NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA!
Štajerski
V
Več o akciji boste našli na oglasnih straneh.
Podravje
Destrnik • Em-gradov »spomenik« na dražbi prodan upniku
O Stran 7
Trg dela
Podravje • Spodbude za zaposlovanje starejših od 55 let O Stran 7
Ptuj, petek, 8. januarja 2016 letnik LXIX • št. 2 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR
www.tednik.si
■Stajerskitednik. Stajerskitednik
Štajerski TCP MIK
Podravje • Financiranje knjižnične dejavnosti
Vsaka občina po svoje poje
Ptujska Knjižnica Ivana Potrča je ustanovljena kot osrednja knjižnica za območje mestne občine Ptuj ter 15 občin Spodnjega Podravja. Zneski, ki jih plačujejo občine za delovanje knjižnice, so zelo različni, niso pa sorazmerni s številom prebivalcev,
Politika Sv. Tomaž •
Namesto ognjemeta pomoč družinam
O Stran 9 Ljudje in dogodki Reportaža • Zvonko Križaj na snemanju Vinetouja O Stran 16
Šport
Smučarski skoki •
Zlati orel je naš
O Stran 11
RADIOPTUJ
89,8° 98,2-10473 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.s
čeprav, bi Po 53.. členu zakona o knjižničarstvu morali biti.
Vec na straneh 2 in 3.
Tednikov objektiv J	
(Ne)smp M davčnih f	■ 1' > , Hlj^^^l m iniii,,, V] 1 «' iiuiajt v V ««»■minil ju, M jm
blagajn M	
3 Strani 2 in	
Kriminalisti ovadili Mirana Vuka •
Je vsega kriva jahta?
O Stran 24
Koliko evropskega denarja bo šlo v Podravje in za katere projekte
O Stran ffin 3
Kadrovske menjave v Perutnini Ptuj •
Šimonka na čelo perutninarjev
O Stran 6
2 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Podravje • Financiranje knjižnične dejavnosti: vsaka občina po svoje
Kaj pa je tebe treba bilo ...
Najbrž se to sprašujejo v marsikateri slovenski občini, ko sestavljajo svoj proračun, in še preden lahko preidejo na investicije v infrastrukturo, kupček kar kopni ob stroških, ki jih občinam nalaga država. In eden takih nebodigatreba stroškov je knjižnična dejavnost ...
za območje mestne občine Ptuj ter občin Cirkulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markovci, Podlehnik, Sveti Andraž, Trnovska vas, Videm, Zavrč in Žetale. Med naštetimi občinami je enajst soustanoviteljic, pet pa pogodbenic (Cirkulane, Dornava, Podlehnik, Sveti Andraž in Trnovska vas). Kaj prinaša eno ali drugo dejstvo, nam je na kratko pojasnil direktor KIP Matjaž Neudauer: »Občine ustanoviteljice sprejmejo odlok o ustanovitvi knjižnice in s tem vplivajo na organiziranost zavoda, njegovo dejavnost ..., dajejo soglasje
Vsaka občina mora zagotoviti knjižnično dejavnost za svoje občane tako, da ustanovi splošno knjižnico sama ali skupaj z drugimi občinami, pravi zakon o knjižničarstvu. In kar ustanoviš, seveda tudi plačaš. Koliko bo to stalo posamezno občino, pa je bolj kot ne stvar lastne odločitve. Čim manj, poreče tisti župan, ki mu knjižno polico krasita le kakšen avtomobilski priročnik in slovenska kuharica; čim več, meni tisti, ki v knjigah vidi zakladnico znanja.
Ptujska Knjižnica Ivana Potrča (v nadaljevanju: KIP) je ustanovljena kot osrednja knjižnica
Uvodnik
Ptuj si želi in zasluži kakovostno dogajanje
Medtem ko sem še v začetku decembra verjela, da se začenja čas, ko bo naše mesto zaživelo v vsem svojem sijaju, ko bodo ulice in trgi polni zanim ivih in zabavnih prazničnih dogodkov, me je januar streznil. Končalo seje, pa se zdi, kot da se še začelo n i. Čepra v smo velikokra t okrcan i, češ da na stvari gledamo črno, enostavno ne morem mimo nekaterih v nebo vpijočih pomanjkljivosti letošnjega veselega decembra na Ptuju.
Pa začnimo pri drsališču, ki je bilo tudi letos postavljeno na tržnici, a tokrat brez strehe, bojda zato, ker je sneg zanjo pretežak. Pri tem smo imeli srečo, da ga v decembru sploh ni bilo. Tako kot ni bilo glasbe tam, ki bi bila za dobro vzdušje nujno potrebna. Ne zanimajo me izgovori, koliko je treba plačati SAZAS in podobno. Če se na občini najde denar za vse silne zaposlitve, naj teh nekaj 100 evrov kot vsi ostali gostinci pošteno plačajo enkrat letno tudi za svoje občane. Edina sreča je, da je bil ob drsališču mini luna park, ki je poskrbel vsaj za zvoke bip bip bip, da ni bilo smrtne tišine.
Tudi nekaj lučk smo pogrešali nad samim drsališčem (tako kot na drugih koncih mesta, na ptujskih mostovih ...), pa kakšno stojnico več...
Mestni trg, kjer naj bi bilo letos glavno dogajanje, prav tako ni ravno pokal po šivih. Ob dopoldnevih je še bilo nekaj ljudi v mestu, tudi nekaj ponudnikov na stojnicah, precej večerov pa je bilo mesto prazno. Prižig lučk in otroško silvestrovanje sta bila najbolje obiskana dogodka. Drugi so bili podobni kakšnim vajam pred nastopom, ko se glasbeniki in nastopajoči še ogrevajo brez publike. Očitno to, da pač povabiš šole in upaš, da jih bodo vsaj starši prišli gledat, ni več dovolj. Tudi polurni nastopi še tako kakovostnih orkestrov in podobno ne pritegnejo ciljne publike, povečini majhnih otrok.
Očitno bo treba razmisliti o korenitih spremembah. Morda tudi o tem, da dogodke organizirajo tisti, ki vedo, kaj je ciljni publiki zanimivo, ki vedo, kako v mesto (podobno kot v Celju, Mariboru, Ljubljani ipd.) privabiti ljudi. Ljudje so pripravljeni decembra kam iti, tudi kaj zapraviti, pa ne le v velikih mestih, a le, če je ponudba prava. Če imaš zvečer kje spiti kuhančka, ob primernem glasbenem programu in kakšni zanimivosti za otroke. Pohvala vsem nastopajočim, ki so se trudili za svoje nastope, a dvomim, da smo letos lahko zadovoljni s celotno sliko dogajanja v mestu, s številom obiskovalcev in podobno. Ne verjamem, da lahko krivimo ljudi, češ da so apatični, da se jim ne da priti v mesto. Prepričana sem, da bi šli, če bi le bilo dogajanje dovolj mamljivo. Upam le, da se tudi v času pusta ne bo ponovila podobna zgodba in da bomo tokrat dokazali, da imamo kaj ponuditi in da je naše mesto vredno obiska. Ter da bodo organizatorji, ne glede na politične barve in razprtije v mestu, dokazali, da znajo svoje delo opraviti profesionalno in v dobrobit ljudi.
Dženana Kmetec
pred imenovanjem direktorja knjižnice, imenujejo člane sveta zavoda, zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe ipd. Občine pogodbenice pa dajejo mnenje pred imenovanjem direktorja in zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe.«
Koliko plačajo
■ V,	I I«v ■ v
občine za knjižnično javno službo
V vsakem primeru - naj bo soglasje ali mnenje - občine zagotavljajo sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti. Zneski, ki jih plačujejo, so zelo različni.
Kot pravi poročilo KIP za leto 2014, se zneski gibljejo od najmanjšega, 5.858 evrov, ki ga prispeva »pogodbenica« Sv. Andraž, in 12.028 evrov majhne občine Žetale do 605.342 evrov, ki jih je prispevala občina Ptuj; drugi po višini je Videm z 48.090 evri. Celoten znesek sredstev, ki so ga knjižnici namenile spodnjepo-dravske občine, je bil 1.002.495 evrov, povprečno pa bi to bilo na občino 62.656 evrov.
Ker s svojim prispevkom od vseh zelo odstopa mestna ob-
mmm,
Foto: Črtomir Goznik
Koliko izmed teh knjig je »vaših«?
čina, poglejmo še podatke brez njenega več kot polmilijonskega prispevka. Preostalih 15 soustanoviteljic in pogodbenic je prispevalo 397.153 evrov, njihovo povprečje pa je 26.477 evrov. Najbolj »nadpovprečne« so občine Kidričevo, Videm, Markovci,
Knjiga lahko pride tudi k bralcu
Knjižnična mreža v Spodnjem Podravju je bila že od nekdaj izredno slabo razvita, zato ob razpadu velike ptujske občine Knjižnica Ivana Potrča v nobenem kraju ali občini ni mogla odpreti svoje enote. Tudi sistem premičnih zbirk po šolah in društvih ter podjetjih je zamrl že pred leti. Tako se je knjižnica odločila za pokrivanje širšega območja s pomočjo bibliobusa. Sedaj zadovoljujejo potrebe po knjižnični dejavnosti na svojem sedežu v Ptuju in s postajališči bibliobusa po vseh občinah. Bibliobus je prisoten na območju vseh 16 občin, stoji pa na 51 postajališčih.
Podravje • Pogajanja pred dokončno potrditvijo dogovora za razvoj regij
Koliko evropskega denarja projekte bo šlo v Podravje
Črpanje evropskih sredstev iz finančnega obdobja 2014-2020 še danes, dve leti od začetka tega obdobja, birokratskih postopkov in pripravo podlag na eni ter dejanskim pričetkom črpanja denarja na drugi
Projekt obnove vodovoda na območju 41 podra-vskih občin in ureditev ravnanja z odpadno vodo (če bo ostal v DZRR) bo največji infrastrukturni projekt v celotni podravski regiji v letih 2016 in 2017. Zamenjava dotrajanih cevovodov, gradnja novih in izboljšava celotnega sistema bi predvidoma znesla 75 milijonov evrov, 62 milijonov evrov bi namenili gradnji kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav
Lconoritoto nori OHHn nnni iloriiclcih onnt Mnx/o pon.
V sredini decembra 2015 so na nivoju statistične regije Podravje, ki združuje 41 občin, potrdili osnutek dogovora za razvoj regij (DZRR). »Gre za ključni razvojni dokument na nivoju regij, s katerim le-te opredelijo svoje razvojne prioritete. Projekti, ki so zajeti v tem dokumentu, bodo financirani neposredno, ne da bi si na razpisih med seboj konkurirali. Projekte v DZRR smo pripravili v skladu z usmeritvami, ki jih dovoljuje država. Za območje Podravja bodo to infrastruktur-na vlaganja v sistem oskrbe s pitno vodo in sisteme ravnanja z odpadnimi vodami, varovanje naravnih habitatov na območju Nature 2000 - Drava, socialno podjetništvo, skrb za starejše ... Takšna projektna usmeritev ve-
lja za leti 2016 in 2017, čeprav dogovor podpisujemo za štiri leta. Za leti 2018 in 2019 prioritetne osi, ki bi se jih morali pri projektnih predlogih držati, niso predpisane. Zato bomo najverjetneje tudi za projekte z liste B, ki smo jih predvideli za leti 2018 in 2019, uspeli zagotoviti neposredno financiranje, brez razpisov. To pa ne bo veljalo za podjetja; ta se bodo morala prijaviti na razpise in za pridobitev sredstev medsebojno konkurirati,« je povedala direktorica Znanstvenoraziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj Aleksandra Pivec.
Kot rečeno, za projekte, ki bodo potrjeni v DZRR, razpisov za sofinanciranje ne bo, treba bo samo pripraviti in vložiti dokumentacijo, na osnovi kate-
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013).
petek • 8. januarja 2016
Aktualno
Štajerski	3
Financiranje knjižnice na prebivalca v evrihi - leto 2014
Cirkulane Destrnik Dornava Gorišnica Hajdina Juršinci Kidričevo Majšperk Markovci Podlehnik Ptuj Sv. Trnovska Videm Zavre Žetale Povprečje
Andraž vas
Majšperk, Hajdina in Dornava, najbolj »podpovprečne« pa Sv. Andraž, Žetale, Trnovska vas in Zavrč.
Razumljivo, da so zneski prispevkov iz občin različni, saj
sta tudi velikost občin in število prebivalcev v njih različna. V tabeli zato prikazujemo, koliko sredstev letno plača posamezna občina po prebivalcu (število prebivalcev na dan 1. 1. 2014
smo poiskali na straneh Statističnega urada Slovenije). Številke so še zmeraj zelo različne, saj se gibljejo od 5,03 in 5,42 (Sv. Andraž in Gorišnica) do 26,06 evra v Ptuju.
Enim celo knjigo, drugim samo platnice
Ob branju podatkov o znesku, ki ga neka občina plača za knjižnično dejavnost po prebivalcu, pomislite na dejstvo, da je povprečna cena nove knjige približno 23 evrov. Torej je le ptujska občina vsakemu svojemu občanu v letu 2014 poklonila eno knjigo, gorišniška in andraževska pa samo platnice ... Sicer pa, kot smo lahko prebrali v nedavnem poročilu z juršinskega občinskega sveta, tudi pri njih menijo, da je polovica knjige, ki so jo doslej kupili svojim občanom, preveč in jim nameravajo letos privoščiti le tretjino. No, mogoče prispevek k dobrososedskim odnosom: trije sosedje bodo združili moči in skupaj vendarle lahko prebrali en roman ...
Število prebivalcev torej ni edino merilo za sofinanciranje knjižnične dejavnosti, pa čeprav v 53. členu zakona o knjižničarstvu piše, da naj bi bilo - vsaj za skupne stroške (»Če več občin soustanovi splošno knjižnico /.../, se finančna obveznost za skupne stroške razdeli na te občine premosorazmerno s številom njihovih prebivalcev /.../«). Obstajajo torej še »neskupni stroški« in jih v skladu s tem istim členom »krije vsaka občina sama«. Sicer pa o financiranju, ki ni »po glavi«, direktor KIP Matjaž Neudauer pravi: »Delež
na prebivalca je odvisen od realizirane pogodbe s posamezno občino.«
Mogoče kdo poreče, da naj bo merilo za določanje občinskega finančnega prispevka število bralcev iz neke občine. Ampak tega podatka v KIP nimajo oziroma ga ne dajo v javnost. Niti v svojih letnih poročilih občinam ne. Pa čeprav bi jih lahko pridobili z nekaj kliki na računalnik. Konec koncev celo že omenjeni zakon o knjižničarstvu v 15. členu dovoljuje, da knjižnice »zbirajo in obdelujejo naslednje osebne podatke svojih članov:
ime in priimek, datum in kraj rojstva, naslov stalnega oziroma začasnega bivališča /.../)«. Čeprav najbrž podatek o tem, da je nekje več, drugje pa manj bralcev, občine ne more razbremeniti njene finančne obveznosti do svojih občanov - bralcev. Pa četudi so ti mogoče v nekem okolju manjšina. Konec koncev - cesto skozi neko naselje so asfaltirali iz sredstev svojih občanov, pa naj se sedaj po njej vozijo z mercedesom ali traktorjem ali pa pešačijo.
Jože Šmigoc
Projekti iz osnutka DZRR, ki bodo predvidoma financirani neposredno, brez razpisov
in za katere
v Sloveniji ni dobro zaživelo. Težak mejnik med fazo strani naj bi vendarle presegli v letošnjem letu.
re bo steklo financiranje. »Zato pa že zdaj intenzivno potekajo pogajanja, kateri projekti bodo zajeti v DZRR. Dokument s predlaganimi projekti je na ravni regije potrjen kot osnutek, v nadaljevanju ga morajo potrditi MGRT, regijski razvojni svet in regijski svet. Če kateri izmed naštetih organov dokumenta ne potrdi, je ta neveljaven. Računamo, da bodo pogajanja pred končno potrditvijo DZRR potekala dva do tri mesece. Če bomo uspeli dokument in projekte, ki bodo v njem navedeni, v nekaj mesecih uskladiti, bi lahko uresničevanje projektov pričeli že pred poletjem,« pravi Pivčeva in dodaja, da v začetku tega meseca pričakujejo razpise iz drugih naslovov: enega za gospodarstvo in dva za področje turizma. Prvi bo vezan na destinacijsko raven, drugi na konkretne produkte: razvoj novih in dvig kakovosti obstoječih. Namenjen bo turističnemu gospodarstvu - podjetjem in zadrugam. Za
prvega (destinacijskega) bo letos na voljo 550.000, prihodnje leto pa okrog 750.000 evrov. Za produktnega bo v 2016 predvidoma na voljo med 700 in 800.000 evri, v 2017 pa nekaj več kot milijon evrov.
Projekti z liste C in sektorski projekti bodo financirani po razpisih
V osnutku DZRR so navedeni še projekti liste C in sektorski projekti. Oboji bodo predvidoma financirani v okviru javnih razpisov ali drugih postopkov izbora na nacionalni ravni. Za območje Podravja so na listi C projekti inovativne odprte tehnologije (IOT), energetska obnova stavb javnega sektorja, obmejno problemsko območje Haloz ter tematski parki in upravljanje destinacijskega managementa povezane de-stinacije Gremo na Štajersko.
