m
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE
Z A
SLOVENSKO PRIMORJE
Leto I. - Štev. 3
TRST, »reda 16. maia 1945
Cena 1.— liro
Manifestirajmo z delom!
Primorski Slovenci imamo £ivo narodno zavest. To nam je vzgojila stoletna borba za ncr šo posest. Bili smo zvesti čuva■ rji naših narodnih meja, ki so sc v dolgi dobi le neznatno premaknile.
Usoda je hotelu, da smo bili prav mi, najzavednejši del naroda, podjarmljeni, in da smo v zadnjem četrt stoletju zatiranja prestali najtežje preizkušnje. Da nismo imeli tako žhie narodne zavesti, bi bili podlegli. Tako pa nismo le vzdržali, ampak je naš' odpor to zavest še stopnjeval in utrdil naše prepričanje, da je naša narodna reši tev le v združitvi z ostalimi Slovenci in jugoslovanskimi narodi. Vsak zunanji izraz naših narodnih čustev je bil prepovedan.
Ni čuda torej, da jel ljudstvo ob osvobojen ju, ki ga je dolgo čakalo in s težkimi žrtvami kupilo, dalo duška svojim čustvom, ki jih je moralo tako dolgo zatirati. Zdaj se je lahko prosto razlegala slovenska govorica, Kdor ni doživel tistih sramotnih dni, ko je bil naš človek, če je na ulici ali v javnem lokalu spregovoril v svojem materinem jeziku,pretepen ali vrten v ječo, ne more razumeti, kaj. za nas to pomeni. S hiš v slovenskem Primorju ]e zopet zavihrala slovenska zastava, ki je bila prej prepovedana in toliko zasramovana in zaradi katere je toliko naših zavednih ljudi romalo v ječe ali v internacijo. Na prsih fantov in defclet se je lahko znova pojavila naša kokarda, ki je v ži-vih barvah dopovedovala svetu, kako bijejo naša srca. Naša mladina z dežele je v sprevodih in z zastavami prihajala v mesta, v katerih je bila pod fašisti in prej prepovedana vsaka naša narodna manifestacija. Tega bi nihče ne mogel ubraniti, tega nihče braniti ni smel. Kar je dolgo tlelb pod pepelom, je v svetlem Zublju navdušenja moralo na dan.
Toda noben praznik ne more in ne sme trajati večno. Kakor so manifestacije lepe, posebno kadar gre za proslavo pridobitve tako dolgo pričakovane in tako zaieljene svobode, je vendar nekega dne treba napraviti piko. Svobodni smo, to jo dejstvo, ki ga nič na svetu ne more izbrisati, zdaj se pa moramo zamisliti tudi v bodoče. Gre za to, da naše pridobitve, ki smo jih kupili za tako visoko ceno srčne krvi narodno svobodo in demokratične pravice —- tudi ohranimo. Naša dežela, naše vasi in naša mesta so od vojne opustošena, prebivalstvo je ponekod docela obubožano, mnogo Je ljudi, ki nimajo niti najpotrebnejše hrane. Naše gospodarsko in kulturno življenje je na tleh, ne le zaradi te vojne, ampak tudi zaradi petindvajsetletnega načrtnega uničevanja po fašizmu. Danes je naša poglavitna skrb, da zgradimo, kar je sovražnik porušil v svojem peklenskem besu, najrevnejšim moramo nuditi socialno pomoč, dcieli moramo vrniti gospodarsko blagostanje in dvigniti iz razvalin naše kulturno tivljenje.
To so velike naloge, ki nas čakajo, Sele ko jih dovršimo, bomo dokazali, da smo res vredni svobode in bo to dovolj trdno jamstvo, da bomo to svobodo tudi ohranili. In da to storimo, smo dolini te onim, ki so nesebično irtvovali svoja Sivlje-nja ne samo za nas, ampak tudi za vsa bodoča pokolcnja, za naše sinove in vnuke. In kakor je ves narod nesebično sodeloval v naši osvobodilni borbi, tako mora tudi vse ljudtsvo poir-tvovalno sodelovati pri obnovi naše detole. Vsak se mora zavedati, da vse, kar gradi, gradi zase in ta svojih otrok otroke.
In ne smemo odlašati na jutri, ampak moramo začeti ie danes. Trajalo bo precej časa, potrebno bo mnogo znoja in truda, da bomo postavili deielo v prejšnje stanje in bomo povrhu vstvarili nekaj boljšega kot je bilo prej. Vsak zamujeni trenutek bi nam le škodoval. Svet nas ne bo sodil po besedah, ampak po. dejanjih.
Svobodno se glasi slovenska
beseda, svobodno vihrata slovenska in jugoslovanska zastava z rdečo zvezdo, simbolom našega boja in naše zmage. In kakor so nas te zastave navduševale v boju, ko so vihrale pred našimi brigadami, tako naj nas navdušujejo tudi danes pri obnovi naše domovine. Manifestirajmo z delom! Kakor je svet občudoval naše junaštvo, tako bodimo vsemu svetu v vzgled tudi v tem, kako si znamo z združenimi močmi v Čim hitrejšem času na razvalinah te vojne zgraditi lepšo bodočnost.
FRANCE BEVK
Promet z iivljenskimi potrebščinami v Srbiji
Ministerstvo za trgovino In preskrbo obvešča vse Narodne odbore kakor tudi zainteresiran« zadruge, podjetja in prebivalstvo, da sedaj ni promet z življenskiml potrebščinami v mejah federalne Srbije z ničemer omejen, v kolikor se vrši v okviru predpisov o cenah.
Okrožni, »rezki, mestni In krajevni; odbori ne smejo ovirati Izvoza posameznih predmetov in izdajati predpisov s katerimi bi omeje, vali promet. V kolikor pa »o taki predpisi že izdani jih je treba takoj ukiniti.
ir
rgna pri komandantu mesta Trsta jorju Dušanu Kvedru.
V tržaško luko je priplula 7500 tonska angleška križarka «Orion», Angleški oficirji so se takoj podali k predstavniku jugoslovanske oblasti v Trstu in obiskali komandanta Glavnega štaba Slovenije in komandanta mesta Trsta — generalmajorja Dušana Kvedra. Med obiskovalci so bili: gospod •Gommodo-re Mansergh, ki vrši admiralsko službo in je komandant 15.
križarske eskadrile, komandant križarke «Orion» captain Gor-nall, ki je mornariški polkovnik in še nekaj mornariških oficirjev. Generalmajor Dušan Kveder je goste toplo pozdravil in jih zadržal na krajšem razgovoru, ki je potekel na naj-prisrčnejši način.
