ISSN Û35Û-5561 la koNec tedna Jutri invsobotobovect-noma sončno. Zjutraj in del dopotdnevdbo po nekaterih nižinah megla. 00 53 let šteuilka 39 četrtek, 28. septembra 2006 Pa je prišla. Tokrat je med svoje male prijatelje dobesedno priletela. Ja, Pika je tokrat na otvoritev že 17. Piki-nega festivala prispela z letalom. Na prizorišče so jo pifnes// na prestolu. saj je postata princesa otoka Tuka taka^ zato se je pustita razvejati, S se-boj pa je pripeljala tuđi gusare. Čeprav 50 izgiedati mato grozno, so bili zelo prijazni, otrokom pa so prikazali številne gusarske veščine. Festival je že prve dni doživel množičen obisk, tako da bo tetos zagotovo spet podrl lasten rekord obisldo mokri in blatni. Če ho slučajno vreme slabo. Da ne hi ]X>staH slabi> volje. AJi • kar hi bilo .v^ slabše - jezni. Obdobje volilne kampanje je čas. ko veljajo posebna pravila o plakatiranhi. oglaševanju, shodih strank in kandidatov. Zlasti shodov se eni že ve.selijo. So namreč ( tudi) îaki, ki hodijo z ene^a na dm^ega. Ne zato. ker hi hiH pripadni tistim, ki shod organizirajo. ampak zato. da poskusijo, kakšen golaž kje kuhajo. Ni pa iKidatka, ali se potem, ko ^re zares, odločajo na osftovi tega okusa. Skratka, prihaja čas. ko se nain l)odo kandidati in kandidatke predstavljali na sto in en način. Pri čemer so v.saka štiri leta iivimejsu Kar zna hiti tudi zabavno. Voh In a kampanja se bo iztekla v petek. 20. oktobra opoirtoči, ko ho nastopil wlilni molk pred mlilno nedeljo, 22. oktobra. Namefi-jen premisleku. Premlevanju. Dela bo več tam, kjer je več kandidatov. in matij tam. kjer jih ho maiif. So pa v glavnem kandidati. Vsaj za žufHine. Kandidatk je s{)et samo i)e'sčica. /e na pogied. Al kandidatke je rezerviran prostor le na listah za občinske svete, kjer je zajHrndano. da jih mom biti najmanj petina. Volilni upravičenci - v voHine imenike v vsej državi jih je vpisanih Í663.012' bodo na lokalnih volitvah izbirali 210županov oziroma žujHinj, toliko, kot ima .Shmr/ija občin, oh njih jhi še obvjnsklh svetnikov in s\x^tnic. In koliko ho šele tistih, ki hodo 22. oktobra izvoljenih tudi v .srete v krajevnih in četrtnih skupnostih po pf)same:nih občinah? pokrovtteljB tekme: ijokcom rr^ PPZ-Zkrog Gorenje : Wacker Thun (SVI) Rdeča dvorana, sobota, 90.9. ob 20. url I » brttplaàta ««fiopn^ pri nakupu ood 7.000 Sn* i|t_3 » n«9rwjno2jMSM|«ZA^k9ndncM^i fr>&dategkodftBaonw Nezgodno zavarovanje otrok in diiakov N^m ni V£eehoi řRířRIÍAJW d.d. I www.zav'mb.ai www.zoja.8i 0601920 9770350556014 OD ČETRTKA DO ČETRTKA '^H'JÎS 28. septembra 2006 KU lokalne novice Teden varnosti in zdravja pri delu Ljubljana - Vsako lcu> v okiobru poieka evropski leden varnosti in zdravja pri delu. [.eios bo polekal pod geslom Varen /aceiek in bo posvečen mladim. V okviru akilvnosii tega ledna, ki jih v Sloveniji koordinira ministrsivo /a delo, družino in socialne zadeve, seje /e maja pričel natečaj Mladi nimski Uistvarjaiec leta. Namenjen je učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol. Rok za oddajo vlog je .^0. september. ■ mkp v Sarm bo predstavil knjigo Velenje • Društvo IsARM. Šaleški razvojni model, pripravlja danes ob uri predstavitev knjige Slovenski nacionalni interes. Polekala ho v konferenčni dvorani Elolcia Paka. Knji^io bosia v pogovoru z Brankom I^isjakom predstavila soavioija dr. P^rer Kraljic in ddr. Igor Grdina. ■ bs Priznanje Jožetu Medvedu Ljubljana • Sredi prejšnjega ledna je bila v Cankaijevem domu v Ljubljani proslava, s kater»') je Rdeči kriA Slovenije zaznamoval 140-lcinic(j delovanja te organizacije na Slovenskem. Na njej so med drugim podelili posebna priznanja RK Slovenije. Med dobitniki je bil ludi Jože Medvfd, predsednik Območnega zdruz^nja RK Velenje. mtp Iz občine Šmartno ob Paki Asfaltna baza Zadnjcdnijc v spodnjem delu občine Smarino ob Paki. v va^ki skupnosti Podgora, dvignilo precej prahu dogajanje v tamkajšnjem kamnolomu. Podjetje Ciradis naj bi namreč lu začelo izgradnjo mobilne em>le za proizvodnjo klasičnega asfalta. Kol je biJo slisali. naj bi soglasje za izdajo gradbenega dovoljenja dala ludi občina. Ko smo na občinski upravi preverjali, kakn je z zadevo, so povedali, da je gradbeno podjetje res zaprosilo u zahtevek za izdajo lokacijske informacije za ta namen, vendarga občina ni i/dala. Prav tako ni izdala nobenega drugega soglasja za (îmenjcno izgradnjo. Je pa. pí) nekaterih informacijah, investitor pridobil potrebna soglasja državnih organov. Kako je s to zadevo, naj bi bilo jasno v naslednjih dneh. Občina je namreč v zvezi z razjasnitvijo vprašanja storila nekatere korake, s katerimi bo poskušala zaustaviti dela. Vsekakor je zelo nenavadno, so še poudarili na občinski upravi, da investitor pri takšni naJozbi ni uradno sodeloval z <íbčino. predvsem pa s tam živečimi krajani. Ctotovo bi si vsi skupaj zaslužili vsaj obrazložitev projekta. Morda bo ztianega kaj več jutri, v petek, na srečanju krajanov Rečice ob Paki in Podgore v gasilskem domu v Šmarlnem ob Paki, na katerem naj bi sodelovali ludi predstavniki podjetja Gradiš. Letošnji obunski nagrajenci Prejšnji teden so se sešli na seji člani komisije za priznanja in nagrade občine. Na njej so osrednjo pozornost namenili predlogom za dobitnike letošnjih občinskilt priznanj. Na razpis je prispelo sedme pobud. Komisija se je soglasno odločila, da bo šmarškim svetnikom predlagala v potrditev naslednje predloge: grb občine naj bi prejel Franc Sl^blovnik iz Rečice ob Paki, dobilnika plakete občine pa naj bi bila dva, in sicer Fninc Korber iz Gave in Frančišek Kačičnik iz Šmartnega ob Paki. Svetniki bod{> o predlogih razpravljali na seji sveta v ponedeljek, 2. oktobra. Na seji tudi o poslovni coni .Svetniki občine Šmartno ob Paki se bodo sešli na zadnji seji v lej sestavi v ponedeljek. 2. oktobra, ob 18. uri. Med 12 točkami dnevnega reda bi»do osrednio pozornost namenih Lokalnemu operalivncmu programu odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode na območju občine, obravna^ predloga Odloka o odvajanju in čiščenju komu-tiaine odpadne ter padavinske vode na obmi)čju, zanimiva točka pa bo najbrž tudi obravnava osnutka odloka o ItJkacijskem načrtu za obrtmv poslovno cono v Šmartnem ob PaW. Uredili imj bi jo na pt^vršin: več kot 20 tisoč kvadratnili metrov na območju med obstoječo pozidavo na zahodu, regionalno cesto ŠmartnoClorenjc na severu in vzhodu ter železjiiško progo Velenje-Celje na jugu. Poleg predelovalne dejavnosti naj hi bila primerna še informacijsko komunikacijske dejavnosti, prometne in skladiščne objekte, možna pa bo še obrtna, servisna, trgovska. gostinska in ostala storitvena dejavnost. Projekt sofinancira tudi l:!vn)pska skupnost. mtp nikoli samiJ^Q^ g Rožnati oktober v znamenju preventivne dejavnosti Društvo za boj proti raku Velenje bo v oktobru znova pripravilo vrsto preventivnih aktivnosti - Dejavnosti namenjene tudi ljudem, ki skrbijo za zdrav način življenja Tatjana Podgoršek Po poletnih počitnicah so v Društvu za boj proti raku Velenje znova »v akciji«. Mesec oktober, mesec boja proti raku dojk ali nv znati mesec, bodo tudi letos za-znamovah z vrsto preventivnih aktivnosti, od delavnic, predavanj tj zdravem načinu življenja do telovadbe. Branka Drk. predsednica društva, je povedala, da bodo vse njihove aktivnosti ludi tokrat namenjene predvsem preventivi, ozave-ščaniu in osve%ščanju ljudi, da rak ni smrt, ampak bolezen, ki jo lahko, če jo pravočasno zaznamo. tudi uspešno pozdravimo. »Za zdravje znamo, zmoremo in smo tudi dolžni poskrbeti sami,< pravi Drkova in nadaljuje; »/ato vabimo na naše ak- tivnosti vse, ki skrbijo za zdrav način življenja, ki želijo o bolezni vedeli čim več in seveda tudi tiste, ki so se s to boleznijo že srečali. * Zalo seje društvo s Knjižnico Velenje v centru Nova dogovorilo za kar nekaj akcij: vsak prvi torek v mesecu ob IX. uri bodc^ pripravili srečanje vseh listih, ki jih zanima delovanje društva, informacije o raku. o pomenu roža pentlje kol simbolu podr>orc. osveščanja in ozaveščanja predvsem žensk preventivne preglede, jih prepričati, da je najboljši pregled samo pregled dojk. >»11. oktobra(od 10. do 12. ure, popoldne pa od 17. do IX. ure) bomo v omenjeni knjiž-tiici delili nasvete za zdrav načijt življenja, zlo/;Cnke z zdravsivenov-zgojno vsebino, ženskam bomo s pomočjo silikonskih modelov po- Organiziran pregled ročnih gasilnih aparatov Velenje - Ciasilci v t)ktobru. mesecu požarne varnosti, že osmo leto zapored organizirajo pn;gled in servis ničnih gasilnih aparatov za krajane po p<îsatite/jiih krajih. Akcija poteka v sodelovanju s PCiD Velenje- poklicnim jedmm in posameznimi gasilskimi društvi. Ob tem pa btiste lahko krajani kupili tudi nove gasilne aparate, kar bo pripomoglo ludi k večji p<^žami varn«>sti vaših domov. poglejmo, kako bodo aktivnosti potekale prvi vikend. V soboto od 14. do 15. ure bodo preglede izvajali v PCD Bevcť, med 16. in 17, uro pa v PGD Vinska Gora. V »edeljo, I. oktobra, bodo od 8. do 10. ure prisoim v PGD Topolšica, v nedeyo od do 12. ure pa v PGD Šalek. Vabljeni! kazali, kako naj si otipajo dojke in odkrivajo morebitne spremembe, /eio pogosto se namreč dogaja, da ženske pri sa mopreg ledová nju dojk ne vedo. kaj iščejo. Naš model vsebuje pet različnih tumorjev v dojki. Prav tako bomo v prostorih knjižnice 23. oktobra ob 19. uri pripravili predavanje z nasirv vom Klepet z zdravnikom o strahu pred rakom. O temi bo predavala Aleksandra Žuber. dr. med.« K organizaciji predavanja jih je spodbudilo dejstvo, da se besede rak mnogi še preveč bojijo. Kol pravi Drkova. vsako leto v Sloveniji na novo zboli za rakom na dojki 1000 žensk, žal jih 400 tudi umre prav zaradi tega, ker pridejo prepozno pí) pomoč, ker se ne zavedajo pomena samopregledova-nja in mamogranje po 50. ietu starosti. »Petletno preživetje je po omenjeni starosti za 10 odstotkov nižje od evropskega povprečje. To jc zaskrbljujoč podatek in tudi zato bomo letos postavili v ospredje aktivnt^sti rožnatega meseca odprle delavnice,« Slednje bodo izvajali nekaj dni kasneje (17. oktoleka vse v retiu in fako kol mora. da pri kadrovanju velja le znanje in poznasatije. dru^i me(eJo očitke, da namesto poznavanja velja jXiznanstvo in t>ripadnosi dolo-ceni sfnmki. /n je tako pogosto kakšm) imenovanje za nekatere res pm\'a ^u^anka«!, pa Čeprav včasih te kar pričakovana. Slišimo lahko le .fe, da ^re za nftoimivljanje napakic. Za nekatere je posehjte vrsta uy,anka ludi naša zunanja t^fiHiika in stmrl, ki nasia/ajo v z\ezi z njo. Čeprav jo nekateri akterji ^prei%ravajos te kar jamo. Očitki letijo ustno in pisno, da so s pranjem našega umazane^ia /ferila seznanjene ludi zunanje strani. Pa je zaradi le^a pranja le ie več tnadezev. Nekaj n^ank pa mtf hi od.sirla vlada v no\v?n kro§,u svojih obiskov po slovenskih regijah. Nekaterim .se je zdelo kar malo čudno, da Je bila vlada, ki seveda redno zaseda v Ijuhljani. nazadnje tia ohisku - v Ljubljani. No. seveda smo bili takoj poučeni, da je bila na obi.nku v osrednji Sloveniji, là Je najbolj razvit de! države, pa vendar tudi tu viado ojwzarjali na navadne'^ probleme, s kakršnimi se srečuje/o v slovenskem obrobju. Kol so na primer cesie. Sey-eda gre pri tem za vl.sjo raven. So pa nekateri opozorili i udi na to. da ima ludi najrazvitejši predel Slovenije sv(^e nerazvito ohnio^e. In seveda ludi za to pričakuje u.*.'trezr/o pomoč. Na na. Velenju ua iwř/ Šoštanj, kmalu Smarino ob Paki, v deht je jxi te w jyraznovanjih zdaj v ospredju Mozirje. Tu sfavijo letos res pestro, a ne zato, ker se bodo z novim leumt ^znebili*' Rtx ia' ob Savinji. Ta dosedanja krajevna skujmost ^re končno na svoje, /m slovo so Mozlrjani pri njih f}ripra\ili še slavnostno s^o. Eni pravijo, da jih po teh slovesnostih čaka še neprijeten drkus, ko hodo prijmvljali delitveno bilanco. Morda pa le ne bo tako hudo! Se prej jih čakajo seveda volilna ojmvda. Rečica oh Savinji,je, kiTl je znano, v naši širši statistični rezlja edino območje, ki sije v zad/ýem kroffu drobljenja deželice priborih lastno občino. Prizadevanja na Fraukolowm in v Rimskih Toplicah so propadla, čeprav so biH predvsem TopHčani zelo blizu. 7m nekatere še vedno ostaja uganka, zakaj niso usixdi. Opozarjajo ceh na nekakšno politično zaroto, č-ejnav naj bi bili dejansko za vse krivi prebivala /J-danega Mosta, ker niso iioteli k njim. Da hi samostojna občina Rimske Toplice občim Imko presekala fui dva konca, pa tudi ne %re. Ko smo te na laškem koncu - v I.aškeni so prehiteli Salečane in pred kratkim odprli syop čutilno na/>ravo. Ta bo čistila /frecMem odjkidno vodo iz j)i' vovarne. Od jkk/obne osrednje .^ale^ke naprave, kip lnulo v jteiek (ki-prii v Šoštanju, se razlikuje tudi po tem. da so se v ixiskem odločili za koncesijo, ki so Jo podelili tujemu partnerju. Ob v.vi*/; najrazličngših dt>f(t>dkih smo včeraj xslavilltf tudi dan lu-rizma. Turizmu dajemo vse večji jfoudarek. le turistov noče biti kaj več. Tujih je poleti sicer veliko, a le na cestah, ko .^e prebijajo proti Hrvaški. Pri nas se ustavljajo le. ko st<)fijo v koloni. Malo seveda pretiravam. a res je, da z razvojem te panoge kljub prizadevanjem nismo zadovoljni. Tudi to. zakaj kljub spodbudam la panoga ne napreduje /r//-reje. je s}'qfe\rstna uganka. Morda zato, ker je tudi pri delu v vrhu turistične organizacije preveč u§,ank. TTTt'^đ^^ NA5 ČAS UAjt: časopbna-ziložDliki le l2íta|s lA čiirUlL Cena posameznega Ma je 300 STT €) iSi % dásiopri ODV. 23.SÛ ST m €). cena >7vođa brez DDV 276.50 SIT (1.14 €)). Pii pi^iiu telne (BroĆmne % poll?)«« 1SK. Csiritotnelt H In rresečm 7 ^ popust. Uridntttvft Borts ZakûSek (direHotk Slane Vov4( (oďeovornl urednik). MIBna KrstiS-PbnjrK (pomoiïnica uiednlka), Jartez Piesmk. Tal^m PcMSporšeK. doiana Špegel ^vinaijl), Una Zakoâek (urednica radija). Janja KoSulalpegel (leOniSna uradnica ), Tomaž Oeria k (cAUkDvalec) Protaganb: Nina Jug (vo«^ja propagande), Sašo Konečník. Jute Berlfinilc (propagandisla). Sri« uridnHtv« lo vpmr. 3320 liK«. KUnetvt 2a. p. p. 2C2. teltfon 10^ m 17âÛ.lllalU 103)697 4643. TRn. Nova 16, Velenje. E-nalb pressínascas^sl Obf kmi^a In gni. prlprm Nai řas T1âi:Tlskafra Sn Od. Nalihd»: & 400 avc4w Nanarmnih foloyall In rokot«» m «ačuiol Pc zakcru o DDV p "Naš ćas' uvrcen mvJ pozvode inlormaiivnBga zr^fa a kaiere se ptaCuj» d»ek po jnihni sto^nj. lamo izids 52 it&vflk. DOGODKI »Kar smo dosegli ni mogoče izbrisati« Osrednja prireditev v počastitev praznika Občine Mozirje je bila slavnostna seja sveta v avli osnovne šole Rečica ob Savinji. Kvčicd oh Savif\|i, 25. sťptcmiva • loje bila zadnja skupna seja svcîa svetnikov \7, krajevnih skupnosii Mozirje in Rccica oh Savinji, Kol smo ze poročali, so s« krajani slednje na referendumu odločili za sa- veliko dela. ki bo omogočilo še večji ra/voj, večjo blaginjo in s tem večje zadovoijsivo občanov. >Verjamem. da sc bomo razsii kol prijaielji :n da nam nc bo zniatijkalt) volje za do-segtî /iisiavijeniii ciljcv.« 3f « Nazfv čdstfii občan Občine Moiirje }e prejel Anton Venek, dolgoletni ravnatelj mozirske osnovne šo/e. niosiojno občino, ki bo začela svojo pot 1. januarja prihodnje leto. Po besedah mo/jn»kcga župana Ivana Suhoversnika je občinski praznik priložnost za pogled v preteklost, setlaajosi in pribodnostJzra-zil je prepričanje, da so hila sktipiia lela plodna na vseh potiročjih. »Veliko smo sc irudili. delali, vsega nismo uspeli. Veliko pa nam jc u^clo in tega so ne da izbrisali Kol je poiularil, je vsesko/.i p(xlpiral prizadevanja krajanov pu oblikovanju SHmosiojne občine, /aiti je vesel, da jim je lo tudi uspelo. Menil je. da imata obe občini lepe priložnosti za T5i/voj. saj doslej niso dovolj i/koristili mo;^nosii, ki jih to okolje za to tudi nudi. V prihodnje obe čaka se Prvega januarja prihwinje lelo se poti občin Mozirje in Rečica {>b Savinji še ne bodo povsem razSle. Caka jih nanveč delitvena bilanca, zaključni račun, pa najbrž se kakšen skupen nastop na različnih razpisih. Ob koncu slavnostne seje. ki so jo popcsirili učenci rečiške osnovne šole. so podelili nekaterim najza-slu^ejsim občanom občinska priznanja in nagrade. Zlato plaketo s priznanjem so prejeli: Kulturno društvo Rečica ob SaviBji. Alojz Blažič in Ivan Ztipan, denarno nagrado Občijie Mo/irje (300 tisoč tolarjev) je prejelo Kulturno društvo Godba Zgornje Savinjske doline. naziv častni občan Občine Mozirje pa Anton Venek. ■ tp Za moje zdravje gre - darujem za CT Stekla dobrodelna akcija za zbiranje prispevkov za nakup večrezinskega CT aparata za Bolnišnico Topolšica Tatjana Podgoršek Tt>pc»Ktca, 26. septembra - Bolnišnica lopol-sica je edina tovrstna zdravstvena ustanova v Sloveniji. ki se nima račtinalniske tomografije. Rentgensko slikanje telesnili organov izvajajo na apa-rattirah iz prejšnjega stoletja. Za tistrezno preprečevanje in zdravIjCTijc bolczjii aieroskleroze in rakastih obolenj pa je natančna diagnostika nujna. Ker v Bolnišnici Topt>)šica sami ne zmorejo zagotoviti potrebnega denarja za nakup sodobnega C*T aparata, vrednega od 250 do }(i() milijoiuw tolarjev, so se domislili diibrodelne akcije zbiranja prisr>cvkov. PotUcala bo pod kratkim sporočilom: Za moje zdravje gre - dartijem za CF. Akcija ho trajala do ."^0. apriia prihodnje leto. Na novinarski konfercnci v prostorih bolnišnice Dobrodelno akcijo so predstavili (od leve): Janez Poles, Heiena Imperij Erika VerŠec in Ana'Roza Hribar, so povojali. da je nosilka dobrodelnega zbiranja prispevkcw Univerza za Iretje življenjsko obdobje Velenje, vtljučila pa se je tudi Medobčinska zveza društev upokojencev Velenje. Prcdscdnica univerze Erika Veršcc in predsednica zveze društev upokojencev Ana» Rozallrlbar sta povedali, da so k tvojektu prist(5pili zavzeto in da pričakujejo dober odzivgospt>darslva ter gospodinjstev v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, akcijo pa naj bi razši» rili še na Koroško in na območje bivše občine Žalec, Mspcvke bodo laliko dobrolniki nakazovali po položnicah, vplačali pa jih bodo lahko ludi na blagajnah ttniverze in same hoîni^iiice. Po besero Koptišarju pa so se odločili zato. ker imata približno enake poglede na razvoj občine, Pr<îgram so usklajevali dalj časa in ga naposled tudi dorekli. Na volitvah za občinske svetnike bo stranka sodelovala z nepo- polno listo. Glede na to. da so vladna stranka, pričakujejo na vcilitvah dober rezultat, bistveno Janko Kopusar (prvi z leve) in predsednik Občinskega odbora SOS Šmartno ob Paki Franc Berdnik, pa naj bi povečali iitdi Število svetnikov {v tem mandatu imajo cnt^a). Za .lanka Kopušaija je p(xipora stranke SDS velika čast iti txlgovomosî. Izrazil je zadovoljstvo, ker ga podpira najmočnejša vladna stranka, ki ima močno volilno bazo tudi v občini Šmartno ob Paki. Zavzemal se bc3 za razvoj tia vseh področjih, za trajnostni razvoj, ki bo omogočil blaginjo in kakovost življenja vseh generacij danes in jutri. Dolžnost župana bo opravljal nepoklicno. Ce pa bodo potrebe nare-kijvale. bo vodil občino kot poklictil župan. Kopusar je tudi nosilec liste neodvisnih kandidatov za občinske svetnike, ki bka s po-sebniini potrebami ne samo celostna, ampak tudi redna, korektna, strokovno utemeljena, čim bolj pogosta in nadzorovana, »v naši razvojni ambulanti smo se trudili zadostiti vsemu omenjenemu po najboljših močeh. Z delovnega sestanka vorili, da lahko prihajajo k njim tisti starci In njihovi otroci s posebnimi potrebami, ki so bližje njihovemu centru. »Mi bomo težavo aktualizirali aa vseh ravneh, Cc ne bomo uspeli sami, bomo v nadaljnja prizadevanja vključili tudi starše otrok s posebnimi potrebami.« je še povedal Jože Zupančič, direktor velenjskega zdravstvenega doma. Dan slovenskih lekarn (1) Slovenski lekarnarji praznujejo 26. septembra svoj praznik - Na ta dan godujeta svetnika Kozma in Damjan, ki sta zavetnika lekarništva Piše: Sabina Qrm, mag. farm, /. dnevom slovenskih lekarn že-hmo javnost opozorili na vlogo lekarniškega farmacevta v skrbi za ohranitev in krepitev zdravja posameznika in družbe. I.eiosje ta dan potekal v znamenju pra-vline in vame uporabe zdravil. Po podatkih strokovnjakov naj bi bilo več kot 7 odstotkov vseh nujnih sprejemov v bolnišnicah posledica nepravilnosti, povedanih z jemanjem zdravil. V ZDA so izvedli raziskavo na tem področju in rezultati kažejo, da se siroski za zdravljenje posledic jemanja zdravil pribli^jejo nivoju stroškov za zdravila. Okoli tretjino vseh zdravil uporabljajo ljudje, ki imajo na 65 let. v tujini od 20 do 40 odstotkov starostnikov uporablia pet ali več zdravil, kar poveča veijetnost stranskih učinkov za 80 odstotkov. V Sloveniji poprečen starostnik uporablja šest do sedem zdravil istočasno. Farmacevti v lekarnah velikokrat ugolavljamo, ca prihaja do nepravilne uporabe zdravil prav zaradi nepoznavanja značilnosti posamezne farmacevtske oblike. Zato smo oh letošnjem dnevu slovenskili lekarn pripravili knjižico. ki vsebuje navodila za upi> rabo posamezne oblike. Sporočilo knji/ice in tudi letošnjega dneva slovenskih lekarn je »Zdravilo je vamo, neškodljivo in učinkovito le« če ga pravilno uporabimo.'