Lista A		
Projekt	Vrednost (mio €)	Nosilec
Celovita oskrba Podravja s pitno vodo in ureditev ravnanja z odpadnimi vodami	137	konzorcij občin
Drava, reka za prihodnost - Natura 2000	8,9	MRA
Aktivno povezano za nova delovna mesta in vključujočo družbo	19	fundacija Prizma
Pohorje 2030, Natura 2000 - medregijski projekt	5,5	RRA Koroška
Lista B		
Inovativne odprte tehnologije (IOT)	149*	Univerza v Mariboru
Tematski parki, RDO: Gremo na Štajersko	2,5	Zavod za turizem Maribor, ZRS Bistra Ptuj
Širokopasovni internet v Podravju	38	konzorcij občin
Vir: Osnutek DZRR, december 2015
Projekti z liste A so predvideni za financiranje v letih 2016 in 2017, z liste B pa v letih 2017 in 2018 - ob predpostavki, da bo DZRR na vseh nadaljnjih organih potrjen v obliki in s projekti, kot je pripravljen. Projekti, ki so zajeti v DZRR, bodo z evropskim in državnim denarjem sofinancirani neposredno, brez prijave na razpise.
Vrednost projekta IOT se bo najbrž spremenila, saj 149 milijonov evrov pomeni tudi del sredstev, ki bi bil namenjen podjetjem. Podjetja bodo s projekti morala konkurirati na razpisih, za njih institut neposrednega financiranja ne pride v poštev. Bi pa naj imela podjetja, ki bodo sodelovala pri projektih, zajetih v DZRR, nato pri kandidiranju za evropska in državna sredstva prednost, saj bodo njihovi projekti del tistih, ki so prepoznani kot regijsko pomembni.
Za projekt obnove vodovoda, vreden 137 milijonov evrov, bo velika težava najti odgovorno osebo oz. vodjo. Zaenkrat ostaja odprto vprašanje, ali bodo občine ustanovile konzorcij ali pa bi za Zgornje Podravje vodilno vlogo prevzela MO Maribor in za Spodnje MO Ptuj. V fazi priprave projekta sta aktivno sodelovala Komunalno podjetje Ptuj in družba Mariborski vodovod, vendar ne prvi ne drugi ne more biti nosilec ali vodja projekta. Vodenje projekta bodo morale prevzeti lokalne skupnosti, ptujska Komunala in Mariborski vodovod bosta pri projektu kvečjemu lahko sodelovala kot izvajalca - če bosta izbrana.
Destinacija bo najverjetneje zajemala širši teritorij celjskega, mariborskega in ptujskega območja. »Projekti z liste C se nanašajo na posebej opredeljene regijsko pomembne specifične vsebine, ki jih je regija Podrav-je prepoznala kot pomembne za svoj nadaljnji razvoj, ne glede na omejitve v povabilu
DZRR. V primeru, kjer bodo vsebine pokrite v okviru javnih razpisov ali drugih postopkov izbora operacij na nacionalni ravni, se ob predhodnem soglasju resornega ministrstva lahko v DZRR posebej opredelijo pomembne specifične regijske vsebine teh področij. Te regijsko pomembne spe-
cifične vsebine predstavljajo enega od možnih vhodnih podatkov resornim ministrstvom pri pripravi javnih razpisov ali drugih oblik izbora operacij,« pravi Mojca Šibila Drobnič iz ZRS Bistra Ptuj.
Podravje ima pripravljen še en projekt, ki je sicer označen kot sektorski. To pomeni, da je
razvojni projekt, ki uresničuje program pristojnega ministrstva in ima pomemben vpliv na uresničevanje razvojnih prioritet v regiji. Gre za projekt za zmanjševanje poplavne ogroženosti v porečju ptujske Drave (OPVP-ja Spodnji Duplek in Ptuj).
Mojca Zemljarič
4 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Anketa
Peter Kreft:
»Obvezna uporaba davčnih blagajn na F | osnovnošolskih dobrodelnih prireditvah se mi zdi nonsens. Pa ne samo tam, še marsikje drugje. V našem filatelistič-nem klubu, na primer, je 15 članov. Enkrat mesečno se za kako uro sestanemo, da si izmenjamo in razdelimo znamke, zato naj bi nujno potrebovali davčno blagajno. Neumnost!
Po drugi strani pa tudi to, da je Cerkev izvzeta, ni prav. Če morajo nove davčne blagajne imeti vsi, ki poslujejo z gotovino, naj jih imajo res vsi. Pošteno bi bilo, da za vse veljajo enake obveznosti.«
Trauda Krempl Verdnik:
»Učenci se trudijo zbrati nekaj denarja 1 1 z lastnimi izdelki. Materiale, iz katerih jih izdelujejo, tako ali tako morajo kupiti. S tem torej nekaj obveznosti do države že poravnajo. V izdelavo vložijo svojo domišljijo, trud in voljo. Morda jim še mame doma spečejo kakšno pecivo ali jim vsaj pomagajo. Takih stvari se meni osebno ne zdi niti smiselno niti pošteno obdavčevati.
Nasprotno pa bi Cerkev davčne blagajne krepko potrebovala. Visoki zneski se namreč obračajo tam, ne pa na dobrodelnih bazarjih.«
Andrej Krštinc:
»Če gre za dobrodelne prireditve in ne za ustvarjanje dobička, davčnim blagaj-. nam nasprotujem. Težavo vidim predvsem v strojni in programski opremi, ki bi jo šole morale zagotoviti. Denarja pa jim zmanjkuje že za pomembnejše reči. Alternativa je sicer vezana knjiga računov, vendar po moje to v praksi ne bo teklo dovolj hitro.
Tudi Cerkev naj ne bi ustvarjala dobička, pa vsi vemo, da ni tako. Zato bi moral novi zakon veljati tudi zanjo. Vsak, še tako mali samostojni podjetnik, ki posluje z gotovino, mora zagotoviti programsko opremo in spletno povezavo ali pa račune potrjevati na FURS-u. Cerkev pa se bo tej obveznosti očitno izognila, kot že številnim drugim doslej.«
Mateja Lapuh:
»Davčne blagajne v osnovnih šolah so neumnost. Večinoma gre pri takih prireditvah za dobrodelne namene. Otroci svoje izdelke ustvarjajo v okviru šolskih obveznosti ali v svojem prostem času. Nesmiselno se mi zdi, da se jih pri tej kreativnosti in dobrodelnosti omejuje z nekimi birokratskimi ovirami.
V Cerkvi pa se mi zdijo zadeve dokaj jasne. Za določene storitve obstajajo ceniki, pa čeprav so neuradni in niso nikjer objavljeni. Za tovrstne storitve bi se moral plačati davek - povsem enako, kot se plača v vseh drugih dejavnostih.«
Marjan Podgoršek:
»Otroci takih prireditev ne prirejajo zaradi lastne koristi in zaslužka, temveč dobrodelno, v dobrobit drugih. Obveznih davčnih blagajn zanje zato ne odobravam. Na vseh preostalih področjih, sploh recimo v gostinstvu, težav ne vidim. Glede tega pa sem odločno proti.
Prispevki Cerkvi so sicer prostovoljni, kljub temu pa gre za zaslužek oz. dobiček. Cerkev torej služi neobdavčeno. To bi morali spremeniti. Morda ne ravno z davčnimi blagajnami, na nek način pa bi davke vendarle morali plačati. Določen odstotek dobička bi zagotovo moral pripadati državi.«
- Majda Vrečar:
»Nov zakon načeloma sicer podpiram, glede obvezne uporabe davčnih blagajn na osnovnošolskih dobrodelnih bazarjih pa sem absolutno proti. Otroci skušajo s prodajo lastnih izdelkov zbrati nekaj denarja ali v dobrodelne namene ali pa za kak izlet. V obeh primerih se mi davčne blagajne zanje preprosto ne zdijo poštene.
Pri Cerkvi pa mi ni čisto jasno, na kakšen način bi se davčne blagajne pri prostovoljnih prispevkih sploh dalo uvesti. Edino realno možnost za pobiranje davka vidim pri plačevanju konkretnih storitev, npr. za pogrebne maše in podobno, kjer je cena znana.«
Eva Milošič
Slovenija • Novo leto podjetnikom prineslo davčne blagajne in
(Ne)smisli davčnih blag
Uvedba davčnih blagajn med podjetniško srenjo, pa tudi sicer v javnosti dviga nemalo prahu. vino, dolžni Finančni upravi Republike Slovenije (FURS) sproti prijaviti vsak prihodek. Če imajo računa neposredno zabeleži na finančni upravi. Če davčne blagajne (še) nimajo, lahko račune iz dno so jih dolžni vnesti v aplikacijo Mini blagajna, ki je na spletni strani davčne uprave. Sistem knjige v kombinaciji z mini blagajno bo dovoljeno uporabljati do konca 2017.
Točnega števila zavezancev, II ki so dolžni uporabljati davč- | ne blagajne, na FURS nimajo. Ocenjujejo, da se jih bo v sistem vključilo predvidoma med 60.000 in 80.000. Razlog, zakaj ni točnega podatka, je v tem, da FURS ne razpolaga z informacijami o številu zavezancev, ki poslujejo z gotovino. Poleg tega nekateri zavezanci zaradi zaostrene zakonodaje in pogojev poslovanja dejavnosti odjavljajo in vrata svojih poslovalnic zapirajo. FURS računa na to, da se bodo zavezanci v sistem v teh dneh vključevali pospešeno.
Na terenu vsak dan 110 inšpektorjev
Sistem uvajanja in uporabe davčnih blagajn je že pod nadzorom finančnih inšpektorjev. Vsak dan jih je na terenu 110. »Aktivnosti inšpektorjev so trenutno še vedno usmerjene v to, da se zavezanci čim hitreje vključijo v nov sistem davčnih blagajn. Njihovi pregledi so bolj preventivnega
Soiski bazarji: bistvena razlika v tem, ali je cena določena ali ne!
Foto: Črtomir Goznik
Začasno rešitev za šolske bazarje je FURS očitno našel, čeprav ta za ravnatelje ni najbolj zadovoljiva, saj ne predstavlja celovite rešitve. Prostovoljni prispevki naj bi bili namreč za razliko od postavljene cene oproščeni plačevanja davka, s tem tudi izdajanja računov in uvedbe davčnih blagajn. A za ravnatelje šol je to le delna rešitev, želijo si, da se potrdi, da prodaja na šolskih bazarjih ne pomeni opravljanja pridobitne dejavnosti.
Kot pojasnjuje Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič, je zadnja novica, ki so jo dobile šole, ta, da lahko prostovoljne prispevke na bazarju pobirajo, ne smejo pa nikjer imeti nakazanega priporočljivega zneska oz. cene. Na njihovi šoli se za uvedbo davčnih blagajn niso odločili. „Bazar organiziramo enkrat na leto, običajno decembra, kjer zbiramo prostovoljne prispevke za šolski sklad. Denar iz šolskega sklada je namenjen za financiranje dejavnosti posameznega razreda, pomoč učencem iz socialno ekonomsko šibkejših družin za udeležbo na dnevih dejavnosti, udeležbo v letni ali zimski šoli v naravi ipd. Del sredstev namenimo tudi za nakup nadstandardne opreme. Na bazarju zberemo približno 600 evrov," še pojasnjuje Ocvirkova.
Tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič poudarja, da takšna razlaga zakona predstavlja šolam le težave: „Bazarjev več ne organiziramo, ker je preveč dela za premalo učinka. Kar se tiče davčne blagajne, je ne bomo imeli, ker nimamo gotovinskega poslovanja. Vsekakor pa mislim, da je zakon tog, moral bi dopuščati izjeme, sploh takrat, ko gre za zbiranje denarja v dobrodelne namene." (DK)
značaja. Pri zavezancih, kjer ne bomo ugotavljali grobih in ponavljajočih se kršitev, bodo nadzorne aktivnosti predvsem informativne. Opozarjamo pa, da bodo predstavniki FURS na terenu v primeru zaznanih grobih kršitev, kot so popolna ignoranca sistema davčnih blagajn, neizdajanje računov ali delo in zaposlovanje na črno, kršitelje skladno z zakonom sankcionirali. V prvih tednih letošnjega leta bodo gotovo bolj opozarjali. Kasneje bodo zavezancem določili rok, do katerega bodo morali svoje poslovanje uskladiti z zakonom o davčnem potrjevanju računov. Če poslovanja ne bodo uskladili, bodo sledili bolj represivni ukrepi,« pravijo na FURS in dodajajo, da v samem sistemu zaenkrat večjih težav ne beležijo. »Od božičnih praznikov naprej je vsak dan davčno potrjenih več kot dva milijona računov. To pomeni, da sistem trenutno deluje več kot s polovično obremenitvijo. Ko bodo v sistem vključeni vsi zavezanci, bo dnevno potrjenih med tri in pet milijonov računov. Pričakujemo, da bo sistem še naprej deloval tako, kot je do zdaj - torej brezhibno.«
petek • 8. januarja 2016
Tednikov objektiv
Štajerski	5
večji nadzor
ajn
Od novega leta so zavezanci, ki poslujejo z goto-davčno blagajno nameščeno, se izdaja vsakega vezane knjige računov izpisujejo ročno. Nakna-vezane
Davčne blagajne ne rešujejo »šušmarstva«
Na ptujski Obrtno-podje-tniški zbornici (OOZ) so pred
CNVOS neuspešen v pogajanjih
Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS) se je kot krovna organizacija slovenskega nevladnega sektorja angažiral ob sprejemanju zakona o davčnem potrjevanju računov. Kot je pojasnil direktor Goran Forbici, so aprila lani na ministrstvo za finance (MF) posredovali predlog, v katerem so se zavzemali za dvoje: da uporaba elektronskih davčnih blagajn ni obvezna za nevladne organizacije(NVO) - gre za društva, zavode in ustanove -, ki so imele v preteklem letu manj kot 10.000 evrov prihodkov iz prodaje blaga in storitev,
saj bi zanje uvedba davčne blagajne predstavljala nesorazmerno obveznost. Zato so predlagali, da bi le-te pri izdaji računov še naprej uporabljale vezane knjige računov.
nične opreme, da so udeleženci delovanje davčnih blagajn lahko preizkusili v praksi. Članom, ki so za to izrazili interes, smo pomagali pri pridobivanju in nameščanju namenskih digitalnih potrdil. Pomoč smo nudili predvsem manjšim obrtnikom in podjetnikom. Večje družbe imajo običajno sklenjene pogodbe z računalniškimi hišami, ki so jim sisteme v celoti vzpostavile in aktivirale,« je dejal Repič in v nadaljevanju poudaril, da je mnenje na nivoju obrtnozborničnega sistema takšno, da davčne blagajne niso prava rešitev, saj ne rešujejo polja sive ekonomije - ko izvajalci dela opravljajo, ne da bi imeli uradno registrirano dejavnost. »Že doslej so morala podjetja programsko opremo na blagajnah imeti nastavljeno na način, ki je puščal revizijsko sled in onemogočal naknadno popravljanje ali brisanje računov. Doprinos ukrepa davčnih blagajn zagotovo ne bo takšen, kot ga pričakuje FURS. A to bo pokazal čas. Zakonodaja je zdaj sprejeta in treba jo je spoštovati. Menimo, da je bilo za uvedbo sistema davčnih blagajn določeno tudi prekratko preho-
dno obdobje. Predlagali smo podaljšanje tega obdobja za šest mesecev, pa je bil predlog preslišan. Tudi fizično se je izkazalo, da programerske hiše niso sposobne v tako kratkem času vsem strankam namestiti programske opreme. Največ težav je pri obrtnikih in podjetnikih, ki opravljajo dejavnost na terenu. Davčna blagajna za številne zavezance predstavlja precejšnje finančno breme. Tisti, ki so predhodno že imeli računalniško blagajno, so jo zdaj morali samo povezati z internetom in obstoječi program nadgraditi, kar je bila najcenejša (a še vedno ne poceni) različica. V tem primeru je strošek običajno 150 ali 200 evrov, odvisno od ponudnika. Drugi, ki računalniških blagajn doslej niso uporabljali, morajo kupiti ali najeti tehnično in programsko opremo. To pomeni nakup ali najem računalnika, tablice ali pametnega telefona, programske opreme in tiskalnika. V takšnem primeru lahko stroški vzpostavitve davčne blagajne znašajo tudi tisoč ali nekaj tisoč evrov.«
Mojca Zemljarič
uvedbo davčnih blagajn za člane pripravili seminarje in delavnice. Sekretar Boris Repič je povedal, da se jih je udeležilo okrog 500 članov. »Na delavnice smo povabili tudi različne ponudnike programske in teh-
Kaj priporoča Drago Plečko, računovodski in finančni delavec
„Vsaj 75 % društev ne bo moglo uiti davčnim blagajnam. Vsako društvo mora potrjevati račune preko davčne blagajne. Glede članarine velja: če gre del članarine npr. za organizacijo seminarjev, torej dejavnost, ki je konkurenca nekomu drugemu, ki se profesionalno ukvarja s tem, je za ta del članarine treba izdati račun. Če pa društvo članom omogoča brezplačno udeležbo na seminarju, strokovno ekskurzijo, računa ni treba izdati. Račun za plačilo mora izdati tudi, če organizira vadnine (rekreacijo), če gre za gotovinsko plačilo. Davčne blagajne bodo društva potrebovala tudi, če bodo organizirala prireditve, na katerih bodo zaračunavala vstopnino. Moj nasvet je, da naj si društva, ki živijo zgolj od članarin, prostovoljnih prispevkov, donacij in dotacij, uredijo negotovinsko poslovanje. Za vsak primer pa naj vseeno podajo vlogo za pridobitev digitalnega potrdila in vpisa vezane knjige računov v sistem mini blagajn. Društvom, ki imajo enkrat letno večjo prireditev (gasilska veselica) pa priporočam najem blagajne. (MG)
CNVOS se je tudi zavzemal, da naj FURS sam pripravi in na spletu objavi progam, ki ga bodo zavezanci lahko brezplačno prenesli na svoj računalnik ali tablico in ga uporabljali za potrjevanje računov. Kljub podpori Ministrstva za javno upravo pa niso uspeli prepričati ministrstva za
finance. Uspelo jim je le doseči prehodno obdobje dveh let - za zavezance, ki izdajajo le manjše število računov - , da jim v tem času ni treba kupiti davčnih blagajn. Kljub temu pa so zavezani, da vse račune prijavljajo preko brezplačne aplikacije Mini blagajna prek Furso-vih spletnih strani.
