbrž zaradi tega, ker se je bil profesor Hrasky opozoril, da naj bi vendar milostno načrte popravil, če ne, se ga bo čez 5 1js let tožilo. (Poslanec dr. Ferjančič: — Abgeordneter Dr. Ferjančič: „Čujte!“) Gospoda moja, jaz ne govorim skozi okno, jaz sploh ne poznam hlepenja po popularnosti, temmanj danes, ko se nekako ločim iz političnega življenja slovenskega. Smatram pa kot svojo dolžnost kot poslanec, da v svojem in v imenu svojih volilcev ožigosam to naravnost škandalozno postopanje, katero mi vsiljuje misel, da se morda ne gre samo za nemarnost in nerazsodnost glede potrebščin vipavske doline in naravnost za lenobo, ampak bržkone še za nekaj drugega, da je namreč tako deželnemu odboru kakor tudi cesarski vladi veliko na tem ležeče, da se celi načrt pokoplje in da je to ves vzrok, da se zadeva tako zavlačuje. Jaz ne stavim nobenega predloga, niti ne, da bi se graja izrekla deželnemu odboru, ker mislim, da so si gospodje poslanci o tem početju itak že napravili svojo lastno sodbo. Ponavljam pa v svojem in imenu svojih volilcev, da proti takemu naravnost škandaloznemu in infamnemu početju najsvečanejše protestiram. Deželni glavar: Jaz moram to, da se je deželnemu odboru in vladi očitalo postopanje v tej zadevi z besedami „škandalozno“ in „infamno“, z vso odločnostjo zavračati in moram gospoda govornika zaradi teh izrazov poklicati k redu. Kdor objektivno sodi, mora priznavati, da deželni odbor vestno vrši svoje dolžnosti, izraze „škandalozno“ in „infamno“ pa moram odločno zavračati. K besedi se je oglasil gospod poslanec Povše. Poslanec Povše: Visoka zbornica! Jaz ne bom v tisti ton zašel, katerega poslužiti se je umestno zdelo častitemu gospodu predgovorniku. V opravičenje svoje kot referent v deželnem odboru le sledeče navajam. Jaz sam sem, in to lahko dokažem, nebroj potov imel v ministerstvo, da sem prvič izposloval, da so od profesorja Hraskega izdelani projekt v roko vzeli v presojo, in ravnotako lahko dokažem, da sem kot državni poslanec, čeravno me kot takega ni vezala v to dolžnost, ker nisem poslanec Vipavske pokrajine, dostikrat šel k svetniku Marcusu in ga prosil, da naj za Božjo voljo, če nima prepričanja, da so načrti izvedljivi, izvrši komisijonelni ogled (Poslanec dr.Šušteršič: — Abgeordneter i)r.Šušteršič: „Čujte“!), in zastavil sem besede: Čuvajte, da se ne bo zopet zgodilo s tem projektom, kakor se je že zgodilo, daje bil projekt pred 15 leti izdelan, in ko je došlo tehnično osobje, je prišlo do prepričanja, da ni več raben, in zato sem ga svaril, naj ne prevzame te odgovornosti in, to menim, da je dokaz, da sem storil v tej zadevi, kar je bilo v moji moči. Istotako kličem gospode tovariše iz deželnega odbora in gospoda deželnega glavarja za priče, da sem vedno stavil predlog, da naj se prevzame tisti znesek na VIII. seja dne 18. novembra 1905. — VIII. Sitzung am 18. November 1905. 