< O tem, kako ga pravilno uporabiti. bom več napisala prihodnjič. Tokrat bi vas rada opozorila na nekaj splošnih navodil. Na priloženih navodilih je navedeno. pod kakšnimi pogoji morate zdravilo shranjevati. Shranjujtejih vedno nedosegljivo otrokom, v originalni ovojnini, skupaj s priloženim navodilom. Večino zdravil shranjujemo pri sobni temperaturi (25 na ostala, ki se shranjujejo pri nižji temperaturi, vas bo opozoril lamiacevt. Zdravil ni-ki^li ne shranjujte v zamrzovalniku in jih ne puščajte v osebnem avtomobilu. Uporaba nepravilno hranjenega zdravila ima lahko za posledico manj ali neučinkovito zdravljenje aJi celo zdravju škodi, zato je nujno upoštevati navodila proizvajalca. Zdravila lahko uporabljate samo do označenega roka uporabnosti. Ta rok pa je trajši za očesne pripravke, odprte sirupe, suspenzije in kapljice ter magistralna zdravila, kijih za vsakega posameznika izdelamo po zdravnikovim receptu v lekarni. Zdravila. pri katerih opazite kakšne spremembe v vonju, okusu iu videzu, ne smete več uporabljati, čeprav napisan rok uporabnosti še ni potekel. Zdravil ki vam jih je predpisal zdravnik, nikoli ne posojajte prijateljem in znancem, saj jim lahko bolj škodite kot koristite. Pogosto se različne bolezni kažejo z istimi simptomi in jih med seboj lahko zamenjamo, zdravijo pa se različno. Naloga farmacevtov v lekarnah je poleg izdajanja zdravil na recept in brez recepta predvsem skrb za pravilno in varno uporabo zdravil. Zdravila, ki so na našem trgu, so varna in kontrolirana, kar pa ne moremo trditi za zdravila in prehranske dodatke, ki so dosegljivi preko internet a ali pa jih prodajajo od vrat do vrat oziroma po katalogu. Nakupova-rye po spletu je laliko nevarno, saj nadzora nad temi zdravili ni. v svetu pa se pojavlja vse več ponaredkov zdravil. Vse prevečkrat v lekarni vprašamo. ali poznate zdravilo, in vse prevečkrat je odgovor, poznam. Če zdravila ne poznate zares di> hro. vprašajte lekarnarja: kako zdrawlo deluje, kako ga je treba jemati, kako dolgo ga je ireba jemali, ali smete objemanju voziti avto, kateri so možni stranski učinki in kako je z uporabo zdravila pri otrtKili in starostnikih. To je le nekaj vprašanj, ki so pomembna za učinkovitost in varnost zdravljenja z zdravili. Œaùùljavanji* priMnjit) Dom - dokaz ljubezni do bližnjega Materinski dom v Mozirju bo začasno pribežališče in dom za do 8 mamic z otroki -Pridobitev za kraja in celotno Zgornjo Savinjsko dolino Tatjana Podgorèek Mozirje, 23. septembra • V okvinj prireditev ob letošnjem občinskem prazniku so v Mozirju pripravili prllo^iostno slovesnost, na kateri so predali svojemu namenu obnovljen Andrejev dom, ki ga je Škofijska karitas Maribor ob pomoči občine Mo/iije in do mačinov obnovila ler preuredila v materinski dom. Prednost pri sprejemu vanj bodo irnele nosečnice in matere z ml^širni otroki, ki se zaradi različnih življenjskih situacij, predvsem pa zaradi fizičnega in psihičnega nasilja, znajdejo v osebni in posledično tudi v siauovan'iski stiski ter /i odpravt) teh te/av potrebujejo strokovno pomoč in pomoč širše družbene skupnosii. v materinskem domu je prostora za do osem macer z otroki, v njem pa hode lahko bivale do enega leta. To je pr\i materinski dom pod okriljem SSkt)ll> ske karitas Maribor in prvi v cel> ski škofiji, Mozirski župnik Sandt Koren je povedal, da so objekt Andrejev dom dobili v dar za dobrodelne namene pred 10 leTi. Veliko so razmišljali. kako bi uresničili željo da-mvalke, in se naposled s Skolii-sko karitas Maribor odločili za materinski dom. ^»Zadovoljni smo, ker je okolje sprejelo našt) pobudo z odprtimi rokami, saj se zaveda, kako pomembno je danes pomagati družinam v stiski. V njih se vse prepogosteje znajdejo prav matere z otroki, ljudje so poma- gali pri obnovi doma, ki ga je prevzela Škofijska karitas Maribor in ki ga sedaj še opremlja, predvsem z delom.« Matere z otroki in nc^sečnice, ki zaradi različnih razlogov ne morejo bivali doma. lahko v dom napotijo centri /a stKialno delo, župnije ali druge ustanove, ki delujejo na karitativnem dobrodelnem področju. Za sprejem lahko zaprosijo tudi same direktno, in če bodo upravičene, bodo tudi sprejete. Sandi Korenje izrazil prepričanje, da bo hiša služIla namenu, /a katerega je bila danwana. žjí od prihodnjega meseca dalje. Mozirski župan [van Suh o verš-nik le označil materinski dom kot veliko pridobitev za kraj, Zgornjo Savinjsko dolino in ludi njeno širšo okolico. Občina je že sodelo vala pri obnovi objekta in še bo. da bo dom dobro živel. Celjski škof dr. Anton Stres, kije objekt blagoslovi, pa je dejal, da je dejavnost kariiasa specialna služba cerkve na Slovenskem. »Z njo la dokazuje, da se zaveda, da jc skrb za bližnjega, služenje bližnjemu ena od njenih treh nepogrešljivih dejavnosti. Materinstvo potrebuje naše spodbude ali pomoč. Tolažba, ki se bo nudila pod streho doma, ho blagoslov vse, tudi za cerkev in lokalno skupnost,« Do konca leta naj bi Škofijska karitas Maribor uredila materinski dom za štiri matere z otroki tudi v?[alcu. PrUožnostne slovesnosti ob blagoslovitvi Andrejevega oziroma materinskega doma se Je udeležilo precej občanov, pa tudi župnikov sosednjih dekanlj. o ŠOLSKI CENTER ŠENTJUR >9 0 vabi vse zainteresirane, ki bi želeii postati 1 INŽENIRJI KMETTfSTVA aH INŽENIRJI ŽrVILSTVA D >kala osrednjo Slo vcnijo in kol največjo užavo regije navedla neenakomerno razvitost in ležavc cesl icr /cle/nic. Predstavniki vlade so dejali, da hi Kilo večino lezav mogoče reAiii / oblikovanjem pokrajin, ki hi nad-omesiiie /.daj prazen prosiar med državo iu občina m i. premier Jarica pa je poudaril, da je eden najpomembnejših projekiov na lem območju gradnja poslovno-^porinega cenlra. V 25 mesiih po SU^veniji so or-^ani/.irali akcijo evropski dan brc/ avtomobila, ki je potekala pod geslom )*Avio ni vse. Premakni sel« / namenom skrbeli /a okolje tudi z uporabo javnih prevoznih sredstev so bila /aprta mestna središča, kjer so lokalne skupnosti z različnimi dejavnostmi prehivalcc ozave^čale o vplivih njihove izbire prevn/.a na okolje. Na Kočevskem so nasii novo Predstavniki vlade so priznati, da so problem osrednje Sloveni/e tudi slabe ceste. V ljubijani se je začel 18. kongres Mednarodnega policijskega /druženja, na katerem je delegate pozdravil generalni direktor policije Jo/e Ronišek. .Srečanja policistov. ki sicer potekajo vsaka tri lela. so razkrila, da bo letošnje leto namenjeno sprejemanju no vih dr/av članic in sprememb statuta. Izvijljeno pa bo tudi novo vodstvo stalnega i/vrsnega odbora organizacije. Oglasi] se je predsednik vlade, ki je dejal, da bi vlada predsedniku države odobrila dodatna sredstva, če bi se bil kdo o tem pripravljen pogovarjati. Kolje Še zatrdil, vlada ni kriva, da je predsednik republiko vsa sredstva porabil v pol leta. Četrtek, 21. septembra_ CVctka Zalokar Oražcm je pripravila interpelacijo, za katero je I.DS napovedal, da jo bo vložil zoper ministra za zdravje Andreja Bručana. Temu v stranki očitajo divjo privatizacijo in podpiranje klienteiizma v zdravstvu, povzročanje škode bolnikom, povzročitev večsttnnilijonske ^kode zdravstvu in javnim Imancam 1er nespojit ova nje zakont>daje. Vlada je razrešila direktoija Slovenske varnoslnoob vešče valne službe I/ioka Podbregarja in na u> mesin imenovala Matjaža Šin-k membno tudi z vidika předsedo vanja Slovenije uniji leta 200«. Na Kočevskem so našli novo prikrito grobišče, ObrambtU minisler Karel Trja-vec je povedal, da na podlagi postopkov, opravljenih znotraj Sli> venske vojske, spolnega nadlego vanja vojakinj ni bilo. Kol je sc dejal, lo ne pomeni, da želi vojska zadeve pomesti pod preprogo -želijili razčistiti, saj je v njihovem interesu, da nadlegovanj ni. Socialni panneiji so nadaljevali usk)ajcvanje novele z;jkona o delovnih razmerjih in se še posebej posvetili zavarovanju za čas brezposelnosti. Sindikate je razburil predlog, da bi delavec, ki bi izko ristil odpovedni rok, ostal brez odpravnine in pozneje prejemal nekt>liko višje denarno nadomestilo. Sobota^ 25. septembra /dravsivenl inšpektorat je ugo lovil, da ameriški dolgozrnati riž Spar vsebuje gensko spremenjen organizem, zato je Spar izdelek umaknil iz prodaje. Ustavno sodišče je presodilo, da je človek, kije prestopil iz Jl.A In ni bil udeležen v neposrednih obrambnih skrivnostih, lahko vojni veteran. S tem je razveljavilo del zakona o vojnili veteranih. ki je predvideval, da je pogoj za status vojnega veterana udeležba v obrambnih aktivnostih med agresijo na .Slovenijo. Zunanji minister Rupel je v pismu španskemu kolegu izrazil obžalovanje zaradi odpovedi Dr- novškovega obiska. Pojasnil mu je. da sta vlada in zunanje ministrstvo storila vse. kar je bilo v njuni moči. da bi se državniški obisk predsednika države Janeza Drnovška v Španiji uresničil- Prireditve ob mednarodnem dnevu gluhih in naglušnih so potekale pod okroviteljstvom Janeza Drnovška, Je pa Drnovšek našel denar za nekaj drugega: gluhi in naglušni so »svoj* mednarodni dan gluhih zaznamovali s svečano akademijo prav pod njegovim p< i kro vi-leljsivom. Osemsto udeležencev se je zbralo v Cankarjevem domu, kjer so pozvali, naj se sprejme zakon o izenačevanju možnosti invalidov, saj gluhi in naglušni v Sloveniji nimajo statusa invalida, ampak sc jim priznava le 70-odslotna telesna okvara. Nedelja^ 24. septembra Minil je svetovni dan srca, ob katerem so v društvu za zdravje srca in ožilja opozorili, da prehrana, ki omejuje količino kalorij in je hranilno uravnovešena, ter lelesna aktivnost prispevata k počasnejšemu staranju srca. Druš-ivoje organiziralo meritve krvnega tlaka, holesterola iu sladkorja v krvi, te pa so potekale na Šmarni gtiri in Rožniku v Ljutv Ijani- Na mednarodni dan srca smo slišali opozorila, da ima vsak le enega - srce. Popoldne so v stolni cerkvi svetega Janeza Krstnika slovesno razglasili mariborski» nadškolijo in metropolijo. Dosedanji mariborski ordinarii Franc Kramber-gerje tako postal nadškof in metropolit. kar pomeni torej predsednik mariborske cerkvene pokrajine, Dolž.nosti in pravice m)vcga metropolita vključujejo nadzor nad vero in disciplino v podrejenih škofijah, vizitacijc ter izvrše-vatîje obredov v celotni cerkveni pokrajini. Jubilejni deseti Dnevi kobilarne Lipice so sc končali z dnevom odprtih vrat In gala predstavo na obnovljenem hipvanje novega veleposlanika v Madridu in da bi bil ta med načrtovanim obiskom predsednika Drnovška že v Španiji. Slovenija je za leto dni prevzela predsedovanje Svetu guvernenev Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Svetu bo predsedoval slovenski veleposlanik na Dunaju lirnest Pelrič, sicer tudi vodja slovenske delegacije na lej agenciji. Torek^ 26. septembra Državni zbor je v nadaljevanju rednega septembrskega zasedanja obravnaval deset zakonskih predlogov, največ poz<ïmosii pa je namenil minimalni plači. Poslanke in poslanci so namreč opravili drugo obravnavo predloga zakona o določitvi minimalne plače, ki določa način usklajevanja minimaine plače in minimalno ter zajamčeno plačo za leto 2006. Usklajevali naj bi se ob upoštevanju ocene rasti življenjskih potrebščin, enako bi veljalo za zajamčena plačo. V skladu s predlogom bi minimalno plačo povečali enkrat letno, pri izplačilu plač za tnesec avgust, kol je že ustaljena praksa. Programski svet RTV je dal st)-giasje k novemu siatuiu RTV. ki med drugim predvideva širše pristojnosti generalnega direktorja. Tako je zdaj določeno, da pn> gramski svet ne sme posegali v posamezne dele programa pred objavo in nasploh sprejemati od-ločilev in stahšč, ki so povezana z objavo delov programa. Nadzorniki bodo o predlogu seveda še glasovali. V državnem zborv je spet delavno. Tokrat razmišljajo o minimalnih plaćah. Predsednik Državnega zbora France Cukjati je dal ministru kulturo 30 dni časa, da pripravi odgovor na interpelacijo. Cukjati je interpelacijo poslal ludi vsem pt^slancem. Umiranje javnega zdravstva Katja Ošijak Mordu sla prenekaiero braíka in mar^iikaieri hralec te naveličana teme (ne)ja\'m%a zdravstva; ampak jaz Je se tiisem. Prav nasprotno -zdi se k/Jiiàia ter rmiNiodna pri premišlja-r/Jn o državi Shveniji, v kateri bo/n še vsaj nekaj časa nadaljevala svojo pot. O javnem zdravstvu je med tirvimi, če ne celo pni na Slownskem pisal dr fvan Pire, ki sejestnÀovno iive!javil na začetku dvajsetega stoletja^ í-AÍen njegovih največjiii dosežkov je zagotovo ustanoviiev Higienskega zavoda, nekakšnega predhodnika današnjega Jnštiiiiia za varovanje zdravja. (Bogdan Leskoiic: Zgodovina zdravstva, ua spleui: 25. 0. 2006) In tako kot dr Pire se tudi nmogi nie%o\'i uailedniki, znantxeniki, niembnezt in čisto navadni fjui^e (čeprav laka podvrsta homo sapiens sapiensa najbrt sphh ne obstaja) zavedajo tmnena nrejenega zdrav-stvettega mtema, ki zagotavlja varovanje temeljnih človekovih pravic. Javno zdm^'STwno varstvo je posebna Javna služba, ki srno Jo Slovenci po Pirčeyem pričevanji/ začeli vzpostavljati ob koncu 19. sto-letja. I^asprotovall so Ji mnot},i zdravniki, ki so se oh takrat precej novih in drznih idejah zbali za lastni zaslužek, (.liji pK'pimda v zdravstvu so bih sicer izjemno humanistični, vendar so temu na\'k{Juh naleteli na močan politični odpor, ker so hkrati napovedovali velike /«>-.sege v državno blagajno. Potem ko smo omejeno obdobje imeli na voljo po mqem mnenju vsaj dober sistem javnega zdravstva, so stoletje /«) pionirskih prizadevanjih .stvari začele nazadovati. Kur naenkrat mč.šctarimo z obvezni' n!i/pr<>stovoljriinu/do!Mlnihiinji/nadslandanlnim i za varti vanj i in var-čevaltu/ni ukrepi pri zdravilih ter .v predpisovanjem (pre)dragih spe napravili korak naprej. Svoje poslanstvo je upravičil. V naslednjih letih pa mu bomo dodali še nove vsebine.« Želja ob prazniku? »/druženi laiiko dosežemo več. Tak je tudi slogan vseh letošnjih prireditev ob občinskem prazniku. Ce se bomo pogovariali. povezovali, potem no bena stvar ne bo pretežka. Potem bomo lahko astvarili tisto, kar bi radi. /elim si tudi več druženja. Boli ko se bomo poznali, lažje bomo našli skupne poti. Ni težko ljudi razdeliti, veliko težje jih je združevati.« Osrednja slovesnost ob prazniku jutri Osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s svečano sejo sveta Občine Šoštanj bo jutri, v petek, 29. septembra, ob 19. uri v kulturnem domu v Šoštanju. Rdečo nit letošnjih praznovanj si* poimenovali Združeni lahko dosežj:mo več - na prav vseh področjih! Na slovesnosti bodo med drugim čestitali letošnjim občinskim nagrajencem, prejemnikoma plakete: /enskemu odbojkarskemu kJubu Kajuh Šoštanj in Kmetijski zadrugi Šaleška dolina ter prejemnikoma priznanj. Društvu upokojencev Šoštanj in /dravku Zupančiču. združeni lahko dosežemo več - na prav vseh podrogih. Projekti vse pogostejši sopotniki Na Šolskem centru Velenje imajo v tem šolskem letu 18 različnih projektov - V njih naj bi sodelovalo blizu 1500 udeležencev centra - Pomemben vir prihodka Tatjana Podgoršek Šolski center Velenje (SCV). največji t izp<)pi>lnje-vanje in nadgradnjo znanja, za dijake in éludente so nadvse ugodna priložnost za to. da spoznajo se kaj drugega, kar ni povezano s strogo î^iîlsko vsebino. Projekte delijo v štiri osnovne sklope: razvojne, mednarodna dejavnost in izmenjava dijakov ter učiteljev, izobraževalni programi in funkcionalna usposabljanja ter sodelovanje s partnerskimi Solarni in drugimi ustanovami doma In v tujini. ^Nekateri so ira-dicionalni, drugi novi .Slednji so predvsem odziv na trenutne potrebe trga oziroma so rezultat uspešnega nastopa na razpisih, ki jili razpišejo najrazJičnejša minis- trstva med letom.® Med razvojnimi projekti je Papež izpostavil projekt Mol'AS (modeniizacija finančnega in administrativnega sistema vodenja šolstva). Jc projekt ministrstva za šolstvo in šport, predvIdevH pa drugačnt) fi- Miran Papež, koordinator projektov na ŠCV: »Projekti po&tajajo tudi pomemben vir prihodka," nanciranje in organizacijo poklicnega in splosnega solstva v Sloveniji. ŠCV je eden od štirih pilotnih š s folklornim nastopom in že prvič navdui^ilo, Sodelovali so še: KD Ciledalisče Velenje, Druš-ivo šaleških likovnikov, Literarno druš-ivo -}10'rE:NJA", Fotoklub "/RNO". Paka nim Velenje. Šl-D "KOI.TDA", učenci in dijaki Glasbene šole Frana Koruna Koželjskoga Velenje. Lutkovno gledališče Velenje. Plesni studio N. Plesni teater Velenje, velenjski raper MRICK), Knjižnica Velenje, Galerija Velenje, Muzej Velenje. Mladinski center Velenje ... Knjižnica Velenje in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, izposiava Velenje, sta se res potrudila, da sta z izbiro nastopajočih seslavila pesier mtizaik ustvaijal-nosti naših somcsčanov in somc^čank. Z odgovornostjo do preteklosti in jutrišnjega dne Ob IK. uri se je v lepo okrašeni in povsem polni dvorani centra Nova pričela osrednja občinska slovesnost s podelitvijo priznanj Mesine občine Velenje. V kulturnem programu so se predsiavili profesorji glasbene šole I'rana Koruna Koželjskega Velenje. V eno uro dolgem kulturnem programu so se predstavili trobllni kviniei Ars anima, du^) flavie in kiiare (Spela /amernik in Monika Krajne Štih) ter kvartet llavl Kokt^pelL Pt) vezo válec programa Matjaž Černov-sek je v svojem nagovoru zbranim na prireditvi poudaril: >»Mladosi je v naši ožji lokalni skupnosti - v mestu in mestni občini Velenje - Se vedno tisti nepresežcni potencial, kapilal in vrednota, na kar se je mogoče zanesljivo in obetavno nasloniti, z mladoslnimi energijami in vizijami gradili nove priloî^.nosii. izzive in perspektive ... 20. september je praznična priložnost, ko se občani in občanke MO Velenje lahko nesramežljivo ozremo v bližnjo preteklost svojega skupnega pro Po slavnostni seji svata so svetniki nazdravili v se ne do konca obnovljenem domu kulture. Prav oni so namreč tisti, ki so dvignili zelene l$ek je príznarye dobil za vse zasluge pri delu v krajevni skupnosti, občini in na področju rtovinarsha. S prcv/cnioin vodenja krajevne skupnosti Siar« vas je vneto naclaljcva) pričeta dela svojih predhodnikov. močno pa si je prizadeval pridobiti ludi prostore za delovanje krajevne skupnosti. Sledijo je obdobje obnavljanja in opremljanja doma in okolice, življenje v kraju jc pestro in bogato ludi po njegovi Franc /erdoner resnično uživa v glasbi. priCa njegovo sodelovanje pri številnih pevskih /borih, /daj /e sedemnajsto leto prepeva tudi v Rudarskem oktetu Velenje. Pri/nanje je prejel /a i/jemnc dosežke \vest sopotnik in nenazadnje eden pomembnih akterjev v zgodovini Gorenja. Že nekaj lel je Velenje njegov drugi dom. kar velja tudi za Slovenijo. V vsem tem času je v Velenje in predvsem Gorenje pripeljal ognimno poslovnih partnerjev in tudi vrsUî i}sebnih prijateljev. Antonio Polotti je bil in ostaja pravi promotor Velenja v Italiji. Prane Žerdonersodi med znane harmo- rica in uredniea brošure 170 let šolstva v Vinski Gori. 7. ucenci je za izdelavo raziskovalne naloge v akciji Turizmu pomaga lastna glava dosegla zJaio priznanje na državni ravni. Kot urednica ali članica uredniških odborov je sodelovala tudi pri drugih knjigah o Vinski Gori- Pripravila in mnogokrat tudi vodila je Številne prvanje voda, vodnih virov in tîbvodnih ekosistemov, obenem pa je njena skrb tudi izobraževanje članov in organizacijo različnih oblik izi)bražcvanja v sodelovanju z osnovnimi in s srednjimi šolami ter z Inštitutom za ekološke raziskave TRlCo Velenje. Vsako leio organizirajo več ribiškili tekmovanj na društveni, (Občinski, regijski in republiški ravni, njihova članska ekipa pa tekmuje v državni A-ligi in dosega vidne rezultate Velik aplavz zakoncema Trampušy Miietu in Nevi, je pospremil predajo plakete Velenje, Njun prispevek k oitranjanju ljudskega izročila in razvoju folklore v velenjski Koledi je neprecenljiv. (kaset in zgoščenk), pripravljajo pa že sedmo, ki bo izšla še m jesen. S svojim de-li>ra Kvartet Svil ohranja slovenske ljudske pesmi in z nastopi promovira Krajevno skupnost Bevče in MG Velenje. Neva in Milan Trampu.š sta bila leta 1971 ustanovna člana Šaleške rí)lklorne skupina Koleda. Še vedn^î sta v njej tudi aktivna, /e na samem z.ačctku sta prevzela strokovno vodenje folklorne skupine, saj sta svoje znanje folklore kot studenta pridobivala pri Akademski folklorni skupini Franceta Marolia v Ljutv Ijani- Neva Trampuš je prevzela ustvarjanje plesnega programa, Milan Trampuš pa zapisovanje in izvajanje glasb en ili priredb. l^ta 1992 sta Neva in Milan Trampuš ob praznovanju 20. obletnice obstoja Šaleškega folklornega društva Koleda prejela držjivno Maroltovo plaketo, ki izkazuje pomembno delovan^ie na področju folklore v slovenskem merilu. Sta uveljavljena str djelja. Izhajali smn prav iz vprašanja, kabî bo s I IT/ kot velikim podjetjem v prih<ïdiiie glede na to, da je bil tistiitrat primarni kupec še vedno Premogovnik Velenje. Takrat se ni bilo znano, da bi> Premogovnik Velenje podaljšal življenjsko dobo do leta 2040, /daj to vemo, vemo pa tudi. da ho postopno intenziteta odki)pavanja, s tem pa tudi proizvodnja v pre-mtjgovniku. upadala. To pomeni, da bo imel ITI/ iz tega naslova ni^o realizacijo. Da bo lahko uspešno poslblikovali.« Nova podjtnja? •»l.etos so pred nami številni izzivi tudi v ust a navijan i u novih podjetij. /e 1. oktobra bo začelo delovali podjetje PIJP PV, usmerjeno predvsem v komunalno vzdrževanje. Gre za podjetje v mešani lasti, v katerem bo imelo podjetje PlIP Velenje 74-odsiotni delež. Premogovnik Velenje pa 26-odstotni delež. V to podjetje bomo prezaposlili zdrave dclavcc iz podjetja HT/. Invalidi, ki so Or. Vladimír Mat^nkovič: »1. oktobra začne z daíom novo pocf/e(/ePUPPV. doslej opravljali lo dejavnost zno traj in7.-ja. pa jo bodo opravljali tudi naprej, pri čemer bo sodekv vanje nied ntwim podjetjem PlIP PVinHTZ urejeno preko izstavljenih računov za opravljene sto ritve. Podobna pol pa je predvidena tudi Zii profitni center Slp<î in Robinox. Pri tem velja poudariti. da seje profitni center Sipo v zadnjih dveh letih zelo uspesno profiiiral na trgu in odlično sodeluje s lujimi vodilnimi proizvajalci rudarske oprcnw. Pričakujemo, da bodo rezultati sistematičnega dela v prihodnje šc boljši. Pri profimem centru Robinox smo tudi dosegli pomembne rezultate predvsem v zagotavljanju kakovostnega programskega portfelja in jasnega umeščenaosti na trgu. /aradi tega smo tudi pri tiiem optimistični. Pri profit-ncm centru Pro Studio pa bo po irebnega iic nekaj več časa, da pride do take faze. Za prej omenjena profitna centra računamo, da bi v oktobru žc lahko prišlo do ustanovitve novih podjetij. p(»sli)vati pa bi zjičela 1. januaria 2007.