STU:; iSKA K . .. ; CA v < lUU ‘ZaSca&ki »Zasavski tednik«; glasilo SZDL Litija, Zagorje, Hrastnik in Trbovlje - Urejuje uredniški odbor - Odgovorni urednik: Stane Šuštar — Tlaka CP »Gorenjski tisk« v Kranju LETO XIV. ST. 5 TRBOVLJE, 26. JANUAEbA 1961 CENA 20 DIN Spremembe v tistemu cen v zunanji trgovini in razdelitvi dohodka Uskladitev s cenami na svetovnem trsu - Nižje cene nekaterih Mcdhev Pričakujemo lahko, da bo do konca meseca januarja zaključena razprava o spremembah na področju delitve dohodka, cen in zunanjetrgovinske menjave. Gradivo o teh vprašanjih, ki so ga pripravili zvezni organi, zdaj vneto proučujejo v zvezi sindikatov, zvezni industrijski zbornici in v drugih zainteresiranih organizacijah. Zadnje dni januarja bo njihovo mnenje in predloge obravnaval Zvezni Izvršni svet, potem bo pa poslal ustrezne zakonske osnutke Zvezni ljudski skupščini. Namen predloženih sprememb v gospodarskem sistemu je vskladiti splošne pogoje gospodarjenja z doseženo stopnjo materialnega razvoja. Glede cen je predvideno, da se bodo formirale bolj prosto, v skladu z našimi proizvodnimi možnostmi in objektivnimi pogoji za realizacijo vrednosti posameznih proizvodov in storitev. V okviru sprememb v zunanjetrgovinskem režimu in zaradi močnejšega delovanja ekonomskih zakonov bi prišlo do določene vskla-ditve cen na domačem trgu s cenami na svetovnem tržišču. Ob tečaju dolarja 750 dinarjev so cene vrste naših proizvodov znatno nad ravnijo svetovnih cen ali pod njo. To pomeni, da se bodo nekatere Cene zvišale, druge pa znižale. Te spremembe pa ne bodo vplivale na poslabšanje sedanjega standarda in ne bodo zavirale njegovega nadaljnjega naraščanja. Na tej podlagi so na pristojnem mesta predhodno analizirali bodoče cene v industriji, rudarstvu, kmetijstvu in prometu. Nekateri menijo, da je bil položaj elektrogospodarstva po dosedanji delitvi dohodkov zadovoljiv. Cene elektrike so pri nas nižje kot v tujini. Večino investicij v elektrogospodarstvo zagotavlja pri nas splošni investicijski sklad, zato ni predvidena uvedba višje tarife električne energije za gospodinjstvo. NEIZPREMENJENR CENE NAFTNIH DERIVATOV Po istih računih bi ostale ncizpre-menjtpe cene naftnih derivatov, hi so, izvzemši bitumen, nižje od cen V prodaji na drobno v sosednjih državah. Malenkostno zvišanje v tej veji dejavnosti bi lahko nastalo spričo potreb po vzdrževanju cest. Novi predpisi o javnih cestah namreč predvidevajo opustitev administrativnega upravljanja in ustanovitev podjetij za javne ceste. DA hi Zagotovili sredstva za normalno poslovanje teh podjetij, je predviden dohodek j din od litra Potrošenega bencina in 10 din od litra potrošenega plinskega olja. _ Vžlic vrsti olajšav je potoia) v proizvodnji in predelavi premoga neugoden. Po predhodnih računih bi utegnilo priti do zvišanja cen nekaterih vrst premoga za kakih 10 odstotkov. ZNIŽANJE cen v ORNI in BARVNI METALURGIJI Na področju črne metalurgije lahko pri nekaterih proizvodih pričakujemo znižanje cen. Tudi v barvni industriji imamo realne možnosti, da se cene znižajo. Tako računajo, da bi se cene valjanih izdelkov iz bakra in zlitin znizale za 10 do 15 odstotkov. Znižale na) bi se tudi cene valjanih izdehtov iz svinca, ker je pričakovati pocenitev svinca za 21 odstotkov. Geac aluminija naj bi se znižale za 10 odstotkov. Takšne cene proizvodov črne in barvne metalurgije bodo vplivale tudi na cene kovinske industrije, ladjedelništva in elektroindustrije, prek strojne industrije — pravzaprav cen opreme — pa tudi na proizvodne stroške vseh drugih gospodarskih področij. TELEVIZORJI PO IGO.000 DINARJEV V strojni industriji je pričakovati znižanje cen za kakih 8 odstotkov, v industriji za predelavo kovin za kakih 12 odstotkov pri proizvajalcih cestnih vozil pa za kakih 5 odstotkov. To kaže, da lahko pričakujemo, da se bodo cene proizvodov najvišje stopnje predelave znizale za kakih 5 odstotkov. Predvidene so nove nižje cene reprodukcijskih potrebščin iz bakra za 18 odstotkov, iz svinca pa za 21 odstotkov, kakor tudi dodatni uvoz proizvodov barvne metalurgije ter zmanjšanje izvoza svinca in cinka, kar vsekakor odpira ugodne perspektive za znižanje cen proizvodov elektroindustrije — radioaparatov, televizorjev itd. Strokovnjaki menijo, da bi se na primer cene telet vizorjev lahko znižale na 100.000 dinarjev. UGODEN TOLOZAJ TEKSTILNE INDUSTRIJE Analize tudi kažejo, da je sedanji položaj tekstilne industrije ugoden. Strokovnjaki menijo, da bi le spričo tega utegnile znižati tudi cene tekstilnega blaga povprečno za 10 odstotkov, posameznih proizvodov pa celo do 25 odstotkov, in sicer tam, kjer so se formirale zelo visoke cene. Razen tega bodo na pristojnem mestu sestavili triletni program izvoza in uvoza tekstilnega blaga, ki bo omogočil vpliv na ugodno gibanje njegovih cen na domačem trgu. V industriji gume je predvideno postopno znižanje cen, vtem ko bodo cene proizvodov industrije gradbenih potrebščin porasle. VEČINA KMETIJSKIH PRIDELKOV SE NA F.AVNI SVETOVNIH CEN Tudi v kmetijstvu je pričakovali določene premike cen posameznih pridelkov, ki se bodo vskladile z drugimi cenami. To se nanaša na živilske proizvode, predvsem na meso in mleko, ki bi se podražilo. Predvideno pa je znižanje * cen sončnic in soje, medtem ko zvišanja cen sladkorja v prodaji na drobno ni pričakovati. Na splošno bi se cene kmetijskih pridelkov formirale na ravni cen surovin v industriji, ki ustrezajo svetovnim cenam. Na ravni svetovnih cen so že naše cene žita in večina poljedelskih proizvodov, kar pomeni, d.it se v prihodnje ne bi spremenile. V trgovini, gostinstvu in komunalnih dejavnostih je treba računati z zvišanjem cen. Da bi omogočili normalnejše poslovanje železniških podjetij, menijo nekateri, da bi bilo treba zvišati povprečne tarife z i prevoz potnikov in blaga za kakih 15 odstotkov. Vse • te primere na pristojnem mestu skrbno primerjajo z gibanji plač, povpraševanja in standarda. Razen razpoložljivega narodnega dohodka imamo tudi že dodatna sredstva, na podlagi katerih se* bo povečal uvoz, kar pomeni, da se bodo povečali razpoložljivi skladi, to je pa podlaga za izboljšanje standarda, ki odpira perspektivo njegovega hitrejšega naraščanja. Posebno pozornost bodo na pristojnem mesta posvetili cenam v prodaji na drobno in zvišanju realnih plač. (Po TANJUGU) S2SNE* 20 LET REVOLUCIJE — 20 LET REVOLUCIJE — Dnevi, ki ostanejo v spominu 27. januarja 1942 se je začel igmanski pohod prve proletarske brigade 29. januarja 1943 je bil ustanovljen narodnoosvobodilni odbor za Dalmacijo 31. januarja 1944 se je začel »februarski pohod« 1. makedonske-kosovske brigade in skupine bataljonov z glavnim štabom Makedonije i I ii ii :! Servisna služba ..Rudisa' V okviru »RUDISA« - Rudarske Industrijske skupnosti v Trbovljah, ki Jo sestavljajo člani: Cementarna Trbovlje, Elektrosig-nal Ljubljana, Gradbeno podjetje »Zasavje« v Trbovljah, Investicijski biro Trbovlje, Rudnik Trbovlje—Hrastnik z obratom »Rudarsko gradbeno podjetje«, Rudnik Zagorje z obratom »Varnost«, Strojna tovarna Trbovljo z Inštitutom za separacije in Zavodom' za raziskavo materiala in kop-strukcij v Ljubljani so organizirali SERVISNO SLUŽBO, ki deluje v ■ okviru tega poslovnega združenja in je specializirana na proizvode STT in »Varnosti« kakor tudi na vso ostalo rudarsko opremo, ne glede na izvor Ta servisna služba bo opravljala vsa potrebna popravila in rekonstrukcije ter imela zraven za- danega sl programa nalogo santi rati zastarele radarska In Indtil« strijske obrate z uvajanjem ■$» dobnih odkopnih metod s potreb« no Instruktažo kadrov, kakor tudi nalogo, odpirati nove obrate In Jt> v celoti opremiti. Odpadni material iz separacije bode Izkoriščali Na pobudo Inštituta za separa« cije v Ljubljani in domačih strtn kovnjakov razpravljajo že dalj časa v Trbovljah, kako izkoristi^ odpadni material iz rudniške se« paracije, tako imenovani »mulj«; ki naj bi se uporabljal pri Izdelavi cementa. Raziskave na tem področju so ▼ teku in bomo o tem vprašan-Jn »a priliki še poročali. Konferenca občinske organizacije SZDL v Litiji tamotipravliange bistvo sistemu LITIJA, 21. januarja — V dvorani na Stavbah je bila danes konferenca organizacije SZDL litijske občine, ki se je je udeležilo 132 delegatov (od skupno 148 izvoljenih). — O delu občinskega odbora SZDL med dvema konferencama je poročal predsednik ObO SZDL Litija Stane VOLK. — Na konferenci, ki so se je udeležili razen delegatov še član Glavnega odbora SZDL Slovenije Tomo BREJC, zvezna ljudska poslanka Zima VRšCAJ, sekretar okrajnega odbora SZDL Ljubljana, Janez ZEMLJARIČ, republiški ljudski poslanec, Humbert GAČNIK, predsednik občinskega odbora SZDL Hrastnik, Franc GREŠAK in podpredsednik SZDL Trbovlje, Jano KOPRIVC, so sklenili, da bodo zastopali članstvo SZDL litijske občine na bližnjem V. kongresu Socialistične zveze delovnih ljudi Slovenije: Stane VOLK, Stane STAVDOHAR, Tone PRAPROTNIK, Justa KOS in Stane PUNGERČAR. Litijska konferenca občinske organizacije SZDL je nanizala vrsto raznih vprašanj, ki jih bo morala ta organizacija v prihodnje reševati. Predvsem so poudarili, da je samoupravljanje bistvo našega sistema in da je treba zategadelj skrbeti za vse bolj kvalitetnejše in uspešnejše delo organov samoupravljanja, hkrati pa v te organe bile organizacije Socialistične zveze največkrat pobomik teji akcij. Poskrbeti bo pa treba, da 'zaživijo krajevni odbori in da postanejo delaynejši tudi odborniki občinskega ljudskega odbora. Le tako bo mogoče, da se bodo krajevne organizacije Socialistične zveze lotile reševanja vseh nalog, ki nastajajo iz vsebinskih sprememb organizaeije SZDL po V. kongresa Socialistične zveze. Sekcije krajevnih organizacij so se že začele lotevati reševanja nekaterih nalog. Vendar bo pa treba sekretariatom sekcij, vodstvom krajevnih organizacij in komisijam pri občinskem odboru SZDL več pomoči, da bo tako delo organizacije SZDL litijske občine tudi v prihodnje uspešno. Čeprav konferenca organizacije SZDL v Litiji t ni razpravljala o vseh važnejših "nalogah, lahko trdimo, da je uspela in da jo lahko uvrstimo med najuspelejše občinske konference SZDL v Zasavju. Zlasti še zaradi dobre razprave in prizadevnosti delegatov, ki so sodelovali v razpravi. Kazno je, da bo liar najbolj zaktivlzlran krog državijanov-čla-nov SZDL poslej laže reševal vsa vprašanja, ker so naloge povsem jasno nakazane in se morajo za njihovo uresničitev zavzeti prav Marijan LIPOVŠEK Pomemben Jubilej trboveljskega Slavčka razvoj tega pevskega zbora, saj Je vsa ta leta posvetil razvoju zbo- V soboto, 4. februarja, bo pevska sekcija DPD Svoboda-Center mešani pevski zbor Slavček pra» znoval 15. letnico svojega delovanja. V dvorani Delavskega doma bo slavnostni koncert, na katerega so povabili vse bivše pevce in pevke, ki so sodelovali v Slavčku. Mešani pevski zbor Slavček vodi dirigent Jože Skrinar, ki ima nemajhne zasluge, za napredek in rovstce pesmi v Trbovljah. Za pomembni jubilej so izdali posebno brošuro, ki' govori o razvoju tega zbora ter o njegovih nalogah v bodoče. Številnim čestitkam ob Jubileju se pridružujejo vsi Trboveljčani in prijatelji zbo^pvske pesmi. -ar- Izobraževanje na vasi Na sestanku predsednikov krajevnih organizacij Socialistične zveze s področja vasi hrastniške občine so govorili predvsem o Idejno izobraževalnem delu na vasi In o delu sekcij. Sklenili so, da bedo še v tej sezoni organizirali pet predavanj po vseh krajevnih območjih. Prvo tako predavanje je bilo v nedeljo, zadnje bo pa 2. aprila. Predavatelje za to bo oskrbela hrastniška Delavska univerza. Na prihodnjih sejah odborov krajevnih organizacij SZDL bodo skupno s sekretariati sekcij KO SZDL razpravljali o delu posameznih sekcij In sprejeli vrsto sklepov za nadaljnje delo sekcij. Na sestanku so tudi govorili o tem, ‘da bodo Izdelali pregled o razširjenosti