Sicer pa direktor CNVOS še napoveduje: „V začetku marca bomo analizirali situacijo in v primeru, da zadeva nevladnikom resnično povzroča neodpravljive težave, z MF in koalicijo začnemo nov krog dogovarjanj o morebitnem noveliranju zakona!" (ML)
i?
V društvih se še lovijo
Večina društev te dni išče načine, kako do teh blagajn, da bi bili stroški pri uvajanju novosti čim manjši. Nekateri razmišljajo, da bi si jih izposodili neposredno pri katerem od ponudnikov davčnih blagajn, ena od možnosti bi bila tudi, da jim skupno uporabo le-teh omogočijo krovne organizacije oz. da isto blagajno uporablja več društev. „Torej tudi kulturna društva, ki bodo poslovala z gotovino, bodo morala kupiti davčno blagajno. Vprašanje pa je, koliko društev si lahko nakup takšne blagajne privošči in koliko je sploh smiselna nabave le-te, če ima društvo eno ali morda dve prireditvi letno, na kateri bi lahko prodajalo vstopnice. Kulturna društva ali sekcije so že doslej zbirale na svojih prireditvah prostovoljne prispevke, in kot kaže, bo v prihodnje to postalo stalna praksa. Opozoriti pa je treba, da je v tem primeru treba oblikovati posebno komisijo, ki prešteje zbrane prostovoljne prispevke," pa je o uvajanju davčnih blagajn pri kulturnih društvih povedala predsednica ZKD Ptuj Nataša Petrovič. (MG)
Obdarujmo se!
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Nič nimam proti, če mi prodajalec blaga ali storitev za svoje delo natisne račun iz svoje blagajne. Niti ne bom prijavil tistega, ki mi tega ne bo storil. (Mogoče mi bo kdaj celo ustrezalo, da bova kar po domače udarila v roko.) Pa tudi ovaduštva s pošiljanjem računov na ustrezno ustanovo se ne bom šel. Naj to dela tisti, ki želi (in ki je potem ob letu pripravljen plačati dohodnino od nagrade, ki mu jo bo dala inšpekcija).
Me pa jezi, da so izjeme spet verske skupnosti. Ki po mnenju finančnega ministrstva ničesar ne računajo, ampak živijo od prostovoljnih prispevkov. Zanimivo. Zakaj pa potem maše po vsej državi stanejo enako, namreč 17 evrov? A so se v tem primeru slovenski verniki odločili, da bodo enako darovali? Jim je bilo tako namignjeno ali vendarle obstaja kak cenik? Blagoslovljen na višji inštan-ci? Ker se vendarle spodobi, da smo ob smrti vsi enaki in nas pokopljejo za isto ceno ... In če za pokojnika darujemo spominsko mašo (o njihovem številu smo - vsaj pri nas -seznanjeni na koncu verskega obreda), kako to, da vsi podarijo enako? In ko to želijo plačati z bankovci za 20 evrov (ali dvema desetakoma), naenkrat vsi darujejo razliko treh evrov za Cerkev? In to - zanimivo - vsi v enakem razmerju: 17 za mašo, 3 za Cerkev? Zakaj kdo ne da za mašo in Cerkev enako - 10 evrov? Ne, kajti cena je znana! Kot je znana cena za zvonjenje ob pogrebu. Pa za to in ono, kar nam Cerkev nudi ob različnih drugih priložnostih. Vsi, ki jim je mar, poznajo te cene - razen naših financarjev; ti govorijo o darovih. Ker če bi bila cena, bi moral biti račun. In če bi bil račun, bi celo kdo utegnil seštevati in bi ugotovil, koliko denarja ima Cerkev. Neobdavčenega.
Pa bi še človek to nekako spregledal, če ne bi slišal, da bodo po šolah, če bodo imeli prodajne dobrodelne bazarje, morali imeti davčno blagajno. Z vsemi posledicami. No, ker se mora Janezek začeti učiti preživeti že od malega, je tu rešitev: ne prodajati, ampak zbirati prostovoljne prispevke. Pač namigneš, da je darilo za zapestnico 1 evro, za broško pa 2 - in je obdarovanje ustrezno opravljeno. Všečno za šolarje in za davkarje. Tako že najmlajše naučimo v skladu s poučno zgodbico: »Poznal sem ga, ki je ukradel drobno iglo, nazadnje pa končal na vislicah!« (Ali pa odšel v davčno oazo.)
Mimogrede: bo kdo odprl kak kafič, ki bo delal na dobrodelnih prispevkih? Kjer se bo vse podarilo: oni meni podarijo kavo, jaz njim podarim evro pa pol; oni meni za darilo škropec, jaz darilni evro. Brez blagajne, brez davka ... In postali bomo najbolj obdarovalna država. (Mogoče nam sosednja država podari del našega zaliva, zdaj ko smo jim podarili nekaj čez 40 milijonov ...)
Jože Šmigoc
6 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Ptuj • Napovedane kadrovske menjave na vrhu Perutnine Ptuj
Šimonka na čelu perutninarjev
Nadzorni svet Perutnine Ptuj je za 22. januar sklical zasedanje skupščine delničarjev. S SIJ-evo 40-milijonsko finančno injekcijo so se lastniški deleži v ptujskem prehrambnem velikanu konec lanskega leta precej spremenili. Novi lastniki neposredno in posredno že obvladujejo več kot 50-odstotni delež družbe.

Tibor Simonka, novi bodoči 62-letni predsednik uprave Perutnine Ptuj, prihaja iz Prekmurja. Rojen je v Lendavi, študiral je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kariero je začel v skupini Iskra, kjer je zasedal več vodilnih položajev. Vodil je podjetje IMV Adria Caravan v Belgiji, bil finančni direktor v Iskri Pon-ti, direktor podjetja Fintim in krizni menedžer v skupini Iskra. V skupino SIJ je prišel leta 1999. Predsednik uprave SIJ-a je postal 2002. Po 12 letih je s funkcije odstopil. Samo nekaj mesecev za tem je prišel v Perutnino Ptuj - kot pooblaščenec bank upnic. Čez 14 dni bodo novi lastniki Simonko imenovali za predsednika uprave Perutnine Ptuj.
Po konsolidaciji lastniške strukture oziroma že med njenim postopkom je pričakovati zamenjave na vodilnih mestih. Za januarsko zasedanje skupščine je napovedano, da bodo delničarji sprejeli odstopni izjavi dveh članov uprave: Nade Krajnc in Milana Čuša. Krajnčeva je kot članica uprave zadolžena za trženje in nabavo, Čuš pa za kadrovsko področje. Oba ostajata na svojih področjih naprej zaposlena v Perutnini - kot izvršna direktorja. Dolgoletni prvi mož Perutnine Roman Glaser in član uprave Tone Čeh, zadolžen za področje financ, po januarski skupščini ostajata v upravi - oba kot člana. Za novega predsednika uprave je predviden Tibor Šimonka, za novega člana uprave pa Viacheslav Korchagin. Šimonka je bil 12 let predsednik uprave SIJ-a, bodočega večinskega lastnika Perutnine. Z mesta predsednika uprave je odstopil januarja 2014. Le nekaj mesecev za tem je kot pooblaščenec bank upnic (med katerimi je tudi Gorenjska banka, v kateri zaseda mesto v nadzornem svetu) prišel v Perutnino. Delo uprave Šimonka spremlja že dobro leto in pol. Vrhu Perutninine vodstvene strukture se
je pred približno dvema mesecema pridružil tudi drugi bodoči član nove uprave Viacheslav Korchagin. Od novembra lani je v Perutnini prokurist, skupaj s Šimonko pa je v preteklosti sedel v upravi SIJ-a. Šimonka in Korchagin sta iz SIJ-eve uprave odstopila oba hkrati (januar 2014). Obema novima članoma uprave bo skupščina podelila mandat do septembra prihodnje leto. Takrat se sicer redno izteče tudi mandat zdajšnje uprave oz. Glaserju in Čehu - glede na to, da bosta Kraj-čeva in Čuš čez 14 dni na skupščini s funkcije razrešena in jima mandat sporazumno preneha.
Novi Perutninini lastniki so decembra objavili prevzemni ponudbi za nakup delnic Perutnine Ptuj in Holdinga PMP. Za delnico Perutnine ponujajo znesek osem evrov, za delnico PMP pa sto evrov. Obstoječi lastniki, ki želijo delnice prodati, lahko to storijo na vseh enotah NLB in pri pooblaščenih borznoposre-dniških družbah. Plačilo za delnice bodo prejeli v denarju. Prevzemna ponudba za delnice PMP-ja se izteče 2. februarja, za delnice Perutnine 25. februarja.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Mercatorjevo bla
Zgodbe o no - še ena izmi
V zadnjih mesecih minulega izmišljenih zgodb, o tem, kako desetletij oskrbujejo mesto,
Najglasnejša je bila tista o zaprtju blagovnice Mercator na Novem trgu in njeni preobrazbi v mestni hotel. Ožje mestno jedro, ki je v preteklosti ostalo brez živilskih trgovin (Delikatese, Hrane, Kolonial, Jelena, Name ...), naj bi po teh govoricah ostalo še brez blagovnice, torej edine samopostrežbe v središču mesta. V Mercatorju Ljubljana vsa ta namigovanja odločno zavračajo. „Nič ni na teh govoricah. Mercator-
Mercatorjeva blagovnica v mestu
Videm • Bračičevi prepričani, da so zaradi bodoče avtoceste oškodovani
»Kje pa naj parkiramo? Z aviona dol?«
V začetku decembra smo objavili članek o menjavi zemljišč med Friderikom in Julijano Bračič ter njunim podjetjem Brajf na eni ter Darsom na drugi strani. Poleg menjave je Dars Bračičevima oz. družbi Brajf izplačal denarno nadomestilo. Dars nekdanja Bračičeva zemljišča potrebuje za potrebe gradnje avtoceste in nove vzporedne ceste za lokalni promet.
Friderik in Julijana Bračič sta povedala, da ju je objava članka prizadela ter da se njuna družina in podjetje z menjavo zemljišč nista okoristila. Prepričana sta, da bo njihovo poslovanje zaradi gradnje avtoceste in spremljajoče infrastrukture oškodovano, kar po njunih besedah kažejo tudi podatki študije, ki so jo naročili. Vse parcele, ki so jih na račun gradnje AC izgubili, so, tako povesta Bra-čičeva, v študiji ocenjene na 134.000 evrov. Kot dodajata, je v študiji ovrednotena tudi posledična izguba prihodka iz dejavnosti. Poslovna škoda, ki naj bi jo utrpeli zaradi izgube dela dosedanjih parkirišč in vseh infrastrukturnih sprememb na lokaciji okrog Majolke, po njunih besedah znaša 294.000 evrov. Kdo je ali so avtorji študije, nam Bračičeva nista hotela razkriti, kot tudi ne pokazati celotne študije. »To ni pomembno. Naj jo napiše, kdor hoče. To je uradni, naš dokument, ki smo ga mi plačali,« sta dejala.
Bračičevi naj bi poslovno škodo v prvi vrsti utrpeli za-
radi izgube parkirišč. »Mi za dejavnost samo potrebujemo parkirišča. Samo zato se borimo. Ne moremo skakati dol z aviona. Kje bi parkirali avtomobile? Ali naj pride avion in spušča avtomobile na parkirišče? Pa ste razumni?! Prosim, razumite! Pravično razumite, pa ne narobe. Vse življenje smo se trudili za razvoj. Ne za sebe, temveč za delovna mesta. Mi ne potrebujemo nič več. Nikomur nočemo nič vzeti. 26 let sem bila v gostinstvu. Niti enkrat vas nisem videla tukaj, niti enkrat niste omenjali imena, niti enkrat niste prišli, kako zlagati prtičke ... Žalosti me, da o nas pišete zdaj na koncu, ko smo že dali piko na i in se mučili vse življenje, od rane mladosti samo delo, delo, od metle do svinčnika . Pa me nihče ni prišel pogledat. Zdaj, ko se trudimo, da bi parkirišča nadomestili, pa nas imate v delu. Borimo se samo za parkirišča in nič drugega. Če ste pa toliko sposobni, pojdite, naj projekt spremenijo, naj nam dajo vse nazaj, naj izvoz z av-
toceste ostane tukaj, kot je, pa bomo zadovoljni,« je povedala Julijana Bračič in pojasnila, da bi lahko sosedovo nepremičnino, ki so jo po menjavi dobili od Darsa, že sami pred nekaj leti odkupili od takratnih lastnikov. »Iz nepremičninske agencije so nam ponujali, da bi kupili sosedove nepremičnine.
Pa jih nismo, ker nam lokacija ni bila zanimiva, saj smo imeli svojih parkirišč dovolj. Mi bi bili najrajši, da bi bilo trenutno stanje takšno, kot je bilo prej. In ne bi imeli sedaj problemov, ki jih imamo. Pojdite po celotni trasi in primerjajte cene odkupa vseh nepremičnin ob trasi.«
Friderika Bračiča je prizade-
lo, da smo v članku zapisali, da primer menjave zemljišč priča o tem, da je (zase) zelo spreten pogajalec. »Ja, priznam, sem zelo spreten pogajalec. Ampak zase najmanj. Za občino pa sem naredil ogromno z dobrim pogajanjem, da smo naredili marsikaj. Pa ne na škodo občine. Vedno sem iskal optimalno
pot - da se mi nihče ne more smejati za hrbtom in da lahko vsakega pogledam v oči. Vedno smo poiskali srednjo pot, da nihče ni bil oškodovan.« Ujezil ga je tudi končni del članka, v katerem smo zapisali: »Zakaj je Dars za davkoplačevalski denar odkupil nepremičnino, ki je ne potrebuje, na njej porušil objekte in jo nato za približno 10-krat nižjo ocenjeno vrednost zamenjal z Bračičevim podjetjem Brajf? Najmanj, kar lahko ob tem komentiramo, je to, da se je z javnimi proračunskimi sredstvi ravnalo negospodarno. Bračič pa je informacije, do katerih je imel možnost dostopati kot župan, enostavno izkoristil še v zasebni namen.« Na ta zapis se je Bračič odzval z besedami: »To je diskriminatorno. Proti meni se ustvarja konstrukt. Ne vem, kaj sem komu naredil. Sem žrtev. Oseba, s katero manipulirate ... Na takšen način se ne bi smelo žaliti osebe. Jaz imam našo občino izjemno rad. Sem in bom lokalpatriot do konca.«
Mojca Zemljarič
Foto: Mz in ČG
petek • 8. januarja 2016
Podjetništvo
Štajerski	7
govnico bodo obnovili
vem hotelu šljotina
leta je na Ptuju kar mrgolelo bodo nekatere objekte, ki že več enostavno zaprli.
jevo trgovino v blagovnici na Ptuju bomo čez čas prenovili, kdaj točno, za zdaj še ne moremo reči. Vsekakor pa si bomo še naprej vsak dan prizadevali za zadovoljstvo naših kupcev s široko ponudbo, konkurenčnimi cenami, različnimi ugodnostmi in prijaznimi storitvami," je povedala Tanja Durin iz sektorja za korpo-rativno komuniciranje Mer-catorja Ljubljana.
MG
Foto: Črtomir Goznik
ostaja ...
Podravje • Upnik na javni dražbi kupil Em-gradov »spomenik« sredi Destrnika
Cilj, da poslovni objekt čim prej zaživi
Em-gradovo nasedlo naložbo v središču Destrnika je ptujsko okrajno sodišče ta teden prodalo na javni dražbi. Kupec nepremičnine je zadruga Lipa iz Lenarta.