«? Pomeni to, da ho v /fJVrji/ zû-poslenih manj ljudi? »Politiko zaposlovanja usklajujemo s Premogovnikom Velenje. Projekcije, ki smo jih izdelah, kažejo, da ho štc\ilo zaposlenih v \\T/. v naslednjih letih dejansko pos-lopprečno starostjo nad 44 let. To pa pomeni, da bo v naslednjih petih letih število ljudi, ki bodo odhajali v pokoj, naraščalo.« Ker je v osnovni dejavnosti • pridohhmnju premoga - v PiV' moffiwniku Velenje vse manj za* posieniht ho najbrž tudi ntanj dehvnih invalidov? Poten tega so se ze/o izhotjšali tudi pogoji defa, pianj motnosti je za nastanek invalidnosti. bTo je res. V posl<îvnem sistemu se do tega področja vedejo zelo odgcîvomo. Ogromna sredstva so bila vložena v nakup ustrezne opreme in tehnologije, kar je pripeljalo seveda tudi do večje buiuanizacije dela. Posledica tega je, da se i/ leta v leto število del<^vinli invalidov zmanjšuje. Trend je v zadnjih letili zeldalnsioru. Naši veliki kupci pa so predvsem v Nemčiji in Avstriji.« Kje vidite nove izzive in prikć-nosti? >»Izzivov je dovolj. Na trgu se znova ln znova pojavljajo novi ptJfiudniki storitev Ln tehnologij, ki jih moraš vgradili. če hočeš slediti tem trendom. Mi to počnemo. Na področju kooperativne proizvodne dejavnosti že-Ihno postati razvojni dobavitelj, Vsa sodelovanja na tem področju bomo gradili na ekonomskih osnovah. V trgovsko za sto pni s ki dejavnosti pa je naš cilj nadgradnja vseh programov z nekaterimi blagovnimi znamkami: na programu osebno varovalne opreme poslovno s<5delujemo z llvexom, ki ga nameravamo razširili na vse trge jugovzhodne I-vrope: program Agro bomo razširili z blagovno znamko Agrina in z vsemi tistimi programi, ki danes se ne sodijo v ta okvir, v pmgramu tehnika delamo predvsem na področju grelne tehnike, gospodinjskih pripomočkov in opreme vrta ter kmetijstva: brez ciljev nismo tudi pri programu prodaje goriv in maziv. Na trgu smo tako na strani dobaviteljev kol tudi kupcev zaznali, da ti v prihi)d-nje ne želijo sodelovati le z velikimi globa-listi, trgovskimi sistemi, ampak želijo imeli pi)sredmkc, ki se bodo specializirali za njihovo dejavnost, ki bodo iijihove usluge in izdelke znali približali končnemu kupcu, manjšim trgovcem m trgovskim verigam.« Knjižnica Velenje • enota Prireditve Glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje in Mestna občina Velenje GLASBENI ABONMAJI 2006/07 UONMA »»lESIIA SlASBA« Sreda, 4, oktober 2006,19.30 Glasbena Šola ^rana Koruna Koželfskega Velenje, velika dvorana W. A. MOZART: REQUIEM Simfonični orkester, Mešani pevski zbor Gorenje, Melani pev^i zbor Svoboda Šolanj Solisti: G or d a na Hieb, sopran: Juna Panzenbûck, rnezzosopran; Marjan Trček, tenor; Juan Vasle, bas Dirigent Nikolaj Žličar Por^erleijek, 20. nov. 2006.19.30 GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, velika dvorana KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Petek. 8. december 2006,19.30 CŠ Frana Koruně Koželjskega Velenje, orgelska dvoiana SLOWING Četrtek, 18. januar 2007,19.30 GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, orgelska dvorana TRIOALPHORN Sobota, 10. februar 2007.19.30 GŠ Frana Koruna Kofeljskega Velenje, orgelska dvorana THEO JELLEMA. orgle Sreda, 28. marec 2007,19.30 GŠ Frana Koruna Kofeljskega Velenje, orgelska dvorana JOŽE KOTAR. kJannet LUCA FERRINI, klavir Ponedeljek, 2. april 2D07,19.30 GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, velika dvorana JASMÍNKASTANČUL, klavir UONMA »EmO/MZZ« Petek. 10/17 november 2006, ob 20.30h Dvorana Knjižnice Velenje v centru Mova ALENKA GODEC IN JAZZ KVARTHT Sobota, 23. decenber 20ffi, ob 20,30 Dvorana Knji^ce Višnje v csntru Mova BOSSADENOVO Sobota, 27 januar 2007. ob 20.30 Dvorana l^i^ce Velenje v cerrtru Nova BRINA Sobota, 24. februar 2007, ob 20.30 Dvorana Knjižnice Veter^e v centru Wova JARARAJA Sobota. 31. marec 20D7, ob 20.30 Dvorena Knjižnice Velenje v centru ^ova ERIK MARENČE KVINTET april 2007, ob 20.30 Dvorana Kr^i^ce Veler^e v centru Mova ČOMPE Vpis in prodaja Dom kulture Velenje -pisarna 71/11. nadstropje od 21. oktobra 2006 dalje vsak dan od 10.00 -15.00 / četrtek do 1700 /sobota ori 9.00-12.00 Informodje: Knjilnica Velenje - enota Prireditve Titov trg 4,3320 Velenje Telefon 03/898 25 70 12 KULTURA 28. septembra 2006 Zgodbo razstave pripoveduje kipar sam V Muzeju Velenje na Velenjskem gradu so v treh prostorih uredili stalno zbirko del kiparja Cirila cesarja, ki živi in ustvarja v Velenju Velenje • Ob prnzniku Mcslno občine Velenje se je letos /vrsiilo veliko kuliurnili dogodkov. Tden pomembnejših je bilo /agoiovo četrtkovo odprtje stalne zbirke skulptur akademskega kiparja Cirila Cesatja v Muzeju Velenje na Velenjskem gradu. Odlično obi^ kan dogodek je bil dokaz spoštovanja do zelo obse/nega in razno-likejza npusa del kiparja, ki sc vedno ustvarja. Zbirko je uradno odprl podžupan Mestne občine Velenje Bojan Konlkr. ki je v govoru med drugim poudaril, da ob lem, tla Vele-rtie kandidira za evropkso prestolnico kulture v letu 2012 »„. seveda moramo, če želimo iiJipeli s kandidaturo, tudi kaj pokazali. Mislim, da jeiudi/birka, ki jo odpiramo danes, pomemben prispevek k ponudbi kulturno- umetniških vsebin v Velenju.« V kullurnem programuje nastopila odlična harfislka Tina Žer-din. Katalog, ki v besedi in sliki predstavlja stalno zbirko Cirila Cesarja, pa je m kraiko predsia-vil arhitekt Rok Poles, kije tudi zasnoval postavitev /birke. V imenu družine Cesar je zbrane pozdravila umetnikova hči Nives Cesar, ki je ganjeni> povedala već o nastajanju stalne zbirke, ki jo je dru/ina ludi finančno podprla. Zbirke pa ne bi bilo brez Muzeja Kipar in obiiiiovaiec Cirii Cesar med sprejemanjem čestitk po uradni otvoritvi staine zbirke njegovi it umetniških dei. Razstava je postavljena v trefí prostoriit prvega nadstropja Veienjskega gradu. Velenje in Mestne občine Velenje, ki znata cenili umetnike, ki živijo in ustvarjajo v tem okc^lju. Avtoiju zbirke Cirilu Cesarju je večina prisotnili ludi osebno česli- tain. Razstava je postavljena zelo domišljeno in zagotovo prika^uje vso veličino umetnikovih del. ■ fis Coprnije z vodo V galeriji MC Velenje otroci uživajo v igrah z vodo - Umetniški projekt je delo Robija Klančnika Velerye- Ne poznam otroka, ki ne bi užival, ko lahk<^ brc/oskrbno čofola po vodi. lo projekt z naslovom »Voda je tekočina brez barve in okusa«, ki ga je v času Pikinega festivala v velenjskem Mladinskem cenlrt pripravil Velenjski umetnik Robi Klančnik. omogoča prav to. Otvorltevjc hila že v četrtek zvečer, iri dni pred uradno otvoritvijo festivala. Kako je do zamisli za nenavaden projekt sploh prišlo, nam je povedal avtor, velcîijski likovni pedagog in umetnik Robi Klnnčnik: »Spomnim se časa. ko sem bil sam otrok. Primarne, osnovne, arhaične izkušnje z vodo so me zaznamovale za celo življenje. Zelo rad se spomnim vseh vodnih površin tedanjega oicsta Velenje, jezero je namreč §ele nastajalo. Imeli i>mo bazen v Sončnem par^u. pa bazen na otroškem igrišču, lam seje zame začela vsa co-prnija z vodo. ideja izhaja prav iz tega. Projekt jc zamišljen večplastno. Analogna pla^ je instalacija, postavljena v galeriji mladinskega centra. V njej stoji bazenček z vodo. ki je hkrati labt>ralorij in igrišče. Obiskovalci vstopajo v polje. ki ga nadzira videokamera. Ta vse premike po bazenu beleži, iz materiala pa bomo pripravili hitro animacijo vseh premikov obiskovalcev. ki se bodo dogajali v bazenu v 12 dneh. Dogajanje v U)-sekundnih sekyencah prenašamo ludi preko inienieta.« Že prvi odzivi otrok na (Jtvorilvi so bili noverjeini. Cofotal) so po Haj vse iahko počnemo v vodi? Spuščamo iadjice, si podajamo žogof prinašamo dodatno vodo,.. Vse to Je biio vidno že na otvoritvi nenavadnega umetniškega projekta, ki navdušuje otroke in odrasle. vtîdi. spuščali ladjice, žogice, pri-jiasali v{)do in jo vlivali v bazen. Avif)r pravi: »Zelo sem vesel. da so otroci brez strahu in zavor vstopali v prostt>r in se igrali z rekviziti. ki smo jili pripravili. Vmes bom pripravljal delavnic, na kate- rih bvanju z videas-tom Mladenom Sù-opnikom. Kunigunda deluje na območju ene največjih statističnih regij v .Sloveniji, savinjski regiji, ki združuje kar 31 občin. Da je njihovo delo še bolj učinkovito, se praz. Izraz, ki prepriča větvino. fia naj ho la već/na že kakršna koli - nekritičrja. ostarela. {pKjinleranina in še kakšna. In najbolj disciplinirani dei volilnega telesa, najbolj predviddiv. iradidonalen je listi (star^ši) de!, ki se redno tideleiuje nieta/ija li.sikov v volilne skrinjice in ki iz izkiišenj wii lislega, ki ue ho dovolil velikih /»e.senečenj v njilmvni življenju. Po navadi se ho (xJlocil za inan/še zlo. Za tistega, ki se jim ho v Itiâ vsefxyvsod /)risoinega kandidata največkrat {Kikazal, pokratnljal z ri/imi. přeřezal trak na novem IlXhnelr.skem odseku knijevne ceste, ki je hiia asfahirana tik />red yoHt\'ami ali v času predvolilne kampa-rye. ^fintogrede je sHiati, da le dni asfalta celo zmanjktije. loUko urejenih cest in odsekov je samo niHfva^anth» in ie pripravljenih na plasti lev z asfaUom. No. in tako se počasi tndi ino/e sočutje do kandidatov spreniir^'o v splošno polliično indiferenco. Na drugi sirani morajo ^kandidati za Česli tke*' na svoiib predvolilnih slio{iili /Hitnesti s protikandidati, kazali svi)Je »^rni^ice» in svo/o predrrnosi. nepopu.Mi/ivost. poà'lî vse stvari in včaiih ludi lakiine nu meji okusa, dii zadovoljijo kntično strankarsko lelo. Biti morajo pravzaprav dvolični, premeteni, spletkarski, zvili, zlobni, odrezavi, zajedljivi, pa tudi ifronidjlvi. da si pridobijo filasove znotraj stranke in polem le sv(^e siahosli Činimanj pokazati volilni huzi. i/u, kakšen dru^i obraz. Potem .^e je pojrehno z/iova kazali med Iji/dmi oz. am iirsi množici potencialnih volilcev. St\'ari postane/o tako skrajne, iia se morajo na določenih prireditvah kazati kot kakšne redke ogrotem žival!, ki jim grozi izirebijerije. Ann)ak stvar se očitno obresti^*^. Politična moč in oblast sta tako vabljivi, da so nekateri kandidati prepričani, da so nezamenljivi. DrugI, irulji. četrti, peli mandat, pa kar imajo veliko za postoriti In opravili... 7j> pred nekití tasa sem se pogovarjal z znancem in hila sva enotna, da umeri.^ka demokraci/a. kije zelo ne.socialna in po s\'Q/e gnila, vsega le nima tako slabega. Tipičen primer je omtdliev mandata za lired.setlnika države, čeprav tam vlada večin.\ki predsedniški /x>litičfii sistem in ne otdika pro/wiorutlnega .si.siema parlameniarrie demo-kraaje kol v Sloveni/i. Bi.it\'0 vîega je lo. da \'eč kot dviikrat kandidat ne more kandidirali za predsednika drtave. Osem let je čiw (bvolj da naœdi kakkn velik jioziiivni premik v okolju in da se začne pozitiven trend raz^t^a. Pi:>dol>en printerje tudi v naši drtavi. samo da le nu mvni častne predsedniške fitnkdje. /n lakšfiega sistema hi si človek z zdravim razumom želel tudi v lokalnih skupnastih. .Ni hudič, da med nekaj tisoč kandidati ni aliemaiivnega. primer/tršega, neohremeft/e-nega. doiril/ .Manega in ambicioznega, s .^'vetlo ix)liilč/io preteklostjo neobremetdemga kandidata, ki hi lahko /mial zmagovalec. A očitno pov^oii le ni tako. .Samo pomisliti moramo, kje se nahajamo... Vsakomur pripada svof čas in nekoč .\ia morala svqÍ drugI mandat kofi-čaii tudi Knáiii in Climon in morala ga bosui tudi Bush in Drnovšek In mvno v lem Je Čar. /aio se lahko o blišču in bedi prtřd\'olilnega časa vsaj kaj j)og{)varjumo, razmi.^ljamo in pi.^enta medtem ko nam drtava. vas aJi mesto v razifyn zaostajata in ne dosegala oNjuhljenih stvari. In med{e?n ko so nekateri kandidali ie ne vem kolikokrat me-fdali svtj/o partijo, za nekatere direktorje pa je tako ali tako Zftačllno, dajo menjajo skladno z meryave drtavne vlade, Imamo v Velenja srečo, da je ta teden prišla na obla.si Pika Nogavička. Pika ze ka/ hI ludi lahko pomenil naslov le kolumne, čeprav je njen natnen predvsem kulturni. Pika je kulturna horka. Ona bi taksnim veintJakom že ix>ka:ala, kajfi ponos, l(^alrml in loierunca. Galerijski večeri Na Zavodu va kulturo Šoštanj so ta mesec pričeli tako imenovane Galerijske večere, ki naj bi v prihodnje tekli ob petkih okoli dvajsetega. Tudi ura pričetka večera je naravnana na 20.20, tak(i da so vse stvari na dva. /akaj? /ato ker je dvojka fepa številka, ki nakazuje par. D? pa se ne bodo družili samo v parih, je dokaz-al že prvi večer, ki je bil 22. ob 20.20, ko so gostili ljudsko pesjiico Ano Moža iz Zavodenj. z njo pa se je pogovarja ludi pesnik Peter Rezman. Galerija je bila ptîlna. očitno je Ana priljubljena in poznana. Ob zvokih ciier Ivana Knezi^ pa je bil večer še dodatno domač in topel. Večeri biiúo v prihodnje ra/lično lematsko obarvani. za(o organiza-(or upa. ria bodo našli svoje mesto v družabnem življenju kraja ■ Mihjka Komprej 107,8 MHz R/HDOJQKU IDÛ Í/I\S@POSOGI Glasbene novičke Novičke v nnših redakcijskih hišah se jtí v tednu dni nabralo kar nekaj novičk. Osrednja in najbiilj zanimiva je gotova ta. daje naša sodelavka Mojca Krajne iz Oaberk minulo soboto siopiia v zakonski stan. Njen izvoljenec je Bo^jan Štriic, ludi sodciavcc pri pripravi ra« dijskih oddaj V srcu Hvropc. Na skupni življenjski poli jima želimo veliko lepega. Druj^a takšna novička je. da sta se nas natanko po letu dni spomnila in nas prejšnji četrtek znova razveselila z odliCno gobj(5 pašteto Slavica in Viktor Poznic i/ Pesja. Pašteto je pripravila Slavica i/ kar (će sem si prav /opomnila) dva- -. Van^z, ^ ČakamOf kdaj prideš?" najstih vrst gob, med katerimi jc bisernica (Obvezna. Daje bila res okusna, pove podatek, daje bilo paštete veliko, posoda pa kmalu prazna. Po skoraj dveh mesecih nas je obiskal Jan^z (na sliki s kolegico Mileno). Dobro okreva po operaciji enega kolka, smo ug(flavljali v redakciji. Želimo mu, da bi bila tako uspešna se druga operacija kolka. ^e 14 dni v redakciji sameva stol. na katerem običajno sedi prí>pagandist Jure Beričnik. Ni na dopustu, tudi ne na bolniški. Menda naj bi pisal diplome^ Sicer pa je pred vami še ena /itjetnejSa Številka Našega časa. Razlt>g za več strani je praznik Ob-Oine Št),^tanj. Prijetno branje. ■ rp Deep Purpn v Sloveniji Pi dali preko 20 milijonov albumov, osvojih pet MTV nagrad, Ciram-myja in še nekaj drugih priznanj. Hit poletja 2006 V okviru praznika MO Velenje je minulo sredo na Tilovem trgu v Velenju potekala zaključna prireditev »Hit poletja 2006*. Oddajo I lit poletja so gledalci v poletnem času spremljali preko VfV - Vaše televizije, prenašala jo je tudi TV mreža. Tako so lahko že med poletjem glasovali za svoje favorite, v Velenju pa so se predstavili Hna listi. Skupine In posamezniki so »tekmovali« v zabavni iu uarod-nozabavni konkurenci. V narodnozabavni konkurenci je publika s 3. mestom nagradila Majo Oderlap. Domna Hrena in Zreško pomlad. Navdušili so tudi Vitezi Celjski, ki so končali na 2. mestu, zmaga pa jc pripadla mlademu ansamblu Bum. Med zabavnimi izvajalci so na 3. mestu pristali Čuki, nekdanja lisička Tanja /agar je osvojila 2, mesto, občinstvo pa je prepričala velenjska skupina Ave. Vendar so fantje iz zasedbe Ave 1. mesto ka-valirsko odstopili siccr drugouvr-ščeni Tanji Žagar. /a dobro voljo in vedre obraze sla skrbela Tania Jurjec in Vinko Šimek- tanka Corinne Rae pa dve nagradi. Beyonce je prejela dve nagradi za pesem Deja Vu, in sicer za najboljšo pesem iu najboljši video, nagrajena pa je bila tudi v kategi^riji najboljša tuja ženska izvajalka, Corinne Rae pa je slavila v kategorijah najboljša britanska pevka in najboljši novi izvajalec. Raper Jay-Z je prejel nagrado za »Nikar nam ne zamerite« Cjraška Gora je širši javnosti poznana po tradicionalnem feslivalu Ciraška Gora poje in igra, od koder pa prihaja tudi mlad ansambel Bum. Vodja ansambla je 2.3-leini Simon Plazi, kije skupaj s sestro Anito tudi njegov ustanovni clan. Ansambel deluje nekaj več kot pol leta, skupaj pa so se zbirali preko avdicij skoraj Od ieve proti desni zada}: Anita Piazî (fiitara, vokđ/), Simon PiazI (harmonika^ vodja ansambla), spredaj: Potona Jazbec (vioHna, vokat) in Jerneja Stinek (ttaskiiara, vokal). leto dni. Za začetek se predstavljajo na festivalih in koncertih, po novem letu pa nameravajo pričeti nastopati tudi po veselicah. Za seboj imajo že koncert v JavoTju» nastop na prireditvi Hit p klicuc glcdahskc skupine, s katerimi tvorno sodelujejo vsaj pri izvedbi kullurnih «bonmajev. Odzvali so se predsiavniki deverih skupin, prišli pa so ludi vsi štirje režiserji, ki so ali sc ustvarjajo s Smarškimi kozolCaiii: Bogomir Veras. Peter Militarov, Slavica Pećnik in Jože Kr^nc. Pod kozolcem in na ploščadi za IIi§o mladih v Šmarlnem ob Paki se je tako mudilo blizu 60 nepoklicnih odrskih ustvarjalcev od Šlan-draža pri Gorici do l/lak oziroma Ljuiomera. Dopoldanski de) srečajjja so namenili okrogli mi/i na temo 'M edge ne racij s ko sodelovanje v gledališču*. Da je icma res aktualna, je pokazala dobro uro trajajoča razprava, Po izjavah udeležencev sodeč se s lem vprašanjem srečujejo v vseh nepoklicnih gledaliških ansambhh po Sloveniji. Zato listi, ki ustvarjajo, čutijo dolžnost in odgovornost za pomlajevanje vrst v teh skupinah. In to ne samtï z vabilom za sode- lovanje. ampak da mladim omogočijo uveljavljanje njihovega prisK^pa, njihovo ustvarjalno gledanje, način gledališkega i/j'aža-nja. Največja »luknja« na generacijski lestvici jo tista, ki naj bi jo zapolnili študentje. V razpravi so med drugim ludi ugotavljali, daje motivacijo za doto mladih v gledališču. reperiuarni izbor in način dela, kije mladim bli/u. Ena od pomembnejših pobud okrogle mize je bila, da pri Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti ponovno usianf> vijo združenje amaterskih gleda- pod kozolcem iz Šmarinega ob Paki vrzel pri medgeneracijskem sodelovanja ni tt>liko prisotna kol marsikje drugje. Imajo pač to srečo, daje dejavnost imela dobro mentorico na šmarški osnovni šoli • Slavico Pečnik, in precej mladih seje iialo vključilo v delo odrasle gledališke skupine. Pri zadnji gledališki p ber mentorski kader, pravilno IKkih skupin, ki bo povezovalo tovrstne skupine. Po mnenju raz-pravljalcev bi morda ludi s pogiv vori in srečanji na različne teme pomagali pri reševanju nekaterih odprtih vprašanj. Ustno so pobudo žc prenesli Matjažu Šmalcu z omenjenega sklada, ki je bil med udeleženci srečanja, pisno pa jo bodo na sklad naslovili v naslednjih dneh. Kot smo slišali, v Ciledališču njo lanskega vinskega pridelka, vožnjo s konjskimi vpregami po Šmartnem ob Paki, Razšli so se v večernih urah zadovoljni in z veliko željo, da se na tako dobro organiziranem srečanju še kdaj po-veselijo. Izmenjajo izkušnje in pogovorijo o lem, s čim bi lahko ohranjali ncpoklicno gledališko ustvarjalnost tudi v prihodnje. Za dvig likovne kulture Kulturno-prosvetno društvo Jurij Mozirje je v počastitev praznika občine Mozirje tudi letos pripravilo Ex tempore Mozirski gaj Moznje, 23. septembra • V dneh od 20. do 23. septembra je na 12. koloniji po vrsti ustvarjalo prav toliko umetnikov iz cele Slovenije. Ti so ob koncu pripravili razstavo del. na ogled pa so jih postavili v Slomškovi dvorani v Moziiju, Na zaključni slovesnosti je predsednik omenjenega kulturnega društva Jurij Repenšek pou» daril, da vsa leta pripravljajo la likovni dogodek zalo, da hi pcv vzdignili likovno kulturo v M(v ziiju in prispeval k boljšemu poznavanju likovne umetnosti. Po mnenju dr. Antona Stresa, celjskega škofa, so likovniki umetniški ustvarjalnosti, ki je danes naravnava siorilnostno in ek(v nomsko, dali odločilni prostor drugim razsežnostim življenja • ljubezni in lepoti. Obe odsevala v stvaritvah. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik pa je razstavo dol, nastalih na \i\ tempom. tJznačil kol »nekaj za dušo in srce.