Gospod Commodore Mansergh je ob tej priliki tudi po-
vabil predstavnike jugoslovanske oblasti v Trstu na kosilo na križarko «Orion». Na tem svečanem kosilu so bili generalmajor Dušan Kveder, namestnik komandanta mesta Trsta major Mario Jaksetich-Adriano, načelnik štaba Komande mesta Trst polkovnik Vlado Vodopiveo in komandant I. pomorskega obalnega sektorja podpolkovnik Renčelj,
Operativno poročilo Sovjetskega obvestilnega urada
Število ujetnikov, ki je bilo objavljeno v poročilu Sovjetskega obvestilnega urada za 13. maj, se je povečalo na vseh frontah za 170.000 nemških vojakov in oficirjev ter 10 generalov.
V času od 9. maja do 34. maja je bilo torej na vseh frontah ujetih preko 1,230.000 nemških vojakov in oficirjev in 101 general.
(TASS. 14. maja)
Marial Tito In N. S. Oeriavln na grobu neznanega junaka
Na povabilo predsednika vlade demokratične federativne Jugoslavije Maršala Tita je danes popoldne obiskal grob neznanega junaka na Avali član Akademije znanosti 8SSR Nikolaj Sebastjanovič Deržavtn, V spremstvu Maršala Tita m akademika Deržavina so bili: predsednik narodne skupščine Makedonije, predsednik Vseslovanskega odbora v Sofiji Najdan Nikolov, predsednik Vseslovanskega odbora v Beogradu X. Nedeljkovič, tajnik Vseslovanskega odbora v Beogradu Radovan Lavič, gen.lajt-nant Savo Orovič in gen.major Mo. siavič.
Velika množica ljudi iz okoliških vasi, ki Je zvesta staremu narodnemu običaju v nedeljo po Vnebohodu obiskala grobove, se Je zbrala danes ob grobu neznanega junaka na Avali.
Ko jo prišel h grobu neznanega junaka Maršal Tito s svojimi spremljevalci, mu je množica priredila burno ovacije, skandirajoč: «Tito! Tito! Poslušajmo Tita!.
Odgovarjajoč spontanemu navdušenju naroda, je Maršal Tito imel kratok nagovor, v katerem Je rekol mod drugim, da je povabil velikega učenjaka in predstavnika rusko kultura akademika Deržavina, da mu pokaže spomenik neznano-B* junaka, spomenik borbo vseh južnih Slovanov. Maršal je rek«l, da je bil to spomenik junaštva srbskega naroda, spomenik njegove herojske borbo za osvoboditev od 1912, do 1918, leta, danes pa j« to spomenik borbe in heroiama srb-škrga, hrvatskega, slovenskega m makedonskega naroda ter vaoh o* stalih narodov Jugoslavije, kakor tudi vsega svobodoljubnega človeštva.
Clan Akademije znanosti 8SSR Deržavln so jo zahvalil Maršalu Titu. da mu je dal priliko obiskati grob neznanega Junaka.
Ko so Maršal Tito, akademik Doržavin in njuno spremstvo odhajali z groba neznanega Junaka na Avali, so se orlll navdušeni vzkliki voditelju nažlh narodov, narodnemu heroju Maršalu Titu.
(Beograd, 14. maja)
Duhovntk-partlsan v domači vasi
V vasi Salež na Krasu smo praznovali zmago nad fašizmom, ki nas
je tlačil dolgih 25 let. Mnogo bridkih smo morali preboleti, pa narr^ nič ni žal. Vemo, da nismo trpel" zaman. Ko smo zvedeli, da je osvobojen Trst, smo navdušeno hiteli z zastavami in napisi v Trst in Gorico.
Pred par dnevi nas je obiskal naš bivši župnik Srečko Rejc, ki so ga fašisti odgnali v Internacijo. Po polomu Italije so ga mučili Nemci, dokler ni šel v partizane.
Ob prihodu v vas je »klical vse vaščane ter govoril o naši zmagi, o ljubljenem maršalu Titu, o veliki Rusiji in o bratstvu Slovanov. Po končanem govoru je naša mladina pela partizanske pesmi. Drugi dan je tovariš župnik maševal za naše padle junake.
Grilom Petra
Ljudstvo Sovjetske Zveze za čimprejšnjo obnovo domovine ,
MOSKVA. «Pravda» prinaša v svojem današnjem uvodniku poroči, lo o bilanci podpisovanja novega posojila. Četrto vojno posojilo, ki ga je razpisala vlada 5. maja v znesku 25 milijard rubljev r.i bilo samo popolnoma krito v osmih dneh, ampak je bilo celo prekora čeno za 1.384.000.000 rubljev.
V tej zvezi je Narodni komisariat za finance Sovjetske Zveze izdal odredbo, da se preneha z nadaljnim podpisovanjem posojila 14. maja.
Ves sovjetski nared je enodušno odgovoril pozivu svoje socialistične držav?, naj podpiše novo posojilo. Četrto vojno posojilo je bilo razpisano v trenutku, ko Je Rdeča Armada prešla v poslednji in odločilni napad na hitlerjanske tolpe.
Cez nekaj dni je bila Nemčija ko-nčnovtljavno poražena, priznala je svoj poraz in je podpisala brezpogojno kapitulacijo. Sovjetski državljani bo navdušeni nad velikimi zmagami podpisali novo posojilo z velikim veseljem. še enkrat s° dokazali svojo Ljubezen do domovine in svojo vdanost zmagoviti Stalinovi stvari. V letih mirne izgradnje je naša dežela, stavila vse svoje znatne sile v službo oboroženih sil. Hrabra Rdeča Armada in vojna mornarioa sta opravičili upanje in zaupanje prebivalstva.
Niti ta tako bridka vojna, ki po svojem obsegu nima primere v zgodovini In ki je trajala 4 leta, ni mogla ustaviti ogromnega gospodarskega in kulturnega razvoja naše d;žel«. Med vojno so Je mogel sovjetski narod prepričati bolj kot kdaj koli prej o važnosti svoje mogočne socialistične poljedelske industrije. Narod bo nadaljeval v izgradnji svojih sil še večjo energijo. To voljo je narod potrdil » podpisom posojila. 2e med vojno se Je začelo obnavljati od sovražnika razrušeno gospodarstvo na zasedenem ozemlju. Toda rane, ki jih Je zadala vojna so globoke. Fašistični lopovi so naplenili in razrušili veliko vrednosti, ki jih je naš nared nakopičil v dolgihletlh dela.