Zadruga Lipa se v tej zgodbi ne pojavi zgolj v vlogi kupca, temveč tudi v vlogi upnika. Em-grad je zadrugo najel za izvajanje gradbenih del na objektu. Pogodbo so podpisali spomladi 2012, takrat je gradnja objekta tudi stekla. Gradnjo so končali v začetku maja 2013 in za objekt pridobili uporabno dovoljenje. Ker naročnik del (Em-grad) izvajalcu (zadrugi Lipa) v dveh letih ni plačal računov za opravljeno delo, je slednji aprila 2015 sprožil izvršbo. Prva javna dražba, na kateri je sodišče prodajalo objekt, je bila minulo sredo. Ocenjena vrednost nepremičnine je bila 1,7 milijona evrov. Sodišče je določilo, da se nepremičnina ne sme prodati pod 70 odstotkov ocenjene vrednosti. Varščine za nepremičnino ni vplačal noben potencialni kupec. Se pa je dražbe udeležil direktor zadruge Lipa Saša Horvat in sodišču kot upnik v izvršilnem postopku ponudil odkup objekta za 70 odstotkov njegove ocenjene vrednosti. Sodnica je s ponudbo soglašala in izdala sklep, da se nepremičnina proda zadrugi Lipa. Nepremičnina je bila na dražbi prodana za približno enako vrednost, kot znaša Em-gradov dolg do Lipe (dobrega 1,2
milijona evrov). Direktor Lipe je zato sodišču predlagal, da se jih oprosti plačila kupnine, kar jim sicer omogoča tudi zakonsko določilo. Direktor zadruge Saša Horvat je dejal, da bodo objekt, ko bo postopek prodaje na javni dražbi pravnomočno končan, ponudili v prodajo. Poslovni objekt je grajen v treh etažah (pritličje, prvo in drugo nadstropje) ter ima 1320 m2 neto uporabnih površin. »Prostore v objektu bomo prodajali po delih. Naš interes je, da se poslovni prostori prodajo ali oddajo čim prej. Dogovori o odkupu potekajo z občino, pa tudi z drugimi potencialnimi kupci za trgovski in gostinski del. V objektu so bili sicer predvideni še prostori za pošto, krajevni urad, frizerski salon ... Vsi ti lokali bodo v prihodnje na prodaj,« je pojasnil Horvat.
Župan občine Destrnik Vladimir Vin-diš je povedal, da je vesel, da se je agonija s poslovnim objektom končala. »Aktivno bomo pristopili k temu, da objekt čim prej zaživi. Občina je zainteresirana za nakup prostorov: celotne zgornje etaže in skupnih prostorov v sorazmernem deležu,« je še dodal destrniški župan.
Mojca Zemljarič
Po predpogodbi, ki jo je z Em-gradom zadnji dan svojega mandata (20. decembra 2011) podpisal nekdanji destrniški župan Franc Pukšič, bi občina Destrnik za nakup 600 m2 metrov površin Em-gradu plačala 1,3 milijona evrov (znesek je z DDV). Po uradni cenitvi, ki jo je naročila Komisija za preprečevanje korupcije, je vrednost teh 600 m2 prostorov skoraj za polovico nižja - dobrih 700.000 evrov (z DDV).
Za potrebe javne dražbe je cenilec celoten objekt (1320 m2) ocenil na 1,7 milijona evrov. Sodišče ga je prodalo za 70 odstotkov ocenjene vrednosti, za dobra 1,2 milijona evrov.
Foto: ČG
Podravje, Slovenija • Spodbude za zaposlovanje starejših od 55 let
Zaposlite starejšo osebo in ne plačate prispevkov
Na področju zaposlovanja starejših je novo leto z Zakonom o interventnem ukrepu na področju trga dela prineslo spodbude za zaposlovanje. Delodajalci, ki bodo zaposlili osebe, starejše od 55 let, ki so vsaj pol leta prijavljene v evidenci brezposelnih oseb, bodo namreč kar dve leti lahko v celoti oproščeni plačevanja prispevkov. Ne glede na trajanje pogodbe.
Prispevki delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starše-
vsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti - vsega tega bodo delodajalci oproščeni, če bodo zaposlili osebo

starejšo od 55 let, ki je na Zavodu za zaposlovanje RS kot iskalec zaposlitve prijavljena vsaj 6 mesecev. Kot pojasnjuje-
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje RS, Območne službe Ptuj, sta bila v tem tednu prijavljena 702 iskalca zaposlitve, starejša od 55 let (UD Ormož in UD Ptuj). Od tega jih je 498, ki so na zavodu prijavljeni več kot 6 mesecev in ustrezajo vsem pogojem za uveljavljanje spodbude.
Foto: Črtomir Goznik
Starejši od 55 let predstavljajo kar 20 odstotkov vseh brezposelnih v državi.
jo na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bodo delodajalci to spodbudo koristili največ 24 mesecev, velja pa za zaposlitve, sklenjene v letih 2016 in 2017. Ne velja pa spodbuda zgolj za zaposlovanje za nedoločen čas, ampak tudi za pogodbe za določen čas.
„Spodbudo lahko uveljavlja delodajalec, ki izpolnjuje naslednje pogoje: da v zadnjih treh mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni odpuščal delavcev iz poslovnih razlogov, da je v zadnjih šestih mesecih pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo redno izplačeval plače in plačeval obvezne prispevke za socialno varnost zaposlenim in da pred sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi s starejšo brezposelno osebo ni imel blokiranega transakcijskega računa
30 zaporednih dni ali več," pojasnjujejo na pristojnem ministrstvu.
Kakšno je stanje, koliko iskalcev zaposlitve ustreza pogojem?
Konec novembra je bilo v evidenci Zavoda za zaposlovanje RS prijavljenih 21.577 brezposelnih oseb, starih 55 let in več, kar je 20,1 % od vseh registriranih brezposelnih oseb. Kot je pojasnila Petra Mauer iz Zavoda RS za zaposlovanje, je bilo na področju Podravja (OS Maribor in OS Ptuj) konec novembra v evidenci brezposelnih prijavljenih 3.427 oseb, starih 55 let in več, kar je 19,7 % od vseh registriranih brezpo-
selnih oseb v Podravju.
Da statistika kaže na to, da so spodbude za zaposlovanje starejših potrebne za pospeševanje zaposlovanja, se strinja tudi Tomaž Žirovnik, direktor OS Ptuj Zavoda za zaposlovanje RS: „Pri zaposlovanju starejših je Slovenja v izrazitem primanjkljaju in zaostanku v primerjavi z državami EU, zlasti v tej ciljni starostni skupini. Gre tudi za podaljšanje delovne aktivnosti starejših, ki so kljub bogatim izkušnjam in popolni zmožnosti za delo velikokrat neupravičeno potisnjeni na obrobje trga dela. Upam, da bodo delodajalci prepoznali ta ukrep kot lepo in stimulativno priložnost za zaposlovanje izkušenih oseb, ki lahko še veliko ponudijo in dajo."
Dženana Kmetec
Popravek
V prispevku pod naslovom Pomoč za trpinčene in zapuščene živali, ki je bil objavljen 5. januarja 2016, smo napačno zapisali višino sredstev, ki so jih v Društvu proti mučenju živali namenili za kastracijo in sterilizacijo živali. Pravilen znesek je po besedah Kristine Pšajd 7.000 evrov. Za nehoteno napako se opravičujemo.
8 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Makole • Svetniki soglasno potrdili predlog proračuna
Denar v center občine ali tudi na perif
»Čestitam vsem, ki ste glasovali proti idejni dokumentaciji za ureditev igrišča. 2.500 evrov za pripravo dokumentacije ste vrgli vstran,« je v uvodu na seji dejal (in zraven Veilguni. Namreč na dopisni seji je večina svetnikov odločila, da ureditve športnega igrišča v višini okoli 73.400 evrov (občina 43.000 evrov, preostanek fundacija za
Foto: Mojca Vtic
Naravovarstveniki proti vetrni elektrarni, po nasvet k Jakliču?!
Občina Makole je občinski prostorski načrt (OPN) sprejela leta 2013, lani se je odločila, da pristopi k spremembi in dopolnitvi občinskega prostorskega načrta. Tako je na decembrski seji Matej Škafar iz Umarha podal informacije glede sprememb OPN. »Ponudbe za spremembe smo zbrali, pripravili osnutek in ga poslali na okoljsko ministrstvo. Trenutno smo v fazi pridobivanja mnenj pristojnih institucij, ki bi morale podati mnenje v 30 dneh, sedaj po 120 dnevih nam dve mnenji še vedno manjkata.« Kot je povedal, je bilo lani podanih približno 170 pobud za spremembo namenske rabe, 165 so jih uvrstili v osnutek, približno 130 pa jih je dobilo pozitivno mne-
nje od inštitucij, ki so že odgovorile. škafar je predstavil večje posege na območju Makol.
V okolici dvorca Štatenberg ni dovoljen niti fitnes na prostem
Kot je dejal, so inštitucije zavrnile predlog, da se na zemljiščih v lasti kmetijskega sklada pod Štatenbergom uredi športni park, zaradi vplivnega območja gradu, prav tako ni dovoljena nobena postavitev drugih enostavnih objektov, niti fitnesa na prostem ali adrenalinskega parka.
Negativno mnenje naravovarstven i kov je
dobil tudi predlog postavitve vetrne elektrarne na Plešivcu, zaradi krajinskega parka Boč - Donačka gora.
Prav tako je bil zavrnjen predlog širitve morebitne bioplinarne na Ložnici in etnološkega muzeja, razlog poplavno območje. Vinko Kodrič je na omenjeno zavrnitev dodal: »V športnem parku Ložnica ne smejo delati stranišča, deset metrov od njega, na drugi strani reke, pa je postavljen velik hlev.« Za ostala negativna mnenja pa je dodal, da bi se morali pozanimati pri gospodu Jakliču, kako je on dobil dovoljenje za gradnjo v krajinskem parku
Mojca Vtič
Po besedah svetnika Vinka Kodriča pa denar za pripravo dokumentacije ni šel v nič, saj bo ta uporabljena, ko bo občina zmožna izvesti projekt. Marko Vtič pa je dejal: »Kako naj nekomu, ki že leta čaka na cesto, rečem, da te ne bomo obnovili, ker bomo raje dali 43.000 evrov za igrišče. Treba je gledati širše, ne samo na Makole.« Toda Primož Babšek se s tem ni strinjal: »Na igrišču parkirajo avtomobili, s sabo prinašajo gramoz, pušča jim olje. Kaj če kdo pade in si poškoduje glavo?« Župan Franc Majcen je odgovoril, da avtomobili na igrišču parkirajo že vrsto let, in »če bomo iskali vsako dlako, potem smo na vsakem drugem koraku lahko v prekršku.«
Dovar: »Kaj imate proti gasilcem?«
Sicer pa je bila osrednja točka decembrske seje predlog proračuna za naslednje leto. Občina bo prihodnje leto rokovala z 1,9 milijona evrov prihodkov (letos 3,4 milijona). Odbor za gospodarstvo in finance, predseduje mu Alojz Gorčenko, (in tudi odbor za okolje in prostor) je predlagal, da se zniža postavka za investicijsko vzdrževanje gasilskega doma in opreme za 6.000 evrov na 14.000 evrov, prihranek pa se razporedi na gradnjo in investicijsko vzdrževanje javnih poti (predvsem obnova ceste Pečke-Slovenska Bistrica). Tudi večina drugih zneskov, skupaj okoli 30.000 evrov, za katere je odbor za gospodarstvo predlagal prerazporeditev, naj bi se prestavila na to postavko, tako naj bi se za 4.000 evrov znižali materialni stroški šole in za 8.000 evrov investicija v šolsko jedilnico.
A največ polemike med svetniki je povzročila ravno znižana postavka za domače gasilsko društvo, ki ravno gradi dozidek h gasilskemu domu. »Vsi, ki ste bili za znižanje investicij v gasilski dom, kaj imate proti gasilcem?« je vprašal Marjan Dovar. Vinko Ko-
Zavrč • Z zadnje lanske seje občinskega sveta
Sprejeli rebalans za 2015 in proračun za 2016
Svet občine Zavrč je na zadnji lanski seji potrdil tretji rebalans proračuna za lansko leto in proračun za 2016, ki bo zaradi napovedanih nižjih povprečnin nekoliko nižji od predlanskega, saj naj bi znašal okoli 1,7 milijona evrov.
Zaradi prerazporeditve in prilagoditve dejanskemu stanju sredstev so svetniki po krajši razpravi soglasno potrdili tretji rebalans proračuna za leto 2015, v katerem so zbrali za 1,769,159 evrov skupnih prihodkov in 1.933.322 evrov odhodkov.
Po obrazložitvah direktorice občinske uprave Evelin Mako-ter Jabločnik in računovod-kinje Darinke Ivančič so brez bistvenih vprašanj potrdili tudi proračun za leto 2016, ki bo zaradi nedorečenosti pri določitvi povprečnine nekoliko nižji od lanskega. Proračun 2016 namreč temelji na nepotrjenih izhodiščih ministrstva za finance, ki ni posredovalo fiksnih izhodišč in izračunov primerne porabe ter morebitne finančne izravnave. Ker pogajanja med vlado in združenji občin o višini povprečnine za leto 2016 še vedno niso končana, so pri izračunu predloga proračuna upoštevali do tedaj predlagano povprečnino v višini 522 evrov, pri čemer so upoštevali
iste korigirane kriterije in šte- ko bo znana tudi pripadajoča V Zavrču načrtujejo, da bodo
vilo prebivalcev kot predlani. O končni višini povprečnine bo ministrstvo občine obvestilo po zaključenih pogajanjih,
primerna poraba, za sedaj pa znaša primerna poraba v zavr-ški občini 1.052.924 evrov, a še ni dokončna.
v letu 2016 imeli za 1.715.400 evrov skupnih prihodkov in 1.818.040 evrov odhodkov, od tega naj bi okoli 29 odstotkov
Foto: M. Ozmec
Svet občine Zavrč je na zadnji lanski seji potrdil tretji rebalans proračuna za lansko leto in proračun 2016.
namenili za investicije v občini. Novega zadolževanja v letošnjem letu ne načrtujejo, za odplačilo kredita pa naj bi namenili 89.860 evrov. Kot je ocenil župan Miran Vuk, so z dosežki v minulem letu v občini zadovoljni, saj so kljub težkim razmeram uspeli realizirati glavnino tega, kar so si zastavili. Najpomembnejše je, da so po treh letih končali obsežno prenovo kulturne dvorane in uredili njeno okolico, obnovili so cesto Hrastovec-Plantek in sanirali več zemeljskih plazov.
Kljub negotovosti glede virov financiranja imajo tudi v letu 2016 nekaj pomembnih investicij. Poleg modernizacije ceste Hrastovec-Plantek načrtujejo gradnjo zbirnega centra za odpadke v Zavrču, v letošnjem in naslednjih treh letih naj bi - če jim bo uspelo pridobiti sofinanciranje iz državnih in evropskih virov - po občini zgradili kolesarske steze, v sodelovanju z drugimi haloškimi občinami pa se bodo lotili tudi
odprave belih lis v telekomunikacijah, saj želijo do vsakega gospodinjstva pripeljati širokopasovno omrežje.
Na zadnji lanski seji so sprejeli še sklep o subvenciji stroškov cene odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode, po katerem bo občina od 1. januarja do sprejetja dejanske cene subvencionirala 100 odstotkov omenjenih stroškov. Potrdili so tudi predlog terminskega plana dela nadzornega odbora občine v letu 2016 ter nekatere spremembe in dopolnitve programa opremljanja stavbnih zemljišč za območje občine Zavrč, ki jih je svetnikom in županu podrobneje predstavil predstavnik Geodetskega zavoda Celje.
Preden so si segli v roko in si voščili ob božičnih praznikih in novem letu, so prisluhnili še poročilom delovnih teles in drugim aktualnim informacijam občini.
M. Ozmec
petek • 8. januarja 2016
Politika
Štajerski	9
erijo?
še zaploskal) svetnik Uroš šport) ne bo podprla.
drič je odgovoril: »Glasoval sem za znižanje sredstev, nisem pa proti gasilcem, sicer jim ne bi doniral. Prejmejo enako sredstev, kot so jih. Marjan, svetnik si bil osem let. V Makolah smo uredili komunalo, vrtec, pločnik, fasade, trg. Sedaj pa moramo iti tudi izven centra. Smo pa ponosni, da imamo gasilce.« Zdravko Krošl je še dodal, da bodo letos gasilci prejeli še 500 evrov več. »Če pa se bodo pogoji spremenili, nikjer ne piše, da jim ne moremo dati.« Tudi ureditev šolske jedilnice glede na predlog odbora ni predvidena v prihodnjem letu. Kot je pojasnil Alojz Gor-čenko: »V vrtcu je postavljena kuhinja, ki lahko zadovolji potrebe šole in vrtca, kar pomeni, da bi se lahko v prihodnje za šolo kuhalo v vrtcu, potemtakem bo treba v šoli v prihodnje urediti razdelilno mesto. Sicer pa je glede sredstev za vrtec treba pritisniti na ravnateljico vrtca, da išče rezerve. Namreč v vrtcu ne razmišljajo kot v firmi.« Svetniki so glasovali o predlogu proračuna v prvem branju in ga soglasno potrdili.