časnikov v hrastnl-ški občini In začeli z akcijo za pridobivanje ‘novih naročnikov na lokalno glasilo Zasavski tednik. -ik« m p oj nu i I i;ni!!ii!iiBiiiiiiiiiiiniiiiHBiiiHiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiniHiiiiiiiiiiiiiiBiiimiiiiuiiiiiBiniiiiHiiimiiiiiiiiiniiiiinniiiii!aiiraiimiiHmiiiiiiw Kljub dejstvu, da so st ti od- so, da taki odnosi niso primerni nosi v zadnjem času izboljšali, je v naši družbi in je zato naloga še vedno opaziti vrsto pojavov prav vseh, da si prizadevajo, da samovolje in podobnega do mladih poslej ne bo več takih odnosov v ljudi. Mladi so zelo občutljivi za gospodarskih organizacijah, pri vsako stvar, še posebej, če so prc- zasebnih obrtnikih in povsod tam, pričani, da starejši nimajo prav. kjer so mladi zaposleni. Posebno še v naši socialistični J družbi, ko venomer poudarjamo Šolske počitnice so tu. Snega v dolini za /daj še ni. Kdor bo hotel na smučanje ali sankanje, bomoral t hribe ali pa na Gorenjsko, kjer je snega za vse dovolj D obri medsebojni odnosi Mladina Zagorja ob Savi je v potrebo po soboto na občinski mladinski odnosih. konferenci odločno spregovorila Zagor— # ~-------- ... tudi o problemu, ki verjetno m konferenca )e zato ostro obsodila Res je, in tega se mladi tudi v celoti zavedajo, da lahko starejši veliko pomagajo mlajšim pri nji-kovem delu, zlasti še s pridob- g Ijenhni izkušnjami. Toda to pa {§ samo brez nepotrebnih fraz, ne- jg dobrih medsebojnih pravilnega odnosa, pojavov samo- | voljt, a s toliko večjo mero do- g mosih voljt, « * »»*** ~ g Zagorska občinska mladinska brega medsebojnega razumevanja, g Saj je vendar naš skupni cilji P■ ” - graditelja socializma pri pak tudi vsem — občinam. Gre namreč za odnos do mladih ljudi v posameznih go-9 spodarskih organizacijah. vedno brezdušen m odnos do mladih proizvajalcev, ki nega so hkrati tudi upravljavci. Menili nasI (ma) vključevati čim več neposrednih proizvajalcev, žena In mladine. — Ugotovili so namreč, da je še precej organov samoupravljanja, katerih dela in vpliva še ni opaziti. V prvi vrsti velja tu omeniti svet stanovanjske skupnosti Litija. — Litijsko stanovanjsko skupnost zaradi nedelavnosti članov sveta predstavljajo namreč samo tjrlje honorarni uslužbenci te skupnosti. Zato so menili, da je treba sklicati zbore volivcev za območje mesta Litija in na njih odpoklicati nedelavne člane sveta stanovanjske skupnosti Litija. Clmprej bo treba nadalje izvoliti člane sveta stanovanjske skupnosti Šmartno pri Litiji. Vzporedno s tem bo pa treba skrbeti za poživitev dela potrošniških svetov in izvoliti nove člane teh svetov. Konferenca je tudi ugotovila, da so državljani pripravljeni sodelovati pri reševanju raznih perečih Televizijsko tekmovanje .Poznaš svol domači krair Jesenice—Trbovlje v četrtek, 2. februarja na Jesenicah Vsem Zasavčariom je še ostala v spominu javna televizijska oddaja »Poznaš svoj domači kraj?«, ki je bila 5. januarja v Trbovljah. Takrat so izpraševali Koprčani, odgovarjali pa Trboveljčani: Anica Kužnik, Vinko Grabner in Stane Hode j. Trboveljski tekmovalci so tedaj prislužili svojemu domačemu kraju 27 točk. Na oddaji na Jesenicah, danes teden, bodo pa na vprašanja Trboveljčanov odgovarjali Jeseničani. __ Pred dnevi so bili Trboveljčani komunalnih vprašanj. Doslej ao na Jesbnicah, kjer to bili prisrčno sprejeti na občinskem odboru SZDL. Trboveljčani so veseli, da je njihov nasprotnik industrijsko središče Jesenice, saj bo njihov skupen nastop na televiziji pomenil krepitev tovariških odnosov med Jesenicami in Trbovljami. Trboveljčanom želimo na tej oddaji kar največ uspeha (na Jesenicah bosta namreč nastopila še en trboveljski športnik in tekmovalci v ročnih spretnostiii). Kako pa bo, bomo pa tako videli na televizijskih zaslonih, v četrtek, 2. februarja, zvečer, i »ar« Te oni po suetu LETOS KONČANA VOJNA V ALŽIRIJI? Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas, ki je na obisku v Indoneziji, je izjavil, da upa, da bo letos končana vojna v Alžiriji. DOBRA VOLJA KUBANSKE VLADE Ob inavguraciji predsednika Kennedyja, je kubanska vlada pokazala dobro voljo. Premier Castro je odredil demobilizacijo 250.000 pripadnikov kmečke in delavske milice, ki so jo mobilizirali v pričakovanju — upravičenem ali ne — odkrite ameriške intervencije. EICHMANNOV SODELAVEC ARETIRAN NA DUNAJU Pretekli petek zvečer je dunajska policija aretirala 48-letnega Franza Nowaka, nekdanjega vidnega člana nacistične avstrijske legije od 1938. leta, šefa dunajskega urada za izseljevanje Židov in desne roke Adolfa Eichmanna NOVA AMERIŠKA VLADA ZELI POGAJANJA Z ZSSR Voditelj laburistične stranke Hugh Gaitskell je na tiskovni konferenci, po vrnitvi lz ZDA, kjer se je sestal s predsednikom Ken-nedyjem, je izjavil, da je prepričan, da nova ameriška vlada »želi pogajanja s Sovjetsko zvezo, »želi pa pripraviti tla, preden bo sklicana konferenca na vrhu«. VELIKE POPLAVE Več kot 10.000 prebivalcev vzhodnega dela Džakarte je zapustilo svoje domove, ki jih je po velikem deževju poplavila reka Tjibit. Človeških žrtev ni bilo, materialna škoda pa je velika. Poročajo tudi, da 60 do 100.000 prebivalcev Iz petih krajev, ki jih ogrožajo poplave, nujno potrebuje pomoč. liiiiiiiiiniiiiuiiiiiiiiniiniiiiiniiiiiiiiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiniininiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiniiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiiiiiiiiiiiiinHiiiiniiiiniininiiiiiiiiiiiiiniiniiiiiiiniiiiiiiiiii Ljudje in dogodki Podpora zakoniti vladi Dogodki v Kongu so še vedno takoj izpustijo zakonitega pred-v središču zanimanja vse svetov- sednika vlade Lumumbo in vse danjega pomanjkanja ne javnosti. V zadnjih dneh Je člane kongoškega parlamenta in njakov. prišla iz te dežele vest, da je jim omogočijo opravljati svoje pomoč kongoški vladi, spričo se- Kongu že prihajajo najrazllčnej-strokov- ši prostovoljci iz evropskih dr- zaradi surovega mučenja podle- suverene posle. Najodločneje so ,^a P.* 1® konite kongoške vlade. Doslej se gel poškodbam član zakonite se člani Sveta zavzeli tudi za to. "fmvczovanfe vseh reakcfonar! je v Katangi nabra,° že več kot kongoške vlade Maurlce Mpolo, ta st razpustijo teroristični nihP,n ieparatiatičnih elementov J,00®, p™stov“Uce,v Jz B®Igi,ie' ki so ga skupaj s premlerom Mobutujeve enote v Kongu, ki ---- Lumumbo prejšnji teden prepe- so ponovno pokazale svoj pravi ljall lz Thysvilla v katanške za- obraz ob zadnjih dogodkih v žav, ki naj bi se v okviru »legije tujcev- borili proti silam ža- ga skupaj s premlerom Mobutujeve enote v Kongu, ki y Rongi7fe"dnt'Ve Mobutiijevl, i«*««!« ibn nreKSnil teden nrene- so Donovno nokazale svot nravi Combejevi in Kalondžijevi voja- Brltan‘Je- Njihovo zbirališče je --— — ------- . ------------- ------- — ---------—„------------ . ški strokovnjaki na široko po- .. «, . . , pore blizu Ellsabethvilla. Ta no- zvezi s premlerom Lumumbo. - svetujejo, kako bi ustvarili skup- j} CombeJeve s?pa tl,čn' , a* v Bruslju. Nekateri funkcionar- vica je še odločneje vzpodbudila Ustanovili so poseben odbor vse neodvisne države v njihovih *zijsRih in afriških držav, ki naporih, da se uredi kongoški naj bi proučil, od kod črpajo problem s priznanjem zakonite Mobutujevl plačanci finančna imajo belgijski oficirji, ki čeda- no vojaško fronto proti silam zakonite kongoške vlade. Glavno besedo na teh pogajanjih vlade in s prenehanjem tuje in- sredstva za svoje akcije. Vse dr-tervencije. de so nagovarjali celo oficirje ln vojake Združenih narodov, naj se tudi oni vključijo v to legijo. Kaže torej, da se ▼ Kongu spričo velikih uspehov nacional- lje bolj prevzemajo poveljstvo , „ S ‘zsstjfiisz vZflJmsSi£?£ “ r*? ir rM,i it ?_*“ svoj, diplomatska predsUvnlgtv, M>, ropublU, Kosovobo or. J- ^ ™ s“ s"olo- membni sklepi Sveta organiza- ... ,, . začasno prestolnico Konga no povišal Mobutuja v čin gene- . " , . _ „ S““ o*'Sw Vo. : Sb»w.s.«, v.i,šio ,0- 'i“-rrv.T "S?’£££ doljok zakljiijll Svojo teS.o »M sakoblU 1»,«« v.^i » K SfffcfcJSK* •£ popotoPpI vp.l. ..b.Jplb 0«.. __j _ vr.i *.r_ * .... sklenili, nal hi Gvineja. ZAR. SKe • iaKo je tore.j MODutu po afnuim Proizvodnja precej nad planirano zasedanje v Kairu. Na tem za- sklenili, naj bi Gvineja, ZAR, sedanju so namreč sprejeli re- Indonezija in Maroko, bi so solucijo, ki poziva afriške in sklenile umakniti svoje čete iz azijske države, katerih čete so pod poveljstva OZN v „ , . ., na nadaljnji razvoj te afriške = vnLk?h ? KasavuhtUevm dcžele organizacija združenih I — - 3™«* n ( k° tSe j*0"®1 narodov bi zategadelj morala 1 Kongu. V* eMtneJe ukrepati in obsoditi I ttfSVSFL M na te žete č.iprej stavijo na raz- take Interna^to ne Ml, £ razpolago zakoniti vladi v Stan- polago zakoniti vladi. Prav tako Ieyvillu. Znova so ponovili za- Je Svet pozval prostovoljce Iz htevo, naj OZN intervenira, da vseh detel, naj priskočijo na bo prav na tej liniji prišlo do novega poslabšanja odnosov v Hkrati s temi akcijami pa v tem delu sveta. kongoškega ljudstva. ' Trbovlje, januarja — Za vse zadnje leto izkazuje industrija Zasavja precejšnje povečanje proizvodnje v primerjavi z letom 1959 ln s predvidevanji za leto 1960. Pri vseh zasavskih občinskih ljudskih odborih smo se pozanimali za podatke o izpolnjevanju proizvodnih načrtov v industriji. Le na občini Hrastnik nismo mogli dobiti želenih podatkov. Litijska industrijska podjetja so v celoti za 9,3 odstotka presegla predvideni količinski plan proizvodnje ali za 18,7 odstotka povečala količinski obseg proizvodnje v primerjavi z letom 1959. Posamezna podjetja so pa takole izpolnila količinski plan proizvodnje: Rudnik Sitarjevec 107,1 odstotka, Kresniška industrija apna 109,9 odstotka, Lesna industrija Litija 101,9 odstotka, Predilnica Litija 114,7 odstotka in Tovarna usnja in krzna Šmartno 101,5 odstotka. V Zagorju ob Savi smo uspeli dobiti le podatke o finančni realizaciji (z oceno realizacije za mesec november in december) za zagorska industrijska podjetja, kot sledi: Veležitar Celje 57,540.000 din, Tovarna konfekcije in pletenin »Sava« 420*000.000 din, Industrija gradbenega materiala 321 milijonov 500 tisoč din in Rudnik rjavega premoga Zagorje 3 milijarde 959 milijonov 956 tisoč din ali skupaj industrija 4 milijarde 758 milijonov 996 tisoč din. Tudi trboveljska industrijska podjetja so dosegla v pretečenem letu pomembne delovne uspehe. Elektrarna Trbovlje _ je dosegla predvideni količinski plan s 77,2 odstotka, finančno realizacijo pa z 90,4 odstotka (izpad je nastal zaradi zadostnih količin vode v rekah in ni bilo potrebe po polnem obratovanju termoelektrarn). Rudnik Trbovije-Hrastnik je izpolnil količinski plan proizvodnje s 112 odstotki, finančnega pa s 102,5 odstotka. Cementarna Tr-b ovije je za 26 odstotkov presegla predvideni količinski proizvodni plan, plan finančne realizacije pa za 24 odstotkov, medtem ko je Strojna tovarna Trbovlje plan izdelave strojev za rudarstvo in industrijo dosegla z 99,2 odstotka (po tonaži), plan finančne realizacije pa zato presegla za 3,7 odstotka. Ob tem velja omeniti, da v STT pada iz leta v leto tonaža izdelanih strojev, ker izdelujejo vse bolj kvalitetne stroje, podjetje pa niti ne viša cen izdelkom. Vzroke za znaten porast proizvodnje je zlasti iskati v novem sistemu nagrajevanja po enoti proizvoda, v boljši organizaciji dela, izboljšanju kvalifikacijskega sestava zaposlenih itd. Delovni kolektivi industrijskih podjetij iz Zasavja so si prizadevali proizvajati kar najbolj kvalitetne izdelke in znižati njihovo lastno ceno. Tako je bil dosežen znatno višji osebni dohodek, kakor ga je sicer predvideval plan. Vzporedno s tem se je pa tudi znatno povečala produktivnost, ki je omogočila, da so dosegli zaposleni v industriji znatno višje osebne prejemke kakor v letu 1959. (ma) ................................ Po konferencah poverjenišfev ZK y stanovanjskih skupnostih v Trbovljah Komunisti pobudniki vseh akcij 18. aprila v Hrastniku občinska revija pioairskih in mladinskih pevskih zborov Občinski Svet Svobod in prosvetnih društev hrastnlške občine je na zadnji seji razpravljal o organizaciji občinske revije pionirskih in mladinskih pevskih zborov. Poseben odbor, ki je bil Imenovan pred časom za organizacijo In izvedbo te revije, je že Izdelal podroben program, ki predvideva, da bo v Hrastniku občinska revija 18. aprila. Na reviji bo sodelovalo 16 pionirskih In mladinskih pevskih zborov z okoli 700 nastopajočimi z vsega območja hrastnlške občine. Letos bo ta revija, ki bo po obsegu večja od lanske, uvod v praznovanje 20-letnice Revolucije. Na zadnji seji Sveta Svobod In prosvetnih društev hrastnlške občine so nadalje sklenili, da bodo vse Svobode In prosvetna društva Izdelala programe prireditev v počastitev te pomembne obletnice, še posebej,pa programe za sodelo- KURILNICO V ZID. MOSTU REKONSTRUIRAJO ŽTP Ljubljana bo železniško kurilnico v Zidanem mostu rekonstruiralo v obdobju petih let. Letos bodo zgradili halo za popravilo lokomotiv, nato pa pride na vrsto ureditev delavnice ln upravnega poslopja. Kurilnico je nujno treba rekonstruirati, saj je sedanja že zastarela ter je popravil lokomotiv mnogo. Po rekonstrukciji bodo kurilnico verjetno usposobili tudi za popravilo električnih lokomotiv. -st! »Zasavski tednik«, glasilo SZDL Litija, Hrastnik, Zagorje in Trbovlje. Tiska časopisno podjetje »Gorenjski tisk« v Kranju. -Ureja uredniški odbor. - Odgovorni urednik: Stane Šuštar. — Naslov uredništva In uprave: Trbovlje, Trg revolucije 11 (telefon 80-191), poštni predal 8*. - Tekoči račun pri Komunalni banki Trbovlje 600-79-1-146. -Letna naročnina 600 dtn, mesečna 50 din. -Posamezna številka 20 dinarjev. Rokopisov M vračamo. vanje na osrednji proslavi ob 20-letnlcl Revolucije v hrastniškl občini, J. julija, na partizanskem Kalu. -ak- Z namenom, da se družbeno upravljanje v stanovanjskih skupnostih kar najbolj poživi, so bile v trboveljski občini konference članov Zveze komunistov po poverjeništvih občinskega komiteja ZK. Na konferencah so med drugim ugotovili, da se delavskemu samoupravljanju nudi večja pomoč, manj pa organom družbenega upravljanja v okviru stanovanjskih skupnosti. ' POPRAVILO DOMA PGD TRBOVLJE - MESTO Dom . Prostovoljnega gasilskega društva Trbovlje — mesto ob Savinjski cesti je bil nujno potreben popravila. Občinski ljudski odbor v Trbovljah Je dodelil gasilskemu društvu 300.C03 dinarjev. Ta znesek bo društvo porabilo za popravilo svojega doma. OBČNI ZBOR HRASTNIŠKEGA AKADEMSKEGA DRUŠTVA Na občnem zboru hrastniškega akademskega kluba so pregledali dosedanje delo in sprejeli smernice za delo v .prihodnje. Iz poročila je bilo razvidno, da je hrast-niški akademski klub v preteklem letu organiziral več predavanj in razgovorov ter poučnih izletov v najrazličnejša podjetja. Člani kluba so se pa v razgovoru s predstavniki občinskega vodstva seznanili s problemi komune in z načrti za rekonstrukcije podjetij. Tudi za v bodoče imajo hrast-niški akademiki v načrtu sestajanje vsak drugi petek v mesecu, organizacijo predavanj in poučnih izletov ter družabne prireditve. Največja med temi bo vsekakor že tradicionalno brucovanje, ki bo 4. marca. -ak Na konferencah v stanovanjski skupnosti Center ln »Franca Fakina«, ki se jih je udeležilo preko 400 članov Zveze komunistov, so zato govorili predvsem o tem, kako poživiti delo organov družbenega upravljanja. Ugotovili so, da sta imeli doslej na primer stanovanjski skupnosti že precejšnje uspehe, da pa kljub temu še nista našli oblik in načinov, kako bi pritegnili za aktivno sodelovanje kar najširši krog državljanov. Menili so, da bi bilo umestno, da bt zbori volivcev večkrat razpravljali o delu stanovanjskih skupnosti. Konferenci sti opozorili tudi na vrsto negativnih pojavov. Tako je v trboveljski občini blizu 250 članov Zveze komunistov, ki niso družbeno aktivni. Pri tem so zlasti omenili delo članov Zveze komunistov v hišnih svetih. Zato so bili mnenja, da Je treba z vso mero resnosti sestaviti kandidatne li- ste za nove člane hišnih svetov in potrošniških svetov. Pri tem so omenili, da se mnogi člani Zveze komunistov branijo dela v organih upravljanja, samo negodujejo in prinašajo predloge za izboljšanje dela, ko pa so predlagani, da bi postali člani kakega organa upravljanja, te naloge nočejo sprejeti. Člani Zveze komunistov obeh stanovanjskih skupnosti so sprejeli na konferencah vrsto nalog za delo vnaprej. Sklenili so, da se bodo vsi člani ZK aktivno vklju- čili v delo na terenu, da bodo tako nenehno razvijali pri delovnih ljudeh zavest upravljanja ln soodločanja. Ob tem pa ne bodo poza«' bili na organe samoupravljanja, ki jim bodo bolj kot kdajkoli doslej pomagali. Dogovorili so se tudi, da bodo odslej še večkrat konference članov ZK po območjih stanovanjskih skupnosti, naslednje take konference bodo v maju, na njih pa bodo obravnavali delo društev. Stane Šuštar Uspelo predavanje V petek, 20. januarja, Je v predavalnici Delavskega doma v Trbovljah uspešno predaval tovariš Franc Slapnik, direktor Strojne tovarne Trbovlje, ki je kot član Sela ObLO v Litiji V torek, 31. januarja, bo v Litiji 23. seja občinskega zbora in zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Litija, na kateri bo prišlo na dnevni red poročilo o zborih volivcev in njihovih predlogih, priporočilih In sklepih ter poročilo upravnega odbora Sklada za zidanje stanovanjskih htš z načrtom stanovanjske in komunalne izgradnje. Odborniki bodo glasovali o sprejetju odlokov o obveznem cepljenju proti svinjski kugi, o minimalnih agrotehničnih ukrepih za travnlštvo in deteljišča ter o ustanovitvi Sklada splošnega ljudskega premoženja. Na dnev- Spremembe v socialnem zavarovanju? Pristojni organi pripravljajo zdaj vrsto novih zakonskih predpisov, ki bodo, če bodo sprejeti, pomenili velike spremembe v socialnem zavarovanju. Gre za zakon o zdravstvenem zavarovanju delavcev ln uslužbencev, zakon o organizaciji in finansiranju socialnega zavarovanja, zakon o zdravstvenem, pokojninskem In Invalidskem zavarovanju obrtnikov In predlog o spremembi nekaterih določil o pokojninskem zavarovanju. Bistvo novih zakonov je v tem, da naj bi socialno zavarovanje ln zdravstvene službe, kot dve Izredno pomembni javni službi, vskladill z nastalimi spremembami v druibeno-ekonomskem življenju naše države oziroma s komunalnim sistemom in da bi našega državljana čimbolj zaščitili v primeru bolezni, starosti ln Invalidnosti. PODJETJA BODO IZPLAČEVALA HRANARINO ZA 30 DNI Zdaj zavarovanci, ki so bolni, dobivajo hranarino za prvih sedem dni bolniškega dopusta od svojih ustanov in podjetij. Predlog novega zakona pa predvideva, naj bi gospodarske organizacije izplačevale nadomestilo za primer bolezni za prvih trideset dni bolniškega dopusta. Namen tega zakonskega določila je povsem jasen. Doseči želi, da bi se gospodarske organizacije čimbolj zainteresirale za zdravstveno stanje svojih delavcev in uslužbencev ter za čimbolj ekonomično uporabo teh sredstev. Zakon namreč predvideva tudi možnost, da morebitne viške, ki bi nastali ob dobrem gospodarjenju s sredstvi za hranarino, gospodarske organizacije lahko vrnejo v sklad osebnih dohodkov in jih razdelijo ali pa porabijo za izboljšanje zdravstvene zaščite svojih ljudi. TAKSE ZA ZDRAVILA Novi predpisi predvidevajo tudi uvedbo taks za zdravila oziroma recepte. Tega doslej ni bilo, pač pa dosti kritik na račun razsipavanja sredstev socialnega zavarovanja za zdravila. Zato naj bi uvedli minimalno takso m vsak recept — verjetno po 50 dinarjev, kar bi bilo več kot upravičeno. VI8JE POKOJNINE Spremembe v zakonu o pokojninskem zavarovanju predvidevajo zvišanje pokojnin oziroma spremembo pokojninskih osnov. Pokojnine bodo vsklajene s porastom osebnih dohodkov delavcev in uslužbencev. Nastale bodo pa tudi določene spremembe pri družinskih pokojninah. ZAVODI ZA SOCIALNO ZAVAROVANJE TUDI V KOMUNAH Socialno zavarovanje zdaj še ni v celoti vsklajeno z razvojem komunalnega sistema. Zato naj bi Zavode za socialno zavarovanje ustanovili po komunah, namreč v tem smislu, da bi sedanje podružnice in izpostave okrajnih zavodov prerasle v samostojne komunalne zavode, seveda, kjer so za to pogoji. Predvideno je tudi, da bi centralizirali sklade zdravstvenega zavarovanja, ki so sedaj pri okrajnih zavodih za socialno zavarovanje. VSI JUGOSLOVANI VKLJUČENI V SOCIALNO ZAVAROVANJE Po uvedbi zdravstvenega zavarovanja za kmetovalce in predloženi uvedbi socialnega zavarova- nja za obrtnike (teh je v naši državi s člani družine okrog pol milijona) bo praktično skoraj vsak Jugoslovan vključen v socialno zavarovanje. Pred kratkim so bili socialno zavarovani prodajalci časnikov in nosači, pripravljajo pa tudi zavarovanje čistilcev čevljev. Izven zavarovanja bi ostal potem le še del katoliških duhovnikov, profesionalni glasbeniki zabavne in narodne glasbe, Jazz glasbeniki in zdravniki, ki se ukvarjajo samo s privatno prakso. Računajo, da je v celi državi vseh teh le okrog 15 do 20 tisoč. PROGRAM PREDAVANJ V OKVIRU DELAVSKE UNIVERZE V TRBOVLJAH V petek, 27. januarja 1961 ob 18. uri bo v klubu Svobode Trbovlje II predavanje tovariša Franca Slapnika, direktorja STT, »O VTISIH S POTI PO SOVJETSKI ZVEZI«. Tovariš Slapnik je bil član delegacije Jugoslovanske investicijske banke, ki je v novembru p. 1. obiskala ZSSR. — Predavanje bo spremljano s slikami. V sredo, 1. februarja 1961 ob 18. uri bo v klubu Svobode Trbovlje II predavanje tovariša Hermana Pečnika, prosvetnega inšpektorja OLO Ljubljana, »KAJ VPLIVA NA UČNE USPEHE UČENCA V SOLI«. nem redu seje je pa še poročilo Komisije za prošnje ln pritožbe, imovinsko pravne zadeve, garan-oije in pesonalne zadeve. ma Volivci Iz Zagoija -Jutri vsi na zbore volivcev Jutri, v petek, 27. januarja, bodo ob 17. uri na področjih stanovanjskih skupnosti Zagorje I, Zagorje — Center ln Kisovec — Loke zbori volivcev, na katerih bodo volivci poslušali poročila o delu stanovanjskih skupnosti In se seznanili s temeljnimi načeli urbanističnega načrta zagorske občine. Želeti Je, da se teh oborov udeleži kar največ občanov in se tako seznani z delom stanovanjskih skupnosti in z njihovi načrti za v bodoče, hkrati pa bodo spoznali tudi temeljna načela zagorskega urbanističnega n-črta. ma Jugoslovanske investicijske banke obiskal pred nedavnim Sovjetsko zvezo. O svojih vtisih s poti po ZSSR je pripovedoval v zelo prijetni obliki ter je zraven potopisa nanizal nekaj vtisov glede gospodarstva v SZ, o standardu prebivalstva itd. Predavanje je pokazalo, kako potrebno in zaželeno je, da tovariši, ki potujejo v inozemstvo, če-šče in realno seznanjajo državljane o svojih vtisih, pridobljenih v tujih državah, ker z živo besedo lahko uspešneje pripomoremo k spoznavanju življenja po svetu. Predavanje je organizirala Delavska univerza Trbovlje, skupno z Društvom inženirjev in tehnikov ter Društvom ekonomistov v domačem kraju. DOM DRUŽBENIH ORGANIZACIJ NA DOBOVCU V vasi Dobovec nad Trbovljami se v zadnjem času močno zavzemajo, da bi sl zgradili v prihodnjih letih lasten dom družbenih organizacij, kjer bi našle zatočišče vse družbene organizacije Dobovca« smučarji in prosvetarjl, ki so se doslej stiskali le po kmečkih Izbah v vasi. Vaščani so pripravljeni pomagati pri gradnji doma s prostovoljnim delom ln materialom. -pb- Na kratko po domovini m i ta čas od 25 jan. do 2. febr. 1981 Precej nestanovitno z občasnimi padavinami. V višjih legah sneg. Temperatura se bo nekoliko dvignila, Dr. V. M. o VLAK V JEEP — ŠTIRJE MRTVI - Dne 20. januarja je prišlo v Prištini do hude prometne nesreče, pri kateri so zgubili življenje trije višji oficirji in i en vojak JLA. Nesreča se je zgodila, ko se je tovorni vlak na progi -*■ Kosovo polje—Niš zaletel v vojaški