Več sta mest in številna naselja so bila razrušena. Vsi razrodi in vei prišli na trg člani prve slovenske delavci naše dežele pomagajo na i vlade, komandant Glavnega štaba
Maršal Tito je obiskal
državna posestva v Sremu
V Vojvodini so v aprilu posejali 1,100.000 juter zemlje ■ Minister Hebrang: To je naj večji gospodarski uspeh tega leta
Ljubljana žrl vam »a svobodo
Včeraj dopoldne s« j« osvobojena Ljubljana oddolžila spominu onih, ki so žrtvovali svoja življenja na pragu svobode in prid vrati svoje ljubljene prestolnica Oddolžila se ie tudi spominom vseh onih, ki so več kot štiri leta padali za svobodo domovino kot Titovi borci, kot tailci v gramozni jami, kot izmučene žrtve pobesnelih nacistov m kot interniranci po taboriščih smrti, na Rabu, v Daehau-u.
Na Kongresnem trgu je bil po. stavljen katafalk, ovit v črn žamet, prekrit s »lovensko zastavo in okrašen z rožami in žalnimi ven. ci. Na katafalku je v žari gorel ogenj, ob njem pa je stala častna straža štirih vojakov.
Na trgu »e je zbrala velika množica Ljubljančanov, blizu katafal-ka pa so se zbrale v črnini matere in sestre Junakov, ki so v svetem osvobodilnem boju žrtvovale svoje najdražje- sinove in brate.
Svečanosti s« je udeležila tudi deseta ^Ljubljanska* brigada, ki si jo v neštevilnih borbah na Dolenjskem, Notranjskem in po Zasavju pridobila častni -naslov:	U-
dama.
Malo pred pol enajsto uro so
BEOGRAD Maršal Tito je današnje dopoldne posvetil obisku državnih posestev v Sremu. Tam delajo pri obdelovanju ih setvi velik« skupin« delavcev in delavk ne samo is Srema, ampak tudi iz raznih krajev Srbije, V spremstvu maršala Tita so se nahajali : predsednik gospodarskega sveta in minist.r industrije Andrija Hebrang, generalni tajnik minister-skega sveta Batič; pomočnik ministra za poljedelstvo dem. fedtrattv-ne Jugoslavije Maksim Boranovič, gtneral-major Slobodan Zivič in član komisije za setev podpolkovnik Dušan Egič,
Maršal Tito si je ogledal dela ob priliki setve in obdelovanje zemlje na občinskem zemljišču vasi Do-brinovici in Ugrinovici v zemunskem spezu; ogledal si je tudi dela na indjinskem zemljišču. Na zemljišču vasi Dobrtnovci sta delali tudi dve ornladinski udarni brigadi i* Srema, ki sta sestavljeni v glavnem iz sremskih deklet. Prišle so prosto-voljno, da udarno pomagajo pri delu, potem ko se končale delo na svojih njivah. Na zemljišču Ugri-novci je maršal Tiro obiskal na njivah traktorsko brigado, ki so ji pomagale vprega iz Srbije ih Srema.
Maršal Tito se je zanimal za vsa dula, ki se tičejo setve in se je dol-go pogovarjal s kmeti, mladinci in traktoraši o njihovem delu in o razmerah v njihovem kraju.
Ob cesti sta delali na še vlažni preorani zemlji dve skupini deklet, Maršal Tito ee je približal eni skupini in vprašal: «Odkod sto vi?*. «Mi »mo iz Dobrinovcev.*
«Ali ste vse Srbkinje?*, je vprašal maršal.
«Me tukaj smo, a one druge tam so deloma Slovakinje, deloma Srbkinje*, je odgovorila ivžka mladinka.
«Zakaj tudi ve niste z njimi?*, je vprašal maršal.
«Ma smo ves iz en« vasi in hočemo ostati skupaj.*
Ko se je »poznal s kakovostjo semena, je maršal Tito prebil krajši čas v razgovoru e prisotnimi o vprašanju umetnega gnojila, o kulturi drugih vrst krompirja itd. Medtem se j« več delavskih skupin zbralo okrog maršala, tako da so ga končno spremljale s klicanjem In pesmijo, ki se je razlegala čez sremsko ravan.
Maršal Tito se Je posebno zadržal pri traktoraših, katerih stroji so rezali brazdo, Ženske niso bilo brez zastopnice niti pri traktorjih. Neko dekle sedi za krmilom traktorja, ki reže pet brazd.
Potem je maršal Tito obiskal dela pri setvi v Indjiji in se je posebno zanimal za razdelitev dela na kombiniranih sejalnih strojih. Zaradi pomanjkanja vprežne živine so prišli ljudje m misel, da zvežejo pet sejalnih strojev v eno vprego, ki jo vleče en sam traktor.
Maršal Tito je bil zelo zadovoljen z delom in organizacijo pomladanske setve. Po poročilih voditeljev letošnje setve v Vojvodini so vidi, da so samo v aprilu posejali 1,100.000 juter, ker pa se lahko vrše dela pri setvi tudi v mesecu mn ju, s* računa, da bo setev v Vojvodini popolnoma uspela in prekoračila vsa pričakovanja. Preostalo j,- samo še 600 do 700.000 katastrskih juter neposejanih. Na ta način in na tem polju ec bodo izjalovile vs* nad« reakcije, ki je pričakovala, de bodo ostali neposejani veliki predeli plodne vojvodinske zemlje.
Govoreč o uspešnem izvajanju načrta J« nskel predBčdnik gospodarskega sveta Andrija Hebrang, da je to največji gospodarski uspeh tega leta, toda da bo popolen šele takrat, ko bo izpolnjen tudi drugi del naloge, ki ni nič lažji od »etve, t:> Je, da s« ono, kar j» bilo posejano, tudi obdela. Zato je potrebno, d-i se hitro najde dovolj delavnih moči, da se razvije udarno delo in da se medsebojna pomoč izpolni tudi pri tej priliki, kot se je izpolnila pri setvi.
osvobojenih ozemljih. Sovjetski narod, ki se Je osvobodil hitlerjevske Nemčije, nadaljuje z obnovo gospodarstva v ritmu, ki je Se hitrejši od dosedanjega In bo nadaljeval to delo za vsako ceno. Z enoduAnim poskusom posojila jo prebivalstvo izjavilo svoj namen, da čimprej ozdravi rane, ki jih je zadala vojna. Bovjetski narod, narod Lenina in Stalina, sl j« zaslužil s svojo enotnostjo, s svojim organlzatorič-nim duhom v vojni in miru tn s svojim patrlotizmon spoštovanje in občudovanje vseh ljudi.