Mojca Vtič
Sveti Tomaž • Proračun za 2016 pod streho
Namesto ognjemeta prehrambeni paketi družinam v stiski
Tomaževski občinski svet se je zadnjič lani sestal tik pred novoletnimi prazniki, svetniki pa so v slabi uri opravili z desetimi točkami dnevnega reda.
Osrednja točka te seje je bila obravnava dopolnjenega predloga proračuna za leto 2016. Kot je pojasnil župan Mirko Cvetko, so v dopolnjenem predlogu upoštevali prav vse predloge, ki so jih prejeli v času javne razgrnitve, na zboru občanov in na občinskih odborih. Zaradi velike želje in potrebe občanov po širokopasovnem omrežju so na tej postavki povišali sredstva za 10.000 evrov na vsega skupaj 80.000 evrov. Dodatnih 10.000 evrov so namenili za investicijsko vzdrževanje čistilne naprave pod vrtcem, prav toliko so rezervirali tudi za obnovo sakralnih objektov (predvsem cerkve). Med drugim so 13.000 evrov zagotovili za obnovo nekdanjega propadajočega vrtca, skromnih 5.000 evrov pa za obno-
vo strehe na stari šoli. Svetniki so predlog proračuna sprejeli. Proti je kot edina glasovala svetnica Kristina Grašič, ki so jo zmotile povišane postavke za regres občinske uprave. Župan pa je pojasnil, da so pri višjem regresu upoštevali državno uredbo o javnih uslužbencih in še dodal: „Ne gre za povišanje, gre za tisto, kar je bilo javnim uslužbencem odvzeto."
Letos modernizacija več cestnih odsekov
Svetniški zbor je v nadaljevanju kot po tekočem traku potrdil več naložbenih dokumentov za modernizacijo nekaterih cest, ki jo bodo sofinancirali tudi iz 21 .člena Zakona o sofinanciranju občin (ZFO). Gre
' I
Prihodki letošnjega proračuna občine Sveti Tomaž i | znašajo 1.884.356 evrov, odhodki pa 2.041.657 | evrov. Za investicije je planirano 540.105 evrov. | Novo zadolževanje ni predvideno, za odplačilo dolga | pa bodo namenili 47.835 evrov. V novo proračunsko | leto so prenesli še dobrih 205.000 evrov, ki jih v pre-^teklem letu niso porabili.
Foto: Črtomir Goznik
Občina se je odpovedala novoletnemu ognjemetu in denar namenila za prehrambne pakete 28 družinam, ki so se znašle v finančni stiski.
za ceste Rakovci-Cizerl v dolžini 400 metrov (40.550 evrov), javno pot Senik-Munda v dolžini 680 metrov (slabih 61.000 evrov) ter še za tri cestne odseke v Rucmancih, Savcih in Pršetincih v skupni dolžini okrog 1.300 metrov (95.000 evrov), ki jih bodo modernizirali v dveh letih, do junija 2017. V tem letu pa se bodo skupaj z občino Ormož lotili še modernizacije javne poti Gornji
Ključarovci-Žvab v vrednosti okrog 25.000 evrov. Vsaka občina bo zagotovila po približno 12.500 evrov.
Razdelili 28
prehrambnih
paketov
Občinski svet pa je med drugim potrdil tudi dopolnitev odloka, s katerim so določili
predkupno pravico za zemljišče, kjer naj bi zgradili med-generacijski center. Pod točko razno pa je župan še povedal, da se je občina odpovedala novoletnemu ognjemetu in denar namenila za prehrambne pakete 28 družinam, ki so se znašle v finančni stiski. Pri tem je opozoril še na alarmantne razmere, v katerih živijo predvsem nekateri starejši občani.
Monika Levanič
Sveti Andraž • Kljub zapletom sprejeli proračun za leto 2016
Vodovod Vitomarci-Drbetinci razdvaja svetnike
11. redna seja občinskega sveta pri Svetem Andražu, ki je potekala konec decembra, je bila precej burna. Svetniki in svetnice so o 15 točkah dnevnega reda razpravljali na dolgo in široko, skupaj kar tri ure.
Osrednja točka minule seje je bila obravnava proračuna občine za leto 2016 (drugo branje). Medtem ko se je sprva zdelo, da bo šel proračun gladko skozi branje, pa naposled le ni bilo tako. Kljub temu je občinskemu svetu uspelo proračun potrditi s tremi glasovi za in dvema proti. Proračun sta zavrnili svetnici Anita Vršič in Daniela Rojko, ki se znova nista strinjali s projektom vodovoda Vitomarci-Drbetinci.
V naseljih Vitomarci in Dr-betinci obstajata dve vodovodni omrežji, "stari vod" in "novi vod". Ker je na novi vod priključenih zelo malo gospodinjstev, namerava občina v sklopu EU-projekta sofinancirati priključitev tistih gospodinjstev, ki so priključene na stari cevovod. „105.000 evrov je namenjenih za financiranje priključkov posameznikom na novi cevovod. Še enkrat povem, da se mi to ne zdi prav, ker če so si eni plačali, naj si tudi drugi, oziroma potem naj
bodo v proračunu tudi sredstva za tiste, ki so priključek že plačali in naj se jim potem denar vrne," je prepričana Vr-šičeva. Rojkova je prikimavala: „Ljudje se s tem ne bodo strinjali."
Direktor Miran Čeh je ponovno pojasnil: „Če so ljudje enkrat priključeni na javno vodovodno omrežje,
potem jim ne moremo priključka še enkrat zaračunati. Če pa bi bili na vaškem vodovodu in bi se želeli priključiti na javni vodovod, pa bi morali plačati komunalni prispevek. Ti pa so že priključeni."
Županja je še dodala, da čakajo na uradno mnenje ministrstva glede izved-
be priklopov na novi cevovod: „Bomo videli, kaj bo pokazala uradna razlaga. Če zakon pravi, da tega ne smemo financirati, pač ne bomo."
Zavrnili pravilnika
Burna debata se je vnela tudi pri obravnavi predloga pravilnika o sofinanciranju programov kulturnih društev. Svetnik, sicer tudi predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Tomaž Toš je izrazil nestrinjanje, saj pravilnik po novem določa, da se financirajo programi društev, ki se bodo izvajali v tekočem letu. Dosedanji pravilnik je namreč določal, da se financirajo programi, ki so bili reali-
t
Proračun občine Sveti Andraž v Slov. goricah za leto 2016 na prihodkovni strani predvideva 1.215.414, na odhodkovni pa 1.272.692 evrov. Novo zadolževanje v tem letu ni predvideno, bodo pa za odplačilo kreditov namenili približno 50.700 evrov. Za investicije so rezervirali okrog 438.000 evrov. Velik del sredstev bodo to leto namenili za vodovodno omrežje (izgradnja vodovoda Vitomarška vas in vodovoda Vitomarci-Drbetinci). V prihodnjem letu bodo vlagali še v ceste (modernizacija ceste Bre-zovjak-Župetinci-Novinci ter modernizacija javne poti križišče Berlak-Nedeljko), izgradnjo medgene-racijskega športnega parka, urejanje pokopališča in vežice s parkirišči, nadaljevali pa bodo tudi energetsko sanacijo stanovanjskega bloka.V proračunu načrtujejo še 10.800 evrov za sofinanciranje gradnje OŠ Ljudevita Pivka.
\ i V 11
Svetnica Anita Vršič se znova ni strinjala s projektom vodovoda Vitomarci-Drbetinci.
zirani v preteklem letu. Toš je prepričan, da bi z novim predlogom pravilnika društva še bolj obremenili, zato je predlog zavrnil. Županja pa je skupaj z direktorjem opozorila, da bo občinski svet odgovoren,
če bodo ugotovili, da to ni v skladu z zakonom. Kljub temu je večina svetnikov predlog zavrnila. Prav tako so zavrnili tudi predlog pravilnika o sofinanciranju športa.
Monika Levanič
Foto: ML
10 Štajerski
Kultura
petek • 8. januarja 2016
Kidričevo • Praznični koncert tamburaškega orkestra PD Cirkovce
Zazvenele tamburice z mladimi pevci
V nedeljo, 20. decembra, je tamburaški orkester Prosvetnega društva Cirkovce v dvorani OŠ Kidričevo pripravil božič-no-novoletni koncert.
Njihov repertoar je bil zelo raznolik, razgiban in pester. Poleg tipične tamburaške glasbe so izvajali tudi za ušesa prijetno prirejene ljudske in mo-
derne skladbe, med katerimi so številne večno zelene melodije. Člani orkestra so strokovno glasbeno izobraženi in se od nekdaj ukvarjajo z glasbo,
levji delež za njihov uspeh pa nosi dolgoletni dirigent Drago Klein ki ne skrbi samo za visoko kakovost glasbene izvedbe, temveč ustvarja priredbe za
Foto: Andrej Soršak
Utrinek s koncerta cirkovških tamburašev pod vodstvom Draga Kleina ter kidričevskih in lovrenških mladih pevcev
glasbo, ki jo izvajajo. Poleg tega strokovno skrbi za podmladek in se posveča delu z mladimi člani, na katerih stoji prihodnost orkestra.
Na koncertu so prvič sodelovali s pevci otroškega in mladinskega pevskega zbora ter solisti OŠ Kidričevo in podružnice Lovrenc pod vodstvom zboro-vodkinje Liljane Krošl. Njihovi glasovi so zadoneli v polni dvorani in skupaj s čarobnimi zvoki tamburic pričarali praznično decembrsko vzdušje.
Tamburaški orkester PD Cirkovce je v letu 2015 slavil 40 let svojega uspešnega delovanja. Temu svečanemu trenutku bo 5. marca posvečen koncert v Cirkovcah.
Ivanka Srpčič
Ptuj • 16. pohod po poteh Ivana Potrča in Matije Murka
Poti raziskovanja, spoštovanja zgodovine in samega sebe
Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju so se 2. januarja že šestnajstič zbrali stari prijatelji, znanci in ljubitelji hoje v naravi ter počastili svoje velike rojake, Ivana Potrča in Matijo Murka.
Predsednica društva Zreli vedež Ptuj Viktorija Dabič je spomnila, da imamo na Ptuju in v njegovi okolici še veliko možnosti, da se sprehodimo po poteh, ki so del naše nesnovne dediščine.
Ptujske poti vodijo do okoliških gradov, ki žal propadajo pred našimi očmi, zanimive so poti dornavskih lukaric, nekje v bližini Ptuja naj bi bil pokopan veliki poveljnik Atila, vabijo poti Rimljanov, sicer pa je najstarejše slovensko mesto stičišče romarskih in evropskih pohodniških poti, tu pa je tudi začetek slovenjegoriške poti.
V imenu Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je govorila Božena Kmetec Friedl, ki je izpostavila številne zaklade ptujske knjižne lepotice. Knjižna zapušči-
Foto: Črtomir Goznik
Že šestnajstič po Potrčevi in Murkovi poti
na Ivana Potrča je predstavljena v spominski sobi z njegovim imenom v II. nadstropju knjižnice, zapuščino njegove žene Branke Jurca pa so javnosti predstavili leta 2015. Po njej so imenovali tudi pravljično sobo.
V imenu MO Ptuj je poho-dnike pozdravil podžupan Marjan Kolarič. Zaželel jim je uspešno pot, veliko pohodni-ških in kulturnih užitkov ter veliko zdravja, sreče in zadovoljstva v letu 2016. Pohodnike sta na pot pospremili pesem
moškega pevskega zbora KD Grajena in recitacija Ljudmile Conradi. Že tradicionalno jih je vodil planinski vodnik in inštruktor Janez Vertič. Tudi letos so se pohodniki okrepčali na Lackovi domačiji na Drstelji.	MG
Cirkulane • Gledališčniki napolnili dvorano
Tašča navdušila občinstvo
Po triletnem zatišju je dramska skupina KD Cirkulane v začetku oktobra pričela pripravljati novo delo. Izbrali so komedijo z naslovom Tašča izpod peresa Tončka Žumbarja, ki v ospredje postavlja odnos med taščo in zetom. Za razgibano dogajanje skrbijo še sosed Hanzek in obiskovalci iz Haloz.

vB
Tednikova knjigarnica
Rosie in pradedek
Dobro. Prišla je ledena zima. Tako ostra, kot je v Hohenemesu še niso pomnili. Kristjani, ki so takrat že imeli veliko cerkev, v kateri bi bilo dovolj prostora tudi za Jude, če bi se dali krstiti, si niso upali prijeti za kljuko, ker so se bali, da bi jim zaradi mraza koža primr-znila nanjo. Kristjani zato vso zimo niso imeli maše. In zato, tako so trdili kristjani, se je tiste zime v Hoheneme-su dogodilo nekaj nenavadnih reči.
jin oce je v mrazu zgubil dva konja. Ponoči sta zmrznila v hlevu. Navsezgodaj sta stala tam, trda kot leseni kadi. Reiklejin oče ju je razžagal na kose, sicer ju ne bi dobili iz hleva.
Mala kobila Mary Rose Vilma je imela sicer debelo dlako, ampak bilo je zelo nevarno, da bi tudi ona zmrznila.
Reikle je sedla očetu v naročje, jokala in ga poljubljala in jokala in ga poljubljala toliko časa, da ji je obljubil, da bo vzel njeno kobilico v hišo in ji napravil kotiček ob peči.
Reiklejina mama se je sprava jezila, toda nato sta v hlevu k tlom primrznili dve njeni goski, da jima je morala po nogah zliti vročo vodo, in takrat je rekla:
»Dobro, naj gre kobila v hišo, a samo, če smejo tudi gosi.«
Reiklejin oče ni mogel ugovarjati.
Novico so ujele kokoši in se naredile bolne in mrtve. Kaj je preostalo, pripeljali so še kokoši. Potrebovali so jih, nesle so jajca.
To pa seje zdelo krivično podganam, in tudi mišim.
Reiklejin oče je rekel: »Z vami nimamo nič. Niste domače živali. Ostanite, kjer ste. Same poskrbite zase.«
»Ho, ho, ho!« je zasikal podganji kralj, ki je po novem zastopal tudi miši. «Kako je že bilo na Noetovi barki? Smo v judovski hiši, ki spoštuje postavo, ali med nekakšnimi divjaki, ki ne poznajo zakonov in navad?«
Spoštovani bralci, pravkar ste prebrali odlomek prvega poglavja z naslovom Zgodba o Reikle in živalih pozimi odlične ilustrirane knjige Rosie in pradedek, ki jo je prevedla Ana Grmek in je minulo leto izšla pri založbi eBesede. To knjigo pisateljske dvojice Monike in Maichaela Köhilmeier, ki jo krasijo izjemne ilustracije Barbare Steinitz, priporočam za družinsko branje prve dni novega leta, saj se dotika osnovnih bivanjskih in dušnih vprašanj, v njej se prepletajo ljubezen, spoštovanje, verovanje, skromnost, prijaznost, druženje in iskanje odgovorov na bistvena življenjska vprašanja. Avtorji so knjigo postavili tako, da teče nit pripovedi z ličnimi zankami humorja in s temelji filozofije.
Dogajanje iz davnih dni pripoveduje pradedek svoji prav-nučki, ki ga hodi obiskovat vsako sredo. Rosie odrašča v ameriškem velemestu, pradedek pa pozna hudomušne, bistroumne in tudi žalostne judovske zgodbe iz svoje avstrijske domovine.
Knjiga ima enajst naslovljenih poglavij, prvi naslov je naveden zgoraj, sledijo pa: Zgodba o krščanskem odrešeniku in judovskem mesiji, Zgodba o Klarini poroki, Zgodba o Zofiji Majer, ki ni nikoli lagala, Zgodba o Samuelu Menzu, ki je malo spraševal in veliko postoril, Zgodba o krošnjarju Mendlu in njegovih čevljih, Zgodba o mlečni žlici, Rosie pove zgodbo o svoji prijateljici Billie, O vcepleni muhi in o tem, kdo jo je vcepil, Zgodba o Robertu, Emi in Juliusu, Srečen konec.
Pa srečen začetek in konec in mirno leto 2016 želi
Liljana Klemenčič
Ker v igri nastopa družina, ki sicer živi v Mariboru, a izhaja iz Haloz, so se gledališčniki odločili uporabiti domačo govorico, zaradi katere so že sami po sebi zabavni dialogi še bolj smešni, veliko pa je tudi situa-cijske komike.
Nabito polna dvorana na premieri 26. decembra in ponovitvi naslednji dan priča o tem, kako so Cirkulančani in okoličani pogrešali takšne prireditve. Huronski smeh med predstavo, bučen aplavz po njej in odzivi gledalcev so potr-
dilo, da je predstava uspela.