171 deželni zaklad, ki ga je ministerstvo zadržavalo. Ampak ministerstvo je vsakikrat odločno vsako izplačevanje odklonilo. Priznati mora vsakdo, da sem vedno na vse strani vestno vršil svoj posel in da me nikoli 'ni vodila kaka strast ali politična misel. Vsaj je faktu m, da se je tudi v mestih izvršil marsikateri velik vodovodni projekt, ampak nikdar nisem bil pristransk in po moči sem vselej delo požuril. Istotako pa moram nadalje navajati, da je profesor Hrasky sam kriv, da se ni hotel podati in da se ni hotel z ministerstvom dogovoriti. Istina pa je — in gospod poslanec Božič naj se potrudi v moj biro in se bo iz aktov prepričal —, da sem jaz stavil predlog, naj se to ugovarjanje minister-stva glede izplačila dotičnega ostanka prevzame na naša ramena. Pisalo pa se je Hraskemu, ali poldrugo leto on še odgovora ni dal, in to mož, ki je služil deželi Kranjski in se ima njej zahvaliti za svojo karijero. Zato torej z vso odločnostjo odklanjam očitanja gospoda predgovornika. Slišal pa sem na Dunaju tudi: Za ta projekt, ki bo toliko stal, se n6 ogrevamo. Torej deželnemu odboru pa se nikakor ne more očitati, da bi bil vedoma zadevo v kateremkoli oziru zanemarjal. En faktum pa navajam, da smo odslovili 4 tehnike zaradi pomanjkanja sredstev, in pri tako zmanjšanem osobju ni misliti, da bi deželni stavbni urad mogel izvršiti tako veliko delo. Bil pa sem jaz, ki je stavil ta predlog, da naj deželni stavbni urad popolni načrte. Zaradi pomanjkanja tehnikov je veliki projekt za uravnavo Bistrice bil izvršen od državnega stavbnega urada, ne od deželnega. Prosil bi torej, da bi se taka neosnovana in neopravičena očitanja proti deželnemu odboru oziroma proti meni ne rabila. • Deželni glavar: Gospod poslanec dr. Žitnik ima besedo. Poslanec clr. Žitnik: Visoka zbornica! Jaz pač nimam nobenega povoda, zagovarjati ali hvaliti postopanje deželnega odbora v obče, kar se tiče vprašanja uravnave vipavskih voda, in ravnotako nimam povoda, govoriti skozi okno. Razumem sicer popolnoma vznemirjenje častitega gospoda tovariša Božiča, ker se ta zadeva že toliko časa vleče. Reči pa moram, ker sem o tem neštevilnokrat posredoval pri ministerstvu in pri deželnem odboru in se prepričal, da v tem oziru častitega gospoda tovariša Povšeta, kot referenta v deželnokulturnih zadevah, ne zadene nobena, niti najmanjša krivda. On je živa priča za to, kolikokrat sem bil pri njem glede te zadeve in zaradi drugih stvari. Bil sem tudi v Pragi in slučajno sem prišel skupaj z gospodom Hraskim in mu rekel, da naj vendar načrt popravi. Kaj je odgovoril, ne vem več, pač pa vem, da istotako, kakor uravnava vipavskih voda, leži na primer zadeva vodovoda za Suho Krajino; in ravno tako še mnoga druga nujna vodovodna dela niso rešena in se vlečejo že leta in leta. Jaz toraj samo konštatujem v obrambo tovariša Povšeta nasproti očitanju, kakor da bi on morda nalašč zavlačeval uravnavo vipavskih voda. On je vedno storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da se te zadeve pospešijo, ampak vzrok, da gre stvar tako počasno naprej, je pred vsem pomanjkanje tehničnih moči, premajhno število osobja pri deželnem stavbnem uradu. Koliko časa se že vleče zadeva glede dobave vode za Suho Krajino, glede uravnave Pivke in glede mnogih vodovodov na Dolenjskem, na Notranjskem. Stavbni urad s tistimi tremi ali štirimi močmi ni mogel in ne more zadoščati vsem zahtevam. Tolažim se pa s tem in tudi častiti gospod tovariš Božič naj se s tem potolaži, da bo deželni odbor sedaj, ko dobi primeren kredit, pomnožil svoje tehnično osobje, in potem pa naj, in to prosim in želim, ne spusti iz oči uravnave vipavskih voda (Poslanec Povše: — Abgeordneter PovHe: „Vsaj sem tudi jaz utemeljeval, da je to eden prvih projektov!