Slovenijo generalmajor Dušan Kve. der, komandant mesta Ljubljane podpolkovnik Jože Borštnar, šefi in člani misij zavezniških držav Sovjetske zveze, Anglije, Amerike in češkoslovaške.
G&rlng bo postavljan prod »odlite
LONDON, 14 maj. GSrini; bo postavljen pred sodišče med prvimi in se bo zagovarjal za zločine, kt jih je izvršil v sodelovanju z drugimi zločinci.
V nedeljo, predpoldne se je v Izoli vršila velika svečanost, Zjutraj cb 8 uri so se zbrali predstavniki mestnega prebivalstva, ki sl za časa fašistične strahovlade niso umazali rok, temveč so ves čas stali v ostrem boju proti fašistom. Poleg civilnih zborovalcev so bili navzoči tudi vojaki, ki so doma iz teh krajev in so se borili v krstah Jugoslovanske armade. Najpopularnejši mod njimi je pač menda tov. Degrassi Gu&rrino, komandant mornarice in Pirana, ki je z našimi borci p-estal ž« marsikatero sovražno hajko, število udeležencev te nedeljske svečanosti ja jasen dokaz, kako živo zanimanje vlada med istrskim prebivalstvom za probleme, ki so nastali z osvoboditvijo, pa najsi fco to med slovenskim ali pa popolnoma italijanskim prebivalstvom.
Svelano konferenco je o tvorit tov. Branko Babič-Vlado
s svojim političnim referatom. V tem govoru je tov. predsednik Izvršnega odbora za mesto Trst podčrtal nekaj važnih stvari, ki so med italijanskim prebivalstvom zbudile veliko zanimanje ln odobravanje. Takoj v začetku je povdaril veliki zgodovinski pomen te seje ter dodal, da je to začetek novega življenja, življenja v demokraciji in resnični svobodi za vse narodnosti in delovne sloje. Odbor, ki ga bodo predstavniki izolskih protlfaiistov izvolili, ni nlkak od zgoraj postavljeni organ, temveč lo začasna oblast, ki ima pred vsem za svojo glavno nalogo izvesti volitve in tako pripomoči k vzpostavitvi nove in od naroda postavljene oblasti. Noša Jugoslovanska armada ni orišla kot okupatorka, ne, ona je prišla kot osvoboditeljica. Današnja Jugoslavija nt več država
starega tipa, ampak država demokracije in svobode. Jugoslovanski narodi so se štiri leta borili za svojo svobodo in jo znajo tudi zato ceniti. Jugoslovansko ljudstvo ve, da je svoboda drugim narodom prav tako potrebna, kakor njemu samemu. Jugoslovani nismo nikoli istovetili fašistov z Italijani, mi »mo vedeli, da so si fašisti nasilno prilastili legitimacijo italijanskega na reda.
Po tem referatu, ki so ga vsi zbrani poslušali in glasno odobravali, je bila predložena lista začasnega mestnega odbora s 14 člani, ki so jo vsi enodušno sprejeli.
Za predsednika je bil izvoljen tov. Deste Bruno, pomorski clelar vec, za podpredsednika tov. Car-boni Guerrino, geometer, in za
tajnika Delort Italo, mehanik.
Po izvolitvi začasnega mestnega odbora je tov. Ivan Bukovec-Voj-mir, oddržal ie referat o izgradnji nove demokratske na.-odne oblasti in o njenem funkcioniranju. Na-ia narodna oblast ni diktirana od višjih forumov, ampak je izvoljena od spodaj, od vseh tistih, ki imajo volilno pravico. Preko svoje oblasti lahko ljudstvo vsak čas izrazi svoje mišljenje in tudi morebitno nezadovoljstvo s to oblastjo. Ljudstvo ima možnost stalne kontrole nad organi oblasti, Ta dejstva so garant za to, da si bo narod odslej sam koval svojo usodo in živel tako, kolikor ae bo udejstvoval. Ljudje bodo lahko živeli kot ljudje in ne samo životarili, kakor je bilo to v stari Jugoslaviji in fašistični Italiji.
Po tem referatu ^9 bilo zborovanje končano. Ljudje ser se razšli in vzklikali maršalu Titu, novi demokratski federativni Jugoslaviji, bratstvu Italijanov in Slovencev,
PRIMORSKI DNEVNIK
— 2 —
16. maj 1945
V iadjedeinici sv. Marka
Prepričana, da bo čitatelje zanimalo v kakšnem stanju se izhaja ta ladjedelnica po dvakratnem silovitem bombardiranju, smo obiskali včeraj ta del Trsta. Ker verno, da večini čitateljev ni znan pomen In važnost tj ladjedelnice za novo Titovo Jugoslavijo, bomo podali kolikor mogoče preprosto in jasno sliko.	,
Dvestodvajset tisoč kvadratnih metrov meri površina, na kateri je zgrajen celoten aparat ladjedelnice, V glavnem se deli na štiri delovne oddelke: oadelek za gradnjo novih oklopnic, ladij in torpedov!., oddelek za popravo poškodovanih ladij, tnehandški oddelek in kovaški oddelek. ■
Danes dela znova okoli dvatisoč-petsto delavcev in uradnikov. Ti delavci so zaposleni deloma z odstranjevanjem ruševin, deloma v mehaniških delavnicah, deloma pri popravljanju poškodovanih strojev i*. ladij, končno pri gradnji novega pontona, ki bo dokončan še tekom tega meseca.