Predstavo je režiral avtor dela Tonček Žumbar. Pod njegovo taktirko se je trudilo deset igralcev: Betka Forstnarič, Miro Lesjak, Franc Meznarič, Marica Žuran., Maša Kranjec, Alen Meznarič, Sanja Muzek, Ana Črnivec, Marjan Prašnički in Mateja Muršec. Za zvočne in svetlobne efekte in luč je skrbel Stanko Meznarič, za kostu-mografijo Janja Solina Črnivec, Gordana Črnivec pa za radijsko reklamo. Predstavo si lahko ogledate tudi ta konec tedna.
Mateja Muršec
Foto: MM
Anketa med športniki
Po čem si boste zapomnili leto 2015?
Strani 12
Bovling
V13. krogu le malo negotovosti
Stran 13
Kegljanje
Prvaki Premzl, Kramber-gerjeva in Avanturisti
Stran 13
Šolski šport
Ljudski vrt in Gorišnica na državno tekmovanje
Stran 13
Primož Gorše
»Ponoviti lansko nadpovprečno sezono« Stran 14 Mali nogomet
Ptujski ekipi zelo uspešni v Avstriji
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu!
RADIOPTUJ
tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Smučarski skoki
Nogomet • NK Zavrč
V Bischofshofnu je bilo kot v Planici
2006/07: Anders Jacobsen (Nor) 2007/08: Janne Ahonen (Fin) 2008/09: Wolfgang Loitzl (Avt) 2009/10: Andreas Kofler (Avt) 2010/11: Thomas Morgenstern (Avt)
Pomagala bosta tudi Emeršič in Orehovec
V	sredo je bilo med ljubitelji športa v Sloveniji čutiti posebno vznemirjenje, saj smo z nestrpnostjo pričakovali zadnjo tekmo 64. novoletne skakalne turneje. Tekmovanje štirih skakalnic je eno izmed najprestižnejših v svetu športa, med skakalci pa cenjeno vsaj tako kot medalja s svetovnega prvenstva ali olimpijskih iger. Ta primerjava ni iz trte izvita, saj je treba za končno zmago v desetih dneh opraviti osem odličnih skokov, že ena napaka skakalca precej oddalji od lovorike - zlatega orla.
Zadnja tekma je potekala v Bischofshofnu in v sosednjo Avstrijo je pričakovanje končne zmage Petra Prevca pritegnilo množico slovenskih navijačev. Kulisa je bila zares izjemna, saj so na domačem terenu avstrijskih matadorjev prevladovale -slovenske zastave! Avstrijci so slavili v zadnjih sedmih sezonah te prestižne turneje, tokrat so že pred zadnjo tekmo stali v senci slovensko-nemškega dvoboja Peter Prevc-Severin Freund. Čeprav je Nemec v zadnji seriji uprizoril odličen skok in vrgel rokavico Petru, pa je Pero na izziv odgovoril z najdaljšim skokom tekme in s tretjo zaporedno zmago osvojil cenjeno lovoriko. Poslušanje Zdravljice v izteku skakalnice in tudi pred malimi zasloni je bilo posebno doživetje in brez dvoma eden od vrhuncev slovenskega športa nasploh. Na to lovoriko smo čakali 19 let, ko jo je osvojil takrat rosno mladi, 17-letni Primož Peterka.
»Od trenerjev pred tekmo ni bilo veliko napotkov. Vedel sem, da bo težko in da bom moral biti zbran do konca, da ni še nič dobljeno. Od prej sem vedel, kakšna je skakalnica in da je treba biti zelo potrpežljiv. Zadnji dve noči sem vedno manj spal, prvo noč sem do dveh ponoči gledal v strop, zjutraj sem se zbudil že pred šesto uro. Ko sem videl tako veliko gledalcev ob skakalnici, pa me je to napolnilo z dodatno energijo. Slovenskih zastav sicer nisem štel, jih je pa bilo skoraj toliko kot v Planici. Skoraj ni bilo prostora, kjer ni bilo naše zastave, bila je prava okupacija Bischofshofna. Nervoza je bila prisotna, a sem vedel, kako prek nje. To je bil eden najlepših dnevov mojega življenja« je povedal Prevc.
V	skupnem seštevku svetovnega pokala ima Peter Prevc sedaj že 924 točk, branilec velikega kristalnega globusa Freund (719) na drugem mestu pa zaostaja za 205 točk. Domen Prevc je ostal deseti (276) in ima nastop na naslednji tekmi zagotovljen brez kvalifikacij.
Svetovni pokal se bo nadaljeval v Willingenu, kjer bo v soboto ob 18. uri ekipna tekma, Slovenija je v pokalu narodov trenutno tretja za Norveško in Nemčijo, v nedeljo pa bo ob 15.45 še posamična tekma na veliki skakalnici.
Zadnjih 10 zmagovalcev novoletne turneje:
Januarski prestopni rok v Sloveniji so najbolj odmevno odprli pri Mariboru, kjer so objavili novico, da je Petar Stojanovič iz Ljudskega vrta prestopil v zagrebški Dinamo. Vrednost prestopa bi naj bila okoli 2 milijona evrov.
V Zavrču je še vedno zelo mirno, kar je potrdil tudi Miran Vuk: »To ne pomeni, da se nič ne dogaja, saj imamo na preizkušnji kar nekaj igralcev iz tujine. Iz Češke in Slovaške prihajata centralna branilca, iz Slovaške napadalec mlade reprezentance U-21, iz italijanskega Torina je v Zavrču napadalec, podoben tip igralca prihaja tudi iz BiH. Je kar pestro, a kakšnih dokončnih odločitev še nismo sprejeli.«
Kakšno pa je stanje glede pomočnika glavnega trenerja Ivice Solomuna? »Tudi v tem primeru ne bomo hiteli, saj ni nobene potrebe. V klubu imamo namreč dva primerna strokovnjaka, Mirana Emeršiča in Željka Orehovca, ki sta oba
Foto: Črtomir Goznik
Miran Emeršič bo kljub premestitvi na mesto trenerja kadetske ekipe še naprej pomagal tudi pri članski ekipi.
tudi že vodila člansko ekipo. Sicer imata oba naloge in zadolžitve v naši nogometni šoli, v primeru potrebe pa bosta v
uvodnem delu sezone opravljala tudi naloge pomočnika trenerja,« je pojasnil Miran Vuk.
Priprave bodo nogometaši Zavrča začeli v ponedeljek, 11. januarja.
JM
Tenis • Blaž Rola
Rola v topli Kaledoniji bolje v dvojicah
2011/12: Gregor Schlierenzauer (Avt) 2012/13: Gregor Schlierenzauer (Avt) 2013/14: Thomas Dithard (Avt) 2014/15: Stefan Kraft (Avt) 2015/16: Peter Prevc (Slo)
Jože Mohorič, sta
Teniški igralci in igralke so med prvimi športniki v novem letu začeli novo sezono. Večina najboljših začetek izkoristi za priprave na prvi grand slam sezone v Avstraliji, zato so med prvimi turnirji v tem delu leta najbolje zasedeni v Brisbaneu, Dohi in Čena-ju.
Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola (144. na ATP-lestvici) si je letos za uvod izbral challenger v Novi Kaledoniji, kjer se igralci merijo za skupni nagradni sklad 75 tisoč dolarjev. 25-letni
Noumea, Nova Kaledonija, posamezniki:
1.	krog: Rola (5.) - Luke Savil-le (Avstralija) 6:3, 6:4;
2.	krog: Rola (5.) - James McGee (Irska) 6:7(5), 6:4, 5:7.
Dvojice:
1. krog: Rola/McGee - Gaio/ Gianessi (Italija, 2.) 6:4, 7:5;
četrtfinale: Rola/McGee -Samper-Montana/Trungelliti (Španija/Argentina) 7:6(5), 7:5;
polfinale: Rola/McGee - Bar-rere/Lamasine (Francija) 6:3, 4:6, 7:10.
Najboljši slovenski teniški igralec Blaž Rola je svoje nastope v novi sezoni začel na otočju Nova Kaledonija vzhodno od Avstralije.
Ptujčan si vsekakor želi izboljšati dosežke iz lanskega leta, ko je nazadoval precej mest na ATP-lestvici. Začetek sezone pa mu je uspel le delno, saj je boljši rezultat dosegel med dvojicami, med posamezniki je obstal v 2. krogu.
V uvodnem krogu je ugnal 22-letnega Avstralca Luka Savilla (187.). Blaž je dobro serviral, predvsem v drugem nizu, ko je tekmecu na svoj servis prepustil le tri točke! V 2. krogu ga je čakala na vi-
dez lažja naloga, saj je bil njegov tekmec James McGee (202.). Z 28-letnim Ircem iz Dublina je imel Blaž neporavnane račune iz lanskega turnirja v Ilkleyu (na travi), kjer je McGee slavil v dveh nizih (5:7, 5:7). Tokrat je bil dvoboj še veliko bolj izenačen in napet, saj se je po slabih treh urah končal v treh nizih, znova pa je krajšo potegnil Rola ... Igralca sta odigrala izjemnih 231 točk (112:119), pri čemer si je Ptujčan priigral več pri-
ložnosti za break - 13:8. A sta oba izkoristila tri, v zaključku odločilnega niza je odločilni uspel Ircu...
Zanimivo je, da sta se Rola in McGee že pred žrebom posameznikov dogovorila za sodelovanje v dvojicah. Pri tem sta bila uspešna, saj sta v 1. krogu ugnala 2. nosilca, Italijana Federica Gaia in Alessandra Gianessija. Na krilili tega uspeha sta v četrtfinalu izločila še špansko-argentin-sko dvojico, ki sta jo sestavljala Jordi Samper-Montana in Marco Trungelliti. Rola in McGee sta tekmecema ponudila le eno priložnost za break na celem srečanju, sama sta izkoristila dve od devetih. Polfinale jima je prineslo dvoboj z mlado francosko dvojico Gregoire Barrere/ Tristan Lamasine (21 in 23 let). Do rezultata 6:3, 3:3 sta bila Blaž in James bolj zbrana, nato pa sta tekmeca prevzela vajeti igre v svoje roke. V zaključnem skrajšanem nizu sta Rola in McGee naredila dva mini breaka, Francoza pa enega več in se na koncu veselila uvrstitve v finale.
JM
12 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Anketa med športniki:
v	■	■ ■ ■
po cem so si zapomnili leto 2015 in kaj pričakujejo od leta 2016?
Foto: Črtomir Goznik
Aleks Pihler (NK Zavrč): »Moja osebna želja je - tako kot pri večini ljudi - zdravje, saj je to najpomembnejša stvar. Je pa večina drugih osebnih želja pri meni vezanih na šport, tako da si želim odigrati še boljše pol sezone, kot je bila jesenska. Cilj Nogometnega kluba Zavrč je uvrstitev na prva tri mesta oziroma osvojitev slovenskega pokala in to so sedaj tudi moji cilji. Z mlado reprezentanco bi si rad izboril pot na evropsko prvenstvo, nivo igre pa dvignil na višji nivo. Če se bo vse uskladilo, mislim da nam lahko uspe tako v klubu kot v reprezentanci. Na koncu pa bi vsem bralcem zaželel srečno, zdravo, veselo in uspehov polno leto 2016.«
Foto: Crtomr Goznik
Aleksander Furek (Futsal klub Ptuj): »Lansko leto je bilo eno ključnih za naš klub, saj smo morali dokončno začrtati smernice za nadaljnje delo. Po sedmih letih smo ponovno formirali člansko ekipo, ob tem smo mlajše selekcije umestili na državni nivo tekmovanj. Mislim, da smo lahko vsi skupaj ponosni na rezultate, ki so posledica dela v daljšem obdobju. Želimo si, da bi se takšen trend nadaljeval tudi letos. Treba je podpreti zdravo športno pot, ideje zanesenjakov, napredek otrok in korektno sodelovanje s starši. V našem klubu ne gledamo samo na športni vidik, ampak tudi na izobraževalnega, v smislu visokih moralnih vrednot. Ko to spnemo v harmonijo, potem je zadovoljstvo resnično tisto pravo. V današnjem času se nam zdi to še posebej pomembno; včasih nasmeh otrok odtehta tisto, česar ne more noben denar.«
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Urška Urek (Judo klub Drava Ptuj): »Moje osebne želje v novem letu so vezane na čim več lepih trenutkov in uspehov v šoli. Kar se tiče športne poti, pa želim, da bi leto minilo brez poškodb in da mi bi uspel kakšen dober nastop na tekmah evropskega pokala.«
Nejc Janžekovič (Rokometni klub Drava Ptuj): »Kot kapetan RK Drava Ptuj si želim, da bi uresničili cilje, ki smo si jih zadali ob začetku te sezone. Ob tem pa seveda želim čim manj poškodb sebi ter svojim soigralcem in uspešno sodelovanje med igralci in vodstvom kluba.«
Majda Raušl (Strelski klub Ptuj): »Posebne novoletne želje nimam, želim si le to, da bi zdrava korakala po poti, kot sem si jo zastavila. Kot vedno pa: kar želim sebi, želim tudi drugim.«
Foto: Črtomir Goznik
Luka Hazdovac (Teniški klub Terme Ptuj): »Leto 2015 si bom zapomnil po izjemnem napredku Tamare Zidanšek, saj se je prebila med najboljših 300 na članski WTA-lestvici, med mladinkami je osvojila končno 17. mesto, čeprav je nastopila le na nekaterih turnirjih. Uspešen je bil tudi Sven Lah, ki je postal najboljši slovenski mladinec - z njim smo dobili zares močnega aduta. Omenil bi še dobre rezultate naših mlajših tekmovalk v kategoriji U-12 in Blaža Vidoviča v kategoriji U-14. V tem letu želim vsem mladim napredek, do katerega bodo prišli s trdim delom. Blažu Roli želim vrnitev med najboljših 100 na svetu, Ta-mari in Pii Čuk napredek na WTA-lestvici, Svenu pa čim višjo uvrstitev med mladinci in prve točke za člansko ATP-lestvico.«
Foto: Crtomr Goznik
Metod Skamlič (Namizno-teniški klub Šternamtik Cir-kovce): »Leto 2015 si bom v pozitivnem smislu zapomnil po dobrem rezultatu naše članske moške ekipe v 1. ligi, v negativnem pa po tem, da smo zaradi pomanjkanja denarja morali nato izstopiti iz lige. Dobro je bilo tudi to, da imamo v naši sredini pristen odnos, da smo obdržali mladi rod, da smo povečali število trenerjev in stabilizirali finance. Podobnega trenda si želim tudi v letošnji sezoni, želim si tudi, da bi v vodstvu kluba sprejemali pravilne odločitve. Glede tekmovalnih ciljev si za našo žensko ekipo v 2. ligi želim, da bi zadržali pozicijo na sredini lestvice, za fante v 3. ligi pa pomik višje.«
Foto: Črtomr Goznik
Tilen Vidovič (BD Ranca Ptuj): »Leto 2016 predstavlja velik mejnik, saj prinaša veliko novih ovir in izkušenj. Želim si, da bi potekalo čim bolj gladko, da bi še naprej napredoval z enako mero, kot sem do zdaj, in dosegel normo za olimpijske igre v Riu. Moja pot bo dolga: najprej bom potoval v Turčijo, nato po Nemčiji, Italiji, Češki, Rusiji, Belorusiji. Vsem, ki me spremljate na moji poti, se zahvaljujem, saj mi brez vas ne bi uspelo. Vsem športnikom in športnicam želim čimveč uspehov in doseženih ciljev, polno zdravja ter ljubezni.«
Foto: Crtomr Goznik
Vladimir Sitar (Kikboks zveze Slovenije in KBV Ptuj): »Leto 2015 je bilo zaznamovano z veliko športnimi prireditvami, tekmovanji, uspehi, pa tudi razočaranji - vemo, da je zmagovalec lahko samo eden. Zapomnil si ga bom kot še eno leto uspehov naših kikbo-ksarjev, članov Kluba borilnih veščin Ptuj, ki je prav v letu 2015 praznoval 40 let obstoja. V letu 2015 je odmeval uspeh naših odbojkarjev, skakalcev, smučark in mnogih, mnogih drugih. Žal se nogometašem Maribora ni uspelo prebiti v Ligo prvakov. V lanskem letu se je tudi naša Tina poslovila od tekmovanj, seveda pa si bomo vsi na našem območju leto zapomnili tudi po koncu kariere našega Dejana, ki je po porazu v Ameriki končal svojo tekmovalno kariero. Prepričan sem, da nas bodo naši športniki razveseljevali tudi v letu 2016, z njimi bomo tako v zmagah kot porazih.«
Pripravili: JM, DB, TP
Foto: Crtomr Goznik
Miran Ljubeč (NK Cirkulane): »Leto 2015 je bilo zame zelo delavno in uspešno tako na poslovnem kot na športnem področju. Nedvomno mi je veliko pomenilo, ko sem s Pod-vinci v uvodni sezoni 3. SNL osvojili 3. mesto ob koncu prvenstva. Nadaljevanje je bilo nekoliko slabše, zato sem se na žalost po petih letih sporazumno razšel s klubom. Sedaj imam novega delodajalca, ambiciozen klub Cirkulane, tako da bo v novem letu zopet pestro. Moje želje v novem letu so biti še naprej uspešen, zdrav in srečen; vse to prenašam tudi na vse vas.«
Jernej Finšgar (KK Perutnina Ptuj): »Z letom 2015 smo v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj zadovoljni, saj smo uspeli ostati v vrhu slovenskega kolesarstva. To nas ne bo uspavalo, saj že pogledujemo proti novi sezoni. V kolesarstvu razen padcev ni veliko poškodb, tako da bi fantom zaželel čim manj padcev, veliko pozitivne energije v klubu in šoli, ki jo obiskujejo, ter predvsem sreče (iznajdljivosti) na tekmovanjih in čimveč poguma, samozavesti na dirkah. Od novembra že pridno treniramo, februarja nas čakajo priprave v Strunjanu, nestrpno pa že pričakujemo prve dirke v aprilu.«
Veronika Domjan (Atletski klub Ptuj): »V letu 2016 sem si zaželela predvsem zdravja. Cilje imam na vseh področjih, saj želim zaključiti prvi letnik študija razrednega pouka, pa tudi doseči dolge mete na atletskih stadionih. Verjamem, da bo z delom in vztrajnostjo vse to prišlo. Vsem bralcem in športnikom želim uspešno in zdravo leto 2016.«

Foto: Crtomr Goznik
Nastja Čeh (NK Drava Ptuj): »V letu 2016 želim vsem veliko zdravja, sreče in miru. Svojim soigralcem, sodelavcem, otrokom nogometne šole in njihovim staršem, sponzorjem ter vsem navijačem NK Drava želim veliko potrpežljivosti in volje, da s skupnimi močmi dosežemo cilje, ki smo si jih zastavili. Slovenskim športnikom želim veliko športnih uspehov tako na domačih tleh kot izven slovenskih meja in predvsem čim manj poškodb. Vam, novinarjem, urednikom in ostalim sodelavcem Štajerskega tednika pa želim, da v letu 2016 nadaljujete uspešno delo, napišete veliko dobrih člankov, čim več lepih zgodb in čim manj črne kronike ter upam na uspešno sodelovanje še naprej.«
Foto: Črtomr Goznik
Stanko Glažar (Nogometna zveza Slovenije in MNZ Ptuj): »Za iztekajoče se leto lahko rečem, da je bilo s športnega vidika izjemno uspešno. V okviru Nogometne zveze Slovenije sicer nismo bili najbolj zadovoljni, ker se članska reprezentanca ni uvrstila na evropsko prvenstvo v Franciji, vendar so nas toliko bolj razveselili rezultati mlajših reprezentanc. Ob tem je treba izpostaviti tudi člansko futsal reprezentanco, ki se je ponovno uvrstila na evropsko prvenstvo in v dodatne kvalifikacije za svetovno prvenstvo. Tudi nogometni klubi z našega ožjega območja so bili uspešni v različnih kategorijah, zato jih je treba pohvaliti. Vsem nogometašem in na splošno športnikom želim v novem letu predvsem zdravja in dobrih rezultatov.«
Foto: Črtomr Goznik
Denis Topolovec (NK Aluminij): »Leto 2015 mi bo ostalo najbolj v spominu po zadnji minuti tekme v Krškem, ko nas je le še malenkost ločila od 1. lige - ta dogodek bi rad čimprej pozabil. Kar se tiče drugih dogodkov, so mi ostale v spominu številne lovorike Barcelone, za katero sicer navijam, ter drugo mesto slovenskih odbojkarjev na EP v Bolgariji. Za letošnje leto si želim, da bi z ekipo Aluminija popravili vtis iz jesenskega dela prvenstva - to smo zagotovo sposobni. Želim si tudi, da se nam ne bi bilo treba ubadati s poškodbami.«
Foto: arhiv
Sandi Petrovič (NŠ Zavrč): »Trije športni dogodki so pri meni zaznamovali leto 2015: smola Petra Prevca na finalu v Planici, neuspeh nogometne reprezentance v kvalifikacijah za EURO 2016 in uvrstitev mladinske in kadetske ekipe NK Zavrč v 2. ligo. V letu 2016 pričakujem obilo lepih in obetavnih novic o uspehih slovenskih športnikov ter da bi NK Zavrč osvojil pokal Slovenije in s tem ulovil Evropo.«
petek • 8. januarja 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	13
Kegljanje • Prvenstvo MO Ptuj
Prvaki Premzl, Krambergerjeva in Avanturisti
V decembru je bilo odigrano prvenstvo Mestne občine Ptuj v kegljanju za ekipe, posameznike in posameznice - predvsem v posamični konkurenci je to dejansko prestižno klubsko prvenstvo KK Drava Ptuj. Ob članih omenjene ekipe se tekmovanja vsako leto udeležijo tudi člani vseh kegljaških krožkov. Nekajkrat so ti posamezniki že presenetili in so odnesli glavne lovorike, a tokrat so bili pri vrhu izkušeni ptujski kegljači in kegljačice. Najboljše ekipe, posamezniki in posameznice so bili nagrajeni s pokali, ki jih je tokrat podelil podpredsednik ptujskega kluba Pavle Ilic.