jeep, ki je vozil čez železniško progo. PIONIRSKO LETO 1961 V počastitev 20-letnice vstaje in v okviru jugoslovanskih pio tankih ig*r bosta Ljudska tehnika jjn Zveza prijateljev mladine priredili v Ljubljani II. republiško razstavo pionirske fotografije •Pionirski foto 1961«. Izbira je sicer svobodna, vendar pa želijo prireditelji, da je tematika posnetkov v okviru gesla pionirskih iger. SREDI DNEVA UKRADLI NA POSTI 200.000 DIN Na pošti v Iktlem Manastiru so na nepojasnjen način sredi dneva ukraiui 200.000 din. — Tatvina se je pripetila v času, ko je uslužbenka za trenutek zapustila svoje delovno mesto in šla k majhnemu otroku, ki živ i v isti hiši. Miznega predala pri odhodu ni zaklenila, ko se je pa vrnila, je opazila, da ji manjkata dva svežnja bankovcev po 100.000 din, Takojšnja preiskava je ostala* brez uspeha. Ko je bil ukraden denar, je bilo v prostorih pošte več uslužbencev. NATEČAJ ZA »PESEM VSTAJE« Jugoslovanska Radiotelevizija bo proslavila 20-letnico vstaje jugoslovanskih narodov z razpisom natečaja za pesmi, ki bodo pripovedovale o revolucionarnem in sodobnem družbenem razvoju naše socialistične skupnosti. — Za avtorje teksta in glasbe je predvidena prva nagrada v višini 800.000 din, 5 drugih v višini po pol milijona dinarjev in 10 tretjih nagrad po 300.000 din. NOVI TRAMVAJSKI VOZOVI V ZAGREBU Prejšnji teden so se pojavili na zagrebških ulicah v rednem prometu tramvajski vozovi italijanske konstrukcije • Breda*. To je zadnji tip motornih vozil, ki jih je za svoje potrebe nakupilo beograjsko tramvajsko podjetji in so sedaj na poskusni vožnji v Zagrebu, 3 4 5 Perspektivni razvoj gospodarstva občine Trbovlje V industriji bodo gospodarska podjetja nadaljevala z začrtanimi rekonstrukcijami. Tako bo Cementarna Trbovlje še letos skončala I. fazo rekonstrukcije tovarne, v kateri se bo po zaključitvi vseh predvidenih del proizvodnja cementa povečala od dosedanjih 65 tisoč na 172 tisoč ton letno. V projektirani II. fazi cementarne, ki bo predvideno dokončana do leta 1964, se bo pa proizvodnja cementa povzpela na 300.000 ton letno. Dohodek podjetja bo tedaj porastel na 5 milijard 129 milijonov dinarjev, medlem ko se bo število zaposlenih povečalo le za 19 odstotkov. Strojna Tovarna Trbovlje bo v prvi fazi predvidene razširitve podjetja zamenjala precejšnje število starih, izrabljenih strojev z novimi, za katere bo potrebno ca. 350 milijonov dinarjev. Sama tovarna se bo udeležila pri investicijah s 50 milijoni dinarjev. V nadaljnji fazi je predvideno povečanje tovarne, pri katerem bo morala občina prispevati znaten delež, ki bo pa odvisen od višine sredstev občinskega družbenega investicijskega sklada. Po zaključku rekonstrukcijskih del v letu 1965 bo znašal celoten dohodek tega podjetja 7,5 milijarde dinarjev, narodni dohodek se bo pa tedaj povečal na 2 milijardi 478 milijonov dinarjev. Število zaposlenih bo tedaj porastlo od sedanjih 798 na 1350. Tretja, večja investicijska naložba bo pa rekonstrukcija premogovne separacije Rudnika Trbovlje— bo celoten dohodek rudnika povečal za 9 odstotkov, narodni dohodek pa za 10 odstotkov. Elektrarna Trbovlje namerava zamenjati parni kotel 60 ton na uro; za to delo bo treba investirati okrog 2 in pol milijardi din v 5 letih, zmogljivost kotla se bo tedaj povečala na 120 ton na uro, celotna kapaciteta te kalorične centrale pa na 170.000 kW. To so velika podjetja v oaeini, medtem ko je v povojnih, zlasti v zadnjih letih zrastla v kraju vrsta novih podjetij, kot na primer: Mehanika, Strojno mizarstvo, Elektro-Stzndard, Metallja, Zlatarstvo, Tapetništvo, kartanažno in tiskarsko podjetje »Tika« in Pleskarstvo. V teh novih podjetjih so marsikje lahko uspešno reševali vprašanje zaposlitve nekvalificirane ženske delovne sile, kateri problem je v revirjih posebno pereč. Večina teh novih podjetij pa ni še v zaključni fazi izgradnje,' zato bodo v družbenem planu za leto 1961 in v naslednjih letih potrebna sredstva za njihovo povečanje in razširitev, prav tako sredstva za ustanovitev novih obrtnih obratov za izvrševanje raznih nslng državljanom. Med te je na primer treba šteti podjetje »Elektro-Siandard«, ki danes zaposluje 103 delovne moči, z investicijami od 30 do 50 milijonov bi podjetje lahko zaposlilo 154 ljudi, celoten dohodek podjetja bi se pa tedaj lahko povečal cd sedanjih 179 milijonov na 470 milijonov dinarjev. — Lep razvoj je napravilo tudi »Tapetni- Hrastnik, ker je sedanja separa- štvo«, kjer so začeli s 6 delavci in dosegli 6.340.000 din dohodka, lani je pa podjetje zaposlovalo že 17 delovnih moči in realiziralo 44 milijonov dinarjev. Tu bi bile potrebne investicije v znesku 29 milijonov dinarjev. Po izvršitvi potrebnih investicij bi se dohodek Tapetništva povečal v letu 1965 na 78 milijonov dinarjev, narodni do- cija zastarela, v novi pralnici bo pa mogoče z boljšo klasifikacijo povečati kalorično vrednost premoga in tudi razširiti njegov sorti-ment. (metalurški premog). Z vloženimi investicijami, ki jih bo podjetje vložilo v predvidena nova dela, in s krediti se bo število zaposlenih lahke »manjšalo za pri' bližno 8 odstotkov, medtem ko se hodek pa za 29 odstotkov. Prosvetni delavci litijske občine so se zbrali Sindikat prosvethih in znanstvenih delavcev litijske občine je sklical članski sestanek, na katerem so razpravljali o organizacijskih vprašanjih in poslušali predavanje prof. Janeza Tomšiča o skupinskem pouku. V začetku je tovariš Stane Štrukelj, predsednik naše sindikalne podružnice, pozdravil vse navzoče ‘ln jim izročil pozdrave tov. Pungerčarja, predsednika ObLO Litija, ki se sestanka zaradi drugih opravkov ni mogel udeležiti. 2ivahna razprava je pokazala, da je še precej nerešenih vprašanj, ki jih bo morala občina skupno s sindikatom čimprej rešiti. Tu so predvsem važna stanovanja prosvetnih delavcev, plače TROJE POMEMBNIH IZDAJ GLASBENE SOLE V TRBOVLJAH V lanskem letu je založila Glasbena šola v Trbovljah dve pomembni izdaji, in sicer »Melodije trboveljskih otrok« v priredbi ravnatelja glasbene šole Albina VVelngerla. V Izdaji »Melodije trboveljskih otrok« Je 30 otroških ustvaritev, ki so jih skomponirali otroci od 9 do 16 let. Ta publikacija dokazuje, koliko je zmožen otrok ustvarjati tn koliko se more glasbeno Izražati. Ravnatelj šole Albin VVeingerl je nadalje Izdal zbirko otroških pesmi za glas in klavir pod naslovom »Racman«. Glasbena šola v Trbovljah je pa v počastitev 15-Ietnlce obstoja ln delovanja šole ter v počastitev 15-letnice svobodne Jugoslavije Izdala »Almanah«, ki prikazuje delo svobodne glasbene poustvarjalnosti in ustvarjalnosti na tej šoli po osvoboditvi. Iz Almanaha je razvidno, da je glasbena šola imela v 15 letih po osvoboditvi preko 160 raznih nastopov doma In Izven Trbovelj. in pravilna ureditev pokojnin. Upamo, da bo občina v svojem petletnem planu našla nekaj sredstev tudi za gradnjo učiteljskih stanovanj, ker edino na ta način si bo lahko zagotovila zadostno število učnih moči, ki jih nikjer ni preveč. Ljudje bodo sicer odhajali tja, kjer bodo zanje boljši pogoji. Posebno vprašanje je pa nagrajevanje prosvetnih delavcev po učinku. To vprašanje še ni rešeno, a prav sindikat je tisti, ki s svojimi predlogi lahko pomaga, svetuje in zagotovi prosvetnim delavcem dostojne osnovne plače. Drugi del sestanka je obsegal predavanje prof. Tomšiča iz Ljubljane. Govoril nam je o skupinskem pouku. Po predavanju se je razvila živahna debata, ki priča, da se naši prosvetni delavci zelo zanimajo za nove in pisane oblike pouka v naših šolah. Predavanje je bilo zelo lepo, kar je potrdilo tudi ploskanje predavatelju, ki ga bomo vedno radi pozdravili v svoji sredi. M. D. oj industrije TRGOVINA IN GOSTINSTVO ustanavljanje raznih servisov, da Nič manj važno ni vprašanje nadaljnjega razvoja trgovine in gostinstva. V trgovini Je bil v zadnjem času dosežen že precejšen napredek. Trgovska podjetja so pa še brez garaž in prepotrebnih skladišč. Izdelan Je že regionalni načrt razvoja trgovine za naslednjih dvajset let. Načrt predvideva zraven poslovalnic za prodajo Industrijskega blaga potrebo ustanovitve 10 centrov za osnovno preskrbo. Celotne investicije do leta 1980 na tem področju so preračunane na okoli 2 milijardi dinarjev. Če se hoče uresničiti celotna zamisel razvoja v bližnjih 20 letih, bo treba še letos investirati 27 milijonov dinarjev, katera vsota bi se vsako leto povečala za nadaljnjih 12 odstotkov. V gostinstvu je v kraju še precej nerešenih vprašanj, zlasti še vprašanje prenočitvenih kapacitet, kar ob naraščajočem tujskem prometu zlasti zavira razvoj turizma v občini. Predlog družbenega plana predvideva v tem pogledu dozidavo pri restavraciji na Trgu revolucije, ki bi dobila nadaljnjih 30 do 40 postelj, p* potrebi kavarno, kar ne bi terjalo več kot 30 milijonov dinarjem Investicij, medtem ko bi bilo za gradnjo novega hotela treba najmanj 100 milijonov din. — Za razširitev gostinske, pa tudi turistične dejavnosti bi bilo pa treba urediti primeren objekt na Kleku, rekreacijski objekt na Podmeji, povečati planinski dom na Mrzlici, katera dela bi bilo mogoče Izvesti v teku nadaljnjih 5 let, seveda pa ne že letos. RAZŠIRITEV OBSTOJEČE BOLNIŠNICE IN GRADNJA ZDRAVSTVENEGA DOMA Pr! negospodarskih investicijah je predvsem važno omeniti potrebo razširitve obstoječe bolnišnice v Trbovljah ter gradnjo zdravstvenega doma, vendar zopet za razdobje 5 let. Med negospodarskimi investicijami, ki bodo še letos skončane, omenimo osemletko »Tončke Čečeve« na Plevčakovcm hribu, za katero bo treba investirati še nadaljnjih 60 do 65 milij. dinarjev, in sicer za notranjo opravo šolskega poslopja in za ureditev njegove okolice, Ta objekt je bilo mogoče zgraditi, ker so zanj pokazale posebno razumevanje velike gospodarske organizacije, kakor na primer Rudnik, Cementarna in Elektrarna. Mimo te nove Sole je pa letos posebno važna graditev telovadnice pri sedanjih obeh osemletkah v kraju, nadalje vgraditev centralne kurjave na Šoli Lojzeta Hohkrauta-Voda. Znatna finančna sredstva bo pa morala komuna zagotoviti stanovanjskim skupnostim za nadaljnje bodo lahko nudili hišnim svetom in državljanom cenene in zadovoljive usluge. Važna je pa prav tako komunalna dejavnost, ki se razvija v okviru podjetja »Komunala«, ter vprašanje ureditev krajevnih cest in komunikacij. Tako bo v bližnjih letih treba rekonstruirati cesto v Šuštarjevi koloniji, eesto od Sušnika do železniške postaje, penetrirati cesto od Sušnika v Bevško, urediti pa tudi ostale ceste po stanovanjskih kolonijah. Vse to bo terjalo precejšnja denarna sredstva. Zelo pomembna je tudi cesta Klek—Knez-dol. Investicije zanje bi znašale 13 milijonov dinarjev, ki bi se delno krile s sredstvi, ki Jih bo v ta namen dala Uprava za gozdarstvo OLO Ljubljana iz gozdnega sklada ter za popravilo ceste Trbovlje—Dobovec, za katero je uprava planirala v petletnem načrtu 20 milijonov dinarjev. Nujno potrebna komunalna investicija je prav tako preložitev mestnega pokopališča v Gabrsko. Zadevni načrti so v teku. Volivpl trboveljske komune bodo na svojih zborih razpravljali o nakazanih problemih in načrtih razvoja gospodarskega načrta v občini ter prinesli svoje predloge za sestavo družbenega plana občine za leto 1961 ln za Izvedbo perspektivnega plana za obdobje 1961 do 1965. Dva prijatelja Sobotna konferenca zagorske mladine • preobrat v delu Zadnja občinska konferenca organizacije Ljudske mladine v Zagorju ob Savi je bila prav pomembna. Prvič zato, ker je objektivno ocenila dosedanje delo zagorske mladine; drugič pa zato, ker je ocenila mlade sile, ki naj bi v prihodnje bolj izstopale in se sproščale v ustvarjalnem delu v ‘ našem razvejanem sistemu družbeno-političnega mehanizma. Kakor sem že omenil, je zagorska mladina na sobotni občinski konferenci zelo kritično ocenila dosedanje delo. Ugotovila je, da domača mladina v preteklem