Ko smo dospeli v prvi oddelek nas je kar malo prevzelo silovito razdejanje, ki so ga napravile tu zavezniške bombe. Ladjedelnica iz-gleda na zunanji hitri pogled uničena do 80%. Ko smo po d ve ur nem pregledovanju v spremstvu člana iz vodstva obratovanja tov. ing. Agnetti —ja dobili bežen vpogled, »o je izkazalo, da zunanji videz ne odgovarja resnici. Največ so trpela poslopja, katerih je nekaj nad polovico porušenih. Poškodovanih je približno ena tretjina vseh strojev, najmanj so trpeli veliki žerjavi, katerih je petnajst in imajo nosilno moč od 12 ton. do 190 ton. Pontonski plavajoči žerjav je pravo čudo moderne tehnike, z lahkoto vzdigne 3b ton. Ta je bil samo deloma poškodovan in so ga v kratkem času popravili. Drugi velikan je obrežni-stoječi žerjav, njegova nosilna moč je 190 ton. Ta žerjav so uporabljali za nakladanje topov največjega kalibra, tako na oklopnico «Littorio» za katero je bila cela Italija ; risi-ljtna žrtvovati toliko krvavih žuljev. Danes leže topovi te oklopnice na obrežju, pozabljeni, zapuščeni. Nikdo se ne zmeni za široka, grozeča žrela, ki so svoj čas bruhala onemogel Mussolinijev srd na zavezniške ladje. Ta oklopnica je bila zgrajena iz neke posebne zlitine jekla — niklja in kroma.
Z višine nekega oddelka smo na opozorilo spremljevalca opazili del ponosne ladje Cavour, ki moli svoj trebuh iz morja. Potopila se je enako kot vsa slava fašizma in fašizem sam. Prav blizu te potopljene ladje se giblje ogromen ponton, ki bo v kratkem popravljen in bo lahko služil za prevoz živeža jz Dalmacije. Malo dalje je ogromna hidravlična stiskalnica, kt ima stiskalno moč 1.100 ton in služi za upogibanje oklopnih plošč za gradnjo novih oklopnic. Tudi ta deluje brezhibno', kor je bila samo malenkostno poškodovana. V posebnem oddelku so nameščeni najmodernejši mehanični stroji. Tri dolge vrste jih je. in stoje kot pripravljeni za povorko. Malo so trpeli od bombardiranja, vodstvo je takoj z največjo skrbnostjo odredilo, da se očistijo ruševin, popravijo kar je poškodovanega er znova naolijo. Vsi ti stroji bodo kmalu pričeli peti pesem dela in zmage, izpod koles, žag, strugalnikov, bodo prišli deli, ki bodo služili za gradnjo la-
dij naše jugoslovanske mornarice. Ti- se bodo gradile ladje, ki bodo nosile imena naših mest in junakov.
Poseben oddelek je odločen kovačnici, toda ne kovačnici, kot si jih mi predstavljamo v nizkem zakajenem prostoru. Tu stojijo velikanska nakovala na električni pogon, šest jih je nepoškodovanih, eno je bomba zadeia v polno in gladko odnesla železnega velikana. Tudi tu je vrvenje in živahnost dela in obnavljanja. Povsod se koplje, naklada in odvaža ruševine v morje. Tam odkopuje skupina delavcev pretrgan podzemski elektrovod in se živahno pogovarja. Na višini nekega pontona spaja delavec z električnim spajalcem debelo ploščo, nas proti njega trije že starejši delavci »krpajo* dolgo leseno barko, tam zopet stoji krožna žaga, ki enako kot naš domači 3ekular žaga — ne dr va — ampak če treba tudi 20 cm. debele železne hlode.
Prišli smo do konca. Delavci so končali z detom, zato se z njimi skupno vračamo na stanovanje. Na vprašanje kako gre, ti prijazno in tovariško odgovarjajo: «Zdaj ko smo fašiste pregnali je že veliko boljše, a bomo že napravili, da bo še boljše*. Njih obrazi izražajo danes ko vidijo pred seboj jasno in lepšo bodočnost vse kaj drugega kot prej pod fašizmom. Cez tisoč jih je bilo ko smo zapuščali «cantiere» kot se izražajo oni. Tisoč mož z jekleno voljo do dela in z jekleno odločnostjo graditi iz ruševin, graditi za Jugoslavijo in obenem zase, za lepše in srečnejše dni.
Ogarev.
Tako so sovjetski tanki osvobodili Prago
Sovjetski tanki, k: so naredili ob. čudovanja vredno pot iz Berlina v Prago so odločili njeno usodo z močnim manevrom, ki je osvobodil prestolico. Dva dni po kapitulaciji Berlina so tanki generala Rybalka krenili iz nemške prestolice na jug v smeri Dresdena.
Po prekoračenju gorske verige Sudetov, so se oklopne edinice gen. Rybalka spustile v doline okoli Prage. Sovjetski vojaki so pozabili utrujenost in so se vrgli v boj za osvoboditev češke prestj-lice. Nemci, ki so Kršil: dogovor o predaji in obkoljevali mesto, »o bili razbiti in so morali kapitulirati. Ko so sovjetske čete vkorakale v Prago, so bile pozdravljeno^ z velikanskim navdušenjem. Žene in otroci so se zgrinjali okoli utrujenih in s prahom pokritih vojakov in jih zasipali s cvetjem.
Prvi sestanek triaških umetnikov in znanstvenikov
15. maja so se zbraU na svoj pi-vi .sestanek tržaški umetniki in znanstveniki, da svobodno izpričajo po letih tlačenja in ne prostosti svojega ustvarjanja pripravljenost s svojim delom pripomoči k ureditvi novega življenja in procvitu Trsta, v demokrat, federativni Jugoslaviji dati umetnosti in znanosti tisto življenjsko gk-bino in duha človečnosti, katerega poslanki sta.
Prvi sestanek je vodil profesor Gildo Gustincich. Sestanku sta prisostvovala tudi podpredsednik in tajnik mestnega izvršnega odbtra tovariša France Stoka in Rudi Uršič. Zbranim sta podala na njih prošnjo prikaz tekočih dogodkov in novonastalega položaja ob os v y boditvi Trsta. Uresničene so dolgoletne težnje tržaškega prebivalstva, ki so našle svoje potrdilo v sam<-upravi mesta, v Osvobodilnem svetu Trsta, ki predstavlja velik korak k taki dosledni samoupravi, kakor jo je zagotovi: Trstu maršal Jugoslavije Tito. Osvobodilni svet hoče delati z narodom in za narod.
Prisotni so nato živahno razpravljali o vprašanjih kulturne obnove Trsta. Sklenili so, da se bodo v prihodnjih dr.eh znova sestali, da si določneje postavijo naloge svojega dela.