“), preskrbljenja Suhe Krajine z vodo in vseh drugih tako silno nujnih vodovodnih vprašanj na Dolenjskem in Notranjskem. Naj vse stori, kar je v njegovi moči, da se bodo te zadeve čimpreje rešile in da se bo čim preje ustreglo najgorečejšim željam ljudstva. (Poslanec Arko Franc: — Abgeordneter Arko Franz: „Naj se vsaj dožene, kdo ima prav — Markus ali Hrasky!“) Deželni glavar: Gospod deželni predsednik ima besedo. C. kr. deželni predsednik Schwarz: Visoka zbornica! Ako sem dobro razumel gospoda poslanca Božiča, je on predbacival vladi, da namenoma zavlačeva zadevo uravnave vipavskih voda. Za-me je težko odgovoriti na ta napad, ker ne poznam spisov, vendar pa moram že sedaj izrečno oporekati temu povdarjenju, ker po mojem prepričanju je absolutno izključeno', da se kaj takega od strani vlade zgodi, namreč da vlada namenoma zavlačeva tako važno stvar. Povdarjam končno, da se bom informiral v zadevi, in kar je v moji moči, bom storil, da se bo ta stvar poravnala dobro in tudi kmalu (Klici v središču in na levi: — Rufe im Zentrum und links: „Dobro, dobro 1“) Deželni glavar: Želi še kdo besede? Gospod poslanec Hribar ima besedo. Poslanec Hribar: Gospoda moja! Umevam razburjenost častitega gospoda tovariša Božiča in umevam, da mu je pri tem predmetu, ko se gre za tako važno stvar, ušlo par neparlamentarnih izrazov; vendar pa je ta razburjenost popolnoma opravičena s stališča poslanca vipavske doline. Zato je le z veseljem pozdraviti izjavi gospoda predgovornika Povšeta in častitega gospoda deželnega predsednika, iz katerih je sklepati, da se bo zadeva glede uravnave vipavskih voda pri 172 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — deželnem odboru in pri državni vladi skušala tako rešiti, da bo stvar kar najprej mogoče izvršena. Ali jaz sem se oglasil k besedi zaradi neke druge stvari. Mislim, da se je veliko zamudilo s tem, ker je deželni odbor nekako malenkostno postopal nasproti profesorju Hraskemu in mu, kakor sem iz debate izprevidel, zadržal 1700 K od njegovega zasluženega honorarja v ta namen, da bi prvotni svoj načrt popolnil in prenaredil. Gospoda moja, tako veliko delo, kakor bi bila popolna prenaredba načrta, se za 1700 K ne da izvršiti in moje prepričanje je, da je profesor Hrasky tistih 1700 K gotovo zaslužil že z izdelavo prvotnega projekta, in da mu jih je deželni odbor imel izplačati brez vsakih pomislekov. Veseli me, da je častiti gospod referent v deželnem odboru sam prišel do tega prepričanja in da je predlagal v deželnem odboru, da naj se mu ta znesek izplača. Tembolj je obžalovati, da deželni odbor tega ni storil in da je tako ozlovoljil tega znamenitega hidrotehnika. Profesor Hrasky se tukaj ne more sam braniti. Zato si štejem v dolžnost, da ga jaz jemljem v zaščito kot prijatelj njegov in kot mož, ki visoko ceni njegove zmožnosti. Gospod poslanec Povše je dejal, da se ima Hrasky deželi Kranjski zahvaliti za svojo karijero (Poslanec Povše: — Abgeordneter PoVZe: „Veliko 1“). To je velika napaka. Hrasky se ima za to, kar je — in on je mož svetovnega slovesa v svojej stroki — zahvaliti svojim izrednim zmožnostim, svojemu talentu, in če je slučajno on, predno je bil poklican kot profesor na češko politehniko v Pragi, bil v službi dežele Kranjske, je to bilo edino le na korist deželi, kajti faktum je, da so njegovi projekti (Poslanec dr. Šušteršič: — Abgeordneter Dr. KusterHie: „Dragi!