razdobju ni predstavljala enovite sile in da so bili povsem upravičeni očitki neštetih mladih ljudi, ki so trdili, da ni čutiti vloge mladine v družbenem življenju v Zagorju ob Savi. Eden od vzrokov je tudi ta, da se občinsko ^ladinsko vodstvo ni v zadostni nieri poglabljalo v mnoge probleme mladih Zagorjanov. V ostalem pa tudi občinsko mladinsko vod- stvo ni našlo dovolj pomoči ln opore pri ostalih zagorskih druž-beno-političnih organizacijah. Kljub nekaterim še drugim slabostim pri delu (zagorski občinski komite LMS ni bil sposoben lansko pomlad ponovno formirati mladinsko delovno brigado »Franca Fakina« za lokalne akcije; poslali niso določeno število mladincev in mladink na zvezno mladinsko delovno akcijo; nekatere letne konference mladinskih aktivov so bile izvedene zato, ker so pač morale biti, itd.) pa se je zagorska mladina nekajkrat tudi dostojno predstavila zagorski javnosti. Konferenca j? spregovorila obširneje tudi o nekaterih najvažnejših nalogah zagorske mladine, tako o vključevanju mladih ljudi v organe družbenega upravljanja, o odnosih do mladih ljudi v gospodarskih organizacijah, o nalogah mladine pri izvajanju petletnega perspektivnega načrta gospo- Strojna tovarna Trbovlje v letu 1961 Organizacijska shema podjetja ni vprašanje estetskega okusa, temveč jo narekujejo potrebe določene gospodarske organizacije, ki so: delovni človek, surovine, material, tržišča in drugi činite- Dela mladina na Vačah? Ste morda tudi vi slišali govoriti, da mladina na Vačah ne dela? Pa ste to verjeli? Nekdaj bi tudi jaz lahko to potrdila, danes pa ne več. Mladina na Vačah dela. Kaj boste porekli? Ni si umislila novega kulturnega doma, saj imamo svoj majhen, prisrčen oder, na katerem se prav prijetno počutimo, morda bolje kot na velikem. Kaj bi potem z njim? Pa v našem malem kulturnem hramu ni centralne kurjave, še drv nimamo, da bi zakurili navadno peč, pa smo vendar srečni, ko Za zboljšanje stanja v trgovini Da se zboljša stanje v trgovini na področju trboveljske komune, je svet za blagovni promet pri ObLO Trbovlje prinesel pred občinski ljudski odbor vrsto predlogov, ki se nanašajo predvsem: da se preko političnih organizacij ln stanovanjskih skupnosti postavijo potrošniški sveti za poslovalnice ln da najmanj en član potrošniškega »veta lahko prisostvuje sejam UO, DS ali strokovnega kolegija organizacije s posvetovalnim glasom. Uredi naj se specializacija trgovskih poslovalnic po planu razporeditve trgovskih strok; upravam Podjetij se nalaga, da redno mesečno opravljajo preglede maloprodajnih cen v poslovalnicah v sodelovanju s tržno Inšpekcijo; trgovske lokale razdeljujejo spora-sumno g prizadetimi podjetji upravni organi ObLO, če pa ne pride do sporazuma, velja dokončna odločitev sveta za blagovni promet pri ljudskem odboru. Občinski ljudski odbor v Trbovljah bo pri sestavi perspektivnega plana razvoja trgovine upošteval potrebo gradnje dveh skladišč v kraju, In to skladišče za prehrambene predmete In skladišče za kovinsko blago, nadalje dopolnitev Inventarja v trgovskih poslovalnicah, seveda v okviru finančnih zmogljivosti. Trgovska podjetja morajo sestaviti ekonomsko kalkulacijo za grupe artiklov, ki Jih določi svet za blagovni promet, za posamezne grupe artiklov bo pa svet za blagovni promet določil okvirno maržo. se ob večerih zberemo v mrzlem ko govorimo o svojih načrtih ln uspehih. Za Novo leto smo uspeli z Igro »Usoda življenja«. Naj vam zaupamo, da Je igro za naš oder priredila ena Izmed Igralk, dijakinja učiteljišča. Igrali smo to delo dvakrat, a sl Vačani žele, da bi ga še enkrat ponovili. Z Igro smo gostovali v Litiji in Kresnicah. Ponovili Jo bomo še nekajkrat na okoliških odrih. Denar od enega izmed nastopov, okrog 10.000 din, bomo poslali alžirskim otrokom. S to Igro bomo sodelovali na festivalu odrskih del v Litiji. To je samo ena stran dejavnosti vaške mladine. Razen tega so pa v kraju med mladinci še dobri ša-hlstl. Ce bi Jih poklicali na dvoboj, bi vam radi odgovorili. Mladina na Vačah torej dela. INVESTICIJSKO POSOJILO TAPETNlBTVU TRBOVLJE Občinski ljudski odbor v Trbovljah je na svoji zadnji seji sprejel poroštvo za investicijsko posojilo Iz občinskega Investicijskega sklada za gospodarsko organizacijo »Tapetništvo« v Trbovljah v višini I milijona dinarjev z odplačilnim rokom 10 let In obrestno mero 6 odstotkov. Podjetje »Tapetništvo« potrebuje posojilo za povečanje obsega svojega poslovanja ln je kreditno sposobno za odplačevanje odobrenega investicijskega posojila. lji, ki odločajo, kako se bo formirala organizacija podjetja. V pogojih naše socialistične ekonomike, ko so podjetja Izročena v upravljanje delovnim kolektivom, je delavski svet najvišji organ upravljanja v podjetju. Preko upravnega odbora, ki je njegov Izvršilni organ, upravlja delavski svet podjetje ter določa njegove naloge, ki pa morajo biti v skladu s splošnim razvojem naše socialistične ekonomike. Direktor podjetja kot član organa upravljanja je istočasno najvišji organ vodenja v podjetju in vodi celotno poslovanje zaupane mu gospodarske organizacije, vsklajuje delo med posameznimi funkcijami ter ima naslov glavnega direktorja. Podjetje je organizacijsko razdeljeno na sektorje ln biroje, katere vodijo direktorji sektorjev oziroma pomočniki direktorja za posamezni biro in so v funkcionalnem pogledu Izvršni organ glavnega direktorja podjetja. Direktorji sektorjev in pomočniki direktorja so člani kolegija, ki je posvetovalni organ glavnega direktorja podjetja, katerega se le-ta poslužuje za pomoč pri reševanju važnejših vprašanj v zvezi z vodstvom in poslovanjem podjetja. Direktorji sektorjev in pomočniki direktorja so odgovorni za pravilno delovanje svojih sektorjev oziroma birojev, katero mora biti vsklajeno z delovanjem ostalih sektorjev in birojev, oziroma usmerjeno na Izvrševanje planskih nalog. Posamezni sektorji in biroji se delijo na posamezne oddelke, ki imajo lahko naslov: oddelek, grupa, obrat, ki jih vodijo šefi oddelkov, šefi grup in obratovodje. Nadaljnjo razdelitev podjetja predstavljajo odseki in delavnice, katere vodijo vodje odsekov in poslovodje. Sledeča stopnja v organizacijski shemi podjetja so referati, službe in delovne skupine, katere vodijo referenti, mojstri in delovodje. Sprejeti tip organizacije omogoča direktno prenašanje kompetenc na vse range in naslove, nasprotno pa ustvarja možnost direktne povezave najnižjega ranga z najvišjim. Podjetje, ki ga vodi glavni direktor, je organizacijsko razdeljeno na naslednje biroje in sektorje: biro za kadrovsko socialna vprašanja, katerega vodi pomočnik direktorja; biro za organizacijo in investicije, katerega vodi pomočnik direktorja; biro za plan in evidenco, katerega vodi pomočnik direktorja; tehnični sektor, katerega vodi tehnični direktor; proizvodni sektor, katerega vodi direktor proizvodnje; finančni sektor, katerega vodi finančni direktor in komercialni sektor, katerega vodi komercialni direktor. Razpoznavni znaki za posamezne ekonomske enote so povezani z oznakami ekonomskih enot in služijo za lažje medsebojno razpoznavanje. darskega razvoja zagorske občlnej o vključitvi še neorganizirane mladine v mladinsko organizacijo in o drugem. Zlasti resno so na njej spregovorili o vključevanju mladih v široko razpreden mehanizem družbenega upravljanja.’ Tovarišica Vida Krautbergerjeva je v poročilu na konferenci med drugim dejala: »Občinski odbor SZDL posveča vedno večjo pozornost vključevanju mladih ljudi v te organe, zato naj bi bila naša prva dolžnost, da naše mladinsko vodstvo usposablja mlade ljudi za te naloge. Zlomiti moramo pa tudi odpor nekaterih ljudi v naši občini, ki menijo, da mladi ljudje niso kos upravljati.. v Vprašajmo se: kako naj se mlad človek, nauči upravljati oziroma soodločati, če nima za to možnosti. Kako so se naučili upravljati starejši? Vemo, da šele s praktičnim delom. Zato je iluzorno pričakovati, da bodo prišli mladi v razne organe družbenega upravljanja z zvrhanim košem znanja in izkušenj. Sele praktično, vsakodnevno delo in odgovornost pri tem nas naučita upravljanja in nam dasta potrebne izkušnje. Prav vsi pa si moramo prizadevati, da bo v organih družbenega upravljanja in v vodstvih društev čim več mladih, in jim pomagati, da bodo sposobni upravljati...« 2e v naslovu sem omenil misel, ki je bila vodilo konference in o kateri bodo zagorski mladinci še nekaj časa govorili. Sobotna konferenca zagorske mladine naj bi namreč pomenila preokret v dosedanjem mladinskem delu v Zagorju ob Savi. Želimo, da bi ga tudi sicer! tiček v klubski s^ži domačega kfllturno prosvetna«« društva': V klubu so veakofnur na razpolago razne revije ln časniki, šah in radio. Enkrat tedensko pa vsakdo, ki obiskuje klubsko sobo, lahko poskuša kako dobro in koristno predavanje — se udeleži razgovorov ali kulturno-zabavnega programa, za kar akrbi klubska sekcija. Tako ob branju, igri ali kramljanju kaj hitro mine lepo preživeti večer. Vsi, ki prestopijo prag kluSlke sobe, se z zadovoljstvom vračajo domov k počitku, bolj zadovoljni od tistih, ki preživljajo svojo večere ob prekomernem pitju v raznih krčmah. Vabimo zaradi tega vse, ki še niso obiskali naše klubske sobe iz tega ali onega vzroka, da pridejo med naše vrste redno in prepričana sem, da bodo zadovoljni. M. G. Težave kinematografa ..Svoboda - Zasavje v Trbovljah Na zadnji leji J« občinski ljudski odbor v Trbovljah razpravljal tudi o vlogi uprav« kinematografa »Svobodn-Zasavje« o oprostitvi nadaljnjsga plačevanja 5-odstotne-ga občinskega prometnega davka. Kinosekcija Svoboda - Zasavje utemeljuje svojo prošnjo s tem, da Je imela v preteklem letu finančne težave v poslovanju kina, ln to zaradi visoke najemnine za filme, neekonomskih cen vstopnic ln drugih stroškov kina, y V letu 1980 Je v tem kinu nastala zguba okoli 150.000 din, ki se bo pa delno krila s povračilom plačanega Rromotnega davka za minulo leto in z oprostitvijo tega davka za leto 1961. Z novim letom ima tudi kino Svoboda-Za-savje nove cene kino vstopnic, ki so pa za razliko od kina v Delavskem domu in kina Svobode v Trbovljah II nekoliko nižje, in to po 60, 70 in 80 din. Cene kino vstopnic so tu nižje, ker kino predvaja le reprizne filme. šest partij. Drugi je bil Frece s 4,5 točke. V drugi skupini sta dobro zaigrala mladinec Gosak in Jazbec starejši (po 5,5 točk), tako da se nosilec skupine in favorit turnirja Milenkovič sploh ni uvrstil v finale, ker Je zbral pol točke manj. Tudi v tretji skupini njen nosilec, inž. Drobež, ni bil prvi (6 točk). Stoodstotno je pa zmagal hrastniški mladinec Fric Peršič s 7 točkami. V zadnji, četrti skupini Je zmagal Tone Drobež s 4 točkami pred Hribškom in Ruglom (po 3,5 točke). V finalu se je pomerilo 10 igralcev. Tu je v dvoboju za prvo nagrado prvokategornik Jazbec ml, premagal Sribarja z 2:0. Končni vrstni red: Hinko Jazbec ml. in Miro Sribar po 6,5 točke, inž. Jože Drobež 6 točk, Tone Drobež in Robert Frece po 5,5 točke, katerim slede Fric Peršič, Franc Gosak, Jazbec st., Vili Kugi in Ernest Hribček. Prvi štirje so dobili praktična darila. (n) IMENOVANJE DIREKTORJEV GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Na sobotni soji obeh zborov ob-ilnakega ljudskega odbora v Trbovljah so bili imenovani ca direktorja Avtoprcvoznlštva Trbovlje dospdanjl vršilec dolžnosti VLADIMIR LUKMAN, ca direktorja Knjigarno Trbovlje MARIJAN EBEULINC, za upravnika Gostišča Delavski dom Trbovljo SILVA ŽIROVNIK, za upravnika Muzeja NOV IVAN SORN ter za predsednika upravnega odbora Gospodinjskega centra ANICA KGOEVAIl, direktor PTT podjut« Ja v Trbovljah. OD SREDE DO SREDE TELESNA KULTURA ] Prvenstvo okrajev Ljubljana in Zasavje v veleslalomu V nedeljo, 22. januarja 1961, je bilo na Partizanskem vrhu v izvedbi Zasavske smučarske podkomisije in organizacije Komisije Za smučanje pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo Ljubljana okrajno Prvenstvo v veleslalomu za vse kategorije. Za tekmovanje se je Priglasilo 77 tekmovalcev iz sedmih društev. Le škoda, da je bilo Od 68 partizanskih društev ljubljanskega okraja zastopan le TVD Partizan iz Vrhnike. Tekmovali so samo mladinci in Hani. Kljub temu je pa bilo to tekmovanje kvalitetno. Tudi organizacija tekmovanja je bila odlična. Od priglašenih tekmovalcev je startalo 35 članov in 24 mladincev. Odlično so se izkazali tudi nekateri Zasavčani. saj so segli skoraj po najboljših mestih, kar ponovno dokazuje, da se smučarski šport v Zasavju lepo in uspešno razvija in da v ta namen dodeljena sredstva niso bila zaman. Nastopili so tekmovalci Enotnosti iz Ljubljane. 