« Dela je predstavil akademski slikar Denis Senegacnlk. Izrazil je presenečenje nad nastalimi umetninami. IJkovuo kolonija je, po njegovil) besedah, srečanje poklicnih in nepoklicnih slikarjev, ob pogledu na dela pa bi nepo-znavalci težko ločili, kdo je avtor kakšne slike. Pozval je obiskovalce. da ob pogledu na dela po-doživljajo listo, kar so podoživ-Ijali slikarji ob sožitju z naravo, na odprtem prostoru. Priložnostni kulturni program so pripravili mozirski Kolednikl. ■ rp z otvoritve razstave KÛUINAR SOUlČ Slane SpvI« ••p« Ravne A, Šoštanj Tel.: 03/ 897 06 60, 897 06 61 Fox: 03/ 891 06 62 E mail: kss.sovic®siol.net t v Občine Soštanil ključavničarska in kovino-strugarska dela ^ vzdrževanje naprav v industrijskih objektih z lastnim strokovnim kadrom in orodjem projektiranje in izdelava raznih konstrukcijskih elementov za industrijo in energetiko kovînarstvo-sovîc.sî KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. Koroika cesta 37/b, 3320 Velenje Cenjenim uporabniKom naših storitev se zahvayujemo za zaupai^e! Čestitamo za praznik občine Šoštanj* NASI KRAJI IN UUDJE Čudovit praznik Krajevna skupnost Plešivec je praznovala -Zaokrožili veliko zahtevnih projektov - Pester kulturni program - Rezanje traku in odklepanje brunarice Vesna Gfinéeff /a Plcsivcaoe je bila minula sobota prav poseben dan. Dan. ko so pripravili <^aniniivo praznovanje, za kaica'ga so imeli nemalo razlogov. Spi)mnili so se namreč preicklih šlirih iei in na vse. kar so v lem času postorili. Tako so pred časom svojemu namenu predali mrliško vežico, napeljali javno ra/svelljavo, na odseku (înièka Cíofí-Naversnik so pomagali pri pripravi cesle in jo převlekli 7. asfaltora, uredili športno ter olrosko igrilče in še kaj bi se našla. Koi piko na i pa so poie^ igrišča posiavili večnamensko brunarico, Krajani so se na dan pra/nika zbrali pred osnovno šolo, kjer jih je najprej veselo pozdravila harmonika, nato pa so bili priča pestremu kulturnemu programu, v katerem se je predstavilo mnogo mladih Ples iv ca nov. Ti so pokazali veliko mero ustvarjalnosti, saj so i. Živahnimi in du-lu)viiimi nasiopi dodobra nasmejali vse zbrane. V nadaljevanju programa so nekaj minul pi)-svetili najbolj prizadevnim krajanom In jim podelili posebne na-iirade. Člani gradbenega Ddbora Stane Hrihernik. [gnae Pečeč-nikf Vinko Kotnik, Tomislav Novak, Davorin Klancnik, Franc Doier in Marijana Novak so veliko postorili na področju razvoja in ugleda krajevne skup-nosii, saj so sodelovali pri več projekiili 1er pripomogli h kimčni podobi igrišča in brunarice. Poleg njih so si priznanje za vloženo prostovoljna delo zaslužili tudi Stefan Oderlap. Vinko Prosenjak, Jože Šimek, Darja Kolnik in Anton Krenk«r. Sledil je trenutek, ki so ga vsi čakali, torej uradna otvoritev igrišča iiî odklepanje brunarice z velikim ključem. Trak je s pomočjo najmlajših krajanov slavnosino přeřezal župan Srečko Meh. bruna-ňco pa Sla odklenila oba: župan in predsednica krajevne skupnosti Plešivec Marijana Novak. In uradni del je bil končan. Ogledali Mtadina /e poskrbeia za dobro voijo. VEGRAD Leta 143Ó je Šoštanj dobil trške pravice. Priložnost za razvoj, ki traja še danes. STARO MESTO MLADIH IDEJ Mestna občina Šoštanj dokazuje, da je po 570-ih letih še vedno polna n^ladostne energije. Skupaj odpiramo priložnosti za nove načrte, za mlade ideje in ideje mladih. Z vami smo tudi ob prazniku, ki nas združuje že več kot pol tisočletja. Čestitamo! so si le še notranjosi brunarice, v kaleri je prisotne čakala prava sladka pojedina, naio pa skok na Tokrat so trak rezali najmfajài. igrišče, spuščanje po loboganu, zabava, klepet, druženje... Otroci so se tako} po uradnem delu lapodili na zđnf-iiiivčf igrvki. Slavili 60 let obstoja î^oslanj, lO.sťpicmber ^ Šosianj-ski upokojcnci (njihovo društvo) so slavili 6(Mcinico obstoja. Svečam«! je i^iUi minulo sredt) pred domom upokojencev, kjer je bil slavnostni govornik \ mko Gohcc» predsednik ZDUS-a. Zbrane so nagovorili se predsednik društva upokojencev Lť4»|M»Í(l Kiiiar. župnii OIxiiic âoS^ lanj Milan Kopiisar ter predsednica medobčinske zveze upokojencev Ana Ri»za llrihMr. Poudarek vseh govornikov je bil v vlogi upokojen-ccv v današnji družbi, župan pa jc med drugim pohvalil dobro stxJelo-vanje, ki vlada med društvom in občino. Potrebno je poudariti, da je druiivo. ki je bilo ustanovljeno koi podružnica dništcv upokojencev Slovenije, eno najslarejSih v naši dr:?avi. Drulivo je bik> ustaíKwljeno icla 1946, iniciativni odbor pa je vodil .Josip Mazej, kasnejši prvi predsednik. Pri usiana%Ijanju sla veliko vlogo odigidla ic Mihâ BujiivSvk in Anton Kumik, kije bil drugi predsednik druStva. V letih obstoja se jih je zamenjalo kar nekaj In vsak je prav gotovo odigral svojo vlogo. Zdaj drušlvo vod Leopold Ku&r. ki se je v preteklem obdobju dokazal predvsem po uspešni obnovi doma upoki}jencev. ki je od leta 2íHí5 tudi v njihovi lasii. Bivši Kolov/ ali mestna hiša ima /daj res pravo podobo urejenega "doma«, (''lansivo je (xi zaeeuiih 49.^ Članov zraslo na 1254. vmes jih je bilo že t^ekaj več, potrcbiu) pa je povedali» da sla bila drušlvu priključenživel. Sicer hodim zdaj v Celjo. ampak bi hodila v Velenje, će bi lahko. Med letom ne hodim veliko v kino. Ic enkrat mesečno, večkrat pa si vzamem čas za to med poleinimi pi^iinicami. Cveto Fendre: Nisem se udeležil filmskega maratona, so pa ga obiskale njoje hčerke, Ogorčen sem. da Velenje nima kina, pa je peio največje mesto v državi. Ne poznam nobenega drugega mesia brez kina. Potrebno bi bilo narediti nekaj privlačnega, nekaj, kar bi pritegnili ljudi. Katastrofa jc. da se morajo Ijiidje voziti v Celje, i^e posebej to ni prijetno za mladino, ki nima izpita. Zanimivo je, da so v Celju še vedno VSI trije kinen'ialografi zelo ohiskani. MArtina ,lolcn: I-ilniskega maratona se nisem udeležila, saj me lo ludi ni zanimalo nili nisem vedela za to. saj tega nisem zasledila v medijih, ki jih spremljam. Menim, da kino v Velenju nima možnosti za obuditev, saj ljudje ne bi več zahajali v domači kino, ker jim je Celje bolj všeč. V Celju je boljSe vzdui^e. vse je bolj urejeno, pa ^c dvorane so večje. Ce želijo kino o/jveli. hi ga morali preuredili. V kino zahajam enkrat mesečno. Toma/ Mihclič: Slišal sem /a nimski maraton, vendar se ga zaradi obveznosti nisem mogel udeležiti, Z veseljem bi hodil v kino Velenje. Če ]5i laliko, ampak bi morali nekaj ukreniti /a to. da bi privabili ljudi, pa več filmov bi moraii dali na razpolago. Zdaj bodim v kino v Celje - reeimo trikrat mesečno. N'usa Otorepcc: Bila sem na lllmskcm maratonu, saj me je premamilo, ker je kino v Velenju spet oživel, pa čeprav samo za nekaj dni. Menim, da kino le bo enkrat v Velenju» dokaz za topa je filmski maraton, ki je privabil veliko število ljudi. Sama hodim v kino v Celje trikrat mesečno, bi pa rajši in z večjim veseljem hodila v kino v Velenja, će bi seveda imela lo možnost. Melita Hudej ^ Tone Brodnik, načelnik oddelka za javne gospodarske zadeve v Me^i občini Velenje, Mariu Bîbianku, ki v Gorenju skrbi za nabavo oziroma uvoz: »A midva naj ^eva zdaj gledat, kako poteka obnova velenjskega doma kulture? Midva? Tja gor naj leževa?« Da bo jasno, zakaj tako vprašanje, bi bilo treba kršiti medicinsko etiko. Tega pa mi ne počnemo. Povejmo le, da sta oba po zdravstvenih težavah, ki sta jih imela, bile pa so jima skupne, dobro okrevala. In sta, kot pravita, zdaj spet kot nova. ""^ÉAS 28. septembra 2006 Pravijo, da za uspešnim moškim zmeraj stoji ženska. To je javno priznal tudi Robert Hudournik, član UO Plavalnega kluba Velenje, ko se je s šopkom zahvalil predsednikovi ženi Marjeti Primožič. Robert menda s 1. oktobrom zapušča Esotech, kjer je bil zaposlen vrsto let. Prevzel naj bi vodenje nazarske Energetike. Da je bila odločitev, da menja kraj in firmo, lažja^ mu je najbrž vsaj malo pomagala tudi njegova simpatična žena Jana. Njej se bo za odločitev že še zahvalil. Ko se bo navadil na novo okolje in nove sodelavce. Katarina Praznik, nekdanja aktivna in zelo uspešna plavalka, ki je imela kot trenerka veliko zaslug, da se je njena varovanka Katja Mijoč, poročena Geršak, udeležila svetovnega prvenstva v Avstraliji, kar je bil največji uspeh velenjskega plavanja doslej, zadnje dneve kar žari. Ne samo, da je uspela prireditev ob jubileju plavalnega kluba, ki jo je zakrivila tudi sama, na obisk je iz daljne Kanade, kjer živi že vsaj dvajset let in kjer si je ustvarila družino, prišla njena dobra prijateljica, Andreja Semečnik, poročena Inving. Z njo sta prišla tudi mož Mike in 3-letna hči Tiana. Andreja ima v Velenju še veliko prijateljev in čas, ko pride domov, je kar prekratek, da bi se lahko srečala z vsemi. Navkljub temu, da piide večkrat. Letos je doma že dru^č. Tudi zato, ker ima mož Slovenijo nadvse rad. Hđjprej v savni... Ekskuznrno: Baby Twins v jacuzzMu! ... poièm v Malokdaj nam uspe kakšne zvezde ujeti v savni ali 'ac uzzi j u, no, če si do* volj vztrajen in seveda Zavihali so rol(ave Ansambel Spev se bo čez nekaj dni odpravil k na-šim rojakom v Ameriko, kjer bodo tri tedne peli in igrali. Takšna pot gotovo predstavlja velik fmančni zalogaj, zato so člani zavihali rokave in poprijeli za delo. Na sliki je Edo Hed-nak, ki smo ga ujeli pri delu na »Črno«, ko je na cesti Vinska Gora - Velenje čistil in nalagal hlodovino. Majhni hlodi za velikega nakladača. Kar poglejte. y3-lefni mitíJbenic prepričljiv, ti uspe. Dvojčici Baby Twins smo ujeli na relak* saciji pred nastopom tako v savni kot v jacu^ju!! In seveda ekskluzivne fotografije, za katere se zanimajo tudi vsi večji slovenski trač časopisi, prvič vidite prav v tedniku Naš Čas! In med nastopom Vlado Kalember velja brez dvoma za večnega mladeniča glasbene scene, saj kljub svojim 53 križem tega še zdaleč ne kaze. Svojo razigranost je po dolgem času spet pokazal velenjski publiki, ki je bila nad legendo in predvsem nad njegovo glasbo več kot navdušena. S svojim hripavim glasom, Id nas zabava že od sedemdesetih let prejšnjega stoletja je odpel brezhiben nastop, nad katerimi so bili najbolj navdušeni člani skvi-pine Čuki, ki so Vladota po nastopu prosili, če jim razkrije nekaj prijemov na kitari. In po piiloženi siiki se vidi, da je to tudi storil! I fíillHíte & Tu în tam v Centru za vzgojo in usposabljanje so veseli, da jim s strehe več ne kaplja in ne curlja, v novem „veselem atriju" pa, Ker Spet Curlja. Lov je odprt Začela so se volilna opravila • volilna kampanja. Do sinoči so morali kandidati za župane oddati kandidature. Pravi lov na volilce je torej odprt! Zdravo je,zdravo Pravijo, da je življenje na podeželju bolj zdt^vo kot v večjih mestnih središčih. Se zdnvniki torej bojijo, da ne bi imeli dela, da se tako izogibajo podeželja?! Imena Zgornjesavinjska kmetijska zadruga se je sicer preselila v Gornji Grad, še naprej pa naj bi se imenovala ZSZ Mozirje. Nekateri pravijo, da je podobno kot v primeru Elkroja: ta se je „preselil" iz Mozirja v Nazarje, pa mnogi tudi v diiavnih uradnih krogih še vedno pravijo Elkroj Mozirje. Eno zlobna Slišal sem, da eni pravijo, da med kakšnim predvolilnim srečanjem in tistim, kar se dogaja v Mo^rskem gaju, nt nobene razlike. Predvsem je skupaj veliko buč. Pike Volilna propaganda se je začela v znamenju pik. Volilci bi laje, da bi se v znamenju nogavic. V katere bi res kaj dobili. Priznonjo Ob prazniku v Šoštanju bodo jutri podelili občinske nagrade oziroma priznanja in plakete. Niso se pa svetniki na zadnji seji sveta odločili, da bi občini podelili tudi »rento«. Razprodaja v Šmartnem ob Paki ni na razprodaji le zemljišče, ampak ob vseh mogočih razpravah §e kaj več! Bogastvo Vse pogosteje slišim reklo, da turizem bogati. Ne vem zakaj. Jaz se z vsake turistične prireditve vračam bolj reven. Razbremenitev Nekateri vidni gospodarstveniki pravijo, da je treba gospodarstvo veliko bolj razbremeniti. Pa čeprav bi bilo treba malo bolj obremeniti potrošnjo. Tisti vidni veliki gospodarstveniki pač ne vidijo težav malih potrošnikov. POROKE »I Mladoporočenci, ki hi si želeli pomemben življenjski koraka sklenitev zakonske zveze^ na kratko in s poročno ^ > ^ sHko predstaviti na straneh Našefia časa, naj se nam onlasijo! Z veseljem bomo o tem napisali stavek ali dva. ( Poroka, polna prijetnih presenečenj Poročila sta se Velenjčan in Dolenjka - Čudovita poroka -90 svatov - Prijatelji tri dni skrbeli za njuno srečo Pred letorn dni so se na Dolenjskem pripravljali lia poroko, in siccr sci (lakral hoUočLnia zakoncema na isti dan organizirali faniovsčino in dekiišdno. Kar obema naenkral. /aliub-Ijetica Sla bila prijatelja 'line Sirosnimer (sedaj Se^l) in Tonia/a Se^la, ki ju tokrat prcdsiav-Ijatno v rubriki Moja portika. Tisii večerje bil lorej -canju usoden. Po zaslugi prijateljev sta se spo/Tiala in zaljubila. Ljube/en iraja k danes. Poslala je ceb lak^ mocna, da sla so odločila v s-voji /vc/i naredili velik korak naprej. 23. septembra sla se nauireč zaobljubila druj; drugemu in si prisegla večno m'Stobo. Poročila Sla se. Na veliki dogodek sta povabila 90 sva-lov, glavni priči pa sla bili: Kristijan Sirosnimer. nevcsiina priča, bi Franc Kovač, žcninova priča, ki je samo zaradi poroke prišel iz Amerike, drugače pa je domačin, Velenjčan. I.aUko bi rekli, da je si;} za poroko v ireb dneh, Vse skupaj se je namreč začelo že v peiek zvečer, ko so Toma/a in Tino prijatelji prijetno presenetili, saj so jima pred liišo pripeljali Okrogle muzikante, ki so zaigrali nekaj melodij. Tudi na poročni dan presenečenj ni manjkalo. Na poli proti glasbeni ^oli, kjer je bila civilna poroka, so ju presenetili člani Kluba Moto veteranov Šoštaiy. »Njih sva se še posebej razveselila, kajti oba sva vneta motorista in imava vsak svojega čoperja.« pravita mladopoHičenca, ki sta se povedala: »Po cerkveni poneki so uaju čakale še ure in ure zabave, saj sla nas poleg ansambla Trio vikend zabavala tudi Vinko Simek in Jaka -Sraulciger, priznana humorista.« Ii3 irelji dan? Veliki piknik za vse povabljence. Načrti? Kmalu se bosta preselila na Dolenjsko, odkoder prihaja ne\'esta, nato pa otroci. otn)ci. otrocL »Najprej ho će va dva. potem pa še kakšnega.«^ dodajata. Začetek je več kot odličen, saj je eden že na poti. ■ vg Prvič sta šla bolj eden mimo drugega Poročila se je naša Mojca - Vzela je Korošca Boštjana »Spoznala sva se ... hm ... prvič pred dobrimi tremi leti, Bilo je na novi maši v Soilanju. Ampak ta-krdt sva nekako ^la drug mimt> drugega,« pravi Mojca Krajne, i>d so-pon>čena Širuo, o svojem prvem sreèaryu z Boštjanom. Potem pa je bil lani B venj Gradcu in je še študent. Izredno je vpisan na Fakulteto za management v Kopni, kjer bo čez dober teden začel obiskovali predavanja v 2. letniku. Oba prihajata iz večjih družin. Mojca ima štiri sestre. Boštjan brata in sesiro. Koliko jih bodo ineli njuni otroci? »llmpravita. »Želiva si treh otrok, torej dva.« Družina Šlruc bo živela v Ciaborkah, pri Mojčinih starših. Sklep o tem je bil soglasno sprejel. Zc pred soboto. ■ mkp 60 let skupnega življenja V Življenju vsakega od nas so dnevi, ki nam za vselej ostanejo v spominu. Poseben dan pa je sklenitev zakonske zveze, ki se je spominjamo vsako leto znova. Albin in Francka Pančur iz Penka pri Šoštanju sla pred dnevi praznovala že zavidanja vredno obleinicoponîke.biserno poroko. Ib je kar 60 Ici skupnega zakonskega življenja. Kako priti do tako visoke obletnice ptiroke? Kakšen je recept? vPredvsem seje potrebno pogovarjati in skupaj reševali težave, ko pride do njih.»» sta povedala Panćuijeva. (îospa Francka se je k možu poročila iz Lenarta nad Gornjim Gradom. V zakonu se jima je rodila hčerka Dragica, ki sta jo vzgajala z vso ljubeznijo in veseljem. Pravita. da sta si v življenju najbolj zapomnila dve stvari. Cna je vselitev v novo hilo pred nekaj leli in pa rojstvo vnukinje, ki ju je zelo osrečila. Francka šteje 79, Albin pa K6 let, vendar sta še vedno polna veselja. Sprva se za praznovanje nista nameravala odločiti, vendar so ju sorodniki nekako prepričali in ni jima žal. Okrog njiju so bili na praznovanju zbrani njuni najbližji, ki so jima tako kot mi zaželeli še veliko skupnih lei. ■ MefitaHućej (Od te ve proti tl^sni): vnukinja Maj ft s fantom Diirkom, .«favi/enca Albin in Francka, zet Daniio in hčerka Dragica Po drva z voli, domov z nevesto V krogu sorodtukov, zbralt> se je 70 svatov, sla v Topolšici drugič v življenju svoj »da« izrekla 80-letni Martin Koželj-nik in njena tri leta mlajša žena Antonija Maze, poročena Kí>žeíjnik. Bilo je devetega devetega. Leta 2006. Prvič sta svoj «da« pred nekaj manj svaii izrekla pred petdesetimi lelL Prvega devetega. I.ela 1956. Tedaj je bil Martin star 30 let, saj je bil rojen tretjega devetega 1926 kol predzadnji med osmimi otroki družine Koželjnik. Tudi na kmetiji Maze je bilo veliko otrok - sedem, /laioporočenca Martin in Antonija Koželjnik sta živela in še živita na kmetiji Burjan vTopoIlici 5. »Ze leta 1922 je moj oče. ko me še ne bilo na svetu, zamenjal kmetijo pri Pi)ldetu v Lajšah za (o tukaj pove Martin. Njegova otroška leta so minevala ob delu na kmetiji. In kako je spoznal Antonijo? Na ktiieliji Ma/e, ki nosi sicer tiišoo številko Topolšice. a že spada pod faro v Zavodnjah. smo spravljali drva. Tja gor smo šli z voli in je naneslo, da sem poleg drva pripeljal k hiši itidi Antonijo. Na kmetiji Burjan se jima je rodilo troje oirok. Sin Peter ter hčerki Jožica in Marjana. »Pa ne mislite, da pri hiši ni bilo še več otrok. Ko je nečaku .lože tu vrh S kor neg a umri oče, smo ga vzeli k sebi za celih petnajst let. Pa tudi po mamini sirani je k hiši prišel nečak Jaka, a leza peî lei. Potem se jeosamcv svojil. se porí^čil, a še vedno rad pride k nam. posebej ledaj, ko jc treba poprijeti za kakšno zahtevnejšo dele. Saj se na vse spozna, zelo potrebujemo pa ga v času siliranja govori o sorodniku, gospodinja in še danes rada poprime za delo v vrtu. 'Založila* je Mardna. da je ziidnja tri leta govoril o zlati poroki »Zakaj pa ne! Tudi moji starši so imeli zlato poroko in ta tradicija naj ostane kot bi govoril o lastnem sinu. Ko je Martin že krepko presegel sedemdeseta leta. je posestvo prepisal na sina Pelra in sedaj gospodari dejansko s polovičnim delovnim časom. »Težko je. zemlje primanjkuje. Bogatejši kmelje pokupijo manjše kmelije .,« /!ena Antonija je bila vsa leta pridna pri hiši,« je bil odločen Martin. »Ne. pri naši hiši pa starša nisia želela zlate poroke!« odgovori Antonija in že smo pri prstanih. »Seveda sta tuwa,« skoraj hkrati odgovorila zlatoporííčenca in zatrdila, da sta se prva povsem obrabila ■ Hittko JerČic 18 NASI KRAJI IN UUDJE 28. septembra 2006 Zgodbe iz šolskega nahrbtnika Piše: Mar/an Marinšek Kako so učili krasopis (s) Vimpolšknva AmcA l7 (îo-rice (1904-1970) seje kut iri-mdVHjscilcina učiteljica mh 3u-čati. poročila s lanikajsnjim naduiiieljcm Maksom Ki)som. Kos jc bil iz znamenite rodbine Kosovih v P)dsredi. ki je dala štiri učitelje, med njimi tudi Ružo Majerliold. ki je nekaj časa fK^učevala v »velenjski konjušnici«. K:>sova je bila ludi postarica Urna Glavač, mali Bojana Glavača. Po vojni sla Kosa službovala v 0atc2u ob Savi. kjer jc K(îs poslal upravitelj, žena pa je kmalu zbolela in dobrosrčni Kos je siirinajst let skrbel /a njo, sam pa je živel še do leta 1993. Ohranjen je dnevnik priprav Anice Kos iz leia 1938/39, ki je v prvem razredu poučevala nasIedJîjc predmete: računstvo, čitanje, pisanje, stvarni pouk, memoriranje, petje in telovadbo. Verouk je poučeval domači /upnik Miloš Turk. Pre"-berimo, kaj je napisala /a sredo. 7. sepiembra 193X. koje pojk irajal že leden dni; »Pogovarjamo se o kralju Pelru. Poka/em jim nekaj njegovih slik in povem nekaj div godk(w iz njegovega življenja. Nadaljujemo razgovor o šolskem redu. Pokažem jim, kako morajo vstajali, sedeti, stali itd. Poka/em jin* prostorček za f bš laganje šolskih potrebščin. Jopi cc in pokrivala t>dl3gamo oziroma obešamo na kljuko. Učence izprašujem po njihovih imenih. Nekateri še sedaj ne vedtJ. kako se pišejo. Ker še ni bilo zdravniškega pregleda, na podlagi katerega bi morali slabejši otroci ostati doma, je prostor veliko premajhen. Po trije sede v eni klopi, kar povzroča utrujenost iii nemir. Zlasti ponavljalci kažejo, da bodo razredu v kvar. S^ jih je skoro za en razred! Obdržim jih po pouku v šoli in jih resno pos'/a-rim.« Čez pol le(a pri uri krasopisa pa: »Za učenje pisanja uporabljamo različne spisovnice. lepopis-nice in pisanke. Seveda sn v uporabi še kamnite tablice iz skrilja, po katerih pišejo šolarji s kameu-čkom, z gobico pa besedilo zbrišejo.« /a krasopis so bili na voljo posebni zvezki, ki so imeli širše in ožje prostore med čnami. Velike črke so pisali prekcj dveh črt. majhne pa v ožjo vrsto. /a male črke g. j in p je bila spodaj ie ena majhna vrstica. V modi je bila poševna pisava. Otroci so pisali tako. kot so jih v šoli učili, pokončno ali poševno v desno, le redko v levo. Sele po vojni so na vseh šolah uvedli pokončno pisavo, ki je omogočila enopotezno in tekoče pisanje. Sestavni del zvezka, v katerega so otroci pisah s črnilom, je bil pivnik, s katerim je otrok popivnal pisanje, preden jc zvezek zaprl. Nekaj posebnega je bil »Pokladni list za varstvo pa-pirja kradli hrauc, 50 moških, ki tega niso hoteli storili, pa naj bi bilo odgtwornih za krajo hrane. Tisti, ki so ukaz starešin ubogali. /d?i zdravijo svoje rane. »Cc tega nc bi storili, bi nas preganjali. 1b smo štorih iz strahu. Ni prvič, da se je zgodilo kaj iakega.« je povedal 45-lcini moški, ki je pričal proti starešinam, ki so jih aretirali. Morila deklice, ker sta želela sina Zakonski par na Hrvaškem je umoril svoje novorojene deklice samo zat(i, ker je oče /elel sina. Detomor so odkrili, ker ginekolog ni verjel ženi, daje opravila splav, policija pa je med preiskavo v stanovanju našla trupli dveh mrivih novorojencev. Piitem ko giueko-ljenega otroka, nadaljnja preiskava pa je odkrila šc eno starejše truplo, spravljeno v hernie lično zaprti plastični po- sodi. Obdukcija je pokazala, da sta bila oba novorojenčka ženskega spola. Zakonca Imata sicer tri iičerke, sosedje pa pravijo, da si je oče. si- ccr uslužbenec lokalne policije, vseskozi želel sina. Sant sicer udi, da z detomori ni imel tiič in da je za vse odgovorna njegova žena. TRGOVINA KOŠARICA KROMPIR ZA OSMMCO M nn^ a9dQ taas m) ^BlAAZAOZMNICO IDKG^.OOSfrO.TSSUfl) svâEzBJEUŒ ea.90sn'(0.2aEUfl} ZGOQNJAJABOIXA 788.00 SfT (3,33 Elfî) S€MEM$KI JEČMEN m dl.OD StT/KG (0^6 m) SOriENSKAP^KIA ŽTAflKA 89,90SrT/K6 {0.37 a») SnSKAlAiCAZA SADJE UU4CMAK VSP170L 221.330.7D Siï (323.69 EUR) INDXPOSflOAZAVINDISa 26.490.00 SIT (106.37 EIA) MLIN ZA SAM flOĆrn 23.3S0.(» SfT (97,80 Etffl) BaZûnUULNIKISOi &S.900.00OT(233.27HiR) Te/eřon: 02/ 572 BO BO ZAVSAKmi/PVmDf^OSnzmOÛS/Tf(DSAfi/CA. ZAZBRANiHŽSKDŠARfCOARIU) VVREDNDSnSOQÍlQOSÍT poiAmnzBiRimoDOBLKusmsnuíMAUOAmu... Pemovo, t*L: m bo u. Pesje, ttl.,: b91 9t 40, Gsberkd.tal: 89132II www.ttQovinfr4otAriea-sp.si« fr«ii3: kossrin^dlja.ntt MNENJA IN ODMEVI, OBJAVE Odgovor na Kopusarjev članek Naravnost šokiralo meje. ko sem v Nasiiin času številka 38. siran 17. v rubriki Mnenja in odmevi pre-hralH članek županskega kandidata Janka Kupu^rja, Sprašujem sc. kako lahko človek. napiSe ocnno neresnico glede zemljišča, namenjenega za bencinski servis v Sniarlnem o^ Pa ki. S pogodbo z dne 16. 9. 2im. rcg. si. {98/03 za parcelni SS5 in 856. vl.i^i. 119, k.o. Rcdca ob Taki, sklenjeno /. upravo Pelrola. kalcre predsednik je bil takrat Janez I.oiric, sla bila njivrf in o/arc prenesene v njihovo lasi. Imam pA i«ebni dogovor, da lahko do začetka gradnje BS razpolagam s lem zemJii^ćem. Da na Icj zemlji rasle koruza, seveda ni res. rasle pa na sť»sednji njivi, lastnika Alojza Podgt^Hîka. Vem pa tudi, da PiKigorèck ni prodid svoje /cmlje Peirolu. ampak je lo podjetje zainteresirano /a menjavo dela /em« Ijišca. To sem napisala, ker imam Čislo vest in ljubim resnico, ■ Matija Bizjak Nogometni podaljšek Tednik NašCas je 21.seplembra v ruhriki Mnenja in odmevi objavil pismo gi^spoda Janka Kopušarja iz Smarinega ob Paki, ki v zg^xJhi nekega drugega konteksta omenja ludi N<>gomcliii klub Šinailiio. 