“) znamenita dela. Vsaka dobra stvar je draga, gospod tovariš dr. Šušteršič, to je čisto naravno, in jaz ne vem, če bodete, ko bode treba iti na izvršitev vseh teh velikih del, za katere danes glasujemo, tako srečni, da dobite jednako izvrstne pa cenejše moči. Ker se pa gre ravno za obširno pooblastilo deželnemu odboru in bo deželni odbor sedaj imel veliko denarja na razpolago, bi mu bilo svetovati, če kaj sveta potrebuje — toda menda ga častiti gospodje ne potrebujejo, ker so sami dosti pametni — (Veselost. — Heiterkeit.), recimo tedaj — bi bilo samo želeti, da bi deželni odbor tudi za uravnavo vipavskih voda vse storil, da se stvar vendar že jedenkrat končno izvrši, in tudi res izplača Hraskemu tistih 1700 K, ker je moje prepričanje, da se bo ravno glede uravnave vipavskih voda njega kot veščaka in njegov strokovni personal morda še zelo potrebovalo. Deželni odbor ima velika dela pred seboj, osuševanje barja, razne vodovode itd., torej mu bode treba iskati si tehniških moči, profesor Hrasky pa že ima celo tehnično pisarno in izvež-bano osobje, in veliko vprašanje je, ali ne bo deželni odbor še prišel v položaj, da se mu bode do njega obrniti. Jaz bi torej željo izrekel, da se diferenca, katera obstoji med njim in deželnim odborom in katere poravnanje je častiti gospod tovariš Povše sam priporočal, kakor hitro mogoče poravna. Visoka vlada VIII. Sitzung am 18. November 1905. pa se bode morebiti glede honorarja — vsaj to sklepam iz besed častitega gospoda deželnega predsednika — tudi še postavila na drugo stališče. Deželni glavar: Želi še kdo besede ? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.) Ker ne ima besedo gospod poročevalec. Aögeordneter Graf Wargheri: Hoher Landtag! Die Debatte hat uns gezeigt, daß sich der Antrag, welchen der Finanzausschuß gestellt hat, allgemeiner Sympathien erfreut und es wurde auch in sachlicher Beziehung nichts gegen den Antrag vorgebracht. Ich möchte daher mich auch lediglich darauf beschränken, zu betonen, daß der Finanzausschuß in seiner Sitzung am 10. d. M- auch die Frage betreffend die Beistellung des technischen Personales erörtert hat, und es wurde damals auch der Meinung Ausdruck gegeben, -daß mit der Ermächtigung an den Landesausschuß, welche im vorliegenden Antrage enthalten ist, der Landesausschuß auch in die Lage versetzt wird, nicht nur die Geldmittel zu beschaffen, sondern Alles, was zur Beschleunigung der Arbeit erforderlich ist, zu veranlassen; dazu gehört auch die Beschaffung eines geeigneten technischen Personals. Die heutigen Ausführungen über verschiedene Wasserbauten, insbesondere aber die Debatte über das Wippacher Gewässer zeigt, wie notwendig dies ist. Nachdem aber alle diese Anträge nicht im Widerspruche stehen mit dem vorgelegten Antrage und insbesondere, da auch der Antrag des Herrn Direktor Povse damit übereinstimmt, so habe ich weiters nicht in sachlicher Beziehung beizufügen Deželni glavar: Bomo torej glasovali. (Pozvoni. — Das Glockenzeichen gebend.) Prosim gospode poslance, da zasedejo svoje prostore. Gospoda poročevalca prosim, da izvoli še enkrat prečitati predlog finančnega odseka. Berichterstatter Graf Margheri: Der Antrag des Finanzausschusses lautet (bere: — lieft l) „Der hohe Landtag wolle beschließen: Der Landesausschuß wird ermächtigt, für Wasserleitungen, für welche die Projekte ausgearbeitet und vom