01ympije iz Ljubljane, TVD Partizan z Vrhnike, Smučarskih društev Zagorje, Trbovlje, Hrastnik ter »Kum- Dobovec. Tekmovalci so se pomerili na 1300 m dolgi progi z višinsko raz!iko 240 m ter 38 vratci. Rezultati Okrajnega prvenstva: Člani: 1. Milan Bernik (Enot-host) 1:27,9 — 2. Drago Jemec (E) 1:33,9 — 3. Ivan Strgaršek (Kum-Dobovec, JLA) 1:35.2 — Ivan Dolanc (Kum-Dobovec) 1:39.5 — 5. Zdravko Ačkun (Trbovlje) 1:36,8. Mladinci: 1. Aleš Guček (Enotnost) 1:38,2 — 2. Damir Pečovnik (E) 1:42,1 - 3. Igor Zajec (E) 1 minuta 46,5 - 4. Primož Fetih (E) 1:54,5 - 5. Ivan Glavač (Kum-Do-bovec) 1:56,5. Prvi trije v vsaki skupini so dobili za nagrado rudarske svetilke in lične pokale, vsi tekmovalci pa spominske značke. Istočasno pa je bilo to tekmovanje tudi za Zasavsko prvenstvo v veleslalomu. Zasavska smučarska podkomisija je na ta način lahko izvedla to tekmovanje ob minimalnih stroških, ko ji že skoraj V soboto občni zbor NK Rudar Obveščevalec MALI OGLAS V soboto, 28. januarja bo ob 17. uri v domu SD Rudarja občni zbor nogometnega kluba NK Rudar, ki šteje okrog 120 aktivnih nogometašev, skupno s podpornimi člani in funkcionarji pa preko 1090 ljudi in je tudi v lanskem letu dosegel lepe uspehe. Sest enajstoric je v raznih ligah odigralo 145 tekem (88 zmag, 19 neodločenih in 38 porazov), kar je vsekakor lepo število. Upravni odbor in trenerji so vložili mnogo truda za vzgojo tega številnega kolektiva in pri tem večkrat naleteli na težave. O vsem tem, o uspehih, problemih, o nadaljnjih načrtih in per-speMivah pa se bodo pomenili v soboto. Zato upajo, da se bodo Osnovna šola za telesno vzgojo v Trbovljah Osnovna šola za telesno vzgojo v Trbovljah je s svojim delom že preko polovice. Solo, ki za svoje delo uporablja prostore »Partizana«, gimnazijsko telovadnico in telovadnico SD Rudarja, obiskuje redno 24 tečajnikov. - Tečajniki imajo redna predavanja — vsako sredo in soboto po štiri ure — vmes pa jim predavatelji pokažejo tudi praktične elemente vsega, kar obsega njihov učni načrt. — Delo predavateljev teče nemoteno, kar je zasluga mladincev ln mladink, ki se z vso resnostjo Učijo in sledijo predavanjem. Zlasti še zato, ker so jim pri delu v pomoč skripta, ki jih je v ta namen napisala prof. Cestnlkova. — Skripta so za sedaj dosegljiva samo tečajnikom in predavateljem, pozneje pa bodo brez dvoma mnogo koristila vsem športnim delavcem pri vzgoji mladine. Tečajniki so v tem tednu na skupnerp enotedenskem smučarskem treningu na Partizanskem vrhu, nakar bodo nadaljevali šolanje v dolini. Poleti pa bodo od- niiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinin NAMIZNI TENIS V ZIDANEM MOSTU TVD Partizan v Zidanem mostu je prejšnjo nedeljo priredilo prvenstven nastop v svojem kraju v namiznem tenisu. Tekmovalcev je bilo 16. Na turnirju sta se najbolj izkazala požrtvovalna brata Ernesti in talentirani Ručman. Vrstni red (posamezniki): 1. Ernesti II, 2. Ručman, 3. Ernesti I, 4. Kumše itd. — Dvojice: 1. Ernesti I - Ernesti II, 2. Ručman - Poljanec, 3. Karl - Kumše, 4. Strel -Matek, katerim slede ostali. -stl šli tudi na taborjenje v Radeče. Po končanih predavanjih in izpitih bodo ti mladi športniki gotovo mnogo pripomogli telesno-vzgoj-nemu delu v društvih, zlasti Se na šolah. Učni načrt, za katerega izvajanja skrbe prof. Miha Cestnik, prof. Zina Cestnik, Drago Sotlar, inž. Kunc, Dušan Remic in Lojze Fine, bo pa tečajnikom omogočil, da se bodo kasneje lahko še izpopolnili vse do poklicnih trenerjev. START RUDARJU ni prinesel zelenega USPEHA Preteklo nedeljo se je pričelo tekmovanje republiške lige v disciplini 8X200 lučajev mešano. Tekmovanja bodo na samo štiri-steznih kegljiščih v Mariboru, Celju, Kranju, Ljubljani in Jesenicah. Tako je Rudar v prvih dveh kolih nastopil v dvoboju z ekipo »Maribora«, in sicer v soboto v Mariboru in v nedeljo v Celju. V Mariboru sta obe ekipi dosegli le povprečne rezultate, le da so domači skozi yso tekmo večali razliko in za 151 kegljev premagali Rudarja. Mariborčani so v Celju ponovili svoj rezultat, medtem ko Rudarju nikakor ni Slo, predvsem zaradi slabih kegljev. Rezultati: MARIBOR : RUDAR 6257:6106 in v Celju MARIBOR: RUDAR 6247:6081. Posamezni tekmovalci so dosegli naslednje rezultate: Klenovšek 722, —, Podbregar 737,747, Rajtmajer 768, 744, Drbovšek 791, 756, Kovče 810, 745, Spec 778, 779, Gorenc 788, 763, Jereb 712, 749 in Blatnik -, 788. Prve številke pomenijo rezultate, dosežene v Mariboru in druge v Celju. I Badioaparat z vgrajenim g ' mofonom in ojačevalcem 5 W j' (glasbena omara) naprodaj po zelo • ugodni ceni. Naslov v podružnici dve leti obljubljena dotacija Se1 »Ljubljanskega dnevnika« v Trdo sedaj ni bila dodeljena. 11 bo vi j ah. Rezultati Zasavskega prvenstva:1 Člani: 1. Ivan Strgaršek (Kum-*1 PREKLIC Dobovec JLA) UM,2 - 2 Ivani prekUcujem neresnične besede, Dolanc (Kum-Dobovec) 1:35,9 - |izrečene proti dimnikarjem iz Tr-3. Zdravko Ačkun (Trboje) l |bovelj _ Edl Smolar Trbovije( _ minuta 36,8 — 4. Jam Odlazekf vodenska 53 (Kum-Dobovec) 1:38,8 - 5. Pavle''___________ Knez (Kum-Dobovec) 1:44,1. ' Mladinci: 1. Ivan Glavač (Kum-11 ZAHVALE Dobovec) 1:56,5 — 2. Stane Kmetič' (Trbovlje) 2:05,6 — 3. Miro Trotov-' Ob težki Izgubi našega nepozab-šek (Kum-Dobovec) 2:07,0 — 4. Bo-' nega očeta, deda ln pradeda Ivana ris Zupan (Trbovlje) 2:21,0 — 5.' Potokarja, se vsem, ki so ga spre-Erih Poljšak (Hrastnik) 1:27,6. ' mili na njegovi zadnji poti v tako P. R. ' velikem številu, iskreno zahvalju-' Jemo, prav tako vsem darovalcem 1 vencev ln cvetja. Posebno se za-' hvaljujemo godbi, pevskemu dru-< štvu »Zarja« in »Slavček« ter du-f hovSčlni. razen nogometašev občnega zbora# udeležili tudi številni simpatizerji |' in vsi ostali, ki se zavzemajo za# razvoj trboveljskega nogometa. Občni zbor Sahlstov Rudarja V četrtek, 18. januarja je bil prostorih šahovske sekcije SDjlo izrekamo dr. Vladimiri Južni-Rudarja v Trbovljah občni zbori če vi in duhovščini, šahistov. Udeležilo se ga je 45 | Žalujoče rodbine Janežičeve članov. Delovanje sekcije v zad-I Trbovlje, Laško, 23. 1. 1961. njem poslovnem obdobju ni bilo' i Vsem, ki so počastili spomin na-Jše ljubljene mame, stare mame ln 'itete Marije Janežič, rojene Vrtov-lšek, jo spremili na njeni zadnji (poti, ji poklonili vence in šopke — ^ prisrčna hvala. Se posebno zahva- najboljše, to pa zaradi tega, ker je vse delo slonelo na ramenih načelnika sekcije, tov. Hinka Jazbeca st. Člani šahovske sekcije v decembru spremili na zadnjo pot in darovali cvetje naši ljubi l' dragi mami Micki Mlakarjevi, se so se( i iskreno zahvaljujemo. Se posebno VECKO DRUGI PRI MLADINCIH Zveznega namiznoteniškega tur-'1 nlrja v Ljubljani se je udeležil(* tudi mladinec hrastniškega Ke-l1 mičarja — Vecko. Med Jugoslovan-1* sko elito je v mladinski konku-l* renči zasedel častno drugo mesto.'1 Lahko pa bi bil tudi prvi, saj muf je le malce nezanesljiva igra v finalu z Zagrebčanom Zupanči čem prinesla drugo mesto. V članski konkurenci je pa dosegel odlično 12. mesto. 2alujoče hčere in sinovi z družinami Vsem, ki ste ob nenadni smrti preteklo leto udeležili 32 tekmo-|i bolniškemu osebju, govornikom vanj. Najštevilnejši so bili brz0-(iob grobu, godbi in vsem ostalim turnirji, na katerih so se posamez-( i prav lepa hvala! ni Trboveljčani odlikovali kot(i Žalujoči Hohkrautovi zmagovalci. Omenimo naj na pn-,| mer lep uspeh prvega moštva ša-(| ■< - - histov SD Rudarja v postavi Jaz-,| Ml Ufi' bec ml., inž. Drobež, Sribar in(ii sallaM ; Frece, kateri so v Hrastniku osvo-,i jili lep kristalni pokal. i »Delavski dom«, Trbovlje: 26 Na občnem zboru so nagradili s i1 s°v; barvni cineiii. film knjigami prvaka sekcije Hinka ČAROBNI MLIN; 27. do 30. janu- Jazbeca ml. (15 točk in 16 partij) |'ar;!®®m®';'bary„ni glasbenl film in Vilija Rugla (12,5 točke). POJMO V DEŽJU; 31. januarja do Sahistt so izvolili enajstčlanski!'2- februarja poljski film SREČA odbor, ki ga vodita načelnik sek-i'J®- OPOTECA cije Hinko Jazbec st. in Jože Se-# »Svoboda«, Trbovlje H: 28. do 30. januarja indijski barvni clnem. film MATI INDIJE; 31. januarja do 1. februarja amer. barv. cinem. film SAYONARA; 29. januarja matineja barvnega filma KONCERT ZA STROJNO PUŠKO »Svoboda—Zasavje«, Trbovlje: — 28. januarja ob 17. in 19.15, 24 januarja ob 15., 17. in 19.15 in 30. januarja ob 17. uri japonski barvni film VRATA PEKLA »Svoboda II«, Hrastnik: 26. januarja jugoslovanski film Dr. k6-LAR; 28. do 30. januarja franc, krim. film NATALIJA oiBome pm&imisrm , .. : v.;-'-\' ■V* v * • ■ v,- •>.L.Jv.... S: ROJSTVA BREŽICE: Terezija 2ivič, Anže 15 — hčerko; Marija Žndderič, Dobova 66 — sina; Vera Božičnik, Blanca 28 — hčerko; Kristina Pirnar, Vihre 20 - sina; Ana Lokar, Semtlenart 7 — sina; Ivana Kržan, Dramlja 7 — dvojčka (sina in hčerko); Tea Dominko, Brežic® — hčerko; Ivka Stefanovič, Ravnice št. 40 — sina; Marija Ilič, Vranj-ska banja 63 — sina; Marija Matjašič, Globoko 7 — sina; Ana Ban, Kosrtanjek 14 — hčerko; Vida An-drejaš, Brege 20 — sina; Marija Abram, Vldem-Krško, Starovaška št. 69 — sina; Marica Tursan, Kraj Dolnji 14a - sina; Nevenka Huti-nec, Brdovec — sina; Frančiška Baškovič, Soben j a vas 33 - hčerko; Božena Gorišek, Brežice — hčerko; Ida Strgar, Volčje 7 - sina; Štefanija Krznarič, Videm-Krško - sina; Antonija Solar, Vihre 38 — hčerko; Zorka Trifunovič, Gaborje 12'— sina. TRBOVLJE: Ivanka Zakrajšek, Zagorje - hčerko; Ivana Greben, Hrastnik — sina; Milena Baloh, Hrastnik — hčerko; Rozalija Hribar, Zagorje — sina; Cecilija Cankar, Trbovlje — sina; Marija Kel-ner, Hrastnik — hčerko; Olga Rovšek, Hrastnik—Dol — hčerko; Magdalena Laznik, Trbovlje, Sk. riža — hčerko; Marija Oblak, Hrastnik — sina; Silvestra Zelič, Trbovlje — hčerko; Elizabeta Dornik, Trbovlje — sina; Avguština Beršnjak, Hrastnik - sina. ZAGORJE; (doma) Silva Stral*-' g er, Kisovec 70 b — sina. POROKE BREŽICE: Porok ni bila TRBOVLJE: Božidar Baloh, strugar iz Trbovelj ln Ivana Krh-likar, šivilja iz Trbovelj; Jožef Kovač, mizar iz Praproč-Trbovlje in Erika Podmenik, uslužbenka iz Trbovelj; Danilo Bajda, delavec iz Trbovelj in Adolfina Kotar, gosp. pomočnica iz Zavrt - Trbovlje; Vinko Medvešček, pek Iz Trbovelj in Marija Sušnik, uslužbenka iz Trbovelj. ZAGORJE; Stefan Vučko, rudar iz Zagorja — Polje 4 ln Hedvika Klančlšar, prešivalka iz Po-toške vasi 27; Pavel Sevšek, ključavničar iz Kisovca 21 in Ema Zavrašek, skladiščnik is Kisovca št. 38. !! S SMUČARSKEGA <1 PRVENSTVA (i LJUBLJANSKEGA OKRAJA (I Ljubljanska smučarska podzvezal' je v Logatcu priredila prvenstvo'1 v klasičnih disciplinah. Sodelovali i1 so tudi tekmovalci iz Trbovelj lnl' Zagorja, ki se pa v tej hudi kon-l1 kurenci niso posebno uveljavili.'1 Omeniti pa moramo lep uspehi' mladinca Danila Bantana iz Za-|' gorja, ki je bil v mladinski kon-l' kurenci tretji (za Curkom ln Bri-l' lejem), s skokoma 17 in 18 m ter|' oceno 174,6 točk. l' Skoda, da Je nadarjeni skaka-i' lec več ali manj prepuščen same-i' mu sebi, saj bi ob večji pomoči# gotovo svoj talent razvil še v več-|' JI meri. RAZPIS Upravni odbor Delavske univerze v Trbovljah razpisuje zaradi povečanja obsega dela naslednja delovna mesta: 1. vodje Ideološko-polltlčnega oddelka pri Delavski univerzi Pogoj: dovršena srednješolska izobrazba po možnosti prosvetni delavec oziroma delavka, z nekaj let prakse na področju idejnega izobraževanja. 