Romunija čisti vojne ziot nce
BUKAREST, 14. maja: Listi «Ro-mar.ia libera*, »Jurnalul* in »Scan-teia» so začeli priobčati obtožnico v zadevi 38 vojnih zločincev. Obtožnico sta podpisala glavni javni tožilec Dunaciu in javni tožilec Saracu, potrdil pa jo je ministrski svet. Izmed 38 obtožencevje-bilo aretiranih 25 in bedo postavljeni pred sodišče. Drugi obtoženci so odsotni. Kakor je bilo že poro-čano, bodo postavljeni pred tribunal gen. Maciu, div. gen. Trestio-rianu, div. gon. Celatescu, polkovnik Murjescu, polkovnik Zlotescu, in drugi.
Obtoženci so razdeljeni v štiri ■skupine, izmed katerih bo prva z gen. Tresticrianu-jem na čelu odgovarjala za z! oči rje, storjene v Odesi, druga skupina z gen. Cala-tescu-jem na čelu pa za zločine masovnih umorov in ropanja civilnega prebivalstva v Cernovicah.
Preskrba Trsta se vsak
dan izboljšuje
Naši deEegatje prišli v Neaoet
Danes bodo dospeli v Neapel de-legatje narodno osvobodilnega odbora, da stopijo v stik z neapeljskim osvobodilnim odborom. Delegati bodo govorili neapeljskemu prebivalstvu na velikem shodu, ki se bo vršil jutri ob 17. uri.
POKRAJINSKI NARODNO OSVOBODILNI ODBOR ZA SLOVENSKO PRIMORJE
ODLO K
Cl. 1. — Vsi državni gozdovi na območju Slovenskega Primorja spadajo pod »Upravo državnih gozdov Slovenskega Primorja*, ki se s tem ustanovi kot poseben organ Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje. Pod to upravo spadajo tudi vsi negozdni objekti, ki so bili do osvoboditve pod upravo Milizia Nazionale Forestale.
Čl. 2. — Vsi občinski gozdovi na območju Slovenskega Primorja spadajo pod «Upravo občinskih gozdov Goriškega okrožja*, oziroma »Upravo občinskih gozdov avtonomnega mesta Trst», katere uprave se ustanovijo v okviru odsekov za gozdarstvo dotičnih okrožij.
Cl. 3. — Vse pogodbe o nakupu lesa iz državnih in občinskih gozdov, kakor tudi gozdov pod državno upravo na območju Slovenskega Primorja, ki so bile sklenjene z bivšimi italijanskimi ali nemškimi oblastmi po 8. septembru 1943. leta se proglašajo kot neveljav-ne. Pogodbe sklenjene pred tem datumom pa bodo po potrebi revidirane.
Čl. 4. — Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave.
Smrt fašizmu — svobodo narodu!
Za tajnika:	Predsednik:
dr. BOGDAN BRECELJ 1. r.	FRANCE BEVK 1. r.
ŠT.
Služba Božja v Moskovski Katedrali
Ob priliki zmage nad fašistično Nemčijo se je vršila v Moskvi v katedrali Sv:	Treh	Kraljev	slove-
sna služba božja, ki jo je opravil patriarh Alekstj. Pred pričetkom slavnosti je prečiital prior katedrale Nikolaj Molhinski pastirsko pismo, v katerem se patriah obrača na vernike in jim čestita k zmagi, ki je bila dosežena nad pod linj' silami fašizma. Voščil je še dolgo let ruski armadi, njenemu vrhovnemu poveljniku in vsemu ruskemu narodu. •
Objava
Vsi tisti, ki imajo družinske člane ranjene ali padle v operacijah za osvohojenje Trsta naj se javijo na osrednji urad «Socialne Preskrbe» na občinskem uradu (Municipio) za potrebna navodila.
JUGOSLOVANSKA ARMADA Komanda mesta Gorica
ODLO K
Ugotovili smo, da je prebivalstvo mesta disciplinirano in da izvršuje vse naše odredbe. Da pa bomo mogli razviti še večjo aktivnost, da čim preje obnovimo našo domovino in da pospešimo tempo dela,
odrejamo:
Policijska ura se prične ob 20,30 uri in konča ob 6. uri naslednjega jutra.
Vsi oni, ki se zalotijo v javnih prostorih ali v tujih stanovanjih v času policijske ure, bodo aretirani in kaznovani.
S tem našim odlokom so razveljavljeni vsi prejšnji odloki o policijski uri.
Odlok stopi v veljavo z dnem objave.
SMRT FASIMZU - SVOBODO NARODU!
Komandant: major Aco Zupanc 1. r.
Politkomisar: Jože Kuk 1. r.
JUGOSLOVANSKA ARMADA Komanda mesta Gorica Informativni odsek
KOMANDA MESTA GORICA potrebuje nujno
večje število sob
Kdorkoli bi še imel na razpplago primerne prostore, naj to nemudoma javi
Komandi mesta Gorica INFORMATIVNI ODSEK
Organizacije ribičev Trsta, Tržiča in in okolice so Imele 15.V. konferenco v Trstu, ki so ji prisostvovali tudi zastopniki tovarn za kon-serve, prodajalci rib in zastopniki kenzumentov. Reševali so vprašanje obnove ribolova in vprašanje cen za ribe na trgu.
Ves prejšnji aparat za preskrbo Trsta z ribami je že v normalnem teku. Odstranjeni so samo fašistični ostanki, ki so bili proti interesom ljudstva. Ribiči in tvrdke za konserviranjc so dobili nalog od naših oblasti, da stavijo vse produkte ribolova na razpolago Trstu izvzemši najožje lokalne potrebe. Iz preskrbovalnega aparata so odstranjeni grosisti. Blago prejemajo mali prodajalci neposredno iz rok pridobitnikov. Na pobudo ekonomskega odseka Mestnega odbora so bile občinske takse ukinjene. Odstranilo se je tudi vmešavanje Banke del Lavoro, ki je dajala ribičem predujme na račun prodanih rib, ker sedaj prejemajo ribiči takojš nje celotno izplačilo v gotovini, čim pripeljejo blago. Z odstranitvijo teh in podobnih ostankov fašističnega reda je bilo možno urediti cene ribam tako, da bodo dostopne vsemu prebivalstvu, in sicer:
sardoni . . . . L. 36 na kg
sardele .... » 38 » »
skuše (sgomtori)	» 50 »	»
(ribe iste kvalitete so se na črni borzi prodajale po 300 do 400 lir kilogram).