'le navedbe terjajo vsaj kratko pojasnila /a katerega pa naj jasno in glasno velja, da pravv niCemer ne želi biti tako ali drugače predvolilno opredeljeno, /aradi pomcmb-nosli le dejavnosti v naši občini ima le namen poudarili nekatera dejslva. Čeravno stí bila v javnosti že večkrat pojasnjena in jih poznavalci razmer v šmarSkem nogometu polcmlakcm poznajo. Gospod Janko Kopusar še toliko bolj. saj je v občinski upravi tiste čase skrbel /a pridobitev potrebnih soglasij za naložbo v osnovnošolski prizidek in v zvezi s tem torej tudi za dogovi>r o prispevku Nogometnega kluba ter ta posi(»pok dobro pozna. Zakaj teh sredstev iz naslova prispevka Nogometnega kluba ni bilo. je prav lako slara in xnana zgodba, vsekakor pa ne drži. da se jim je kdorkoli zavestno odrekel, /a-veslno odrekanje je lahko z razumevanjem pripisati le vsem lisiim. ki so zaradi miîozice različnih objektivnih okoliščin prenehali spon-zorskcî in doratorsko pixJpirali nogometni klub. Kljub usijm dogovorom in v mnogih primerih tudi podpisanim pogodbam. Problem dobro poznata prcjšríje in sedanje občinsko vodstvo, saj sta izdatno pomagali pri poskusih reševanja. Ali povedane» na kratko: kratko-malo ni več slo. Zato je zmanjkalo denarja za smenjeni prispevek. /Jilo ga je zjnanjkalo za nastopanje v vii^jih in dražiih tekmovalnih ran-gih. zato je bilo potrebno potegniti črto in se je moralo zgoditi novo pi^avjc- Vsekakor pa je preveč poenostavljeno in kiivično predvsem do nogometa ( ki se v Šmartnem r^a srečo še igra iu le naj še dolgo tako tudi ostane) takratno dogajanje opisati 2 očitkom do kogarkoli, ki da je nogometni klub s svojimi pomagači in somišljeniki poslal v stečaj. Drzi namreč le to, da je bila odločitev sprejeta po temeljitem premisleku in potrjena v vodstvu kluba, takratnega generalnega sponzorja in na koncu še med člani na občnem zboru. Ali je vsem, ki so na lak način sodelovali pri sprejemanju odločitve o prenehanju dela Nogometnega kluba, mogoče reči in "somišijeniki" kogarkoli v slabšal nem in šaljivem tonu. kakršíiega je /^zjiali iz konteksta v omenjenem pismu? Prepričani smo. da ne. ker ta oznaka v ničemer ni utemeljena. ■ Jože Hrajncin Janko Vuzem ERA^ d. d. - zadnje slovo ali kako ste nas ogoljufali_ Cirozjie stvari in di>gajanja v trgovskem podjetju liRA so me pripravile do tega. da jcz(5 in bes spravim na papir - v javiir>st. Bila sem tako rekoč „starosta" V.RV. dli njen inventar in spo/iiala sem vse direktorje. ki so to podjetje vodili, V Šaleški dolini je HRA pred leii nekaj pomenila in je v Velenju imela vo dihîO mesto preko petdeset let. Nekaterim od nas je nudila delo, vsem potrošruki>m in sodelavcem pa prijazno domače trgovsko okolje, Čeprav smo se /e pred leti ixire-kali delu našega zasluzka ^a razvoj ilnne, ki se je v dobni djîkaj dcv bro razvijala in imela svoj ugled, nisem nikoli pomislila, da lahko "propademo čez noč". Ko je v našo firmo prišel gospod Oinladič. smo se vsi zaposleni videli nekje vsamem vrhu trgovske branže, saj je bil perspektiven. pt>ln novih idej in načrtov. Mislim, da smo ga s spoštovanjem sprejeli medse. Dobili smo sposobnega me-iiedžcija, ki naii) je ])ogostc> zatrjeval, da liRA resnično stoji med prvimi trgovci v Sloveniji- Sprašujemo se, zakaj potem tako nagel propad trgovin? Mi zaposleni pa smo se še vedno odrekali delu našega zaslu/ica (plaće so bile nizke in leta enake), samo da so rasli EkJNI CHN IRl v Sloveniji in širom bivše Jugoslavije, Danes imate koristi teh centrov samo vi vodilni delavci HRB, mi ostali delavci nismo dohili nič. Nasprotno-menim, da ste nam vzeli ie listo, kar je bilona.še, kar nam pripada in bi nam morali vi z hRI: pošteno vrniti -10 je naša tako imenovana SAM<)P()M(X\ Veste kaj - vi. ki ste imeli opravka s to zad3jufano pa se ne počutim samo jaz, pač pa tudi vsi moji sodelavci. Ali imate sindrom matematične nesposobnosti v svojih glavah, da ne znate narediti poštenega izračuna? Dostikrat se sprašujem, če je vas - vodilne liRlî, kdaj sram. ko srečale bivšega sodelavca» se kdaj spomnile svojih obljub o razvoju firme? Verjetno vam ne pade na ttm, zakaj snH> se delavci še vedno innog •za detovanje mora bHi priključen na USB vmesnik računalnika (ena paketo: 16.420 Sit {68,52 Eur) Brezžični Voip ^oket NE POTREBUJETE RAČUNALNIKA! Vsebuje aparat Gigaset C 450 IP z naslednjimi last-no strni: -kombinacija IP in klasične telefonije, •možnost prostoročnih pogovorov. -osvetljen barvni zaslon, •telefonski imenik z do 100 vnosi. • možnost sočasnega kJica-nia preko Voip-ain klasične linije zveč prenosnimi enotami, •ethernet in priključek klasične telefonije -samostojno delovanje brez računalnika (eno paketo: 42.990 SIT ( 179,39 Eur ) 3.WLANV0ÍP paket FITZI Box Fon WLAN 7050 2 naslednjimi lastnostmi: -AOSL usmerjevalnik in P8X. kombinacija Voip m klasične telefonije, internetna telefonija z obstoječimi telefoni brez vključenega PC-ja, možnost sočasnega klicanja preko Voip - a in klasičnih linij z vgčih telefonov ali faxov, pnključitev analognih in ISDN aparatov ter FBX, integriran sistem za izboljšanje kvalitete pogovorov, usmenevalnik z integriranim ADSL modemom, integriran požarni zid - po nemški reviji ComputerBild ocenjen kot najboljši, WLAN samostojno delovanje brez računalnika Ceno pokate: 59.900 SIT ( 249,96 Eur ) 4. GIGA Voip Paket Paket, vsebujejo vmesnika Gigaset M34 USB Vmesnik Gigaset IVI34 USB ima naslednje lastnosti: • omogoča internetno telefonijo - vsestranska povezava med računalnikom in brezvrvič-nim telefonom - podatkovni prilagodilnik USB za računalnike: brezvrvičm prenos podatkov po liniji ISDN •dostop do imernetnih aplikacij preko brezvrvične pre* nosne enote Gigaset - posodobljena različica prilagodilnika Gigaset USB DECT -združljiv z Microsoft® Windows® 98SE. ME. 2000. XP Gigaset M34 USB deluje kot običajen brezvrvični vmesnik ISDN. ki ornngoča povezava med računalnikom in osnovno bazo ISDN za internetno telefonijo in brezvrvično deskanje po internetu. Omogoča nam, dav povezavi z računalnikom s pomočjo telefonske slušalke kontaktiramo s prijatelji s pomočjo Mes-sengerja. Sky pa ali SIPPS. S pomočjo IVI34 USB je možno internetno telefonirati s pomočjo nasdnjih osnovnih enot C34Đ/345. S440/445. S645. SL440. SL740. CX340/345isdn IN SX440/445. Če ze imate takšno osnovno enoto s pripadajočo prenosno enoto, potem vam lahko z vgradnjo M34 USM omogočiiro internetno telefonijo in pisanja sporočil s pomočjo prenosne telefonskega telefona in uporabe Messengerja. Skypaaîi SIPPS. Cena paketa: 26.990 SIT ( 112,63 Eur) Zaradi hitrih sprememb na VofP področju, se bo naša po nudba tedensko spreminjala. Zato pozorno spremljajte novosti na naši spletni strani www.dilin9.si. nam pošljete e-mail na info@diling.si ali preprosto pokličete na telefon 03 8974415 ali GSIVI041 63 63 22 Poleg navedene ponudbe, vam lahko ponudimo tudi dm-gačne rešitve, ki so odvisne od Vaših zahtev ter vrste telefonske in računalniške opreme, ki jo že imate instalirano. DILING d.Q.Q. Stanetova 9 332D Velenje PE Paka, Paka 40a, 3320 Velenje VI PIŠETE "«Hm 28. septembra 2006 \f Dr. Milan Zevart (i6.4.1927 - 24.9.2006) Vedno se je ležko sprijaznili z mislijo, da je nekdo odšel in da je za njim ostala le še sled. Tako je odšel od nas tudi dr. Milan Že-vart. Pred štirinajstimi dnevi nas je presenetila vest, da je v bolnišnici, v nedeljo zvečer pa je ta vest postala tudi nekaj, za kar smo upali, da ne bo poslala. Dr. Milan Ževari je odšel Odšel je tiho, odšel je neopazno oziroma tako, kot je živel. Bilje človek, kije za seboj pustil veliko sledi, a je živel mirno in skorajda neopazno. Njegova velika strast in nikoli izpeta ljubezen je bila zgodovina. Kako močno jo je spoštoval in jo cenil, bi vedel povedati le sam.. Čeprav se je nameraval ukvarjati s starejšo zgodovino, se je življenje obrnilo drugače, kot si je predstavljal. Njegova poklicna pot je narekovala, da se je začel ukvarjati z novejšo zgodovino, ko je leta 1958 postal ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve Maribor Začel se je ukvarjati z zgodovino 1. svetovne vojne, obdobja stare Jugoslavije in še zlasti obdobja druge svetovne vojne. Poslal je pravi specialist za to obdobje, morda celo najboljši na Štajerskem, vsekakor pa človek, ki je najbolje poznal to obdobje v Šaleški dolini. Zapustil ji je nionogra-jïjo Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, za katero so mnogi menili, da jo ho le težko ponoviti. Poleg tega je napi.sal tudi pretresljivo zbirko Poslovilna pisma, v kateri je zbral pisma na smrt obsojenih talcev. Napisal je tudi zbornik iMckov odred, v katerega je strnil misli in hotenja borcev tega odreda, in še številne druge članke. Bil je nepogrešljiv sodelavec številnih enciklopedij, v katerih je strnil misli in članke o tako ali drugače povezanih dogodkih iz druge svetovne vojne. Obdeloval je ludi bolj ali manj znane teme iz druge svetovne vojne in jim dal pravo vsebino. Tako je med drugim uspel zbrali in javnosti tudi prikazati smrt partizanskega pesnika Karla Destovnika Kajuha, ki je padel le nedaleč .'stran od doma. S koliko energije in želje po objavljanju se je lotil ponatisa svojih člankov, ki so lani decembra izšli v zbirki Styriaca. Šele ko spremljale, s kakšno voljo, željo in s kolikšno zagrizeno.^tjo se je lotil lega ponatisa, vam je jasno, kako močno si je želel, da bi to izšlo. Bilo je na .stotine popravkov, trajalo je vrsto let, a če človek hoče, potem to tudi naredi; Styriaca je na koncu le izšla. Vse od leta 195S do lela 1992je bil ravnatelj Muzeja narodne osvoboditve, ki mu tudi zaradi Ze-variove pronicljive miselnosti nikoli ni bilo treba menjali imena. Poleg muzejskega dela, kjer je .skupaj s sodelavci pripravil preko 200 razstav, je ves ta čas deloval tudi na pedagoškem področju. Tu je s svojim čutom za pravičnost in doslednost uspel ustvarili številne mlade strokovnjake, .sam pa doseči redni akademski naslov. S koliko volje, elana in truda seje v zadnjih letih ukvarjal tudi z mentorstvom oziroma z željo, da bi nasledniki na tem področju naredili še kaj več. Odšel je pomemben človek, ki je skupaj s pred kratkim umrlim dr Tonetom Feren-ceni tvoril neprecenljivo navezo poznavalcev obdobja druge svetovne vojne. Morda sta odšla najboljša. Čeprav ni delal za priznanje, je teh v življenju dobil kar nekaj: Prešernovo nagrado Okrajnega ljud.skega odbora Maribor, zlato plaketo Glavnega odbora ZZB NOV Slovenije, red zaslug za narod, red dela z zlatim, vencem, Valvasorjevo nagrado, nagrado sklada Borisa Kidriča, nagrado 4. julij nagrado Vstaje slovenskega naroda, zlati grb mesta Maribor, častno meščanstvo v občini Velenje in častni znak svobode Republike Slovenije. Milan Ževari je veliko časa prebil zunaj svojega Velenja, mesta, ki mu je bilo najljubše, mesta, ki mu Je v življenju pomenilo veliko. »Brez Veleja ni živleja,« so besede, s katerimi so ga dražili njegovi prijatelji, a .se je vedno le nasmehnil in te besede samo potrdil. Ostal boš v Škalah pri Velenju, v Oblovi zemlji, in boš lahko v miru mislil in opravil še tisoč in eno stvar ■ Damijan Kljajič Mladi muzealci na izletu Delavci Muzeja Velenje vsako leto začenjamo novo sezono druženja z našimi Mladimi muzealci in njihovimi starši z izletom. Želimo, da naši prijatelji spoznavajo tudi druge muzeje, naravne in kulturne znamenitosti Slovenije. Baje slabo vreme nekaterim ne pride do živega, ker imajo sonce v sebi, je povedala ena od mamic. Zato smo se kljub dežju, resda v manjšem številu, vendar v vedrem razpoloženju, v soboto, 16. septembra, odpeljali v Muzej na prostem v Rogatec. Zelo smo uživali, ko smo v delavnicah najprej izdelali vsak svojo žuliko in jo dali peči. Kovač je skupaj z našim pomočnikom skoval dva žeblja in nam dobro predstavil svoje PROMOTRADE, d. o. o. Vrečerjeva ulica 14,3310 Žalec Razpis kadrovske štipendije Razpisujemo eno kadrovsko štipendijo za šolsko leto 2006/2007 za izobraževanje v 1. letnik, poklic gimnazijski maturant. Pogoj: izbrani Štipendist bo po končanem izobraževanju sklenil delovno razmerje v podjetju. Dokazila: dokazilo o učnem uspehu; fotokopija spričevala zaključenega zadnjega letnika in potrdila o maturi z ocenami, potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije, življenjepis in morebitna priporočila, izjava kandidata o nekaznovanosti. Pisne vloge z dokazili sprejemamo 8 dni od objave na naslov: PROMOTRADE, d. o. 0., Vrečerjeva ulica 14,3310 ŽALEC O dodelitvi štipendije bomo odločili v roku 30 dni od zadnjega roka za sprejem vlog. orodje in izdelke. Iz ličja smo spletli kitice in ustvarili enkratne zapestnice. Potem nas je prijazna vodička popeljala po največjem regionalnem muzeju na prostem v Sloveniji. Ohranjenih in lepo predstavljenih je precej originalnih objektov in rekonstrukcij stavb, ki govorijo o tem, kako so včasih živeli ljudje na tem podro- čju. Ko smo ob koncu dobili svoje pečene žulike, so jih nekateri takoj pojedli, drugi pa odnesli domov. da jih pokažejo drugim. 15. oktobra pa se dobimo v našem izjemnem muzeju ljudske arhitekture na prostem, na Kavčni-kovi domačiji v Zavodnjah. Pridružite se nam! ■ A. Poles i :L. tm. ^ Čestitamo za praznik občne Šoštanj! Marija LIHTENEKER s.p. ewtlZ'Sa TopoUica215,3325ŠoštaBj.teiefon:03/891 16 20, fax: 03/891 1621 GSM: 031/ 648 344,041/ 648 344,050/ 648 344, e-mail: liljteneker.lima@sioI.net [ višinska vzdrževalna dela na stanovanjskih ň drugih objektih I čiščenje s paro, peskanje fasad h druga dela v zvezi z zunanjostjo zgradb j strojno čiščenje kovh - peskanje ii brušenje i kronsko vrtanje betona I soboslikarska ii steklarska dela ) dajanje gradbenih strojev n opreme v najem Podarite si obilje užitkov! Poskrbite za svoje dobro počutje in si privoščite kopanje v čudovitem bazenskem kompleksu v zunanjih in notranjih bazenih z vodnimi masažami, savno ali katero od masaž ... kar vas najbolj sprošča in razveseli. Svežina in prostornost prikupno preurejene kavarne so razlog več, da posedite še ob kakšni dobri slaščici in napitku. Vidimo se v Topolšici! Rezervacije: (03) 896 31 02 Recepcija: (03) 896 31 00 Terme Topolšica, Topolšica 77 3326 Topolšica E mail: info@t-topolsica.si www.t-topolsica.si (^erme (^opolšica Čestitamo za praznik občine Šoštanj. v v Čestitamo za praznik občine Šoštanj Kvalitetno in izjemno ugodnol iHISE <1Spoštajner pgovino z g rod be nI m ma'e tla lom > Odlično založena trgovina z gradbenim materialom > Zanesljivo NAJUGODNEJŠE CENE daleč naokoli > Ne spreglejte akcijskih cen izdelkov skupine Topdom > Dostava in razkladanje na domu D topdom skupina Za male in velike mojstre. Ravne 21, 3325 Šoštanj, tel.: 03 897 09 90; GSM: 041 441 448 Delovni čas: ponedeljek - petek: 7.00 -19.00; sobota: 7.00 -13.00 ww/w.postajner.sl ^^ňj^^jí^wjúřišč lifrUšéiiie^bjeKÍov »V gradnja vodovodov in kanallzficií -^'izposojo manjših valjarjev, vibrocijskih desk, nabijolnih plošč, agregatov, črpalk VI PIŠETE Spominski park je odprt v Šoštanju odprli spominski park -Predstavljenih sedem doprsnih kipov -Sredstva prispevali TES in Občina Šoštanj Vesna Gliné^k Ljudje vca^lh na svoje korenine in na ljudi lerdogadkc, ki so se zgodili na uasili tleh, kar po/abimo. Kaj lakeg« se ni in se gotovo ne r>o z|2t)dilo v SoMa-nju, saj Sf) i^ed Osnovno tolo Šoštanj ured U spominski park, v katerega s;> postavili sedem najpomembnejših 74'odovin-skih osebnosti, ki so pomembno vplivale na mesto in njegov razvfý v prcieklosli. Ib so si /asiužili: Peter Musi, ki jc med vsemi najstarejši, brata Vos nj a k. Josip in Milmcl. Franc ([rihcrnik, Ivan Napotnik, Karel Destovnik Kajuh in Ivan Doprsni kipi v spominsfcem parku. Rock Biba. V torek pa so park tudi uradni) odprli. Ob tej priložnosti so pripravili zanimiv in hkrati poučen kulturni program, saj so uceiici Osnovne ^oie Šoštanj prikazali delčke življenja otnenjenih mož. nastopili pa so mdi učenci glasbene soie Fratia Koruna Ko/eljskega Velenje. Tisti, ki so največ vložili v park, upajo, da ho imel ta za Šoštanj velik pomen, da se bodo mladi in drugi, kijih bo vanj zanesla pot, srečevali s temi imeni in jih podrobneje spoznali. Tako se bodo zavedali izredne /^pu^čine in vrednosti teh mož. ■ REKLI sa ... Vesna Panic, 9. razred OŠ Šoštanj: »Na park sem ponosna. saj je to velika vrediuist za S<î:itanjin za vse okoliške kraje, kajti ti možje niso živeli sann> v mestu samem, ampak so bivali tudi na domačijah po okoliših vaseii .Še posebej pa sem vesela, da je tu tudi kip Karla Deslovnika Ka-juha, kajti sera hivsa učenka le osnovne w)le, ki sojo porušili. Tako bodo spomini nanjo /a vedno ostali« lirška Aplinc. 9. razred OŠ Šo-ilanj: ^Park je pomemben tako za mesto kin tudi /.a prebivalce. To je namreč nek spomin na stare čase, na pomembne jnože. ki so sprcnîe-nili podobo Šoštanja. Dobro je, da so kipi ravno pred osnovno Solo. Tako bodo več o zgodovini svojega kraja vedeli tudi naj-mli\jšl« I J Sobota polna glasbe Zadnji vikend je bil res poln različnih večernih dogodkov! V petek so bih že tretjič na sporedu Klepetki (lokrai v afriškem duhu), v snie). Celotni sobiitni večerje bil lahko zanimiv za liste, ki so se udeležili kaîcrcga od dogodkov. J a. pestrost sc tu in lam oglasi tudi v Velenju. ■ Tjaša ^^ y Okoljsko izobraževanje na|mla|ših Od torka 19. do petka 21. septembra minulega tedna so «izobraževalci« instituta LRJCo Velenje pripravili za najmlajše šolaije L in 2, razredov velenjskih Soi in starejše malčke vseh enot velenjskega vrtca dva okoljska izobraževalna programa, kiju orgajiizirajo že tri Ida zapored. Malčki vrtcev so v torek na dveh predstavah napolnili dvorano Hotela Paka, kjer so si v izvedbi Burekteatra ogledali vzgojno predstavo o smetaiju Janku Balabanku. la otroke uči o ločenem zbiranju odpadkov in jim tudi kaj zap(^je. Najmlajši učenci osnovnih šol pa so si na okoljski učni uri ogledah projekt Oiroci znamo z odpadki, v katerem sta dva vesela »pobiralca smeti predstavila otroka, kaj in kako gre v posode za ločeno zbiranje smeti. Naučila sla jih tudi f>esmico o odpadkih. Oba projekte inštituta za ekološke ra/iskaveje v okviru akcije Promocija znanosti podprlo Ministrstvo za visoko srîlstvo, /nanosi in telinologijo, v njih pa je letos si.)-delovaio okoli 900 otrok. ■ M. Š. Gobja sezona še traja 1« MftrjAff Kra/cer 2 gobjo »najdbo-' • premer fdobuka je 37 centimettxiv. Cîobe so, ireba pa je ponje, v gozd ali na trg, Da dtîbro rastejo, potijuje MaijHn Kraj-cer iz Pake pri Velenju, ki je prejšnji leden prinesel v naše uredništvo, da ga poslikamo, pravega gob-jega velikana. Jurčka, kije tehtal več kot en kilogram. O tem. kje ga jc nasel, ni govoril, povedal je le, da v gozdu. Sicer pa se / gobami srečuje dnevno na svojem vsakodnevnem od deset do petnajst kilometrov dolgem sprehodu. ki ga opravi zaradi zdravja. ■ mkp foto: vos Ob svetovnem dnevu turizma v Hiši mladih Šmartno ob Pakl - Mladinski center Velenje in Mladinski center Šmartno ob Paki bosta v sodelovanju s Savinjsko-šaleško območno ra/vojno agencijo Mozirje zaznamovala letošnji svetovni dan turizma s prireditvami v sredo. 4. oktobra. Ob tej prih)žnosii bodo predstavili projekte, ptwezane z razvojem mladinskega turizma v regiji, s posebnim poudarkom na izgradnji mladinskega hotela v Velenju in regijskega logističnega centra 1er razvoju turizma v občini Šmartno ob Pakl. V vseh teh okoljih ocenjujejo, da turizem na podeželju poslaja za tamkaj živeče ljudi zelo pomemben in atrakiivnl vir dohodka ter hkrsu sredstvo za ohranjanje kulture i^odczelja. Pri predstavitvah bodo sodelovali vodja projekta etnološke raziskovalne delavnice, ki je potekala lani v občini Šmartno ob Paki, predstavnik Savmjsko-šaleske razvojen agencije Mozirje, Urada za mladino RS, slovenske turistične aaencije in omenjenih mladinskih ce m rov. Prireditve v počastitev svetovnega dneva luriztna, ki jih bodo obogatili tudi s kulturnim programom, bodo začeli ob 16. uri pri Mlinarjev! zidanici v Malem Vrhu, nadaljevali ob 17.30 uri v Hiši mladih, sklenili pa jih bodo ob 18, uri z otvoritvijo razslave del rezbarja in kiparja Pranja Maroška i/ Dravograda. Ra/stavo bndo odpri i v galeriji Dile v Uiši mladih v Ímarínem ob Paki. ■ tp Buče, buče in še enkrat buče V teh toplih jesenskih dneh, ko narava ponosno kaže svoje darove in ponuja očem obilje pridelkov, se vam splača sprehoditi tudi d(.3 hiše l'nie Cîoltnik v íbpglcd, ne veš, ali bi se bolj čudil raznolikosii vrst ali njihovi lepoti, zloženi v najrazličnejše like in obhke. Kakorkoli že in za kar se kd<3 odloči, resnično jc lo nekaj redkega. Tma se je za buče navdušila pred dvema, tremi leti in za njimi začela brskati v okolici in po interneiu, preko katerega je naročila tudi lepo števila semen. Iz lujih dežel, ker Je v Sloveniji tega pravzaprav premalo. Skrbna nega vse od pomladi in velika ljubezen do narave sla ustvarili lep pritelek. Kajll večina buč je jedilnih in gospa Cîolinik ní samo vešča v njihovi vzreji, temveč tudi v pripravi v najrazličnejšili oblikah. Dobre so, veijcntitc, preizkušeno. NiO velja lorej vabilo na lep Jesenski sprelu^d, iiî če se boste ustavili ob hiši, tudi na Jobcr klepet. O bučah seveda. ■ Milojka Kompr^j Banl^Vustria Creditanstalt Članica Skupine ^UniCreditGfOUp BANK AUSTRA CREDITANSTALT d.d. Ljubliana (članica skupine U nic redit Group, ki predstavila največio mednarodno bančno mrežo v srednji in vzhodni Evropi) je prodorna in uspešna slovenska banka, ki deluje vstovenskem prostonj že od leta 1991. Ob hitri rasti, kj jo dožMianio, kot pozitivno naravnana in ambiciozr^a eWpa vabimo v svq kolektiv ambicioznega, pnDdajno usmerjenega in samoiniciativnega sodelavca na delcMiern mestu SVETOVALEC (m/ž, na področju poslovanja s prebivalstvom (v poslovni enoti Velenje) Njegove poglawtne naloge bodo svetovanje in informiranie strank v poslovni enoti ter prodaja vseh tančnih storitev in produktov, opravljanje gotovinskih in negotovinskih poslov ter vzpostavljariie in obra-nianje dolgoročnih posiovnih odnosov s strankami. Od kandidatke oz. kandidata pričakujemo: -V. stopnio Izcbrazbe ekonomske alJ družboslovne smeri, - poznavanie bančnega poslovanja, - naimanj 3 lefa ustreznih delovnih Izkušenj, - izrazito prodajno orienlirafiost in veselje do dela s strokami, - samoiniciativnost in željo po stalnem izobraževanju, • želio In sposobnost za doseganje visoko zastavljenih ciljev, - komunikativnost, sposobnostdela v skupini, - aktivno znanje slovenskega in pasivno znanie arigieškega iezika, - obvladovanie programskih orodij MS Office v okoliu WíikIows. Delovno mesto je v Velenju. Delovno razmerje bo sklenjeno za določen čas s himesecnim po-skusTiim delora io možiios^o nadaljevanja delovfiega razmena za nedoločen čas. Če ste v naši ponudbi prepoznaJf izziv zase In ocenjujete, da ustrezate razpisnim pogojem In našim pričakovanjem vas vabimo, da se naíTi s ponudbo in žisrtjenjepisan predstavite v slovenskem jeziku do vključno 6. oktobra 2006 na naslov: BANK AUSTRIA CREDITANSTALT, d. d, Ljubljand Kadrovska služba, z oznako »SNET>VE_SEPT06 ali pa s prijalelji. Torej, če si žcliie aktivnih preživeti svoj pro sli čas, vas vsbimo, da se nam pridružite. Povprašajte mentorja na vasi soli o akciji Lepi Ceveljc ali p» se prijavile kar na Planinskem društvu Velenje, na Prešernovi 22 d v času uradnih ur. Pt)lepšajte s^v botnojuir<) in se razglejte po okt> lici takrat, ko bodo ostali še odpirali svoje oči. Dtîbimo se že 7. oktobra ob 7 h pred O.