2. pisarniške uslužbenke Pogoj: srednja ekonomska šola ali dvoletna administrativna šola z dobrim znanjem strojepisja. Prednost imajo kandidatke, ki obvladajo stenografijo. Pismene prošnje je dostaviti Upravi Delavske univerze, Trbovlje. — Nastop službe takoj oziroma po dogovoru. OBVESTILO Obveščamo vse zavarovane osebe, gospodarske organizacije In ustanove, da posluje Okrajni zavod za socialno zavarovanje -podružnica v Trbovljah za stranke tudi vsak torek popoldne od 15. do 18. ure. Uradna dneva za stranke sta torej torek od 7. do 13. ure ln od 15. do 18. ure In petek od 7. do 13. ure. Prosimo vse zavarovane osebe, da prihajajo na podružnico le ob uradnih dnevih, izjema so seveda nujni primeri. To obvestilo velja za krajevne izpostave socialnega zavarovanja v Hrastniku in obratno izpostavo pri rudniku Trbovlje— Hrastnik. Okrajni zavod za socialno aavarovanje, podružnica Trbovlje SMRTI BREŽICE: Martin Kodrič iz Premogove 6, star 71 let; Ivan Cerjak iz Dolenje vasi 60, star 80 let; Josipina Skomina, učenka lz Lukavca 35, LRH, stara 15 let; Ana Skoda iz Dmovega 55, stara 68 let; Andrej Peterline lz Buko-ška 58, star 82 let; Anton Ruppe z Dol 35, star 51 let. TRBOVLJE: Alojzija Perpar, rojena Žam iz Trbovelj, stara 73 let; Jožefa Prašnikar iz Trbovelj, stara 78 let; Franc Vrečar iz Trbovelj, star 68 let. ZAGORJE: Smrti ni bilo RADIO SOBOTA, 28. januarja 9.25 Ali vam ugaja?; 11.30 Pionirski tednik; 12.00 Vaški kvintet z Reziko in Sonjo; 12.25 Zabaven opoldanski spored;; 13.30 Zdaj pa po domače; 14.20 Šport in športniki; 15.00 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Po kinu se dobimo; 18.45 Okno v svet; 20.00 Nekaj narodnih in domačih za sobotni večer; 21.00 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izsenljence, NEDELJA, 29. januarja 8.00 Mladinska radijska igra —’• Miro Jevtevič: Kje je robot; 8.48( Iz albuma otroških pesmi; 10.00 Se pomnite, tovariši... Anica Trampuž: Sestanek ob šestih; 10.30 Slovenski samospevi na pesnitve partizanskih pesnikov-borcev; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino; 13.30 Za našo vas; 16.00 Humoreska tega tedna — 0’Henry: Breskvica; 16.20 Za nedeljsko popoldne; 17.10 Peli so jih mati moja...; 18.45 Petnajst minut s Kmečko godbo; 20.05 Izberite melodijo tedna! PONEDELJEK, 30. januarja 8.40 Med Beogradom in Moskvo; 10.15 Od polke do rock’n’rolla; 11.30 Za otroke; 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 13.50 Zabavni ansambli; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce; 15.40 Naši popotniki na tujem — Drago Ko-šmrlj: Pri naših v Aleksandriji; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Šoferjem na pot; 18.00 Športni tednik; 18.50 Človek ln zdravje; 20.00 Glasbeni variete. TOREK, 31. Januarja 8.05 Izberite melodijo tedna!; 8.55 Za šolarje — Pajac in Peter; 9.40 Zenski zbor »Svoboda« Laško p. v. Julija Goriča; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 12.00 Zadovoljni Kranjci z novimi in starimi vižami; 12.25 Zabaven opoldanski spored; 13.30 S popevkami čez kontinente; 16.00 Izbrali smo za vas; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Razgovor z volivci; 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Klavir in orglice; 20.00 Pojo Mali galski pevci; 29. - Takoj drugi dan se Je nekaj zgodilo, kar Je Tomu za nekaj čaaa odvrnilo pozornost za zaklad. Beckynl starši so se odločili prirediti otroško zabavo, na katero Je bil povabljen tudi Tom. To ga Je tako močno razveselilo, da je vriskal od veselja, saj mu Je bila Becky všeč. Ze nekaj ur pred poldnevom je bila lahkonoga In razposajena družba zbrana pri Becky. Vse Je bilo pripravljeno za odhod. Razigrana družbica jo Je mahnila po cesti od doma. 30. - Namenjeni oo bili k Douglasovi vdovi, na njeno kmetijo. 8 parnikom so so odpravili do gozdnatega zaliva in pristali. Kmalu je odmevalo Iz gozda od veselih krikov ln smeha. Preizkusili so vse Igre, pri katerih se raz greješ In upehaš. Po pojedini Je nekdo rekel: »Kdo gre z nami v Jamo?« - Val so bili za to. Pripravili so svežnje svečk ln zsčell plezati navzgor po griču. Vhod v votlino Jo bil namreč visoko sgoraj. Velika hrastova vrata jamo so bUa ... . . odprta. 31. — v jami je bilo hkrati romantično ln ikrlvnoslno. Polagoma je vsa družbica previdno stopala navzdol po glavnem rovu. -Trepetajoča luč je medlo razsvetljevala ponosne skalnate stene. Od glavnega rova so se vsakih nekaj korakov cepili še ožji rovi na vsako stran. Ta jama Je bila pravi labirint križnih hodnikov, Id so se prečkali med seboj Pravili so, da lahko noč In dan hodiš po teh rovih ln prepadih ln ne prideš do konca. 32. — Cez kaki dve url se Je vesela druščina vrnila iz jame. Cas Ji Je tako hitro minil, da nihče ni opazil, da Je bUa že skoraj noč. Zvonec na parniku je že klical. Kmalu Je s svojim razigranim tovorom zarezal deroče valove proti domu. — Huok pa je bU medtem na straži. Ladjo Je sicer slišal, toda njegovo opravilo ga je preveč prevzelo... Kar naenkrat Je prestregel šum. Vrata ob stezi so se rahlo ■aprla. Skočil je za vogal opekarne. V tl« ■tem blpv pa sta smuknila mimo njega možakarja... Kdo Ji pomagal vojnemu zločincu Eichmannii i iet.u Čeprav ga ukaz »po opravljeni doižno-na Madžarskem klical tja, _ ga je med potjo dohitelo sporo-H čilo, naj se napoti na SalzburSko, v Alt-Aussee, in naj se Javi svojemu predstojniku Kalten-brunnerju, staremu nacističnemu sobojevniku in prijatelju, ki pa posel pade vsa ali pa vsaj najtežja odgovornost nanj. Eich-mamn, kakor pravi v svojih spominih, je Kaltenbrunnerju oporekal, da je izvrševal samo Hitlerjeva povelja glede »reševanja judovskega vprašanja«. Kaltenbrunner pa ga je spomnil, da j« Hitler prepustil »rešitev« .................................................................................. 0 g ■ ||| »Wehrwolf« Ko je odbilo »tisočletnemu« Hitlerjevemu Reichu »pet čez polnoči«, so nacisti nameravali organiziral neke vrste gverilsko vojno, misleč, da bo v njej sodelovalo vse nemško ljudstvo = z navdušenjem, kakor ga je ka- S zalo v času Hitlerjevih uspehov, s To gverilo naj bi vodila organi- §§ zacija »Wehrwolf«. V upanju, da jim bo uspela, so odhajale grupe nacistov v gore. Z neko tako grupo je potem, ko sta se = s Kaltenbrunnerjem hladno raz- § šla, odšel tudi Eichmann. Toda j= tudi ta grupa, sestavljena iz § članov Hitlerjeve mladine, ge- sš stapovcev, esesovcev in podob-nih, je čedalje bolj mislila, ka-ko bi se predala zahodnim za- gš veznikom, računajoč ha sko- || rajšnji spor med Vzhodom in šg Zahodom, in bi se (vsaj tako s trdi revija »Stem«) rada Eich- = manna odkrižala. Ce je bilo te- M mu tako, potem je to ponovno || potrdilo, da so se vsi zavedali H Eichmannove odgovornosti pri g izvrševanju zločinov nad Judi ff in bi se zaradi tega radi znebili =§ njegove sence. Kakor poroča jji omenjena revija, je Eichmann g moral »na zahtevo večine« to s grupo zapustiti, vendar ne pove — nič o tem, kako je Eichmann g prišel do protiletalske vojaške || uniforme in do vojaških doku- || mentov na ime Luftwaffe-Ober- s gefreiter Adolf Barth. Po po- g datkih revije »Stem« človek S lahko sklepa, da je Eichmann ji kljub temu, da se ga je ta grupa g hotela znebiti, našel prav v njej g prave zaščitnike, ki so ga hoteli §= prikriti z navadno vojaško oble- g ko, s činom in s tujim imenom gj pred zavezniki in s tem tudi S pred pravično kaznijo za nje- S gove množične zločine. Obergefreiter Adolf Barth Adolf Barth ni bilo izmišljeno ime. Tako se je pisal neki ber- s linski trgovec, pri katerem so g Eichmannovi nabavljali živila in §| druge živi jenske potrebščine v času, ko so še stanovali v Berlinu. _ Tega imena se je Eichmann domislil, ko je spoznal, da se bo moral skriti pod tuje ime. Torej se je le (čeprav tega § ne prizna) zavedal krivde za § množične zločine, ki jih je bil g zagrešil. Ce bi se čutil nekrive- j§ ga, bi se mu ne bilo treba zate- ff kati k tujemu imenu. g Skrit pod tem imenom in v I letalski uniformi s činom Ober- g gefreiterja ter v spremstvu svo- g jega adjutanta Jaenischa se je = Eichmann prebil s Salzburškega § v meje stare Nemčije, v bližino s Ulma, kjer so ga zajeli Ameri- || kanci, ki seveda niso niti slutili, || kdo se skriva v letalski oborge- g freiterski uniformi, in ga vtafc- g nili skupaj z adjutantom Jae- g nischem v ujetniško taborišče. || Kje je adjutant Jaenisch, in g kje danes živi, širši javnosti za — sedaj ni nič znanega. Dejstvo j§ je, da je bil Eichmannu vdan in §§ da je tudi 'on sokriv, da Eich- g mann že ni v ujetništvu padel s v roke pravici. Ščitil ga je in g celo brez Eichmannove vednosti j§ pripravil tudi druge, da so Eich- g manna prikrili. (Dalje sledi) g spomenik partizanskega lunaitva Pred kratkim smo se spominjali 19. obletnice slavne dražgoške bitke. V šoli smo se razgovarjali in brali o njej. Skoraj vsi učenci smo gledali barvni diafilm. Prikazoval je ves potek dražgoške bitke. Domačini in partizani so bili res junaki, da so toliko časa odbijali Nemce. Videli smo tudi znano Bičkovo skalo, za katero sta se skrivala brata Bička, ko sta streljala Nemce. Nič koliko jih je obležalo v visokem snegu. Nikoli ne bom pozabil partiza- Ka vadili reakcijski pogon EICHMANN kot »organizator« firme »CAPRI« je Eichmanna ob njegovem prihodu, dne 5. maja 1945, dokaj hladno in zaskrbljeno sprejel in mu odkrito povedal, da smatra »veliko igro« za izgubljeno. Novinar Pendorf, ki poroča o tem srečanju med Eichmannom in Kaltenbrunnerjem, piše, da je Eichmann kljub temu verjel v »Endsieg«, v »končno zmago«, česar pa vzlic zatrjevanju omenjenega novinarja ne moremo verjeti. Vsa severna Italija je bila že pet dni v rokah zaveznikov in poslednji ostanki nem-_ škega Reicha so se nezadržno H rušili od ure do ure. Pendor-§§ fova trditev tudi ni verjetna g zavoljo tega, ker je Kaltenbru-g nner spomnil Eichmanna, da je g bil on. Eichmann »najbolj vnet g dobavitelj človeškega materiala §§ za plinske celice« in da za ta judovskega vprašanja najprej Heydrichu, po atentatu na Hey-dricha pa je vzel vso pobudo za likvidacijo Judov v jugovzhodni Evropi Eichmann sam, torej bo moral, kakor je rekel Kaltenbrunner že Eichmann sam »položiti svojo glavo« za ta dejanja. Kakor je pred nedavnim »Glas« že poročal, Eichmanh namerava še danes vztrajati, da »ni kriv« in da je »izvrševal samo svojo dolžnost«. Vendar že njegovi spomini in druga dejstva zanikajo njegov zagovor, s katerim se namerava zagovarjati pred izraelskim sodiščem. Da ni nikoli verjel v to svojo trditev, priča že njegov beg pred obračunom in vse njegovo početje v minulih petnajstih letih. V dobi raket skušajo tehniki izpopolniti tudi čolnarjenje. »Dow-ty«, angleška podružnica tovarne Turbocraft (vodi jo znan dirkač Donald Campbell) je izdelala čoln na vodni reakcijski pogon, ki ga je tudi že preizkusila. Čoln nima ne vijaka, ne krmila in sega komaj nekaj centimetrov globoko v vodo, čeprav je dolg 4,5 m. Delovanje vodnega reakcijskega motorja je kaj preprosto. Turbina vsrkava vodo skozi reže na sprednjem delu čolna in jo poganja skozi cev proti krmilu. Vozač usmerja vodni curek z volanom, tako da čoln lahko obrača v zaželeno smer. Konstrukcija motorja je sila enostavna, saj nima prenosov, osi, vijaka in še mnogih drugih sestavnih delov običajnega motorja. Za pogon turbine so predelali motor »Zephyr«, ki pri 3709 obratih na minuto razvija 70 KM. Za vožnjo nazaj obrne vozač vodni curek v smer proti kljunu čolna, ako pa hoče čoln ustaviti, usmeri vodni curek naravnost navzdol. KIll!l!lll'!)lllll!!!lllll|l^!|!||IH^II!l!!l^l!!ll!!!!!^, l!!lllll!!!l||lllllllllll|inilllll!lllllllllllllll'll1llllllinillll!!!l!lllllll!lltllllllllillHlil!lllinnilllll!llllllllllllll!lllllllllll||||!l||!lll!lll|||lll!!!lllll!!l!lll!!lll!l!ll!