Tekmovanja v disciplini 120 lučajev mešano se je udeležilo 56 tekmovalcev v 14 ekipah (v vsaki so štirje posamezniki). Prvenstvo je bilo odigrano na obeh ptujskih kegljiščih, saj je bil to čas »mrtve sezone«, ko ni ligaških tekmovanj. Po dveh nastopih, enem v DETA centru in enem na kegljišču na Mestnem stadionu na Ptuju, je v ekipni konkurenci zanesljivo slavila ekipa Avanturistov (Golob,
Prejemniki pokalov na prvenstvu MO Ptuj v kegljanju
Murko, Premzl, Kozoderc) s 4037 podrtimi keglji, druga je bila ekipa Gostišča Mur-šič (Čuš, Slaček, Ilic, Hrenko) s 3933 keglji, tretja pa ekipa Navihancev (Fridl, Kram-berger, Serdinšek, Bezjak) s 3924 keglji.
Za nastop v posamični konkurenci se je kvalificiralo šest najboljših tekmovalk in deset tekmovalcev z najboljšimi
Bovling • Podjetniška liga
Le malo negotovosti
Pari 13. kroga so med seboj zvečine združili po enega tekmeca iz zgornje in enega iz spodnje polovice lestvice. Prav zaradi tega je bilo malo izenačenih dvobojev, še največ - dve točki - so favoritom iz Tamesa odnesla dekleta iz Boxmarka. Še največ je bilo pričakovati od dvoboja Dokl gostinstvo - Radio-Tednik, a so prvi kljub ne najbolj prepričljivi igri osvojili (pre)visokih sedem točk.
Med ekipnimi rezultati je bila znova najboljša ekipa SAR Avtomatizacija, blizu sio bili tudi Iršiči. Med posamezniki je mejo 800 podrtih kegljev presegel Črtomir Goznik, še trije posamezniki so bili blizu te znamke. Med najboljšo deseterico so imeli po dva predstavnika ekipe Radio-Tednik, SAR Avtomatizacija in Gostišče Iršič. Do konca tekmovanja sta še dva kroga, v katerih bo ekipa SAR branila velikih osem točk naskoka.
REZULTATI 13. KROGA:
Dokl gostinstvo - Radio-Tednik Ptuj 7:1, SAR Avtomatizacija - Restavracija PAN 7:1, Gostišče Iršič - Perutnina Ptuj 8:0, Boxmark Team - Tames 2:6, Bowling center Ptuj - VGP Drava 8:0, Casino Poetovio - SKEI Ptuj 1:7, Saubermacher Slovenija - Elektro Maribor 0:8. Tekma Klasmetal Slovenske Gorice - Talum bo odigrana naknadno.
1.	SAR AVTOMATIZACIJA 13 2829 83
2.	DOKL GOSTINSTVO 13 2723 75
3.	GOSTIŠČE IRŠIČ 13 2798 72
4.	TAMES	13 2659 70
5.	SKEI PTUJ	13 2598 59
6.	BOWLING CENTER PTUJ 12 2744 59
7.	RADIO-TEDNIK PTUJ 13 2616 55
8.	TALUM	12 - 55
9.	KLASMETAL SL. GORICE 11 - 52
10.	ELEKTRO MARIBOR 13 2376 45
11.	VGP DRAVA	13 2449 41
12.	CASINO POETOVIO 13 2455 40
Najboljši posamezniki 13. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 814, 2. Bojan Kla-rič (SAR Avtomatizacija) 794, 3. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 790, 4. Damjan Kaučevič (Bowling center Ptuj) 779, 5. Dušan Kostanjevec (SAR Avtomatizacija) 728, 6. Joži Mohorič (Radio-Te-dnik Ptuj) in Robert Še-gula (Tames) oba 721, 8. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 717, 9. Marko Šam-perl (Dokl gostinstvo) 710, 10. Andrej Purgaj (Gostišče Iršič) 707.
13.	BOXMARK TEAM	13	2414	37
14.	RESTAVRACIJA PAN	13	2334	36
15.	SAUBERMACHER SLO.	13	2002	34
16.	PERUTNINA PTUJ	13	2093	11
Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 191,9, 2. Bojan Klarič (SAR Avtomatizacija) 191, 3. Gregor Miložič (Dokl gostinstvo) 186,6, 4. Branko Kelenc (VGP Drava) 184, 5. Darko Bezenšek (SAR Avtomatizacija) 182,1, 6. Robert Šegula (Tames) 179,7, 7. Sašo Vidovič (Casino Poetovio) 177,2, 8. Marko Šamperl (Dokl gostinstvo) 177,1, 9. Jani Kramar (SAR Avtomatizacija) 173,8, 10. Boris Kurbus (Gostišče Iršič) 173,6.
Razpored 14. kroga: ponedeljek, 11. 1., ob 19.00: Restavracija PAN - Bowling center Ptuj, Perutnina Ptuj -VGP Drava, SAR Avtomatizacija - Talum, Tames - SKEI Ptuj; torek, 12.1., ob 19.00: Klasmetal Slovenske Gorice - Dokl gostinstvo, Gostišče Iršič - Casino Poetovio, Radio-Tednik Ptuj - Elektro Maribor, Boxmark Team - Saubermacher Slovenija.
JM
rezultati iz ekipnega dela prvenstva. Posebnost je ta, da se tekmovanje posameznikov začne od začetka, torej se rezultati iz ekipnega dela ne štejejo. Med ženskami so se v finalni nastop posameznic uvrstile Marija Kozo-derc, Ivanka Plajnšek, Nada Fridl, Maja Pavlič, Marina Kramberger in Melita Krušič (vse so članice KK Drava, le Melita Krušič zadnjo sezono nastopa za Miklavž v 1. državni ligi). Med moškimi se je v finalni nastop posameznikov uvrstilo vseh devet članov prve moške ekipe, vključno z vodjem ekipe Pavletom Ili-čem, ter starosta, edini član druge ekipe Franc Žnidarič. Ni pa bilo v finalu nobenega člana krožkov, kar se ni zgodilo že dolgo. Daleč najboljši rezultat je v predtekmovanju dosegel Milan Čeh (Optimisti Lovec) 1096 podrtih kegljev, ki so mu sledili Čuš, Golob, Slaček, Murko, Podgoršek, Žnidarič, Ilic, Kozo-derc in Premzl.
Prvi del finala je bil odigran na štiristeznem kegljišču DETA centra. Med ženskami je po pričakovanju povedla Melita Krušič s 538 keglji, sledile so Nada Fridl 513, Marina Kramberger in Ivanka Plajnšek s po 506
Prvenstvu MO Ptuj, rezultati:	
posameznice:	
1. Marina Kramberger	1054 (506 + 548)
2. Melita Krušič	1045 (538 + 506)
3. Nada Fridl	1011 (513 + 498)
Posamezniki:	
1. Boris Premzl	1073 (543 + 530)
2. Dani Kozoderc	1046 (503 + 543)
3. Milan Ceh	1038 (505 + 530)
Ekipno:	
1. Avanturisti	4037 kegljev
2. Gostišče Muršič	3933 kegljev
3. Navihanci	3924 kegljev
keglji, ki so se tako uvrstile v super finalni del. Maja Pavlič s 503 in Marija Kozoderc s 458 kegljev sta končali nastop in zasedli 5. oz. 6. mesto. Pri moških je presenetljivo povedel Boris Premzl s 543 podrtimi keglji, sledili so Janez Podgoršek s 532 in Elvis Slaček s 516 podrtimi keglji. Četudi je kazalo, da bo med ženskami Melita Krušič v superfinalu, ki se že po tradiciji igra na starem kegljišču Drava, zlahka osvojila novi naslov, se je zgodil preobrat, za katerega je poskrbela Marina Kramberger, ki je podrla kar 548 kegljev, kar je bil sploh najboljši rezultat večera. Skupaj z rezultatom iz Deta centa je tako za 9 kegljev prehitela Krušičevo, ki s 506 keglji ni imela svojega dne. Nada Fridl je osvojila 3. mesto, na nehvaležnem četrtem pa je pristala Ivanka Plajnšek. Pri moški sta v superfinalu v prvem paru Dani Kozoderc in Milan Čeh popravila slab vtis s prvega dela finala in močno zapretila drugim s 543 oz. 533 podrtimi keglji. Na koncu se je izkazalo, da sta bila rezultata dovolj za 2. in 3. mesto. V drugem paru je Dušan Murko podrl 526 kegljev in samo za dva keglja zgrešil 2. mesto. Kot zadnja sta nasto-
Najuspešnejša trojica v ženski ...
rr-
... in moški konkurenci
pila Janez Podgoršek in Boris Premzl, ki sta bila najboljša v prvem delu finala. Podgoršek je doslej že dvakrat zmagal, Premzl je bil trikrat drugi, še brez zmage, zato je bila napetost na vrhuncu. Boris Premzl je tokrat vzdržal pritisk in s še enim dobrim rezultatom s 530 podrtimi keglji slavil prvo zmago. Podgoršku to-
Šolski šport • Rokomet, fantje
OŠ Ljudski vrt in OŠ Gorišnica na državno tekmovanje
V ponedeljek, 21. decembra, je v telovadnici OŠ Ormož potekalo območno tekmovanje v rokometu za starejše učence letnika 2001 in mlajše. Izjemno napeto je bilo že v prvi tekmi, ko sta se srečali
ekipi OS Ljudski vrt in domača ekipa OŠ Ormož. Z minimalno razliko so slavili Ptuj-čani in si s tem že zagotovili napredovanje v četrtfinale državnega tekmovanja. Podobno je uspelo OŠ Gorišnica, v
finalu za prestižni naslov pa so slavili Ptujčani.
Rezultati (OŠ Ormož):
OŠ Ormož - OŠ Ljudski vrt 12:13, OŠ Gorišnica - OŠ Miklavž pri Ormožu 14:8;
krat ni šlo po željah in je s samo 490 keglji celo zdrsnil na končno 5. mesto.
Tako je Premzl prvič v karieri osvojil posameznik naslov na prvenstvu mestne občine Ptuj, medtem ko si je z odličnim nastopom v finalu ta naslov med ženskami priigrala Marina Kramberger.
David Breznik
tekma za 3. mesto: Oš Ormož - OŠ Miklavž pri Ormožu 16:13;
tekma za 1. mesto: OŠ Ljudski vrt - OŠ Gorišnica 17:13. Vrstni red:
1.	OŠ Ljudski vrt
2.	OŠ Gorišnica
3.	OŠ Ormož
4.	OŠ Miklavž pri Ormožu
UR
Rokometna ekipa OŠ Ljudski vrt je zmagala na območnem tekmovanju.
Ekipa OS Gorišnica se je prav tako uvrstila v četrtfinale državnega tekmovanja.
14 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Nogomet • Primož Gorše, NK Videm
Ponoviti lansko nadpovprečno sezono
Primož Gorše (NK Videm): »Skoda, da vijoličasti (Maribor B, op. a.) ne morejo napredovati, ker v ta rang tekmovanja enostavno ne sodijo. Glede napredovanja pa mislim, da bodo to vseeno Brežice.«
Športni napovednik
Mali Nogomet • Zimska liga MNZ Ptuj
PARI 7. KROGA - NEDELJA ob 9.00: KMN Majolka - ŠD Dra-ženci; ob 9.40: F.C. Trcko - ŠD Ptujska Gora; ob 10.20: KMN Poetovio Ptuj 0807300 - Klub Ptujskih študentov; ob 11.00: ŠD Rim Picerija Špajza - Dabbs - SL Tim; ob 11.40: FC Ptuj -KMN Draženci
Rokomet • Mladinsko - članska liga vzhod (ž)
10. KROG: ŽRK Ptuj - Zagorje, mladinke (NEDELJA ob 16.30)
Namizni tenis • 2. SNTL (ž)
6. KROG: Mura - Ptuj (SOBOTA ob 10.00)
3. SNTL
6. KROG: Tempo Cirkovce (SOBOTA ob 10.00); Fužinar II -Cirkovce (SOBOTA ob 16.00)
Mali nogomet • ZLMN Ormož
ČLANI
Razpored 7. kroga (sobota, 9. 1.): ob 10.30: AP Gaube -Vičanci Vičar transport, ob 11.10: Frankovci Gostilna Črni ribič
-	Bar pri Lipi Prevozništvo Jerebič, ob 11.50: Klub ormoških študentov - Pušenci dresi-tisk.si, ob 12.30: Bar Ribnik Ormož
-	Bar Ajda Hidus, ob 13.10: Mihaela d. o .o. - Bar Gaja Ivanjkovci, ob 13.50: Mladost Miklavž - NK Ormož mladina.