Ribiške tvrdke so bile pod okupatorjem močno prizadete, ker so Jim bile uničene ali zaplenjene ribiške ladje. Najbolje je ohranjena tvrdka Isola, ki ima še 13 ribiških motornih brodov. Storilo se je vse za izboljšanje tehničnih sredstev ribolova in po dosedanjih perspektivah bo sje v par dneh prihajalo v Trst tri do pet vagonov rib. Preskrbljene so ledenico in drugi tehnični aparati. Te dni so prispele v Trst tri barke rib. Tvrtke Aquilea, Arrigono bodo dale dnevno po dva vagona rib. Danes j:h je prispelo okrog 70 q. Ljudska samoiniclja-tlva podprta s strani rfcsničnp demokratične oblasti je najboljša garancija za hitro normaliziranje ribolova tudi v bodoče. Ne smemo pozabiti pri tem na neizčrpnost bogastva v pogledu rib vse naše Dalmacije, in naše jugoslovanske Jadranske obale.
Preskrba sadja
V pogledu preskrbe Trsta s sadjem so se že organizirale dobave češenj iz Slovenske Istre in bližnjega zaledja. Dosedanje količine so bile še majhne, pa se vsak dan povečujejo.
Dobava mleka
Ze po dosedanji nepopolni organizaciji dobave mleka je naši oblasti uspelo dobaviti mestu Trst trikrat večjo količino svežega mleka kakor jo je dobavljal okupator. Preskrbovalna organizacija pa se hitro izpolnjuje In dobav« stalno naraščajo.
V novi demokratični Jugoslaviji s vsi narodi med seboj pomagajo ne glede na nacionalne razlike. Znana je bratska pomoč vseh narodov Jugoslavije stradajoči Dalmaciji pod okupatorjem. Ko je slovensko ljudstvo zvedelo, da Trstu primanjkuje hrane si je pritrgalo
od ust in po vaseh zbira neprestano živež za tržaško prebivalstvo ne-glede na razliko v narodnosti. Poleg tega se organizira transport okrog 200 vagenov živeža iz dalmatinskih skladišč za mesto Trst, ki že sedaj porablja dnevno po štiri in pol vagonov moke za kruh.
Kurivo
Naša oblast je pripravila ob cestah v Trnovskem gozdu velike količine drv, ki jih je treba prevzeti in pripeljati v Trst. Posamezni trgovci, k imajo prevozna sredstva se lahko zglasjjo pri okrožnem gospodarskem o d s ku v Gorici — kjer dobijo vsa potrebna navodila. Tu .se lahko nabavi poljubne količine drv in v lastni režiji pripelje v Trst, kjer se prodajajo po maksimiranih cenah. V predpisanih cenah so upoštevani režijski stroški in pravičen zaslužek podjetnika.
Vkljub temu, da nekateri profa-šistični elementi skušajo sabotirati in ovirati organizacijo naše preskr-b’ s tem, du dajajo neprave podatke o potrebah, vendar- ljudstvo samo pomaga razkrinkavati te ele- > meinte, tako da s.e Trst s hitrimi koraki približuje k normalizaciji gospodarskega življenja.
Trgovine v Trstu se med popisovanjem inventarja ne smejo zapreti
Gospodarska komisija mesta Trst javlja, da zgubijo začasno vsi boni, ki jih je izdala občina ali Provincialni svet korporacij, svojo veljavnost, to pa zaradi kontrole blaga v t:govinah in skladiščih.
Prodaja se bo zopet pričela v najkrajšem možnem času in bo to javljeno tedaj v časopisih.
Vendar pa morajo vse tvrdke in trgovine ostati odprte tudi za časa popisovanja inventarja. Prodajati pa bodo smele samo predmete, ki niso blokirani in ki so jih doslej državljani lahko kupovali brez bonov.
Tolmin pozdravlja borce kV. A rini Ja
Tolmin je nestrpno pričakoval junaške borce IV. Armije, po ulicah si slišal govoriti: «Danes pridejo, moramo jih sprejeti kot zaslužijo*. Ves Tolmin z okoliškimi vasmi se je zgrnil na glavni trg. da vidi, če imajo tudi naši vojaki takšne tanke kot je tist5, ki so ga fivabi in domobranci v naglici »pozabili* v njih parku.
Čudili so se ko so ugledali že od daleč ponosne in od sonca ožgane obraze jeklenih mišic. «Saj to so velikani, kar dobro gredo skupaj, tanki in borci*, so govorili.
Prenatlačena je bila kino dvorana. Tovariš Miklavž je pozdravil v imenu tolminskih puntarjev borce junaške Dalmacije. Povdaril je razvoj naše vojske: Iz male skupinice osmih mož s staro lovsko puško smo narasli v armado z najmodernejšo motorizacijo*. Govoril je tudi oficir iz štgba IV. Arnvje. Povedal je, kako smo ss vsi borili pod vodstvom maršala Tita, povedal, da bo še treba čuvati pridobitve te zmage pred reakcijo. »Ce bo treba tudi še s tanki, vi pa z delom obnove* je dejal.
Ljudstvo je' razumelo in ploskalo govorniku z vzkliki maršalu Titu, Stalinu, Jugoslaviji in zaveznikom. Proslava je bila zaključena s himno »Hej Slovani*.
Slavko Stoka
Jevyenij Petrov:
Vojaški
— No, no, pojdiva že, pravi oče. — Sedaj pojdeva. Medtem pa se ona zvija in nekako čudno giblje, smešna je ta gimnastika. Oče se je obrnil cd nje in z drhtečimi prsti obrisal svoja očala.
»Poglejte, nam so že dva ubili*, mi pripoveduje z globoko ganjenim glasom; to je bil tretji.
VI.
Vsa,: j teden — (začeli so v petek) so po celi Nemčiji zbirali za tako-imenovano »zimsko pomoč*. Nedelja je zadnji dan. Od jutra do večera so po ulicah hodili policisti, vojaki iz jurišnih in zaščitnih odredov in so zbirali denar.
To se je delalo tako: Pristopil je k tebi človek v uniformi, potresel ti je \xjd nosom s škatljo v rjavi barvi. Zaslišal sc je kratek c ven k. Vi pa ste odgovorili «Danke» in ste nadaljevali svojo pot. Ko spu stiš denar v skrinjico, dobiš za to papirnat znak. Po navadi so ti znaki prevlečeni s fosfoijem in se po noči svetijo. Med zatemnitvijo je to prav zanimivo. Vkljub vsemu
temu veliko število ljudi ne sodeluje pri tem. Ljudje se poslužujejo raznih prilik, da pokažejo svoje zadržanje napram režimu.