^ (rorica, Rdečo dvorano ali pa pred OŠ Vinska (lora. Pridružite se nam, postanite na^ član in obujle svoj Lepi če- VCljC. ■ Mojca MaČkovŠek »Vsak mora imeti svoj konjiček« Dragica Rogelsek je ena listih ljudi, ki jim nikoli ni dolgčas. Prihaja s kmetije Rogeiîlek v Šosla-nju, po domače se lam reče «pri Pušneku«. inje mati šestib otrok. Poleg dela na kmeiiji se ukvaija se z eno zelo zanimivo dejavnostjo, ki se je upa lotiti le malokdo. (iospa Dragica namreč v proslem času z majhno žago in z nožem izdeluje iz lesa najrazličnejše stvari. V njihovi hiši je pi>lno lesenih ur, jaslice, majhne hiške, križ, razni spominčki, omarice in skrinje. Pravi, da težko reče. koliko časa porabi za eno stvar, saj gre veliko časa za žaganje, brušenje in žganje. S takšnim delom se je pričela ukvarjati približno pred desetimi leli. Kaj jo je sploh vzpodbudilo, da se je pričela ukvarjati s lera? »Večkrat sem šla na kake razstave, ki pa so bile zame preveč m«> derne, zato sem se odločila, da bom sama pifskusila delati nekaj za preproste ljudi. Ko vidim kje kako stvar iz lesa, si rečem, da moram to ludl sama naredili. Vsak mora imeti svoj konjiček. Prva sivan ki sem jo sama naredila iz lesa. je bil 'lusler'.» Pravi, da ji je to bilo všeč že v osnovni šoli. in na vprašanje o tem, kje se je lega naučila, v hipu odgovori, da je samouk. Največ časa si vzame za lo delo p<îziini, saj je poleti preveč dela na kmetiji. Včasih kaj naredi ludi po naročilu in proda, v večini pa dela za svojo dušo in za svoje domače. ■ MetUaHudej pyp Vsem občanom čestitamo za praznik občine Šoštanj VimttMTVO GRADNJE MN» SattSffmtaeAst « ZA UREJENO OKOUE ĎĚÚ MINERVAŽALEC, d.d. pridelava pteatike In kovin • Pongrac 101 • 3302 Griže tel.: +386 (0)3 71 36 200 • fax: +386 (0)3 71 36 268 E-mail: uprava@minerva.sí » hřtpi//wvvw.míndn/a.8í/ sezonsko zimizanje drenážním cevi Vabimo vas ns sezonska znižanje drensžnih in ostalih cevi v našo industrijsko prodajalna na l-ožnico pri Žalcu. Znižane cene veljajo do razprodaje zalog. Informacije na tei.:03/ 7i 36 280 Delovni čas: med tednom od 8. ure do 16, ure, ob sobotah zaprto v Cas za spodbude se izteka ^zavod»gozdovei^etuje Jesenski čas je najugodnejši za opravdanje veone gozdnogqitvenih in varstvenih del v gozdovih Takrai imajo lastniki go/.dov, predvsem knicijc, nckbmocju opravijo lastniki go/dov v jeseni. Le sadnjo in /asčito sadik listavcev opravijo spomladi in obžctcv poleti. Nekdaj seje znaten del gojitvenih del opravil tudi v zimskem času. zlasti cc je bila zima ugodna. Odkar pa določila softnauciranja zahtevajo "zaključek sezone" ki> nec oktobra» je gojitvenih del. ki so opravljena pozjmi. vse manj. Zato je sedaj pravi trenutek, da oponinim vse lastnike gozdov, naj opravijo p red ville na gozd nog oji (• vena in varstvena dela v celoti in pravočasno najkasneje do sredine oktobra. To je toliko bolj pomembno zato, ker Je večina gozdnogojitve-nih in varstvenih del (vlaganj v gozdove), ki so načrtovana za letošnje leto, sofinancirana iz sredstev Bvn)pske skupnosti. Pri teraje način solinanciranja tak. da so sredstva, ki so namenjena oziroma rezervirana za vlaganja v gozdove, odobrena po pn)-jeklih in se ne morejo prerazpt>re-jati. To pomeni: če posamezen lastnik ne opravi z odločbo odobrenega dela v svojem gozdu, sredstev, ki so bila rezervirana ra nje-gt)V pn>jckt» ne morem<^ porabiti za spodbude pri drugem lastniku. Sredstva se bodo vrnila v proračun in bodo za vlagajija v gozdtwe i/g u bijena. V letošnjem letu je bilo na razpolago manj sredstev, kol je biJo vlog lastnikov gozdov zanje. Zaljna; izgubili bi srciistva za spodbude v svojem gozdu in se tistega, ki so ga z vlogo prehiteli, bi se enkrat prikrajšali. Pričakujemo. da se boste vsi tisti lastniki gozdov, ki se dela še niste lotili, to storili čimprej. Takoj, ko lastnik gozda dela opravi, mora o tem obvestiti revir-nega gozdarja. Ta bo opravljeno delo pregledal, preveril in <^braču-nal. Na osnovi prevzema bo lastniku izdal izplačihii predlog. Izplačilni predlog in zahtevek za iz- plačilo sredstev je treba s priporcv čeno pošto poslati na Agencijo • za letošnja dela najkasneje do 30. oktobra 2006. Rok je kratek, čas hitro bczi. zato še enkrat opozo rilo: ne čakajte na zadnje dni, l.ahko vas preseneti slabo vreme in vam prekri^^a načrte. V zadnjih dneh bodo revirni gozdarji prekomerno obremenjeni s pregledi, kar laiîko se zgodi, da bo /ii zamudnike zjuanjkalo časa. Na odločbi, ki ste jo prejeli, je napisano, da je treba vso dokumentacijo v zvezi s spodbudami hraniti deset let. To določilo jemljite resno. Vse večje obvestil re-virnih gozdarjev, da so nekateri lastniki ze sedaj založili dokumentacijo in imajo zjito težave pri pripravi zahtevkov. Ce lastnik izgubi dokumentacijo. si mora pridobiti nado mesln<í. S tem je sebi in drugim naložil dodatno administrativno delo in dodatne stroške. Vlogo za nadomestno odločbo mt)ra po slmi na Agencijo. Sedaj je tudi pravi čas. da sez re-virnim gozdarjem dogovorite o gozdnogojitvcnih in varstvenih delih za naslednje leto. saj bcmio na ZGS v naslednjih lednih začeli pripravljati program vlaganj vgoz-dcwe za naslednje leto. ■ Marijan Denéa VELENJE Vodnikova 1, Velenje tEKARNA CENTER VELENJE, tel.: 898 18 80 LEKARNA KERSNIKOVA VELENJE, tel.: 897 05 70 LEKARNA ŠOŠTANJ, tel.: 897 26 10 LEKARNA ŠMARTNO OB PAKI, tel.: 891 51 30 DEŽURNA LEKARNA CENTER VELENJE Začenjajo pot po Evropi Rokometaši Gorenja bodo v soboto (ob 20,00) v prvi tekmi pokala pokalnih zmagovalcev gostili švicarski Wacker Thun - Zanašajo se na daljšo klop Vcicnjcanj so uspcsno /ačeli novo domačo prvenstveno sezono v I Aligi. Zuvndnetckmev Trcbtijem so se vniili 7. zmago, hre/ ležav pa so 7 dvosicvilCnini izidoin premagali ludi llibni-cane v drugem krogu v Rdeči dvrjrani. Tri ickmc ireije^a kroga so bllc na sporedu vOeraj. dve bstev za tekmo pride kar 16 igralcev. Največjo nevarnost naj bi jim predstavljali reprezentanta Južne Koreje levi zunanji igralec Chn Chi íiyo in vratar Lee Suik Houng ter Jorn Schiager (član nemške reprezentance) 1er člani švicarske reprezentance Martin Siei-tier, Marc Vonlanthen in Thomas I-'urer. Na ponedeljkovi novinarski konferenci je bila za-nitniva njegova ugotovitev: »Preživeli moramo nekaj naslednjih tednov, potem pa bo moštvo uigrano, kol je treba.« Sfbastljan Sovič, kapitan: »Na^ cilj je zadovoljiti pričab^vanja publike in nas samih. Verjamem. da bo na prvi evropski tekmi dvorana polna, saj bo publika zelo pomemben člen tekme. I.etos smo že dokazali, da laliko tudi v gosteh premagamo zelo ležkega nasprotnika vili, tako da v soboto pričakujem dobro igro. Tekmo želimo odigrati tako, da bomo iz nje pridobili čim več. Zavedamo pa se. da bo švicarski nasprotnik težak in da boam morali igrati precej zbrano. « Matjaž Mlakar povratnik i/. Celja: »Vesel sem. da sem se po dveh letih vrnil v Velenje. Vzdul»jc v ekipi je zelo dobro, tudi vadimo zelo dobro. Skratka. Švicaiji nam ne bi smeli pt)vzjočali posebnih težav, morali pa bomozi-graii na vso moč. Upam samo, da bomo svojo igrti stopnjevali in vsako teknu) igrali bolje.« Matevž Skok, mladi vratar, ki je bil odličen na uvodnih prvenstvenih tekmah: »S svojo trc- Branko Beđekovič je proti Ribnicanom igrat v reprezentančni formi Trimo Trebnje. Na prvi tekmi državnega prvenstva smo bili malo pod pritiskom, vendar smo tekmo vseeno uspešno zakijučili. Letos smo način igre malce spremenili in v obrabni liniji postajamo vedno boljši in bolj učinko- nutno formo sem zelo zadovoljen. Vendar se nisem pokaral vsega. Verjamem, da bom ob irdein delu prestal še boljši. Švicaiji? Ce bomo igrali, kol znann>. z uvrstitvijo v naslednji krog ne bi smeli imeU prevelikih težav,« ■ vos Prva zmaga v gosteh Mladi Rudarjev strelec Semir Agič na dveh tekmah zabil kar štiri gole - V soboto bodo gostili Bonifiko v drugi slovenski nogometni ligi je vrsini red na prvih dveh mestih ostal nespremenjen, saj vodilni moštvi ne popuščata. Tudi po 7. krogu je ostal v vodstvu Livar, ki je na svojem igrišču prizadejal Dravinji že peli letošnji poraz. Zmagal je z I : 0. Bonillka je z 2 : I premagala Triglav in zadržala drugo tnesio. Dobre igre nadaljuje tudi Krško. Zagorje so Krča ni premagali z 1: 0; to je bila njihova že tretje zmaga po vrsti. Do tega kroga tretji Šenčur jc zdrknil na čeirto mesto. Krivci za to so velenjski rudarji, ki so jih v sobotni uvodni tekmi premagali kar s 3 : 1 in sc povzpeli na peto mesto. Z desetimi točkami zaostajajo za ŠenčuijiiiB le še za točko. Lo v Murski Soboti gledalci niso videli zmagovalca, saj je domača Mura igrala z Aluminijem samo 1 : L Tako Aluminij po tem krogu ostaja na zadnjem mestu s petimi Kičkami, Prav toliko jih ima na predzadnjem Zagt>rje. Rudarjev trener Romar» Franges je bil po sobotni zmagi proti Tinoxu v Šenčurju z/:lo zadovoljen. Oe sklepamo po sredini pokalni tekmi proti Brkinom (Rudarje zmagal s 5 : 3) in po lekmi proti Tinexu, so se velenjski napadalci ožinama strelci končno prebudili. Zdi pa se, da je v mladem Semiiju Agiču, ki izhaja iz Rudarjeve nogometne šole. Frangeš našel pravega napadalca in strelca. Na omenjenih dveh tekmah je skupaj zabil kar štiri gole. V sobotno-nedeljskem krogu bosta na sporedu kar dva derbija. Prvi v Velenju, v katerem bodo rudarji z dobro igro potrjevali zmago proti trenutno drugi koprski BoniOki, drugi pa v Ivančni Gorici, kjer bodo gostje, varovanci ircneija Draga Kostajnška, skušali še četrtič povrsliii ostali neporaženi. ■ vod Tako so Igrali SRL - moški, 2. Krog Gorenje - Inles Riko Hiše 38 : 28(19:14) (l<»rcnjc: Scier (4 ol>rambc), lajiišc 2,.l. Dobclšck 2, Kavaš 2, Bc-dcknvič 8, Viikovič. Oštir 4, Sovič 7/2. Skiik (10 obramb), Sirk. L. Dcv belšck X Mlakar 2. Balkln 5(1). Rczničck trener l.ars Waller. Izključi lve: Srnin, 7m: 6/3 Inles Riko Mišc: Grm (IS obramb), G. lic, M. lic, Bcčirovic 8/4, 1. lic, tbmSič 3, Podvršič, Sli-mcc, A. lic, Ktikulin 10, Lesar 3, !. lic 1, Škaper 3, Abraliamsbcrg. Izključitve: 6 min, 7ni: 7/6 1* B ZRL, 1. krog Velenje • Ajdovščina 40:23 (20:12) /RK Veletiic: Nojinowc 9{ 1 ), Ste-vanovič 9 (2), Vajdl 5. RaiikcMč 6 ( 1), Muraiovôc 4. Rodic 5. Bubik 1, HtùpiT 1(1), Požežník. Skočiq,Lakič 9 obramb, Bcicl 5 i^bramb, 2. SNL, 7. krog $emur> Rudar 1:3(1:1) SU'elci: I : O - Bubania (3), I : I Agič (26), I : 2JaTOmik(53), 1:3 Mujakovič (58). Riular: Krpač. Jahic, Je.wniCmk. Muharcniovič, Kraljevič. SoQic (od 5- flankič). GitiC, Stciner, Agič (od 82- Huilarin), Mujakovič, iavornik (1x1 90. Majdan), Drugi i/jdi: Muja 05-Aluminij 1 : I (I : 0>, BoniPika.Triglav 2:1(1 :0), LH-ar-Dravinja DtlOL 1: 0(0 : t)). Krško-/agoijc I :0(0:0). Vrstni red: I. l ivar. 2. BoniHka, 3. kiško, 4, Senčiu, 5. Rudar, 6. Triglav. 7. Miu-a, L Dravinja DtiOL, 9. /a-goijc, 10. Aliuninij. Paii S. kroga - sobola, 30. scpiejn-bra ob 15. uri: Rudar Velerge - Boîii* flka: nedelja, 1. oklobva ob 15. uri: Livar • Krško, /agoiie - Šenčur, Tri» glav . Muia 05. Dravinla DtlOL -AliuiiinV- Osmina finala pokala Hervis Brda • Rudar Velenje 3:5 (3:3) Suclci: I : O Fikat (14), 1 : 1 Agič (2S), 1:2 Muliarcníovič(31). I r 3 LaUnič (34), 2 ; 3 Derič (35), 3 ; 3 DcriC (44), 3 : 4 AgiC (74), 3 : 5 Agič (8 S). Rudar Kipač, Rošcr (oil 55. Ilaj-dari), Jeseničnik. Muharemo^č. Kraljevič, Hankič (od 49. Jelen).Gr' bic, Laiovie (od SI. Komar), Huda-rin. Mujako^ć, Agič. Drugi izidi: Nafta - l-actor: 2 : I. Črenšovci • Maritwr 0: 2, Bela krajina • Mura 05: I : 2, BoniCika • Hit Gorica: I ; 3.0, Zagorje • Koper I ; 3. Domžale • Priitiorjc: 1 : 2, CMC Publikum • Drava: 2 : 1. v Štajerska liga^ 7> k. PemSck. Plesni k NA KRATKO Zocelezzmago članice ženskega rokonicinega kluba Velenje so cKlígrale prw> prven» si veno lekmo v I. B ligi in gladko zmagale, (iosiile so ekip«' iz Ajdovščine in jo pretnagale kar s 40 : 23. V prvih dvajseiib niituiiah so sc gosijc še upirale, potem pa so domačinke stvari po^wvilc na svojo stran in viSalc razlite> iz niinuie v minuto, Pri domačinkah so stopile na parket vse igralke in ga tudi dobro i7k<^ns()Ie. Mstali nepiira^eni. pa čeprav sla {)be gostovali. V «ibolo bo lokalni derbi v^'>Stanju (16.00), Šmartno 1928 pa je v ("'mi visoko, kar s 5: 2, premagalo Peco ter zadržalo tretje mesto. Začetek je nakazal ptjpolno prevlad(3 ^marćanov, a so bUi po vodsivu ncpicvidni in domačim iJmogočili izenačenje, V nailalievam'u so do mači iz enega rcdkili napadov ccUj povedli, a je Ptxlbrcznik s irenii za« detki postavil stvari na svoje mesto. Njegtwo delo je z lepim golom dokc> neal P les nik. V naslednjem krogu je na vrsli sosedski dcrbi v .Šoštanju. Šosianjćani pa so v gostcli z Bistrico igrali neodločeno I : lin so pol« iwaj na prvenstveni lestvici /bo^šali za mcsio. S prct)zat.lniega mcsla so sc pcr/zpeli na prcdpred/adnje. za njimi pa sla s točko n)anj Mons Claudius na 13, in Tclinoiim Pesnica na 14. oziroma zadnjem mestu. Rogaška in Zreče sla zadržala vtxiilnj poli>?aj. Rc^ška jc namreč z 2:1 premagala Ormož, /jcčani pa so bili v Celju boljši (kI Šampioria z 2:0. Kone< delo krosi Maiej Gruilnikjc s čelilo zaporedno zmago osvojilletošnji naslov v ^tržavnen*! prvenstvu mladih voznikov do 21 let, V I,uOinah pri Školji L<îki je bi bi prej ú^o nedeljo zadnja šesla dirka sliwcnskega dri^avnega prvenstva v goi-skili biucwinih dirkab. (îlede na to, da sc niso biîî oddani vsi naslovi, je potekalo wliko zarainiwii iKyev, kajli loje bila zadnja priložnost /a nove ločke. Na sUirtu seje zbralo (iO voznikov. Zelo zanimivih je bilo tudi v kategoriji vozil N 2i)00 na dejavnem pj-vensivij mladih voznikov do 21 let, kjer je nastopal iiidi član velenjskega V-Racing Clia Teama Maiej Grudnik z avu)inobilom znamke Renauli Oio 2,0. Na dirk^i seje píxlal kot drugi v prvenstvu do 21 let in le zmaga (dvakrat ni nastopil) mu je lahko prinesla želeni nasU a». Z.aîo je bil se posebej motiviran. Zasluženo je slavil in $ Ceirio yiipt)redno znjago osviijil leio^i naslov v državnem prvenstvu mladih vozntlajv do 21 let. Velenjski teniški veterani podprvaki Slovenije V sobolo in nedeljo je bil v Portorožu sklepni del ekipnega veieian-skega prvenstva Slovenije v namiznem tenisu. Lkipa AS Vclcrije je bila (xjlíčna, saj je v pr>innalu premagala l.iUjo s 4 : 3 in se s tem uvrstila v finale, kjer paje morala priznati premoć ^eleznićaija iz Marinira. Zmagal je s 5: 2. Na sliki: (z leve) Stanislav Slalinšek, Samii /akeršnik, Bivo Bajccr, Brane Jurisic, Matjaž Končan (kapetan), Vcjko Meli, Ljiilïo lïjav^. Dani Marlinsek. Derbi Soštonjianom Derbi drugega kroga je bil odigran na ixllicno pripravljenem kegljišču v Radencih. Na tamkajšnjih siezah sia se pomerili ekipi niariborskega Lenta in Šostanjcani. po prvem parti so gosije imeli 25 kegliev prekine« li. in sicer pri rezultatu I : 1. Povsem dn^aće je biîo v igii drugega para. Sc^stanjčani uy na stezah postavili kegljača, ki sia iz lut^aja v luOaj ptv vccevala prednost in dohcsepskih držav: Irske, Italije, Sl<»va.ške. Hrvaške in Slovenije. Barve slovenske reprezetance so u.spešno branili Ze-kerijah labakovic, Omer Tabakovič in Dragonm Cvijič 1er v mladinski konkurenci Domen MiheJič in Mirne« Mulabtlič. Rezvitoti: Kale p(ys»niuz!k(>: Malčki 7-9 let Kaia: 3, Deni Pljava. Ml. deklice 10-11 let Kata: 2. A/ra Ciolač. St. deklice 12-13 let Kala in Si. deklice 12-13 let Kumite t50 kg: 2. Nina Nedič. 3. Aldlna Dedič: Ml. kadetinje 14-15 let Kaie; 3. Dragana Cwjié. .^porine horbc: (lani 18 let in starejši Kumile ^HO kg: 3. Omer Tabakt> vic Sk)vcnya. /oran Nedic -75 kg Mladinci lK-20 lei Kumite: 3. Mime,s Mulabdic-70 kg Mladinci 15-20 Ici Kumile Mladinci 18.19 in 20 let Kata, 3. Dragomir Cvijic Mladinke, 3. Anita Anušic Kaie posaniezno. Kadeti ekipno Kumile: Za reprezetanco je nastopil Domen Mihclič in s gramu za velika tekmovanja, drv dali pa so tudi iiafeto 4 x 200 m, l:kipno najboljša sola pri dečkih in deklicah je bila OS Salek. Pri dećkib so se áole ekipno razvrstile takole: 1. Šalek, 2. í5osianj, 3. Livada, 4- Antona Aškerca. 5. Ciorica. 6. MPT. 7. Gustava íi-liba: pri dekletih pa; 1. Šalek. 2. Gorica. 3. Gustava Siliha. 4. Li- vada, 5. Antona Aškerca, 6. Šlar, Krar Šafaric, Vidinajer), 2. Livada (Kac, PaCnik, Cirar. Marktmc). 3. Gorica (Hrasicl, Korpar, Soboia. /ižek); deklice: I, Šalek (Kasnik, Vcrdev, Gradišnik, Praprotnik), 2. Livada (Cvikl, Smajio^ć. Babajić, Vrhovnik), 3. Gorica (Špcs, l^mšak, Iskrać, Šlukcn'-nik): Štafeta 4x200 m (7. razred) -dcćki: 1. Gusiava Šiliha (Šnie, Sirop-nik, Marusič, Grazer), 2, Livatla ( preverjanje u s po so-bljenosli ekip prve pomoći Civilne /aščiie in Rdečega križa. Preverjanje je bila organizirano z namenom, da so okrepi delo na podn)cju prve pomoći v občinah in podjetjih, ori^ani/acijah in zavodih 1er da se izboljša obi^lojecc slanje na področju prve pomoči. Letošnje preverjanje je potekalo na me si nem trgu v Šentjurju, l^kipe prve pimioci so svoje /cna-njc prikazale na dveh delovnih točkah, kjer so opravili i oskrbo namišljen ill poškodb. Delo štirinajstih ekip je spremljala in ocenjevala strokovna komisija, ki jo je vodila Milena Senica - Verbic, dr. med. Ekipe so prikazale zelo veJiko usposobljenost in /nanje, pri reševanju naloge so bile uspešne v H3,Sfi %. Največje število točk in s tem prvo mesto je dosegla ekipa Gorenja, d. d., i/ Velenja. Drugo mesto je dosegla ekipa mladih prostovoljcev Srednje zdravstvene šole iz Celja, tretje pa ekipa Občine Šentjur. Na prcveijanju so sodelovali in predstavili svojo dejavnost tudi organizaciie in društva, ki so posebnega pomena /a zaščito in reševanje (gasilci, jamarji, potapljači, kinologi, gorski re^valci, taborniki, skavti in radioamateiji) ter Slovenska vojska in regijske enote /a CZ. Na devetih prikaznih točali 50 prikazali svojo dejavnost, opremo in sredstva, ki jih uporabljajo za pomoč, zaščiio in rekvanje. \z policistove beležke Poročali smo ze, da so policisti v lordi. 19. sejv-icnibra. prejeli telefonsko prijavo podjetnika iz Velenja, ki je prijavil, da so mu v Šoštanju ukradli tri službena vozila- Pa ni šlo za krajo, ker so mu vozila ponoči odpeljali pooblaščeni uslužbcnci lizing hiše. ker ni izptjinjeval obveznosti. Istega večera in potem še dan kasneje, v src(l(», 20. septembra, je isti podjetnik ostal še brez dveh službenih vozil manj-šili iov<3rnih vozil, enega so mu predstavniki lizinga odpeljali s Kardclicvcga trga. drugega s parkirnega prostora v Šoštanju, Podjetnika je iizing hiša predhodno seznanila s tem ukrepom in mu tudi izdala odločbo o prekinitvi sodelovanja in vrniivi vozil. V cclrlck, 21. seplembni popoldan, so v podhodu na Kidričevi trije moški pretepli znanca. V pelek, 22. septembra, je v bližini šole Gustava ^iliha bjvsi partner zadrževal bivšo partnerko, tako da la ni mogla v skii^bo. Pri tem ji je tudi gro/jl. Policisti so mu ročno napisali plačilni nalog. Ponoči so v Topoliici mlajšemu moškemu zasegli PVC vrečko s tremi ALU zavitki marihuane in cigareto z enako vsebino, V solKrtfK 2.V septembra, so na (íoriški cesti pri pcistopku mlajknni moškemu zasegli PVC zavitek z marihuano. Popoldan pa so se ukvarjali prijavo mladoletnika, ki nai hi ga na pešpoti od deponije komunalnih odpadkov proti Konovemu napadla neznanca. ga udarila in mu vzela kolo in nahrbtnik. Mladoletnik je ob prijavi podal tudi opisa neznancev. zaradi česar je odšlo na teren več policistov, ki so iskali storilca. Seveda ju niso naSU. ker se je i/kazalo. da si je mladoletnik dogodek izmislil, domnevno ukradeni stvari pa znancu prodal. V nedeljo, 24. septembra, pa sta dva mladoletnika v fasado sianovanjske hiše na Cesti U1 zmetala več jabolk, zaradi česar se bosla morala zagovarjati na oddelku za prekrške. Ponarejeni evri Velenje, 20, septembra - V sredcï dopoldne so uslužbcnci NI.B v nočnem trc/j)riu našli ponarejena bankovca, enega za 500 in enega za 50 evrov. Prvi je bil vnovčen vekpoziiuri NLBCiore-nje, drugi pa v poslovalnici Banke Celje v Celju. Motoristka padla Šmartno ob Paki, 21. septembra - V četrtek popoldan je v Sman-nem ob Paki zaradi neprimerne hitrosti padla voznica kolesa z mo-toriem. Pri padcu se je poškodovala. Najprej je iskala /dravnišk<5 pomoč v Zdravstvenem domu v imartnem ob Paki. od tam pa so jo napotili v bolnišnico v Celje. Za voznikom poizveduieio Lokovica. 