>l|!l »Dragošem" spomin! 75 — letna sestrična Winstona Churchilla Clare Sheridan, nekoč prijateljica Charliea Chaplina, pisateljica in slikarka, ki je v svojem življenju napravila marsikak škandal, je izdala nekje na Irskem roman o svojih ljubezenskih aferah z italijanskim diktatorjem Be-nitom Mussolinijem. »Med nama je bila velika ljubezen«, je izjavila pisateljica. »Vem, da bo knjiga dvignila mnogo prahu, vendar upam, da me bodo moji sorodniki razumeli.« »Morilska delniška družba" Zdi se, da se je v Ameriki pojavila zloglasna »Murder Inc« — (»Morilska delniška družba«). Te dni so neznani gangsterji v New Yorku knjigoveza Patsya Ferran-teja hladnokrvno ubili v naravnost klasičnem gangsterskem stilu. Ferrante bi moral pričati pred sodiščem o neki poulični bitki, v kateri so bili trije gangsterji hudo ranjeni. Dve uri pred razpravo pa so ga neznanci ugrabili in ga v neki zapuščeni ulici ubili 8 šestimi streli v glavo. V zadnjem času je bilo v new-yorškem podzemlju več podobnih umorov iz maščevanja, ki po načinu izvedbe zelo spominjajo na »zlato dobo« ameriških gangsterjev v letih 1931 do 1940, ko je »Murder Inc« zagrešila nič manj kot 63 umorov. V EGIPTU 180-METRSKI STOLP Na otoku Gurzireh v Egiptu bo-bo zgradili ISO metrov visok stolp, ki bo torej višji od Keopsove piramide. Na vrhu stolpa, kamor bodo ljudje lahko prispeli z ekspresnim dvigalom, bo velika restavracija. V stolpu bo nadalje še stalna industrijska razstava ZAR. Ponoči bodo stolp osvetljevali številni barvni žarometi. Stolp bo najvišja zgradba v tem predelu Afrike. »COMET 4 C« V britanski letalski tovarni De Havilland so pričeli graditi novo izvedenko znanega potniškega letala »Comet«. Za modelom »Comet 4« in »Comet 4 B« izdelujejo še »Comet 4 C« in prva letala te vrste so namenjena mehiški letalski družbi »Compania Mexicana de Aviacion«. V primerjavi s prejšnjima modeloma ima novi »Comet 4 C« podaljšani trup modela »Comet 4 B« v kombinaciji s krili »Co-meta« namenjenega za polete na dolgih progah, — Za novi »Comet 4 C« se zanimajo mnoge letalske družbe, med njimi Air India International, UAT, Lufthansa, Japan Airlines, Misrair in Middle East Airlines. nov iz Dražgoš in pa divjih Nemcev, ki so vas požgali in vse izropali. Po vojni so Dražgoše obnovili in danes so tam same nove hiše z lepo šolo »Staneta Žagarja«. V nedeljo sem bil na proslavi v Železnikih. Peljal sem se z očetom. Pred tovarno »Niko« se je zbralo veliko ljudi od vsepovsod. Govoril je tov. Tomo Brejc, nekateri so recitirali pesmi, igrala je godba Ljudske milice iz Ljubljane, pel pa je invalidski pevski zbor. Po proslavi smo mi odšli domov, nekateri pa so šli še v Dražgoše. Marko Rudolf, učenec 4. razreda osn. šole »Franc Prešeren«, Kranj lllllllllllHIIIIIIIHIIIi!l>ll!l>ll!lllllllllll!llllll!!ll|||l!IIUUii:illl!ll||!ll Uganke V lica brije, brivec ni, videti nikjer ga ni. j V kotu prede in sedi* ^ vendar to predica ni. i Ce je vroče, je tekoče. Ce je mrzlo, se strdi. Včasih v plin se spremeni, ■ ogenj hitro pogasi. PRVA ELEKTRIČNA NARKOZA Prvič v zgodovini medicine je te dni uspela skupini kirurgov na univerzi v Mississippiju električna narkoza. Neki ženski so pritrdili dve elektrodi na senceh, zdravnik je sprožil neki vzvod in čez 60 sekund se je operacija lahko pričela. Brž ko so prelomili tok, se je bolnica prebudila in ni čutila nobenih posledic narkoze. UPOR KAZNJENCEV V nedeljo zvečer okoli 18. ure se je v kaznilnici »Eastem State Pe-nitentiary« v Filadelfiji uprlo okoli 30 kaznjencev. V kaznilnici je zaprtih nekaj nad 1200 kaznjencev, upornikom pa se je posrečilo, da so zavzeli kaznilniški opazovalni stolp. Ujeli so tudi nekaj paznikov in čuvajev, ki so jih imeli za talce. Do upora je prišlo v trenutku, ko bi kaznjenci po večerji morali zopet v svoje celice. Nekaj kaznjencev, ki so bili oboroženi z noži domače izdelave, sekirami in nekaterimi drugimi kovinskimi predmeti, se je vrglo na nekega stražarja In mu odvzelo ključe. S temi so si kasneje odprli pot do kontrolnega stolpa zapora, kjer so zajeli še enega častnika kaz-nilniških paznikov. Nekaj sto oboroženih policijskih agentov je takoj obkolilo kaznilnico, ki je stara že kakih 130 let, hkrati pa so mogočni reflektorji gasilcev osvetljevali zapor in okolico. Uporniki niso skušali pobegniti s kontrolnega stolpa in se ni- ti niso hudo upirali, ko so jih pričeli obmetavati s solzilnimi bombami. Po dveh urah obleganja je močna skupina policajev s plinskimi maskami vdrla v kontrolni stolp, kaznjenci pa so se mirno vrnili v svoje celice. Vzrok upora je verjetno slabo ravnanje s kaznjenci. Pranje' spada med težka opravila gospodinje. — To je bilo nekoč. — Danes Vam sodobna pralna sredstva to delo znatno olajšajo. Detergent OSKAR je Vaš dober pomočnik pri težkem delu! — OSKAR pere hitro, uspešno in je poceni! Za belo In pisano perilo OSKAR, — za volno, svilo, nay!on in perlon detergent »PERILO« SV E N ELVESTAD 12 Povest o sivi rokavici Stromova delovna soba je bila zadnja soba majhnega samskega stanovanja. Krag Je menil: »Kakor vidim. Je tukajle ležala preproga.« »Da,« je odgovorila gospodinja, »pa so jo odnesli proč.« »Kdaj se je to zgodilo?« je vprašal detektiv. »Tega vam res ne morem natanko povedati.« »Ali ne morda pred kakimi štirinajstimi dnevi?« »Da. tako približno.« »Ali je bila prodana?« »Da.« »Komu?« »Neki hlapec Je prišel ponjo z vozičkom in jo odpeljal. Na vozičku je bilo ime Syver Syversen.« Krag je še nekaj časa brskal po sobi s pretvezo, da mora najti prostor, kje bi se dal telefon najboljše namestiti. Pri tej priliki je lahko pregledal vsak kotiček v stanovanju. Prišel je tudi v garderobo. Tu je odkril dve reči, ki sta zbudili njegovo zanimanje. Eno izmed teh reči Je vtaknil v suknjič, ne da bi vdova kaj opazila. Potem je rekel: »Zdaj moram iti. Moram dobiti še nekaj orodja. Povejte gospodu tajniku, da bo telefon v nekaj dneh postavljen.« Preden Je detektiv zapustil stanovanje, sl je še vse natanko ogledal, kakor da bi si hotel vse skrbno vtisniti v spomin. Za delovno sobo so bile stopnice. Tu se torej lahko dela večji trušč, ne da bi se kdo za to brigal. »AH ima tajnik tudi v zgornjem nadstropju kakš- no sobo?« je vprašal Krag. Vdova Je zdaj postala že nezaupna zaradi vseh teh vprašanj tujca, ki so bila podobna zasliševanju. Zato je vprašala: »Zakaj hočete vse to vedeti?« »Samo zaradi telefona,« Je odyrniI Krag brezbrižno in pogledal navzgor. »Ali ne vidite, da bi se mogla potem žica napeljati skozi strop (udi v vrhnjo sobo?« »Razen teh sob nima tajnik nobenega drugega lokala v hiši. Toda jaz sama imam na vrhu sobo.« »In ta pač leži nad delovno sobo tajnika Siroma?« »Zakaj vas to zanima?« »Mislim si, da bi bilo prav, če bi bila vaša soba prav nad to sobo, kajti potem bi morali slišati, kadar bi telefon zvonil in bi tajnika ne bilo doma.« »Da,« je odgovorila, »prav Imate. Moja soba Je ravno nad njegovo delovno sobo. Seveda bi slišala, če bi telefon zvonil.« »VI ste zmerom doma?« Je vprašal Krag prav prijazno. »Da, skoraj vedno, samo takrat ne, kadar sem v mestu po nakupih.« »Nekega večera pred štirinajstimi dnevi pa vendarle niste bili doma,« se je smejal Krag dobrodušno. Vdova Je začudeno pogledala telefonskega delavca. »Ne vem, kaj ste hoteli reči s tem?« jc odvrnila. »Da. da, sliši se morda res nekoliko čudno,« je menil Krag. »Pa vam bom takoj vse pojasnil,« jc smehljaje se nadaljeval. »Kakšna dva tedna sta že minila, ko je tajnik Strčm pri nas v pisarni naročil telefon. Kakor se je dalo sklepati iz njegovih besed, nima pojma, kako se telefon postavi. Očitno je mislil, da se telefonski aparat samo postavi v sobo in da se potem žica potegne tako nekako skozi zrak. Rekel je namreč, naj tistega večera nc pridemo, ker ne bo nikogar doma. .Niti mole gospodinje.’ Je rekel, ,ta pride šele pozno zvečer domov.' Zaradi tega vem, da tistega večera pred štirinajstimi dnevi niste bili doma.« Gospodinja se je smejala. »VI ste pa res dovtlpen mož,« je rekla. »Sicer pa drži, kar pripovedujete. Prav dobro se spomi- njam. da sem bila pred kakimi štirinajstimi dnevi odsotna. Zunaj v Sandvikenu sem bila. Morala sem nekaj preskrbeti za gospoda tajnika. Toda zdaj me ne smete več ničesar spraševati, sicer bom res mislila, da me hočete zasliševati.« Krag je vtaknil svoje orodje za opasač. »Ne, ne,« je rckei, »nič več vas ne bom spraševal. Oprostite, da sem vas nadlegoval. Kakor vidite, sem res šaljivec.« Ko je šel, ga Je gospodinja spremljala do vrat. »Ali bomo kmalu dobili telefon?« je vprašala. Krag je malo razmišljal. »V teku treh dni,« je potem rekel. »Morda še prej... takole v dveh dneh. Ne svidenje!« Hitel Je v svoje slr.novanje. Tam Je odložil predmet, ki ga je našel v Strčmovl garderobi. Bil je ponošen šlrokokrajen klobuk. »Vse kaže,« Je mrmral Krag predse, »da Je to klobuk umorjenega oderuha Jaervena. Sicer bomo pa še videli...« Ko je odložil masko. Je začel razmišljati e ugotovitvah, ki Jih je napravil v Strčmovcm stanovanju. Nič več ni dvomil, da Je na sledu pravemu morilcu. Samo vzrok za umor mu til bil še Čisto Jasen. Ali je ,mala modra reč’ naposled le menica? Po vseh ugotovitvah je prišel do sklepa, da Je bil umor izvršen v tajnikovi delovni sobi, ker Je tajnik hotel biti pred štirinajstimi dnevi brezpogojno sam. Zaradi tega je tudi gospodinjo posla) v Samlvlken. Vsekako ne bo težavno dognati, katerega dne jc bila gospodinja odsotna. Co se Izkaže, da Je bil to dan umora, bo ta okolnost važen indicij. In zgodba s preprogo, ki Je bila odstranjena. Zakaj? Tudi to bo treba dognati. V teku pol ure sc Je detektiv oblekel v novo masko. Spremenil se Je v solidno oblečenega starega gospoda s polno sivkast^ brado in očali. Bil Je srtdeil kot profesor. Pogledal se je v ogledalo In je bil zadovoljen. Na cesti je sedel v prvi prosti voz, ki ga Je srečal. In naročil vozniku, naj ga popelje v GrUner- lčkkcn. Gospodinja mu Je pripovedovala, da Je preprogo kupil Syver Syversen. Krag Je poznal to (Irmo In je vedel za njen naslov. V vsem mestu je bil samo en trgovec s tem priimkom. Detektiv je pogledal na uro. Hiteti bo treba. Moral se bo še tretjič maskirati in napraviti še en obisk, preden stori zadnji odločilen korak: aretacijo tajnika Stroma. Striim ne sme niti slutiti, da dela Krag preiskavo. Toda če bo govoril z gospodinjo, mu bo ta seveda povedala, da Je bil eden izmed delavcev v njegovem stanovanju zaradi vgraditve telefona. In tak pret-kanec, kakor Je tajnik Strom, bo potem moral slutiti, da so proti njemu nekaj pripravlja. Detektiv se je vznemiril. Prosil Je voznika, naj vozi hitreje, In ta je razumel, da gre za nekaj važnega. Zato Je pognal konja z bičem v dir. Naposled Je voz obstal pred Syversenovo trgovino in Krag je Izstopil. Naročil je vodniku, naj počaka, In stopil v trgovino, katere lastnik mu Je prišel nasproti. Detektiv se Je predstavil za profesorja Knrlsena. Rekel Je, da je prišel gledat neko preprogo, ki Jo je tajnik Štrlim pred dnevi prodal trgovini. Prodajalec, starejši mož, tip mirnega meščana, Je vprašal, ali morda z Omenjeno preprogo ni kaj v redu. »Ne, nc,« Je odgovoril profesor, »samo videl bi jo rad.« Lastnik firme Je naročil nekemu uslužbencu, naj prinese preprogo In jo razgrne po tleh. Nczaupno Je opazoval profesorja. »Prosim,« jc rekel, »to Je preproga tajnika Slrfi-ma. Kakor vidite, je prav lepa. Zanesljivo Je več vredna, kakor sem da! zanjo.« Navedel mu Je precejšen znesok. »Kake vrste izdelek Je?« je vprašal potem. »To Je petzljska preproga,« Je odgovoril profesor. Potem Je profesor pokleknil in začel preprogo natančneje ogledovati. Preiskal je z vnemo lovskega psa prav vsak kvadratni centimeter. Cez nekaj trenutkov je odkril nekaj komaj vidnih majhnih madežev sredi preproge, ki so zbudili v njem veliko zanimanje. Nato je vstal. (Dalje prihodnjič)