Ministerium genehmigt vorliegen, sowie für alle Wasserregulierungsangelegenheiten, für welche ebenso alle Vorarbeiten beendet und die Bedeckung gesichert ist, Landesbeiträge zu diesen Projekten und deren Ausführung ohne weitere besondere Genehmigung des Landtages zuzusichern und diese Beiträge auch nach erfolgter Ausführung der Anlagen auszuzahlen, stets jedoch unter der Bedingung, daß der Staatsbeitrag und jener der Interessenten vollkommen gesichert ist. VIII. seja dne 18. novembra 1905. — VIII. Sitzung am 18. November 1905. 173 Zu diesem Behufe ist der Landesausschuß ermächtigt, den Meliorationsfond der mit dem Landesgesetze vom 4. September 1900, L. G Bl. Nr. 20, gegründet wurde, zu verwenden und kann der Landes-ausschnß speziell die im § 3 des zitierten Gesetzes beschlossenen Anlehen zu diesem Zwecke nach Bedarf realisieren. Visoki deželni zbor izvoli skleniti: Deželni odbor se pooblašča, da sme za vodovode, za katere so načrti že izdelani in od minister-stva odobreni, kakor tudi za vse uravnave voda, za katere so istotako vse predpriprave dognane, brez prejšnjega posebnega dovoljenja deželnega zbora deželni prispevek k tem napravam obljubiti in po izvršitvi naprave tudi izplačati, vse to pa le pod pogojem, da je prispevek države in interesentov popolnoma zagotovljen. V ta namen sme deželni odbor uporabljati zaklad, ki je bil ustanovljen z zakonom z dne 4. septembra 1900, dež. zak. št. 20, in sme osobito v § 3. tega zakona sklenjeno posojilo v to svrho po potrebi realizovati.« Deželni glavar: Gospodje poslanci, ki pritrjujejo ravnokar pre-čitanemu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Sedaj pride še dodatni predlog gospoda poslanca Povšeta, ki se glasi (bere — liest): „Deželni odbor se pooblašča v omogočenje rednega nadzorovanja in nagle izvršbe vseh teh projektov za oskrbovanje vasi z zdravo vodo, kakor tudi onih za uravnavo raznih voda, pomnožiti tehniško osobje pri deželnem stavbnem uradu, kakor tudi pri deželnem knjigovodstvu. Dotično pomnoženo osobje ima se plačati iz melijoracijskega zaklada.“ Gospodje poslanci, ki pritrjujejo temu dodatnemu predlogu, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto in s tem je rešena ta točka dnevnega reda. Na vrsto pride točka: 5. Volitev deželnega odbornika iz kurije velikega posestva, eventualno njegovega namestnika. 5. Wahl eines Landesausschußmitgliedes aus der Kurie des Großgrundbesitzes. Landeshauptmann: Ich bitte die Herren Abgeordneten des Großgrundbesitzes die Wahl des Landesausschußbeisitzers vorzunehmen. (Po kratkem prestanku. — Nach einer kurzen Pause.) Ich bitte, die Stimmzettel abzugeben. (Zgodi se. — Geschieht — Po kratkem prestanku. — Nach einer kurzen Pause.) Oddanih je bilo 8 glasovnic. Od teh se jih 7 glasi na gospoda poslanca grofa Barbo-ta in eden listek je bil prazen oddan. Izvoljen je torej gospod poslanec grof Barbo. Es wurden 8 Stimmzettel abgegeben, wovon 7 auf den Herrn Abgeordneten Grafen Barbo lauten, während ein Stimmzettel leer abgegeben wurde. Ich frage den Herrn Abgeordneten Grafen Barbo, ob er die auf ihn gefallene Wahl annimmt. Abgeordneter Graf Warbo: Ich nehme die Wahl an. Landeshauptmann: Nachdem der Herr Abgeordnete Graf Barbo, welcher bisher Landesausschuß-Stellvertreter war, zum Landesausschußbeisitzer gewählt wurde, erscheint es notwendig, an seiner Stelle