22. septembra • V petek pt>poldne se je v i.okovici prir>eiila protneina nesreča s pobegom. VieD««1IWeertPradfi) S^^mrtU) boArlbnt, iBWllAb 20:30 PE.SÔ.NE HISA POŠAST (MonstetHM»«) 4 • w m I 17:10 ZAŽIVOMEIO (Owritie Heds») Wtmku 13:50 so. NE ^ff^ 15:50 aiRT^ 17i50 22:30 PS. SO lenM» HUDAMfUVUtCA CTheAnr Bulty) 'I 11:30 sa NE 15:40 10:00 NiA» i«AaiM»iH» VMffeMi' iWItIbOWll, IMtep. Hittniio. ;aa>T|«r MOJA SUPER BIVŽA {My5up«f» GiMfKei»4i 95lMt. ti hWliSlW RUHB 1WTBan< liMVltMfkMnB f n, • tart, t«wi Man, M»ai ftta 12:30 so. NE 10:20 rutnPO.SR 20:20 rucnK.SO.NE 23(10 Pe.so « t « ■ I t « I AVTOMOBILI (Cas) 11« nbt Stukittíinm »■himMmf 10l30 SO. HE 13:00 50.« 16^00 Li informacije O programu na avtomatskem telefor^skem od2ivnlku: 090 93 98 66 Rezervacije vstopnic: 03/42 41720 in 03/42 41722 Ktnecutagfafi 8lpr)dr?uje)o pr«vfcodo «vemente pivgrvn«) WW^.planCt^UJS.COm Engeoiuijlû». Cesta v Tmovljc ini iilji. Pi. Klnematog^n. Planet Celje. Mjdbofsfci is8 i§ •S-s II 3 O 2. ft. s! p KJ § Q\ RAZVEDRILO Praznična križanka podjetja KREVZEL instalacije KREVZEL instalacije KREVZEL instalacije PODJETJE ZA IZVAJANJE STROJNIH INSTALACIJ Metleče 14a, 3325 Šoštanj Tel.: 03/8981850 Fax: 03/8981860 E-mail: info@krevzeNn$talacíje.si http://ww w.kře vzeMnstalaci je. si Rešitev križanke opremljene z Vašim naslovom pošljite na Naš ća$. d. o. o^ Kidričeva 2a. 3320 Velenje, najkasneje do ponedeljka. 9. oktobra. Izžrebali bomo tri nagrade: 1. nagrada: batarija za umivalnik 2. nagrada: stenska baterija 3. nagrada: pipa za hladno vodo. ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČIN ŠOŠTANJ IN VELENJE! 1 2 3 4 5 6 7 6 di 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 i 25 26 27 28 29 30 31 TV SPORED ""^ÉilS 28. septembra 2006 ČETRTEK, 28. septembra PETEK, 29. septembra SOBOTA, 30. septembra NEDEUA, 1. oktobra SLOVENIJA 1 j SLOVENUA 1 06.20 Kultura i 06.20 Kuitiira 06.30 Odmevi i 0630 Udrrievi 07.05 Dobrojuiio i 07.00 Poročila 08.00 PwtJ^jla i 07.05 Dobrr) jiiirn 08.05 Dobro julfo i 08.00 Poroňla 09.00 Poroůla i 08.06 fldiro juiro 09.05 Pepi vse ve 0 prMi. pouù^ i 09.00 Pnroftla oddaja j 09,05 Kittstačia patrulja, 10/13 D9.25 Poimanja: živalski vrl 3. dal i 09.25 i'rijdteiji od riale^ dokum. (19.50 Gerlin.B8din.8/39 uddsja 11.10 l;;)vi i 10.06 Modro 11.40 SvelomsvBl i 10.10 /vami 13.00 Porrjújia.Spori vreme j 11,35 KorenioBi^loveiiskega morja. 13.25 Pogovoii dokum. oddaia 11.15 Dmeinirai Í 12.25 Osrrir dan 11.46 OdpKiiptsniki i 13.00 PomČiia. Spori vreme 15.00 Pornilia. promet i 13.15 Tar/^a 15.05 Mostovi i 15.00 Poročila, pmmDt 15.35 Krasiai^ispatíiilja. 10/13 j 15,06 Mostovi 16.00 Mbia m njegova krava, igram film i 15.40 Ha man. nsanka, 13/13 i 16.00 flisanka 16.15 l^iiaielji od daleč, dokiim. j 16.10 \i pqjotne todití: jezik oddaja i 1630 Hollyjini junaki. 13/13 l/.DO N(A/iœ, Spon vreme i 17.00 í^uvicB.vremB, i^pon l/,30 Jasno 1M glasno i 1/30 f^tional gpographin, 10/15 1B.20 Duliovrnuwp i 1830 irEbanje rlBteljice 10.40 Merim. &ido?niknh. nsanka i 18.40 [ rančkov 10(i2ek< osanka 19.00 Dnevnik, vreme. Spon i 19.00 DnRvnik, vreme. Spon 20.00 Icdrnk i 20.00 Pn Jo^ovcu / [fatalito 21.00 Prviindnigi i 21.10 Turistika 21.20 Osmi dan i 22.00 Odmevi. Spori vreme 22,00 Udmcw. Spon weme i 22.50 ii^tn lia pragu sprememb 22.50 Knjiga mene bnga i 23.15 Polníířm klub 23.10 CtemvKfer j 0030 Sedma moC osamosvojitve, iv OD,26 Sedma moč osam osvoji ive. tv dfievnik?g.9.1991 dnevnik 28.9.1991 \ 00.56 Dnevnik, vreme, Spon [10.50 Dofivmk, vreme, magnet. Spori i 01.50 ^lational geographic. 10/15 01.45 Jasno m glasno i 02.40 Pn jQ2ovt;u2Naiali|o 02.40 Inlnkanaf i 01.00 Iniokanal SLOVENUA 2 j SLOVENUA 2 n6.30 Iniokanal i 0630 Iniokanal 09.00 Zabavni iniokanal i 09IÍ0 /abavni iniokanal 11.30 OuoSki infokarial i 1130 UtruSki mlokanal 12,30 Zabavni iniokanal i 1230 Zabavni inhkanal 15.30 Sludi IV Maribor i 11.15 iMirovfl OČI vidijo bnl|e, riemSki lilm 16.00 Prisluhnimo uSii 11 16.30 Kakojeunieino.'ilustv^nla svel 2/5 j 16.46 Qb/or)a duha ! 16.15 Duhovni utnp 17.25 Mostovi i 1630 Jasno m glasno 17.55 Pœnagajmosi ! 17.20 ^mtSpas,nddafaoSponu 18.26 lymmaya/in.tv Koper I 17.55 2da]!, oddaia za ra/'jibano 19.00 Rngada. 12/15 ^vljer^e 20.00 Am8dy - 260,posnBtck i 18,^6 Mostovi koircrrlaizNDvCpliu i 19.00 Irlici 1/10 21.00 Ce; plaiike. Portugalska 10 i 20,00 Kako je timetnosi mivanla Maripira svel 3/6 22.05 Posmnjio iivlienje. ang, drama 1 20.50 Slovenski maga/in 23.45 Ararai kanad, lilm i 21.15 City hlk: Amsterdam 0136 Malčka gler]a(ainali!ki>, 1/13 ! 21.45 Peti eleiuem, Irann. lilm ni.ô5 Dnevmk zamejsko IV j 23.15 Qdis8ja2001. amer, lilm 02,20 Iniokanal i 02.10 Dnovnik/amejskv ÎV i 0236 Iniokanal pop 06,3^ ur. (lonnviiRv nA3S RirJ;fl.akB Î)8.?ô Vihar lj;jbi?;T)i.fiarl n9Í6 PoiiJSQdK.nsd. 10.20 ÎVpmtlais Ifl.íiO ftsta nnííotei řffld. Garvći graha. natí. ]7A{\ Aniiiialia, dokům, scrijrt 13.1U 7gmllm OL^eanuv. dokům, senia YM IVprorlais M.1(1 RiLkaakD lb,Díi líarvagrsha.nad. 16.no Cista nwInlteL nad. 16.5b Pomodu.nad. l/.tó ia.í)D Viharl|ubi>7ni.nad 19.00 24 ur 70.00 írBfits 21.4b Bm 22.1b Nrt krajuMna. nan. 23.10 Zahijtlno krilc, nan. 00.05 Onjfiii^ijkMjdidt^rii^iLcv nagega sina. Muru. uridaia OI.IS 24 ur, ponoviisv 02.15 panuraiiia pop mM) OMO Vihar 1|ube?i>i, nad. 08.40 Poi usode, nad. 0935 tvpmdaja lU.Ob Cisia ifsd. Iliin Barva greha. nad. 11.55 Trbinja 13.<1(] Ivpfolaia H.10 RicluUke Ifj.Oi) Harva grKhfl. nar). 16.00 nedol^nrjsL nad. 16.66 Pmusndu. nad. 17.55 7A ur vrame 18.00 Vihar nad. 19.00 24 lir 2D.D0 V/arni ali pusii 20,45 BAfi 21.15 Mo?38virTiini2.am?r. 22.16 Drez ^edu. nan, 23.40 »nmr. fil(ii 01,35 24 uf, ponovilDv 02.35 i^o^na pBiu^ania © j 09.00 Dolirojuirn, informauvno ra/vednina oddaja 09.00 Dobrojuiro. informativno j 10.00 Vabimo k ogledu ra/veilnliia oddaja i 10.06 Skrbimo /3 zdravje. 10.00 Vabimo k oglerki r^obra^valna oddaja 10.05 Odprla tema, ponovitev /a 1 11.00 spol dneva varno starost i 11,10 GÍ3sb3nao(klaja. poiirnriiev 11.05 Najspoidneva i 14.0Û Viiitiostran. nbvesula 11.10 corn, glasbena oddala : 17,55 Vabimo k ogledu 11.00 Vi rieostrani. obvestila i 18.00 Mis maS, oifoSka oddaja, 3. IV 17.55 Vabimokogindu mrala 18,00 lisinavrsii,mladinska j 18.40 Regirjnalni! novice konta kina nddaja, 3.TVmre7a i 18.16 jBs&n )]vljBiij a, ponovitev 16.40 Regionalne novic»! i 19,26 Nai spotdneva 18.45 Asova gibanica, iniormauvna i 19.20 VidnosuaiH. obvesula odilaia i 19.66 Vsilimo k ogledu 19.15 Naj spol dneva j 20,00 lokalne volitve 2006: 19.16 Videostrani obvtslila iredstavljs se Manjan 19.55 Vabimo k rji^leái /eriaCnik, kamjiilai/a hipana 20.00 Skrbimo/a fllravje. SNSvDbâniSoStânj ir(^ra?evalna oddaja i 2030 Regionalne novice 20.55 Regionalne novice j 2035 PopouirSkc razglednici«: 21.00 V harmoniji i naravo. Mnbika ponovi UJV 1 21.3G Piane 1 polka, oddaja 7 2130 Glasbfina oddaja narodno nabavno gladio 22,45 lioddaiROobrojUiro, I 2230 Iz oddaje Dobro jutro. inlormaiivrm ra/vednlna intonnativno razvednlna oddaja oddaia 23.35 Vabimokogledu i 23.20 Vabimo k ogNdii 23.40 Naj spol dnnva i 23.26 Na| spol dneva 23.45 Videostrani, obvestila i 2330 ViiiuostrBiB, obvestila SLOVENUA 1 06.20 Kultura 06.30 Udmuvi OAOn /ijodljm/SkoljkK 0?35 Mskîsivacpliiukvi? B8.2b Čarobni yn2d, 2/6 08.55 Udrlaiaouoke 09.15 lump, danski (lini 10.45 PolďjĎii kliib 12.00 Tednik 13.00 Poiofiiia. §pnrt, vwi)e 13.in Prviindnjgi 13.40 SlrDVûn^iiannki 14i)B Mosionarobu. dokuni.írdfjajií 15,00 /^inmlL'ana liube;»ri nemški [ilm 16.25 Slovanski may3/1 n 17.00 Poročik ^nn. vrcrrtë 17.15 Q/artí 1/.25 Sf}2Ki3,ÎV Maribor 18.05 Kuhsmnvfírdami 18.40 Prihaja Noil i. nsan^a 19,00 Dncvruk.vtefDe.^porj 20.00 rrp]|Br)| K mladega Igo rja. 3/4 20.35 Hnhar 22.00 Poiočifa. §pnrt. mm 22.30 8x45:vnli|anDe,B/8 23.20 Rolto m msgnvi braiis, ilal. čb Iliru 02.10 Sudma mnč Qs9rnnsvn|rivi}. IV ritiugntk30.9.l991 02.35 Dnevnik, vremtt. §pori 03.15 ilnbar 04^5 (ninkanal SLOVENIiA 2 06.30 iiilokarial 03.00 /abavni intiianal 12.5C Skoťitas 13Í10 Cíly (oik: AjiMdani 1325 /liajl. oddajH ^a ra/gibono ^ivljenie 13.55 SPv[|hmiasliki.pr»nns 1 /.in [ iga pivaknv v n^komalu, Cold club Ban:eiona, prenos 12 Kopra 18.55 (igaprvaknvvrokor^icuj, Ssnrfpljnrd - Csljs hv. laáka pnjnosi/Sandeíjorda 20.40 Uinonpoabect^df.any.íilm 22.25 Ii6oi3/10 23.25 NikrjliobriflSBUh:ktjcka 00.25 Snbolnanrjč. an^tana. knnciiri 01.15 PnkvariririflMlsta. 10/16 02.00 Dnevnik 73niB{i»ko iv 02.25 liilokinal pop 0/Í5 TVfïmlaiâ 07.55 Fnrniuia 1, prenos kvalilikacij 09.05 Kiuy. rrs. sen|f^ 09.16 Slon^k F]»njariiia ris. ssriia 09.45 OratsKnalřck.ris.sflnia 09,55 IG.20 Yui;ioh!.ris.seri[a 10.45 A;iAuar;k,i/Qbi.oddaja 1UQ Jakii i>a luni, rrs. serija 11.20 Ggiji!vadnj&čina.ns.snn|B 11.30 Šolska kit^rkarfi^ca liga 12.30 Umor, nan. 13,25 SsvednolinbímlosAngtJltřs, amer, film 15.00 2iv8li klií^eio r>a ponioS, dnkiirn.senia 16.00 Geo spci?najij>svRi.nsm. dok. oddaja 1A05 24ur,víL»me 1/.1D Nfkoli ne rur;i nikoli, avsi/alski (lim 19.00 2^1 III 20.00 V/eniialipu^u 20.45 m 21.45 Obala. amer. I]|m 23.55 Miruioća cBlfr;a, nan. Ol.On Strahint]rQ7avlasVj3r]asu. am or. [iliii 03.05 24iir.porrMi2v 04J15 Hii^itíi panorarrs © 09.00 Mi§mR§, otrova nddaia, ponovi tuv 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Popoiniškfi ra2glr?dnii:E: Mrfhika. pQtcjpisi>a riridaia 12.00 Vidoosuarif, (kivtsuia 13.35 Vabimo k ugipdu 13.40 Angleška PrBrniefliqa. neposredni prenos íekrne Gol ton ; I ivF«rpooí 16.45 Videosuani. ohviisuia 17.65 Vabimo k oyli^du 18.00 ^n7najrnr)jrh.Qbiskv >iv3l$k2(n vrtii 18.30 Najspotdneva 18.35 II SI navisti. mladinska odilaia 19.15 Vjtbiism, obvBSLla 19.55 Vabimo k ogiedu 20.00 149?.VIVriia9a^in,regionalni iniftfinalivni prrjgrarri 20.25 Kultura. I nf orma ûvna odda I a 20.30 2dai. oddaja ;a razgibano življenji} 21.fln Plariei polka, glasbifna oddaja, pnnovilfiv 22.16 Udpria lema. pogovor h varnosiarcrsi 23.15 Vabimo k ugledu 23.20 Naj spol dneva 23,25 VirfDosliflni, djvtsuia SLOVENIM 1 n/.00 ?iv}av 09,25 .^pnrUpas.oddajaošporlu 09.66 Nedtrljska maSa. (jrcnos \2 iupmjeKokrica n.DO \mm 11.30 0b/0f|ediih? 12.00 lindjn m ^rimlja 13.00 Poraiila,§pnri, vfBfnR 13.in PnJo?ovcu7Naialijo HI^O Iisicga inpega popolitieva 14.36 Pfiintinuislaw M.40 l^lovBèkilakitiT 14.45 DrugomriHniR 14.60 Nmieljskooko 15,00 [jlasbBiii dvoboi 15.25 (/jmc^nt zakoni 15.411 KiiMiiics 1W5 Avtlia|a?02b 15.55 SprjriSpas 16.06 Športne novico 16.1(1 AngljiŠkanoyomeinalig^ 16.20 Lorfila Odprin 16.45 Živalski sveunim. serija l/,00 Poročila,Spon, vřBřm> 1 /.16 Iisisga lepega popoldneva IB.30 /rabanjcloia 1B,40 Kiavica Kalka, nsanka 10.46 /akaj?. risanka 16.66 Vrame 13.00 Onavnik. vrcniD. Spori 20JI0 SpRldnma 21.35 Š Sporiria nddaia 22.00 IntFrvjii 22.66 Porneila.vrsme 23jn Domovm^,6/6 00.60 Sedma moC osamusvoiuve. IV rtaukl. 10,1901 01,15 Dnmrk, vreme, Špori 02.00 Intnkanal SLOVENIJA 2 116.30 ln(rjkanal 06.00 /abavni iniokanal lO.in Skn/iCas 10.20 Mladi 80 lei glas. oilrlaja in.45 Cij/plankr*: Portugalska m Madeira 11.45 Hribar 12.60 2iviier]]e jece^ia, rjokum. Iilm 17.30 Kohenliavn, ang. draniR 19.00 KancftftZoranPrjrlin 20.00 ^ivlienievpodrasti. 1/5 20.60 llmemiglasbsinpli^ia 21.50 Anna Pihl, 2/10 22.40 Spurt ÛB.20 Dnmk?amGjskBlV 00.50 Inftel pop ny.00 IVprodaia 117.30 rnrrruÍ31. prenos ilirke /a VN Kitaisk3 Ifl.OO Nin|a ;glvB, lis. i^nnja 1Q.25 Yugiohl. fiS,SBnja 10.60 ArtAliadi^iA.oiidaja 11.15 Jakanaluni,ns.s9n|a 11.25 UgijHvadmSiina, ris.si^nja 1140 Šolska košarkarska liya 12.40 Uirinr.naiu 13.36 Vei^naljubwen, sn^pr.^llm 15.15 Sporoiiik4/4 16.20 V/hodsnicir.film 10,15 24 ur vrsniK ltí.20 Pnii^aii|P j)01 lal 111. do kum. odda|3 IS.OO 24 ur 20.00 Sesidnj,amt(r.Iilni 21.46 Spirina snuna 22.30 keltska/goraj.smgr.lilm OO.in 24ur.pfinnviicv 01.10 NoCna panorama PONEDEUEK, 2. oktobra TOREK, 3. oktobra © PONOVITEV ODDAJ îtOfNSKtGA SPOHEDA 1)9.00 Mil ma§. oiro^ka oddaja, portouilev 09.41) 1491. VIV m^m. reginiialni inínrmaiivni jvnijram 1Q.05 Mura. inlrimiauvna oridaja Ifl.lD Sprjruntnrfik..^prina iiiformaiivna or daja 10.35 SporUiigosL pogovor Andrei Pohar, baéninior Ruiíarjenje iridru^hi?na odgovornost gosia: dr. Evgen Oervariiiinmag. iram: Avberšek Vabimo k ogledu PlHoelpolíQi. glds1)^ria odils|R. pnrtrjviuv 13.30 Videnstfttni. uijvf^ula 19.00 Vabimo k ogledu 1S.06 1492. VIV riiagam regionalni iniormauvnr program 19.30 Kultura, inform ali vna oddaja 19,35 PUPCOnRglasbiîriaoddaia 20,25 AnglaškaPremiBiliga. insneiek lekiDe Bol lun : iverpoul 22.00 VahimokogM 22.05 Vjddostrani, obvestila U.Î0 12,10 17.15 SLOVENIJA 1 06^5 Uinp 116,40 /rcalo tedna 07.00 Poroi^ila 07.05 Oobrojuim 08.00 Poroeiia 08.06 Dobro juiro 09110 Pmi^ila 09.05 l/popotTRlorbcipasur 0970 llisaiika 09,35 Omiiki.kfsi|etrebiM ra?l/gala. glëd. predstava 10.00 llollyjini junaki.//13 1030 I isiÁga lepega prjpoldneva 13.00 Poročifa.^pori.vreme 13.16 iisiL.'ga lepii^tf popoldneva 14.?5 lunsiik« 15.00 IMIa.promet 15,05 O ober dan. Koroška 15.40 FKlebajski, 21/45 16.05 Vinula lita, lutkovna lian. 16.25 llisdiika 16.35 Huba yuba: konji. 10/10 17.00 Novii;g. Spori, vraile 17.4Q Pogledna... Gnibcrjeva palača 1/.5Q Izgubljene sanje, dokum, n^aia 18.30 /rebai4e3;i3plifi6 18.40 Pavli!.rdeà lisjaček,risanka 18.45 .bko! 2akam(iko! Toiol, nsarika 19.00 OnavTiik. vrefiiii. Spon 20.00 lokalntivolrive 06 (Ljubljana) 21.30 Podoba pndnbrî 22Í)0 OdrtKivi.SpofLvršme 22.50 D«na Fviope. 1/2 00,25 Ht^dma moč osamosvojilve tv dnevnik 2.10.1991 00.50 Dnevnik, vreme, šport 01.45 Pogled na ...GruberjBvapalaCa 01.55 l/guhij^c sanje, dukunf. oddata 02.40 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iniokanal 09.00 Zabavni iiifokaiial 11.30 UiroSkf iniokanal 12IÍ0 /abavni inlukanal 15.50 S-^jjortits oddaja 16.10 Slovenski uU)Rki 16.35 Perpetuum, IV balet 16.35 Urn^inosi glasbe m pl°sa l/.lb Operncartie JnanVasle 1/.35 ?ivl|i!njevpodrasii.l/5 18.30 DBriiSčinaFvmpfi.?/4 20.10 JastiovrAa. 12/16 21.00 Suidiouty 22.00 Anuiiija 22,40 Maíťita gledala nialike, 2/13 23J)0 Brana Poričei ui^ odra 00.06 Dni?vnik?amejske TV 00J35 Iniokanal SLOVENUA 1 06.20 Kiilujfa 06.30 Odriip^vi O/.OO Porušila 0/.05 Dnbrojutro 08.00 Prvočila 08.05 Dobro juun 09.00 Poíoíila 09.05 Radovedni tek Q9,;^0 Ruba guba: konji, 10/10 09.35 Risanka 09.45 /godbe I/Školjke 10.25 Oiivahh 11.00 Kuhamrnezdamr 11.30 PriJo?rivi:u;Waiali|fi 13.00 Pníoíila,§poiLvrcma 13.20 Rnbar 14.25 Dakumeniams oddaja 15.00 Poroiila, promel 15.05 Mtjsuivi 15.40 Marjan, koni. ki pleSe Slap. 2/13 16.05 Polivanja 16.30 Km ga mene bn ga l/.OO Novice.Spon,vreme 1/.3Q lokalnHVDlitVBOOíKopvr) 10.40 Iraktor Toni. nsankà 19.00 Dnevnik, vreme, ^ori 20.0n Pnd/arumetom 21 .on Dobnrôlovek liubaPrenner, portret 22.00 O dni p.vi. Spori vreme 22.50 Oswiarijii drvíme. 2/2 23,38 Sedma moč osamr:svojitvB. tv dnevnik3.10.1991 OO.On Dnevnik. Spon. vrftme 01.00 2ivljenj[?iekotrck8,drïkiirn. oddaja 0U^5 Resnična rt^iinosi 02.10 Iniokanal SLOVENIJA 2 06.30 Iníokariijí 09.0D /abavnr iniokanal 11.30 OmiiSki inicAanal 12.3n /abavni iniokanal 13.0b Animija 13.45 Siuriiowty 14.40 Slovenski mag a/in 15.05 lokalnevolitveOH|l|uNjaoa| 16.35 Mnsinvi 17.05 /ivIjKiijB |B kol reka, dokuni. oddaja 1735 Hesnii^na resnif^nosi 18,10 labium 19.05 Samnmnnlu med nami, 12/13 20.00 Vizurii^aprthodfiosL 13/30 20.50 ya 2a >8ne. glori, pnre^ 23.15 Kovinsko modra linmflna. i/raul. Iilnt 00.45 Dnevnik /amtiiskB tv 01.10 lnlokar>al SLOVENUA 1 pop i pop 06.50 24 ur, ponovitev 07.60 Rickilaks 08.40 Vihar IjubB/ni. nad. 09.40 Potusnde.nad. 10.35 Ivj^nidaja 11.05 Cista nedolMusi. nad. 12.00 Barva greha. nad. 12.55 Spor ma sirena 13.40 ÍV prodaja 14.10 Ikkilake 15.05 Rarva gtBha, nad. 16.00 Cista nfidol^itosi nad. 16.55 Pol usode, nad. 1/.55 24ur vreme 18J10 Vihar ljub&;ni, nad. 19.00 24 ur 20.00 NaSa mala klinika 20.50 Ha^n^aiane gosporimje 2145 Í3AH 22.15 ScTTvnosuii oiok, nan. 23.10 /akiMimred:i'notais posebne pnrmrre 00.05 Na kraiu/IriCina, am, nan. 00.65 24 ur 01.55 Nočna panorama 06.35 24 ur. pnnuviUiv 0G.25 Viliarljttei 09.25 Poi usode. nad. 10.20 Ivprudaia 10.50 Cista nedrilinosL na rl. 11.45 Barva greha. nad. 12.40 l/mivobkihmačk, dokiim. si^ja 13.40 ivprnrlaia 14.10 Riukilake 15.05 Barva grsfi». nad. 16.0D Cista nedolte nad. 16.55 Poiusode.nad. 1/.55 24 ur vrenje 18.00 Vitiarliubimnail. 19.00 24 ur 20.0D Preverjeno 20.55 /riiavnikova vest rian. 21.45 BAR 22.15 NcwvítfSkapokija.nan, 23,10 /akon )n red: Enota /a pmhm pnniere, am. nan. 00.05 Nakra)u/ítjCina.am,riaiL 00.55 24 ur. ponovil» 01.55 Nočna panorama © © 09.00 D tibro ]uuo, tn \ timia uvno ra^ednlna oddaja 10.00 Vabimn k ogledu 10.05 AngleSka Premier lina, lOSMi^lekiekme RoTtan : iveqjoul 11.50 Naj^otririeva 14.00 Videos tram, obvestila 17.55 Vabimokoglîidu 18.00 Regionalne nrnice 18.05 /dai. oddaja/a ra;yibano ^vljerije 18.36 Naj spot dneva 18.40 Pnpoiniške razglednice: Miiliika. potopisna od da i a. punoviiev 19.30 Vidiinstrani, obvestila 19.65 Vten k ogledu 20.00 lokalnr!volilve200BMD Vel.i^nipmed stagnacijom razvoiem 20.30 Regionalna nwice 20.35 RfikomeL pa^nelek Ifikme i;eljeCM:Skoiialoka 22J10 koddajeOobrojuiro. iniormairvno razvedrilna oddaia 23.00 Vabimo k (^kulu 23.05 Naj^otdnova 23,10 Vidiiostrani, obvestila 09.00 Dribrti jutro, informauviio • ra^vednlna odrlaia lO.OD VaNmokoyleilu 10.05 Rokomei. posnetek mknie Celje CM:Skoljaloke 11.30 Najspoidneva 14II0 Videostrani. obvestila 17.55 Vabmiokogledu 10.00 UunSkaoddsja 18.40 Naj spol rineva 18.45 Skrbimo/a/dr^Vje. ponovili 19.45 Videosirrini. obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.nn 1433, VIV tnaga?iit,reginrralm •inlnrmaiivni program 20,26 Kiiliura. informativna ndrjaja 20.30 Sporini torsk. Spciina inlormalivna oiidaja 20.50 Sporiniur)$t.koniakina oddaja; K^aiej Gruirnk, avtomobilski did^ač 21.30 iun/pm m mi. inforntauvna uidaja. 3, IV mrela 22.00 Asova yibanita, informativna nddaja. 3. ÎVinre^a 22.30 l^orlrtajeDobrojuin). inlumiaùvnu ra?vednlna odriajd 23.20 VabmiDkogledu 23.25 Naj spol dneva 23,30 V ideosirani. obvestila 08.70 OB^n 07.00 0/,05 08.05 03Í15 0955 10.00 10,25 11.20 13.00 13.15 1330 14.20 15,00 15.05 15,40 16J10 16.40 17.00 17,30 1830 1fl.40 19.00 2D.OO 22II0 22.55 0035 01.30 0230 KulUKa Odmevi Porodila Dobro jUlro Pnrtitila Dobro jutro Puroňla Sponšpas.oddajaoSporiii iWpania, 1/10 Kiqiija mene briga Nauorial gerjgrapfiic, 10/15 Spel rloina Puročjia. Spori, vrame Nekaj mimit do(l1^^rO glasbo Ijudie m ^mlja IrpljBdjC mladega Igorja. 3/4 Puročila. promet Mosluvi Sola prvakov, 18/26 Pod klubuknm Risanka Novics, Spori vrems lokalne volitve 06 (Nova Gonrra) /rebarifB Astra m lota Krtek, nsanka dnevnik, vreme. Spon Super Vidiki ja;. am him Odmevi, Spon. vrems Dmizj? Sedma mt tssm osvojitve, iv dnevniki. 10.1991 Dnevnik, vreme. Spon /vami Intokai^ai SLOVENUA 2 0630 Iniokanal /abavni rufokanal OiroSki iniokanal Nikoli ob dfôettf] S(iotna noi l.abiont lokalnii volitvu 06 [Koper) Vi/um /a pnliodnosl 13/30 Dober dan, KoroSka / vami Mnsinvi Prak&a;//22 Ivmvi/ijski mlaiii ylasbrmiki. Dunaj 20D6, /akljn^jii va Cer Pravičnik, dokiim. udrlaja Metuljev jezik. Spar^ki film Slovenska jazz si;ena Dnevmk/amejskefV Irilokaiiaf pop 1236 1336 14.25 15.15 1B.20 l/.Ob 1/.35 18.30 19.05 20.00 21.50 2235 00.10 01.00 01.25 0B.4D 0/,40 0930 10.26 10.55 11.50 12.45 13.40 11.10 15.05 16.00 16.56 1/.5b 18.00 19.D0 20J10 21.45 22.15 23.10 00.05 00.55 01.55 24 i]i, ponovitev Ridi Lake Viliar ljubljeni, nad. Poliisrjde. nad. ÎV prodaia Cisia n«rlol2nosL nad. Barva greha. nad. Preverjene IV prodaia Ridd Lake Barva greha Cisia nedol7nnsi narl. Poitjsode. nad. 24 ur. vreme Viharljtjbivni. nad. 24 ur Smrionosni /akon. 1/2 BAR Munk, nan. /akoitinrediEiiuta n posebne pnmcrz:. an^naii, Nd krapi zloi^m^i. am. nan. 24 ur, pmovitCT Noiina panorama © D9.00 Dobro jutro, infnrtnaiivno • razvednlna oddala 10.00 Vabimokogindu 10.05 Športni torek, infonnativna oddajfl. ponovitev 10.20 športni gnsi ponovitev: f^aiej (iRjdnik, avtomrjbilski dirkah 10,55 Naj spol dneva 14.00 Videusiram. obvesula 1/.55 Vabimokoglerlii 18.00 Mala jiolepanja, oimSka oddaja. 