»Danke* pravi mimogrede in nadaljuje svojo pot. Zelo vljudno govori. Celo z obžalovanjem. No, kaj pa si moreš pomagati, če ni denarja. Vendar se že po glasu občuti. Hiti se, da se čimprej Izgine. Kadar pa kdo zapazi, da se bo na trotoarju srečal z vojakom ali pa z jurlšačem, ki nosi skrinjico, tedaj hitro prestopi na drugo stran ceste. Zaman vse to. Po navadi stopa tudi po drugi strani skupina zbiralcev. Uiti jim nikakor ne moreš. V tem slučaju preostane edino »Danke* in izgini čimpiej.
V tej celi komični zgodovini s to »zimsko pomočjo* mc je najbolj presenetila ta trmasta in naivna žandarmerijska predrznost, s katero Izvaja hitlcrjev režim svoja zbiranja. Nikoli ne bi veroval, da zbirajo policisti in vojaki, če se ne bi osebno prepričal. Ce pogledamo i osebnost samega Hitlerja (ka: ni
lahka stvar), je popolnoma jasno, da bi bilo razumljiveje in še bolj prebrisano oc bi to zbiranje izvrševali siromašni starčki, ženske .ali invalidi ali pa privlačna dekleta. Kdorkoli, samo ne vojaki »brez oči* ali pa službeno uradni policisti. V čem je ta tajna? Dolgo sem sl razbijal glavo in na koncu sem razumel. Zadeva je v tem, da se je hitlerizem že davno nehal pretvarjali pred občinstvom. Zakaj? Zato, ker je že dolgo časa vse jasno. Obstojajo pametne in zvite zveri, kakor n. pr. volkovi 'in tigri. So pa tudi nevarne in hudobne, toda obstoja ena vrsta opic, ki so nesramežljive in odkrite. 'Ravnodušno se obnašajo naperam svoji okolici, poleg tega pa spoštovani publiki kažejo svoje ideče, modre ah barvaste zadnjice, brez najmanjše zadrege, celo gotovo zadovoljstvo čutijo.
Režim se pretvarja To se 'vidi na vsakem koraku. Nemška umetnost. Iz izložbenih oken in časopisnih strani gledajo na vas siike nemških sodobnih slikarjev, ki izpolnjujejo naloge socializma. Naj ho umetnost, kakršna pač je. Stopnje in talenti slikarjev go različni. Med njimi so tudi izbrani ljudje in ravno zato mora umetnost izra-
žati življenje. Slikarji se sami trudijo, da stopajo v koraku s hitlerizmom, ki bučno maršira. Drugače bi enostavno poginili od lakote. In evo, iz izložb in naslovnih časopisnih strani ne gledajo na vas obrazi, temveč «svinjski rilci*. Pri vsem tem je to tako cinično, izum sam prav tako, kot metoda zbiranja .zimske pomoči*. Slikarji oblikujejo teme o človeku »višje rase*. Znano je, da enemu, ki izrazi željo, da bi bil lep, slikar skuša ugoditi po naročilu. Od rimskih nesov in moških prs ter nepoznanih, oziroma* v naravi »ploh ne obstoječih mišic — to je sodobna nemška umetnost. Razumljivo je, da gre tu le za »pogumne junake* ali gole ženske.
V zvezi s katastrofalnim padom rojstev je fašistična vlada pričela razširjati pornografijo, ki razdraži »polno aktivnost tega lačnega prebivalstva. Torej, lepi junaki. Slikajo jih z oljnatimi barvami, lepšajo jih na vse načine. Slioro vedno so v čeladah.1 Včasih na konjih, največkrat pa na tankih in avijonlh. Na vseh slikah brez razlike je upodobljen en sam izraz: okrutnost in sirovost obraza,
Najpomembnejše 1*1 je to, da ta iziaz okrutnosti in sirovosti ni slučajen, temveč namenoma podan,
ker je tako naročilo. Okrutnost in hudobnost to je ono, kar je Hitler hotel uresničiti pri nesrečnem mladem nemškem pokolenju. Ce bi bil kak nemški slikar poskušal predstaviti nacističnega vojaka z dobrodušnim ali vsaj z enostavnim in simpatičnim obrazom, bi bila slika zavrnjena in svet je ne bi nikoli videl.
Zgodilo se je, da so bili poteptani vsi naravni zakoni človeške družbe. Za zakone so proglašeni mržnja do sočloveka, umori narodov, previdno, skoraj znanstveno Organizirano ropanje držav. Zgodilo se je, da se je zločin, smatral za zakon, p-Steno detlo — za zločin. Bilo je tudi to, da so na mestu sodnika sedeli zločinci, poštenjaki pa so bili vrženi v zapore, ali pa so bili csumljoni in čakajo svojega propada; ali pa se trudijo, da se prkažejo tudi oni kot zločinci.
Iz vseh izložb gleda en wm grozen »svinjski rilec* z malimi po striženimi brki, z belim ostrim nosom jn očmi norca. To je Hitler. Njegove neumne oči so najljubša tema »likarjev fašistične Nemčije. Tam kjer je zločin proglašen za zakon se ne »me nihče čuditi če se skaženost smatra za zakon le. pote, a ponorelost — za zakon nor malnega človeka.
VI.
Imel sem priložnost, da »cm bil na takoimenovanem prazničnem zborovanju fašističnih poglavarjev mesta Leipzig, V veliki dvorani konzeivatoiija so je zbrala elita nacistov, 2-3 tisoč parazitov, ki so se vscdli na pleča delovnega ljudstva in seveda tudi ta narod upravljajo.
Pričakovali so Gocbelsov govor.
Dvorana je bila polna. Dve tretji. ne je bilo vojakov SA. Toda to niso bili navadni SA vojaki, ki hodijo s skrinjicami po ulicah in opravljajo navadno delo. To so Bili poglavarji SA odredov, čisti, riti gesrodi s prstanom na rokah, z uglednim dostojnim čelom., z velikim trebuhom. Suknje so sl zapenjali v dveh viratah s svctlosivlmi gumbi in s temnimi pontljsml. Na rokavih so imeli rdeče trakove in beli krog. Sedeli so z dolgočasnimi izrazi, v rokah so držali programe. Drugo tretjino dvorane so piredstavljali civilisti s fašističnimi znaki, pripetimi v gumbnicah na jopiču. Dame so bile večinoma debele ozaljšane z dragocenimi kameni in z lisicami. Bile eo to obegatele malcmeščanke s smešnimi klobuki.
(Dalje pnludnjii)