einen Stellvertreter zu wählen. Ich bitte also, die Stimmzettel für die Wahl eines Stellvertreters abzugeben. (Zgodi se. •— Geschieht. — Po kratkem prestanku. — Nach einer kurzen Pause.) Oddanih je bilo 8 glasovnic, od katerih se 7 glasi na gospoda poslanca barona Apfaltrerja, dočim je eden listek bil prazen oddan. Es wurden 8 Stimmzettel abgegeben, von welchen 7 auf den Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrer lauten, während ein Zettel leer abgegeben wurde. Ich frage demnach den Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrer, ob er die auf ihn gefallene Wahl annimmt? Abgeordneter Freiherr von Apfaltrer: Ich nehme die Wahl an. Landeshauptmann: Der Herr Abgeordnete Baron Apfaltrer ist somit als Stellvertreter gewählt. Sedaj pride na vrsto točka: 6. Priloga 26. Poročilo deželnega odbora o tem, da voli deželni zbor 4 člane in 4 namestnike v pridob-ninsko deželno komisijo za Kranjsko, potem 8 članov in 8 namestnikov v prizivno komisijo glede osebne dohodnine za Kranjsko. 6. Beilage 26. Bericht des Landesausschusses , betreffend die vom Landtage vorzunehmende Wahl von 4 Mitgliedern und 4 Stellvertretern in die Erwerbsteuer-Landeskommission für Kram, dann von 8 Mitgliedern und 8 Stellvertretern in die Personaleinkommensteuer - Berufungskommission für Krain. 174 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — Deželni glavar: V to svrho, da se gospodje poslanci dogovore glede teh volitev, prekinem sejo za toliko časa, da bo mogoče te volitve izvršiti. (Seja prestane ob 12. uri 25 minut popoldne in se nadaljuje ob 1 uri popoldne. — Die Sitzung Wird um 12 Uhr 25 Minuten Nachmittag unterbrochen und um 1 Uhr Nachmittag wieder aufgenommen.) Deželni glavar: (Pozvoni. — Das Glockenzeichen gebend) Prosim gospode poslance oddati listke za člane pridobninske deželne komisije. Ich bitte die Stimmzettel abzugeben für die Er-werbfteuer-Landeskommission und zwar zuerst für die Mitglieder. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim sedaj oddati listke za namestnike za pridobninsko deželno komisijo. Jetzt bitte ich die Stinnnzettel abzugeben für die Stellvertreter in der Erwerbfteuer - Landeskommission. (Zgodi se. — Geschieht.) Sedaj pridejo volitve za prizivno komisijo za osobno dohodnino. Jetzt kommt die Wahl für die Personaleinkommensteuer-Berufungskommission. Voliti je po skupinah. Ich bitte die Herren vom Großgrundbesitze die Stimmzettel für die Mitglieder der Personaleinkommensteuer-Berufungskommission abzugeben. (Zgodi se. — Geschieht.) Jetzt bitte ich die Stimmzettel für die Ersatzmänner abzugeben. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim gospode poslance iz skupine mest in trgov, da izvolijo oddati listke in sicer najprej za člane in potem za namestnike. (Klici: — Rufe: „Oboje naenkrat!“) Prosim naj pa gospodje zapišejo člane in potem namestnike na en list. Prosim oddati listke. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim sedaj gospode poslance iz kurije kmetskih občin, da oddajo listke za prizivno komisijo glede osebne dohodnine in sicer za člane in namestnike ob enem. (Zgodi se. — Geschieht.) Prosim sedaj še na enem listku zapisati članove in namestnike iz cele zbornice. Prosim oddati listke. Ich bitte, die Stimmzettel für die Mitglieder und Ersatzmänner aus dem ganzen Landtage abzugeben. (Zgodi se. - Geschieht.) Sedaj bom prosil, da prevzameta skrutinij in sicer za deželno pridobninsko komisijo gospoda poslanca baron Wurzbach in Pogačnik. (Zgodi se. — Geschieht.) VIII. Sitzung am 18. November 1905. Für die Personaleinkommensteuer-Berufungskommission bitte ich das Skrutiuium zu übernehmen den Herrn Abgeordneten Baron Apfaltrer in gospoda poslanca župana Hribarja. (Zgodi se. — Geschieht.) Prekinem sejo za toliko časa, da se izvrši skrutinij. (Po prestanku: — Nach einer Pause:) Deželni glavar: (Pozvoni. — Das Glockenzeichen gebend.) Prosim naznaniti izid volitve v deželno pridobninsko komisijo. Poslanec Pogačnik: Za volitev članov v deželno pridobninsko komisijo je bilo oddanih 14 glasovnic in so z vsemi glasovi izvoljeni gospodje: Leo Souvan, Avgust Drelse, dr. Majaron in Anton Belec. Za volitev namestnikov je bilo oddanih 16 glasov ter so z vsemi glasovi izvoljeni gospodje: Andrej Gassner, Franc Omersa, Leopold Fürsager in Karol Rozman. Deželni glavar: Ti gospodje so torej izvoljeni. Ich bitte jetzt das Resultat der Wahl für die Personaleinkommensteuer-Berufungskommission mitzuteilen und zwar zunächst aus der Kurie des Großgrundbesitzes. Abgeordneter Areiherr von Apfaltrer: Für die Personaleinkommensteuer - Berufungskommission wurden 8 Stimmzettel abgegeben uud lauten sämmtliche auf die Herren Leopold Baron Liechtenberg und Dr Max Edler von Wurzbach als Mitglieder und Rudolf Graf Margheri und Anton Baron Codelli als Ersatzmänner. Deželni glavar: Sedaj prosim še naznaniti izid volitev iz ostalih skupin. Poslanec Hribar: V isto komisijo so bili izvoljeni iz kurije mest in trgov in trgovske in obrtne zbornice, kjer je bilo oddanih 5 glasovnic, soglasno in sicer gospoda dr. Ivan Tavčar in dr. Triller kot člana in gospoda Josip Lenarčič in Josip Lenče kot namestnika. Iz kurije kmetskih občin je bilo oddanih 10 glasov ter sta bila članovoma izvoljena gospod Franc Povše z 9 in gospod Andrej Kalan z 10 glasovi, za namestnika pa vsak z 10 glasovi gospoda Andrej Mejač in Franc Jaklič. Iz cele zbornice pa, kjer je bilo oddanih 20 glasovnic, sta bila kot člana izvoljena vsak z 19 glasovi gospoda Oton pl. Detela in Peter Grasselli, za VIII. seja dne 18. novembra 1905. — VIII. Sitzung am 18. November 1905. 175 namestnika pa istotako z 19 glasovi gospoda Franc Košak in Karol Luckmann. Po en glas so dobili gospodje Povše, Kalan, Mejač in Jaklič. Deželni glavar: Ti gospodje so torej izvoljeni. Pošel je meni nujni predlog gospoda poslanca Povšeta in tovarišev. Prosim gospoda zapisnikarja, da ga izvoli prečkati. Tajnik Uršič: „Nujni predlog poslanca Povšeta in tovarišev. Visoki deželni zbor skleni: Deželni odbor se pooblašča, da se udeležuje zakupnih dražb užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele Kranjske, dokler se to pooblastilo ne razveljavi. V Ljubljani, dne 14. novembra 1905. Povše. Mih. Arko. Fr. Demšar. And. Mejač. Pfeifer. Jaklič, dr. Krek. dr. Schweitzer. Drobnič. Pogačnik. Jos. Dular. dr. Žitnik. Fr. Košak. dr. Šušteršič.