3. IVmre^a 19,40 Rogionalne nnvici^ 16.45 Vrerlnojpstnpiunoter dokumentarna oddaja, obisk v ^pie^mSksm mu/eju 19.15 Naj spol dneva 19.20 Virleostrani, obvestila 19.55 Vabimokogledu 20.00 lokalnevolitv8 2DQG predstavitev kandidaia2a i^(^arta MD Velenjs mag. Franca AvbsrSka 2030 Pop corn, koriiakuia glaslffiia oddaja 20.55 Regionalne novice 21.00 Odpra terna, kontaktna oddBja, 3 i V \mh 22.00 IzurliiafeDobmjuirrj. mlormatpvno ra/verinina oddaja 22,50 Vabimo kogledu 22.55 Naj spol rjnava 23.00 Videostrani. nbvesula PRIREDITVE fT.FToro.kon Oven od 21« marco do 20. oprilo pQsiaiatewsiipm. adcjstvcR da sevam (jtEsnicujejo vse sanjeinèe-Ije Ljubezensko življenje lep Ć8S ni bilo po vaši meri. sedaj pa bo Into ^ ^ žezelokmafu. Prej kot si mislite. Pertr^r sicer r^bf veli ko spodbude fn ^ poguma, a boste u^eli urediti tudi Id. Končno bost« poznali, da ste ^^^^^^ vrelini već in da si tudi easlužite već. Tistemu, ki bo §e naprej nagajal, pa kai v obraz povejte, kar mu gre. P;i delu usp«h tudi tam. kjer ste mi^rli, da nisrs ravnali pf8v. Izkazalo se bo. da ste tokrat to izvedli odličnol Bik od 21. aprila do 21. moja ^^^^^^^ Saj ne veste, ali bi bili srečni ali nesrečni. Pred vami je namreč pov-^^^^ sem novzdčetek. jntudi nova pot. ki bo precej drugačna od siarih. že FA uhoienih poti. Mnogi se bodo čudili in se spraševali, kaj se dogaja z B vami. tisi ki so vam blizu, pa vas bodo podpirali. Na vseh podtoQth. ^^^^^^^ Tudi partner vas bo povsem razumeJ. a bo vseeno povedal, kar mu ne bo vseč.Topa vaju bo le se zb lizalo, saj krepko potrebujete pogovor. Cele lehko, si privos cite kakšen vikend daleč od doma. Nujno potrebujete odklop. Dvoicka od moio do 21» junija Končno se bo začel vaš nori ritem življenja, ki se vleče že nekaj mesecev. umiljati. To bodo opazili tudi listi, ki prej niso. In zato se kaj lahko /gcdl da boste zaceli presenečati le sebe in ne več le vaših prijateljev in sodelavcev Čeprav boste na Mednje dni kar malce lenobni, ho vse teklo tako kot si želne, V tem trenutku vam je pać najpomembnejše Iju* hezenskozivrjenje. ki ste ga končno spravili vred. Ce žefite, da tako ludi ostane, boste morali na tem graditi. Saj veste, da se lahko sreča spet kmalu izmuzne skozi prste. Rak od |iini|a do 22. julija Pripravljali se boste na doQodek. kívam prav nič ne dis. Tudi veselili se ga nimate zakaj. A si boste kmalu rekli, da drugače paČ negre in se spopadli s problemom Lep konec tedna je pred vami. če boste le poslusali svoj nooanjiglas. Ta vamže nekaj časa govori, kaj vam je storiti. In dobro veste, da bo enkrat treba, pravi trenutek pa je vedno težko izbrati. Pnznajte. da probient sploh ni tako velik in de iz muhe delate slona. Ne prvfč in ne zadnjič. Lev od 23, julija do 23. avgusta Vaše obnašanjeje zagotovo čudno ne fe vašim domačim, sedaj to ope- ©zajotudi prijatelji in sodelavci. Vsega ne bo resilo lepo vreme, s^ tone vpirvd prav močno ne vase počutje. Spraševali se boste ali imate toliko moči. da svoje življenje povsem spremenite. To vas namreč čaka. če se ne boste pogovorili najprej s seboj, potem pa se s partnerjem. Ta že krepko izgublja potrpljenje, zato časa res nimate veliko. Za tiste, ki partnerja še nimate, bo to en lep seplembrsdd teden, pravo indijansko poletje boste užili v n]em. Spoznali boste, da vam nekdo od prijateljev pomeni veČ kot to. Devica od 24, avgusta do 22. septembra ^^^^^ Počutili se boste odlično, eneigije pa boste imefi več kot nekaj minulih ? mesecev. Zato si boste upali več kot sicer. Dolgo ste bili tiho in čakali. Sadaj ne boste veČ. Vsega boste imeli dovolj, zoto boste ukrepali. Pa čeprav vas je hudo strah, kaj bo prineseljutrišnjidan.Jasnovamjele. ^^^^^ da tako kot živite sedaj. Ravno višek energije pa vam bo pomagal, da se boste stvari lotili tako kot je treba. In pri tem boste našli tudi veliko oporo v prijatelju, ki vam še vedno priskočil na pomoč. Tudi tokrat bo to počel nesebično. Tehtnica od 23« septembra do 23« oktobra Za vami je nekaj prekrasnih in zelo uspešnih dnt. Še sami ne boste mi> gli verjeti, kako tekoče vam tečejo zadeve. Velik projekt boste irspeli dokončati vnekâj dneh. zizdelkom pa boste već kot zadovoljni. No. zadovoljstvo vas bo naredilo prijetnega tudi do vseh domačih, sodelavci pa bodo tudi tokrat malo čudno gledali. Ne bo vam jasno, ali zaradi id-uaje ali zaradi tega. ker paČ nin^ajo istih vrednot kot vi. Presenečenje pa zal ne bo več pre-senečenj. ker vas bo nekdo izdal. In to v zadnjem trenutku. Škorpijon od 24. oktobra do 22* novembra S lem. ko boste na glas povedali, kej si mislite ozadevi, boste prizadeli kar neka] ljudi. vam pa bo v trenutku lažje. In kmalu se bo izkazalo, kako prav ste ravnali. Predvsem zato. ker se bodo ljudje. jih imate radi. tudi zaradi tega izbruha začeli spreminjati. Ob koncu tedna boste veliko časa posvečali družini, neveste pa še. ali jetakopravaline.To- krat namreč bolj poslušate srce kot razum. Pasalopa vam bo vseeno. Strelec od 23. novembra do 22« decembra Cepiav bodo vsi misli, kako uživate, boste v naslednjih dneh v resnici f^ trpeli. Zavedati se boste začeli, da se nekores srečno obdobje končuje. Le tovarn še ne bo čisto jasno, kaj se v resnici dogaja z vašim partnerjem. &v dvoma pa bo glodal in glodal Ne le to. postali boste sumnji* ^^^^^ čavi in prestrašeni, saj si prihodnosti splc^ ne znate predstavljati, če sevam slučajno sedanje življenje sesuje v prah. Zavedajte se, da za vsakim dežjem posije sonce. Morda pa gre le za prehodno krizo. Kozorog od 23* novembra do 22* decembra ^^^^^ Praznina, lu se je naselila v vaso dušo ze pred tedni, bo začela popuš-čatj.lnspetbostecuiili.daježrvljenjelepoindajeiuiv.Energijoboste dobili piedvsemz delom na prostem in športom. Zato a za to le vze-mite čas. Bopatreba tu in tam več Časa posvetiti tudi partnerju, saj je že malo nsveličan vašega kislega obraza. Vse skupaj si namreč zelo narobe razlaga. Prilrànost. damu dokažete, da razlog ni vnjem. imate le v teh dneh.lzkori stJtejo. Predvseni pa pojdite preko sebe in dokažite, koliko vam pomenijo vas r>ajbliž)i. Vodnar od 21« januarja do IS. tebruarja ^^^^^^^ Bolj ko hoste gledali na uro. manj časa boste imeli. In to predvsem J zase. Precej nervozni boste in predvsem k boste več točno vedeli, kaj si pravzaprav želite. Tega. kar se vam dogaja zadnje tedne, zagotovo ne. Nipa le od vas odvisno ali boste znali stveri postevitina svoje me-— stoaline. Pomagativambomof^lnekdoodstarejshmboljizkušenfh. Za To pa ga boste morali prositi, saj se sam ne bo ponujal. Tudi zato ne. ker se bqi, da bi izpadel kot vsiljivec. Izkoristile ta konec tedna, zvezde vam bodo zelo naklonjene. Strahovi zaradi bližnjega sorodnika bodo kmalu minili. Lažje boste zadihali. Ribi od 19, februarja do 20« marca Vsako leto znova se težko poslovite od toplih mesecev, zato boste v naslednjih dneh poskušali užiti vsak sončni žarek In prosti trenutek. Teh bo v preostalih dneh septembra, pa tudi v oktobru, zelo malo. Tudi zato. ker se vam delov službi že krepko nalaga, pa se več ga bo prišlo Morda pa boste znalignečoizkoristrti tudi za to. dasibdje organizirate čas. Dobroveste. da to ni vaša največja prednost Zvezde pravijo da{e čas ugoden za menjavo službe ali pa stanovanja. Pn partnerju pa tako že nekaj Časa nimate pripomb. VfLENJE Četrtek, 28. sept. 9 Q0 -18 DD Različne lokacije v Velenju 17.Pikin festival 9.30 Knjižnica Velenje^ otroški oddelek Pikina pravljična ura - Knjižnica Velenje 16 00 Zbor pod gradom Šoštanj Dnevi evropske kuttume dediščine 20QG • Spoznajte grad Šoštanj 16 00 Dom krajanov Koňovo Kegljaški turnirza pokal Športne zveze Velenje IjjD Knjižnica Velenje 17. Pikin festival • Veoer s častno pokroviteljico festivala Mojco Horvat Petek, 29. sept 9 00-18.00 RazličnelokecijevVelanju 17. Pikin festival 9.30 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Pikina pravljična ura 10.00 Centralna čistilna naprava I Šoštanj I Prireditve ob prazniku MÛ Velenje - Otvoritev Centralne Čistilne naprave 16 DQ Zboi: pri gradu Pakenštajn v Šmartnem ob Pa ki Dnevi evropske kulturne dediščine 2006 • Potujmo po gradovih Šaleške doline, spoznajte grad PakenŠtajn v Šmartnem ob Pa ki 17.00 Knjižnica Velenje Predstavitev knjige - Tilka Jam nikl Pika v knjižnici 20.00 Atrij KSC (ali Čemer Nova) Prireditve ob prazniku MO Velenje: K le pete k po primorsko • Tematski večer v kavarniškem vzdušju Sobota^ 30* sept. Kmečka tržnica 8,00' 13.pO Knjižnica Velenj Kdaj - kje - kaj 10.00 Skakalni (»nler ob Velenjskem gradu {Skakalnica K 22) Ekipno državno prvenstvo v smučarskih skokih za dečke ih 11 let 16.00 Zbor: pri pokopališču v Zavodnjah Dnevi BVfopske kulturne rjedilćine 2006 Po tuj mo po gradovih Šaleške doline, $po2najte grad Žamberk v Zavodnjah 17.00 TRC Jezero 17. Pikin festh/al - Slavnostni zaključek festivala, podelitev Zlatih pik in zaključni koncert 18.00 fVlestm stadion Velenje Nogometna tekma - 2. SNL UK Rudar Velenje ; NK Bonfika J8.99 Dom krajanov Konovo Prireditve ob prazniku MO Velenje • Zaključek del na področju komunalnega urejanja KSKonovovletu 2006 in podelitev krafevnih priznan) 20.00 Restavracija pod Jakcem Prireditve ob prazniku MO Velenje • Akademski ples Nedelja, 1* okt. 9.00' 17.00 KotalkališSeVelenie Tekmovanje z radijsko vodenimi modeli na elektro pogon v okviru pokalnega tekmovanja LRPCALLENGE SLOVEfyiJA 10.00 Telovadnica šolskega centra im Pikin bolšji sejem 9 00 18.00 RazličnelokacijevValenju 17. Pikin festival Košarkaška tekma-1. SKL. Z.krog, pionirji - KK Velenje : KK Nazarje Krajevni dom Bevča Praznovanje krajevnega praznika KS BevČe- Krajevna skupnost Bevče 16.00 Telovadnica Šolskega centre Velenje Ko$ari(askatekma-2.SKL. 1. krog, mladinci- KK Velenje : KK Šmarje Velenjsko jezero Jadralna regata za prehodni pokal Mestne občine Velenje Ponedeljek^ 2. okt. 12.I10 Ljudska univerza Velenje JI Otvoritev predavalnice za višješolsko in visokošolsko izobraževanje 1700 Avla Mestne obČineVelanje Odprtje razstave 'V mestu angelov-40. Mednarodne športne igre lolarjev, Bangkok 2Û06 Torek, 3. okt. 1700 Preddverje Kulturnega doma Šoštanj Torkova peta • ustvarjalnica za otroke in starše 1700 Kssena [Koroška 37a) Otvoritev prostorov zavoda Kssena 19.19 Knjižnica Velenje, studijska čitalnica Rudarstvo in okolje, osnove geomehanike • Predstavitev priročnikov oz. učbenikov domačih avtorjev Sreda, 4. okt. 9.00 11.00 Varstveno delovni center SAŠA Delavnice • Ustvarjajmo skupaj 1700 Vila Mojca Sredina peta - ustvarjalnica za otroke in starše 1700 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Špeline pravljične ure Zrcalce (Grigor Vitez). Jazbec in ovčka (Světlana Makarovič) 19.QQ Rdeča dvorana 1. Drlavna rokometna liga, 4. krog -RK Gorenje :RK$viš 19.19 Knjižnica Velenje, studijske čitalnica Predavanje: Kako izboljšamo imunost z naravnimi sredstvi 19.30 Glasbena sola Velenje, velika dvorana Abonma Resna glasba • W. A. Mozart: Requiem Za dodatne informacije o prireditvah in dogodkih lahko pokličete Turistično* informacijski m promocijski center Mestne občine Velenje (03/396 1860}. Pomagali bodo Veroniki Velenje - Društvo humoristov Velenje prireja v nedeljo, 1. oktobra. ob 16. uri humanitarni koncert v vei!namenski dvorani v Vinski Gori. Sredstva bodo zbirali za mlado Veroniko FriSkovec, ki je že od rojstva invalidna.Želi si mladinsko sobo. prirejeno za invalidski vozri^ek. ki pa si je invalidsko upokojena starša zaradi skromnih dohodkov ne moreta privoščiti. Zato ji lahko na pomoč priskočite vi in se udeležite koncerta, kjer veselega vzdušja ne bo manjkalo. saj bodo zanj poskrbeli: Natalija Verbotea Robert Go-liCnik s prijatelji. Saša Lendero, ansambel Katrca. Vili Resni k. ansamebi Štirje kovai^, Zre^a pomlad, ansambel Mira Klinca, ansambel Pogum, ansambel Dan in noč. Duo Platin. Trio Vikend. Ansambel Rosa, Maja Dderlap in Domen Hren. Vstopnice, ki stanejo 1500 SIT lahko kupite v gostíši^ Hren v Vinski gofi. gostili Upa v Šaleku. gostilni Verdelj (pri Cirotu) v la-leku in na dan prireditve eno uro pred začetkom. ■ Requiem - zaletek abonmajo resne glosbe Velenje - Knjižnica Velenje m velenjska glasbena šola sta tudi letos skupaj pripravila abonma resne glasbe. Prva prireditev v okviru tega abonmaja bo že v sredo, 4. oktobra. V veliki dvorani velenjske glasbene šole bodo ob 19.30 uri izvedli znameniti Mozartov Requiem. Delo, ki ga je skladatelj pisal tako rekoč r>a smrtni postelji leta 1791. je gotovo eden najbolj veličastnih in znanih del. Še toliko večfO vrednost bo imel. ker bo pri izvedbi sodelovalo veliko glasbenikov iz Šaleške doline. Requiem bodo izvedli Simfonični orkester. MePZ Gorenje. MePZ Svoboda ter solisti Gordana Hleb. Jutta Panzenbock. marjan Trček in Juan Vasle. Dirigent bo Nikolaj Žličar. Abonma resne glasbe in tudi Jazz abonma sta na prodaj v Kulturnem domu. Več o vsebini obeb pa prihodnjič. ■ bš Koledar imen Septe mfae r/ ki m a ve< 28. četrtek* Venčeslav, Damijan 29. petek-Mihael, Rajko 30. sobota-Zofija, Sonja, Erna, Jerko oktober/vinotok 1. netlelja- Terezija (Zinka), Remigij 2. ponedeljek-Bogoljub, Anže mednarodni dan miru 3. torek - Mahsimil-ian, Žarko, Evald svetovni dan srca 4. sreda - Frančišek svetovni dan turizma Lunine mene i 30 • septembra prvi krajec, 13:04 PregovQri Vreme vinotoka je aprilu za poroka. Miha kašo piha. Mihaela če grmi, viharjev veliko pozimi b\ïil n i k O L i Zgodilo se je # # # Q od 29. septembra do 5. oktobra • 29. kimavca 1973 jc v Velenju umrl velenjski učitelj iii narodo pisec I-ran Mliiwek; • 29. septembra leta 1974 so svečano odprli novo $tanJČHni praznujejo v spomiE na najsiarcjšo olir«njeno listino, ki govori o podelitvi trskili pravic Šoštanju; listino je lota 1436 izdal grof l'riderik Ceijski: • I. oklobrd ki-4 1962 je Velenje v spremstvu podpredsednika jugoslovanskega zveznega izvrí-nega sveta Aleksandra Ranko-Viča. sekretarja CenlraJncga komiteja /veze komunistov Slovenije Mihe Marinka in podpredsednika jugoslovanske zvezne ljudske skupscinc Franca l.c-skoSka l.uke obiskal predsednik prežidija vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Leonid lljií Bre/iîjev; -1. okt(»bra 1986 je pričela delovati velenjska Univerza za tretje življenjsko obdobje; -v okviru prireditev ob občinskem prazniku so 3. okitibra leta I96X v Velenju svečano odprli nov otročki vrtec okcîli sto otrok: vrtec je svoj prostor nascl v preurejeni stavbi, ki jo je velenjski občinski skupščini prepustila počitniška zveza; vrica v tej stavbi m več. od lela 20(12 je v njej sede/ Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje; - od 3. ilo 5. akU»l>ra lela 2001 je v Velenju potekalo 6. zborovanje Slovenskega muzejskega društva, ki ga je organiziral Kulturni center Ivaiut Napolni ka; Leonid Itjtč Brežnjev na obisku v V&lonju (ArMv Muzeja Vefenje) • «^itobra leta 1947 so v Prelogab /ačeli gRidili nov jašek velenjskega premogovnika; - prva oddaja Kiidia Velenje na ultrakraikovalovncm področju na Trekvenci XX.9 niegabcrzov je biia kljub nedokoncaiiein studiu že v soboto, 5. ciklcil>ra Ida 1974, koso iz dvorane doma kulture neposredno prenašali svečano zíiscdaiije velenjske občinske skupščine, s ploščadi pred domoni kulture pa osrednjo proslavo ob občinskem prazniku; - okt<»l)r4 lela 1978 so v Velenju postavili prve swtmiRírje na križišče Šaleške in Kidričeve cesie ter na križi^^e proti (îtjrici; - 5. ill 6.4»k(4»bra lela IVIK) je velenjski Kulturni ccnter Ivana Napotnika skupaj z Medobčinsko zvezo prijateljev miadine Velenje na Titovem trgu v Vele-tyu prvič organiziral Pikin festival, ki so g*i prvo leto poimenovali Pikin cicidaji; / leti je m prireditev prenisla v največji olrosk) festival v Sloveniji. ■ Damijan Ktjajič t1H^ KREDITI * LEASIN6I PotrošniikJ krediti že na dohodek70.000SfT, upokolenci tudi nailiro 02, 03,09 Tel.: 897 70 83 RADÍO V£L£NJ£ nt» PrfMBW in •tratovno mMoc Z—«hnoalpritr^Miju fkvniirihBidw TfipieA lnv«8ido.c..PCVeien)e,M<]ndes«$7 K sodelovanju vabimo komercialista (m/ž) v Glavni podružnici Abanke Celje za delo v poslovalnicah v Celju in Velenju Glavna naloga novega sodelavca bo načrtovanje bančnih aktivnosti in trženje storitev banke, osebna obravnava strank in kreditiranje fizičnih oseb Od kandidata pričakujemo: • naimanj VI. sfopn/o strokovne izobrazbe ekonomske ali druge ustrezne smeri • najmanj 9 mesecev delovnih izkušenj • zaželene so izkušnje na področju bančnega poslovanja in trženja • usposobljenost za delo z računalnikom (poznavanje orodij MS Office) • komunikativnost in veselje do dela z ljudmi • dobro razvite prodajne veščine • natančnost in urejenost • samostojnost in zanesljivost Novemu sodelavcu ponujamo zanimivo in dinamično delo v urejenem del orne m okdju 1er možnost pridobivanja novih znani in osebnostnega razvoja. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmeije za nedoločen čas s polnim delovnim časom in šest mesečnim posiujsnim dekim. Če menite, da vam objavljeno delavno mesto ustreza in si želite nov delovni izziv, vas vabimo, da nam pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom svojih delovnih izkušenj ter pričakovanj posredujete v 8 dneh od objave tega oglasa na naslov: Abanka Vipa d.d., Kadrovska služba. Slovenska c. 58, 1517 Ljubljana. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izboru. ABANKA Raxpis za delovno mesto direktorja Centra za socialno delo Velenje Na podlagi 5fi. in 57. člena Zakona o socialnem vaisivu (Ur.l. RS. ši. 36/04-UPBI in 2l/0fi odi. US RS) in dtívcie alineje 23.-člena icr 25. in Ifi.člena Siaiuia Ccnîra za socialno delo Velenje, jc Svet Centra /.a soeiaino delo Velenje na svoji seji dne. 24.08.2006. sprejel sklep ú razpisu prostega delovnega mesta direktorja Centra za socialno delo Velenje (m/ž) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: • visoka strokovna ali univerzitetna iz<')brazba iz 69. člena Zakona (1 socialnem varstvu. 5 Ici delovnih izkuiSenj in opravljen strokovni izpit p že v ponedeljek /ju-iraj odprli več kol 120 ustvarjalnih delavnic, ki potekajo v Bell dvorani» pod št> lori in na prosiem. Zc v sobtHo so pripravili Pikin planinski pohod, v Hotelu Raka pa so $e vrsiilc kino predstave. Mladi pohodniki so se tokrat /brali v Ša-Icku. nato pa obiskali Šaleški yrad. razvaline gradu llkenšlajn, pol pa nadaljevali sko7.i Bcvce in (ro-rieo nazaj do Šalcka. Bilo jih jo veliko in zelo so uživali. Vnedeliopa je Pika tudi uradno prev/ela oblast v meslu. Župansko Icnlo ji jc na otvoritvi predal velenjski zupnn Srećko Meh. Obljubila niu je, da mu jo bo vrnila ob zaključku festivala, še prei pa bi) poskrbela, da bo vsem njenim prijaieljem res lepo in zabavno. Zalo je s seboj pripeljala gusarje /. otoka Tuka taka, ki so sicer i/gledali prav gro/no, izkazalo pa se je, da so prijazni, /a prvo pravo /.abavo na letošnjem festivalu je lakoj po otvoritvi po skrbela skupijîa Victory, V središču Velenja sc bo v petih dnevih na šiirih Plklnih odrih zvrslilo kar 31 gledaliških, plesnih in lutkovnih predstav. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi sedem Pikinih razstav, se udele/ili današnjega večera s Casino pokroviteljico Mojco Horvat ali pa jutrišnjega Sarajevsko slovenskega večera. Vrhunec festivala bo v soboto, ko bo na TKC Jezero potekal Pikin dan, na velenjska;m jezeru regata za /laio Piko, v glasbeni šoli pa državno prvenstvo slovenskih otroških plesnih skupin Pika miga. To b<3 ludi dan, ko se bo Pika po slovila /a teden dni. ■ fis, foto: vos Piks je pogumna. Namesto konfa je Mos zs prihod izbrala letalo. Kar nekaj časa je tra jalo, da smo razrešili prvo uganko. Kako bo prišla Pika? Letos je res presertetila^ gusarji tudi. "Obiast je sedaj v mojih rokah. Obljubljam veliko nore za* bave," Je rekla Pika, ko ji Je župan Srečko Meh predal lento. Floristi navdušili s cvetličnimi kreacijami Iz Rdeče ustvarili umetniško dvorano • Po dveh tekmovalnih dneh na ogled čudovita razstava del 12 floristov iz 6 evropskih držav -Velenjčan Primož Gril zasedel 2. mesto Veletýř - V soboto, pozno/večer, seje z zanimivimi nastopi tekmovalcev cvetličarjev končalo Odprlo prvensivo Slovenije v flori-stikj-Velenje 2006. Teknitjvanjeje potekalo v velenjski Rdeči dvorani in je bilo prvo tovrstno in doslej največje tekmovanje lltmsiov pri nas. Po zaslugi organizacijskega jjdbora 10. državnega prvenstva v florist I ki in I odprtega državnega prvenstva Slovenije v floristiki 2006 smo bili v Velenju priče izjemnim spretnostim cveiličarjev in cvetličark iz šestih evropskih držav. Vsi, ki so doživeli vsaj delček prireditve, so bili navdušeni, lako listi, ki so prišli na finalni večer in v živo opazovali sprelne umetnike t>blikovanja cvelličnlJi aranžmajev pri delu, kol listi, ki so si v nedelio tîgledali 12 razstavnih prostorov/ vsemi v dveh dneh ustvarjenimi umetninami. Skupaj jih je bilo več kol 70. Ko roža ni več le roža Sobotrd ilnalni večerje bil za-gkc dela, saj seje potrebno pripraviti na naslednje leto, ko bo v Velenju potekalo T.u-ropa Cup 2007 - Evropsko prvenstvo v floiistiki 2007. Takrat se bo predstavilo še več tekmovalcev in upamo, da si ga bo ogledalo še več občudovalcev cvetličnih kreacij. Dejstvo je. da so strokovno javnost o dogodku dobro obvcslili. zagotovo pa bi si vsaj nedeljsko razstavo (Ogledalo še več ljudi, če bi sploh vedeli /^njo. Rože imamo namreč Slovenci izjemno radi. ■ bš Vsafc razstavni prostor zase je bil prava i#metni/id. Laična javnost je bila zagotovo navdušena nad vs«mi, stroga mednarodna žirija pa je ocenjevala tudi najmanjše podrobnosti. REKLI sa Primož Gril. Ilorisi iz Velenja, 2. na državnem in odrtem prvenstvu, nam Je takoj po razglasitvi rezultatov povedal: »Občutki po končanem tekmovanju in podelitvi nagrad so lepi. Mimo jc velika napetost, velika skrb. Potreboval Nun nekaj dni, da se spočijem. Na leknn>vanje sem se pripravljal kar nekaj časa. /amisli sem začel zbirati že pred pol leta, zadnjih 14 dni pa sem se pripravljal res Intenzivno. Vse ideje so seveda moje. prilagodi] sem jih razpisanim temam. /a poročni !>opek sem drji in županom pogovaijal o pogojih lil možnosti i/ved be ev-ropsktíga prvenstva v floristiki 2007. Prišel sem, da bi si ogledal Rdečo dvtiraoo kot možjii prostor prvenstva. Mislim, da bi to la liko bil ustrezni pn>stor. Seveda gaje potrebno malce preuredili in prilagoditi. Iz športnega v malo bolj florist ičnega. Zame ter za ekipo in organizatorje je to tekmovanje tudi nekakšna vaja za evropsko prvenstvo, kjer vi-dim dobre možnosti za izvedbo lepega dtjgodka. Vse je mogoče narediti. Prepričan sem, da bodo organizaloiji poskrbeli, da bo evropsko prvenstvo naslednje lelo izjemen dogodek.« Predsetinik žirue Franci Land^ ker: »Pogoji za izvedbo tekmovanja so bili idealni, vse jc polekalo gladko, tako pri mestnem vodstvu Velenja, organizaioijih in tekmovalcih. Ti so res dolm> pripravljeni. Dosežki na tem tek-movatiju so zelo lepi, vendar opažam, da so nekateri tekmovalci v material /j izdelke vložili zelo veliko denarja. Po mojem celo preveč. Končna cvetlična kreacija je zaradi tega sicer videli zelo lepa in nekaj poseb-tiega, vendar drag material (razen. če 10 niso rastline) ne vpliva na končno oceno sodnika. Šteje samo floristični dosežek. ki mora na izdelku prevladovali. To prvenstvo je zelo zanimiva generalka za naslednje leto. za 1. evropsko prvenstvo Slovenije v floristiki 2007. l.cios smo videli, kaj je potrebno spremeniti, katere slvari so dobre, katere slabe. V floristiki se prav tako spreminja moda, letos je moderno nekaj, drugo leto bo spet nekaj drugega. Morda bo drugačen tudi način dela z do\(h čenimi materiali. Vse to moramo predvideli in se potrudili, da bo naslednje leto evropsko prvenstvo potekalo tako, kot je potrebno.« ■