“ Deželni glavar: Gospod poslanec Povše ima besedo. Poslanec Povše: Visoka zbornica bo sama uvaževala, da spada utemeljevanje tega predloga pač v tajno sejo, katero s tem predlagam, in prosim visoko zbornico, da temu predlogu pritrdi. Deželni glavar: Predlog je, da se utemeljevanje vrši v tajni seji. Gospodje poslanci, ki se strinjajo s tem predlogom, izvolijo ustati. (Obvelja. — Angenommen.) Sprejeto. Torej se bo sedaj vršila tajna seja in prosim gospode poslušalce, da ostavijo galerijo. (Javna seja prestane ob 1. uri 30 minut po-poludne ter se nadaljuje ob 2. uri 15 minut. — Die öffentliche Sitzung wird um 1 Uhr 30 Minuten unterbrochen und um 2 Uhr 15 Minuten wieder aufgenommen.) Deželni glavar: (Pozvoni. — Das Glockenzeichen gebend.) Otvarjam zopet javno sejo. Prosim gospoda zapisnikarja, da prečita sklepe tajne seje. Tajnik Uršič: (bere : — liest:) „Deželni odbor se pooblašča, da se udeležuje zakupnih dražb užitninskega davka na Kranjskem kot ponudnik imenom dežele Kranjske, dokler se to pooblastilo ne razveljavi. Deželnemu odboru se naroča, da stopi z finančnim ministerstvom v pogajanje, da isto prepusti deželi Kranjski užitninski davek proti dogovorjeni svoti za dobo vsaj prihodnjih deset let. Deželni zbor naknadno odobruje, da je deželni odbor tudi v poslednjih letih, ko ni imel dovoljenja deželnega zbora za zakup pobiranja državne užitnine, jemal v zakup to pobiranje.“ Deželni glavar: Na vrsto pride sedaj točka: 7. Priloga 56. Poročilo deželnega odbora o prednostni zastavni pravici za vodovodno naklado stolnega mesta Ljubljane. 7. Beilage 56. Bericht des Landesausschusses, betreffend das Vorzngspfandrecht der Wasserleitungs-Auflage für die Landeshauptstadt Laibach. (Se izroči upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschuffe zugewiesen.) 8. Priloga 58. Poročilo deželnega odbora ov uvrstitvi okrajne ceste Me-tlika-Črnomelj med deželne ceste z dotičnim načrtom zakona. 8. Beilage 58. Bericht des Landesansschuffes, betreffend die Einreihung der Bezirksstraße Möttling-Tschernembl unter die Landesstraßen unter Anschluß des betreffenden Gesetzentwurfes. (Se izroči upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.) Točki: 9. Priloga 55. Poročilo finančnega odseka o nujnem predlogu zarad zgradbev železnice Trebnje-Mo-kronog-Št. Janž (k prilogi 43). 9. Beilage 55. Bericht des Finanzausschusses, über den Dringlichkeitsantrag, betreffend die Erbauung der Eisenbahn Treffen-Naffenfuß-Johannistal (zur Beilage 43). in 10. Priloga 57. Poročilo finančnega odseka o načrtu zakona za izvršitev del potrebnih ob Ljubljanici in 27 176 VIII. seja dne 18. novembra 1905. — Gruberjevem kanalu za osušite v Ljubljanskega barja. 10. Beilage 57. Bericht des Finanzausschusses über den Gesetzentwurf, betreffend die Durchführung der für die Entwässerung des Laibacher Moores erforderlichen Arbeiten am Laibachflutze und am Gru-berschen Kanale. odpadeta, ker prilogi 55. in 57. nista bili pravočasno razdeljeni. Na dnevni red prihodnje seje pridejo sledeče točke: Konec seje ob 2. uri 20 minut popoldne. VIII. Sitzung am 18. November 1905. (Glej dnevni red prihodnje seje. — Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.) Naznanjam, da ima šolski odsek sejo danes popoldne ob 6. uri. Finančni odsek ima sejo danes ob 1/ž 7. uri zvečer, razun tega pa v ponedeljek dne 20. novembra popoldne ob 5. uri. Upravni odsek ima sejo v ponedeljek ob 3. uri popoldne in ustavni odsek tudi v ponedeljek dne 20. novembra ob 7. uri zvečer. Prihodnja seja bo v torek dne 21. t. m. ob 10. uri dopoldne. Sklepam sejo. Schluß der Sitzung um 2 Uhr 20 Minuten Založil deželni odbor kranjski. — Tisk Zadružne tiskarne v Ljubljani.