Razpored 8. kroga (nedelja, 10. 1.): ob 10.30: Bar Ribnik Ormož - Mladost Miklavž, ob 11.10: NK Ormož mladina - Mihaela d. o. o., ob 11.50: Bar Gaja Ivanjkovci - Klub ormoških študentov, ob 12.30: Pušenci dresi-tisk.si - AP Gaube, ob 13.10: Vičanci Vičar transport - Frankovci Gostilna Črni ribič, ob 13.50: Bar Ajda Hidus - Bar pri Lipi Prevozništvo Jerebič. VETERANI
Razpored 5. kroga (sobota, 9. 1.): ob 14.30: Ormož Mladost Miklavž - Vičanci, ob 15.10: Dizelaši - Pušenci dresi-tisk.si, ob 15.50: Mala Nedelja - Smoki Bar As 2 Ormož.
DB, UK
Šah • Lestvice
Na slovenski članski lestvici prvič kar šest Ptujčanov
Za nogometaši Vidma je zares izjemno leto: po slavju v Superligi so se prvič uvrstili v tretjeligaško konkurenco, kjer so bili jeseni odlični in so kot novinci zasedli odlično 5. mesto. Vsi ti uspehi sovpadajo z jubilejno, 80-le-tnico kluba.
Na vrhu piramide vseh selekcij je članska ekipa, ki jo že tretjo sezono vodi Primož Gorše, ki se je nogometa naučil v Kidričevem pri Aluminiju, kjer je igral za prav vse selekcije, žogo pa je brcal tudi v Gerečji vasi in na Hajdini. Že zelo mlad je pričel trenersko kariero, kjer mu gre zaenkrat z Vidmom odlično. Pred tem je deloval v mlajših selekcijah Aluminija, obenem pa je bil v moštvu rdečih pomočnik Bojanu Špehonji in Bojanu Flisu v članski ekipi.
V začetku prvenstva med tretjeligaši je bil Videm hit in presenečenje, sedaj pa je dejstvo v tej konkurenci in resna konkurenca ostalim klubom.
P. Gorše: »Osnovni cilj, ki je bil povezan z obstankom, smo v bistvu izpolnili, tako rekoč presegli, čeprav prvenstva še ni konec. Na sezono smo se dobro pripravili, moštvo ni doživelo velikih sprememb, kar je bilo pozitivno, saj sem se lahko ukvarjal le s pripravo ekipe. Vsekakor smo s trenutnim razpletom zadovoljni.«
Vas je med tretjeligaši do sedaj karkoli presenetilo?
P. Gorše: »Dejstvo je, da smo se podajali na neznano področje, zato smo bili previdni pri zastavljanju ciljev. Malo me je presenetilo, da so ekipe fizično zelo močne, dobro pripravljene, kar je bil za nas kar precejšen korak naprej pri preskoku iz Superlige v 3. ligo. Kvaliteta ekip me ni presenetila.«
Na vrhu sta Maribor in Brežice, na dnu sta ekipi Radlje in Podvinci, ostali ste precej skupaj.
P. Gorše: »Na vrhu je Maribor B zasluženo prvi, na drugi strani pa sem mnenja, da Brežice bolj spadajo v krog štirih ekip, z nami vred. Tudi v spodnjem delu po točkah izstopata ekipi Radlje in Pod-vinci, toda po kvaliteti in igri nikakor ne, saj sta bili tekmi z njima precej enakovredni. Nasploh se mi zdi, da je celotna liga z izjemo Maribora B precej izenačena.«
Kdaj ste začutili, da vaši fantje znajo in zmorejo?
P. Gorše: »Zelo težko rečem, kajti šli smo iz tekme v
Težko je izpostavljati posameznike, toda kljub temu je treba izpostaviti, da je imel Videm v svojih vrstah prvega strelca lige Dominika Božaka.
P. Gorše: »Vedno je tako, da v dobrih kolektivih izstopi kakšen dober posameznik. Čestitke Dominiku za doseženo, saj je nasprotnim obrambam povzročal precej težav. Na začetku ga tekmeci še niso poznali, nato pa vedno bolj, saj se trenerji med seboj pogovarjamo. V končnici so ga tekmeci bolje pokrivali, pa tudi on sam in celotna ekipa smo v končnici nekoliko padli v formi, predvsem fizično. Dominik je nedvomno zasluženo prvi strelec lige in tudi zaradi tega ga bo težko zadržati. Če bo odšel, ga bo težko nadomestiti. Sicer pa bomo skušali s kakšnima dvema, tremi igralci malo osvežiti ekipo.«
tekmo. Vse so bile težke in zelo težko bi rekel, v katerem krogu se je zgodil ta preskok. Bilo je tesno, nekatere tekme so se obrnile nam v prid, čeprav v polju nismo bili boljši, na nekaterih smo bili boljši, pa se točkovno ni izšlo, tako da bi glede tega težko rekel karkoli.«
Igralci so trenutno na zasluženem odmoru. Kdaj pričenjate priprave na drugi del prvenstva?
P. Gorše: »Igralci so na aktivnem odmoru, saj jih je večina vpetih v mali nogomet. Sicer pa priprave pričnemo 25. januarja, pred temo bodo fantje opravili nekaj trenin-
gov individualno. Odigrali bomo sedem do osem tekem, odvisno od vremena. Dejstvo je, da nas čaka težek začetek spomladanskega dela, saj najprej gostujemo v Celju pri Šampionu, nato pa gostimo Maribor. Prav zaradi tega moramo biti do uvodnega spomladanskega kroga maksimalno pripravljeni.«
Tekmeci so vas sedaj bolje poznali. Vam bo zaradi tega težje?
P. Gorše: »Težko je reči, defi-nitivno pa bo drugače, kot je bilo jeseni. Ekipe se bodo verjetno kaj okrepile, predvsem tiste iz spodnjega dela lestvice. Bomo videli, kako bo.«
Trenutno je Videm peti. Bi bili s to uvrstitvijo zadovoljni tudi po koncu prvenstva?
P. Gorše: »Vsekakor, saj bi šlo v tem primeru za izjemen uspeh kluba. Možno je vse, lahko tudi napredujemo kakšno mesto, lahko pa tudi pademo, ne glede na dejstvo, da 6., Mons Claudius, za nami zaostaja osem točk. Nismo obremenjeni z rezultatom, naš cilj je, da damo še več priložnosti mladim igralcem.«
Maribor B bo prvak, vendar zaradi propozicij NZS-ja ne more napredovati. Kdo bo po vašem mnenju 2. in si s tem zagotovil kvalifikacije za vstop med drugoligaše?
P. Gorše: »Škoda, da vijoli-
časti ne morejo napredovati, ker v ta rang tekmovanja enostavno ne sodijo. Glede napredovanja pa mislim, da bodo to vseeno Brežice. Proti njim si je zelo težko ustvarjati priložnosti, tudi fizično so zelo dobro pripravljeni.«
Verjetno se boste v bodočnosti še bolj naslonili na lasten kader?
P. Gorše: »Seveda, saj je to tudi glavni namen ustanovitve nogometne šole. Stvari potekajo pozitivno, že sedaj smo imeli nekaj igralcev iz mladinske vrste v članskem moštvu.«
Videm je jeseni tako doma kot v gosteh spodbujalo precej navijačev ...
P. Gorše: »Ob novem letu bi jim zaželel vse dobro, zahvalil bi se jim za podporo jeseni in jih vabim k podpori še naprej. Imamo precej mlado ekipo in predvsem pri mladih fantih je podpora zelo pomembna. Tudi sicer je prijeten občutek, ko vidiš, da praktično cel kraj diha z nogometom, ki ima v tem okolju veliko tradicijo.«
Kakšna bo vaša nogometna prihodnost?
P. Gorše: »Trenutno so vse moje misli usmerjene v člansko ekipo Vidma, kaj pa bo v prihodnje, pa se nikoli ne ve. V Vidmu želim še naprej ustvarjati, pogoji za delo se izboljšujejo in v prihodnjem letu želim delati tukaj.«
tp
Medtem ko na decembrski svetovni šahovski lestvici najboljših stotih na vrhu ni bilo sprememb, saj še vedno vodi svetovni prvak Norvežan Magnus Carlsen, pa je vrh slovenske lestvice po dolgem času ponovno prevzel član Šahovskega društva Ptuj, VM Aleksander Beljavski, z 2630 točkami in tako prehitel VM Luko Leniča. Tretje mesto že nekaj časa zaseda drugi ptujski velemojster Jure Borišek (2610), redni član prve stoterice pa je tudi MM Danilo Polajžer, z 2280 točkami trenutno na 45. mestu.
Omenjeni trije Ptujčani so dobili družbo treh mladih sotek-movalcev. Najvišje med njimi se je uvrstil MK David Murko, ki je
z 2275 točkami na 46. mesto, MK Žan Belšak (2177) je na 87. mestu (na lestvici je že kar nekaj časa), naslednji ptujski novinec na lestvici, MK Andraž Šuta (2165), pa je 93. Tako David kot Andraž sta s 17 leti med najmlajšimi, saj so le trije mlajši, eden pa je njunih let.
Zanimiv je tudi pogled na žensko člansko lestvico, na kateri so kar štiri članice Šahovskega društva Ptuj. Najvišje, na 15. mestu, je MM Anita Vrabič (2046).
Tudi pri posameznih mladinskih kategorijah člani ŠD Ptuj zavzemajo visoka mesta. Tako je na drugem mestu najboljši ptujski mladinec v konkurenci do 18 let David Murko (2275; do 20 let zaseda 3. mesto), v konkurenci do 16 let je najboljši Tomaž Šuta (1688) na 37. mestu, v isti kategoriji je pri dekletih najboljša Alja Janžekovič (1540) na 13. mestu, na odličnem drugem mestu pa je v konkurenci deklet do 10 let Nika Kralj (1308).
Članom ŠD Ptuj pripada še prvo mesto na lestvici veteranov, kjer vodi VM Aleksander Beljavski.
Vsi ti podatki, predvsem uspešnih mladih ptujskih šahistov, so odsev načrtnega in strokovnega dela v društvu, za kar ima zasluge glavni trener, MM Danilo Po-lajžer, ki ob tem uspešno opravlja še funkcijo predsednika. S takimi uvrstitvami lahko člani ŠD Ptuj pozitivno zrejo v prihajajoče leto, ki bo tudi za šahiste olimpijsko.
Silva Razlag
Božak (najverjetneje) odhaja
Nogometaši Vidma so trenutno na zasluženem dopustu, ki pa je za mnoge igralce aktiven, saj jih precej igra mali nogomet, čemur strateg Primož Gorše ne nasprotuje. Prvič letos se bodo rumeno-zeleni zbrali 25. januarja, poleg treningov je na sporedu 7 ali 8 tekem, seveda bo veliko odvisno tudi od vremena. Moštvo naj ne bi doživelo večji sprememb, najverjetneje pa bo ekipa ostala brez prvega strelca ekipe in tudi lige Dominika Božaka, saj ima kar nekaj zanimivih ponudb iz Avstrije. Prav tako je precej verjeten odhod vratarja Gorana Malogorskega.
ODMEVI IZ ŠPORTA
vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom.
ŠPORTNE NOVICE
vsak dan ob 13.10
Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2° 104^3 www.radio-ptuj.si
petek • 8. januarja 2016
Šport, rekreacija
Štajrnhi	15
NEZNANO O ZNANIH
Jakov Fak: »Noben posameznik ne bi smel odločati o usodi večine«
Jakov Fak
V	današnji rubriki gostimo najpopularnejšega Hrvata v Sloveniji. Jakov Fak se je rodil 1. avgusta 1987, odraščal je v Mrkoplju pri Delnicah. Razvajeno slovensko športno javnost je hitro navdušil s svojim razkošnim športnim talentom in odlično slovenščino. Jaka je športnik z jeklenimi živci, rojen zmagovalec, ki se lahko pohvali z medaljami tako s svetovnih prvenstev kot tudi z olimpijskih iger. Nedvomni slovenski biatlonski junak.
1.	PRVE TRI ASOCIACIJE OB OMEMBI PTUJA? Najstarejše slovensko mesto ... Pa na Perutnino Ptuj se spomnim oziroma na kolesarski klub Perutnina Ptuj.
2.	KAJ VAS PRI LJUDEH NAJBOLJ PRIVLAČI OZ. PRITEGNE?
Poštenost, iskrenost.
3.	KATERE OSEBNOSTNE LASTNOSTI PRI SEBI NAJBOLJ CENITE?
Trmo.
4.	KAJ NAJRAJE POČNETE V PROSTEM ČASU?
V	prostem času najraje spim, saj mi to omogoča čim boljšo regeneracijo po napornih treningih in tekmah.
5.	KAJ JE NAJPOGOSTEJE NA VAŠEM JEDILNIKU?
Meso.
6.	KAM NAJRAJE HODITE NA DOPUST?
Domov, na Hrvaško.
7.	VAŠ NAJMANJ IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN PREDMET V ŠOLI?
Vsak predmet mi je bil priljubljen na svoj način, razen filozofije, ki je bila med manj priljubljenimi.
8.	KDO SO ZA VAS NAJVEČJI ŠPORTNIKI/ŠPORTNICE DANAŠNJEGA ČASA?
Vsi športniki, ki so po velikih uspehih še vedno lačni novih vrhunskih rezultatov; tisti, ki ne izgubijo motiva.
9.	KAKŠNO GLASBO NAJRAJE POSLUŠATE IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI GLASBENI IZVAJALCI?
Najraje poslušam rock. Posebej priljubljenih izvajalcev nimam, saj so mi všeč različni žanri.
10.	KATERI FILM STE SI NAZADNJE OGLEDALI IN KDO SO VAŠI PRILJUBLJENI FILMSKI IGRALCI/IGRALKE?
Uf, niti se ne spomnim, kdaj sem nazadnje gledal film. Mislim, da je to bil Ironman. Največja faca med igralci je Robert Downey jr.
11.	KATERO KNJIGO STE NAZADNJE PREBRALI IN KATERA JE VAŠA NAJLJUBŠA KNJIGA?
Največkrat so to priročniki o športu ali biografije, sicer pa knjig skoraj ne berem.
12.	KDO JE VAŠ NAJBOLJŠI PRIJATELJ/PRIJATELJICA?
Preveč osebno vprašanje, da bi ga javno delil, in naj bralci to, prosim, razumejo.
13.	KAKŠNE SO VAŠE SANJE?
Kar nekaj jih je še ostalo nedosanjanih.
14.	KAJ BI SPREMENILI V SVETU, ČE BI IMELI ČAROBNO PALICO?
Ne bi si upal ničesar spreminjati, ker noben posameznik ne bi smel imeti toliko moči, da bi lahko odločal o usodi večine.
15.	KAJ BOSTE POČELI PO ZAKLJUČKU KARIERE?
Tako daleč pa še nisem razmišljal, bo pa vsekakor povezano s športom.
Janko Bezjak
Futsal • FC Ptuj U-13
FC Hiša daril še naprej navdušuje
Ekipa FC Hiša daril Ptuj U-13 je ena izmed najuspešnejših mladih selekcij na našem območju, saj v ligaškem tekmovanju v prvem delu sezone ne pozna poraza, odlične rezultate pa dosega tudi na turnirjih po Sloveniji ter tudi v sosednjih državah.
Pod vodstvom trenerja Aleksandra Fureka so mladi Ptujčani ob izteku leta 2015 nastopali v Mali Subotici na Hrvaškem in prepričljivo osvojili močan mednarodni turnir. Nastopili so tudi na turnirju v Slovenskih Konjicah, kjer je potekal turnir starejših selekcij U-14. Tudi v starejši konkurenci so se odlično kosali in osvojili 3. mesto; zaostali so le za domačo ekipo Dravinje in zmagovalno ekipo Maribora.
Novo leto je prineslo nove želje, cilje, delo in s tem tudi nove zmage. Že 3. 1. je na močnem mednarodnem tur-
Ekipa FC Hiša daril Ptuj v selekciji U-13 niza izjemne uspehe.
nirju v Volfsburgu v Avstriji v kategoriji U-14 ekipa prepričljivo osvojila turnir in tako nadaljuje zmagovalno pot.
Že v soboto, 9. 1., bodo
Ptujčani nastopili v vlogi organizatorjev: v dvorani Center na Ptuju bodo namreč organizirali močan mednarodni turnir,
tokrat v kategoriji U-14. Lahko domača ekipa U-13 slavi tudi v tej kategoriji?
JM
Mali nogomet • Turnir v Avstriji
Ptujski ekipi zelo uspešni v Avstriji
V nedeljo se je pri naših severnih sosedih v bližnji Lipnici zaključil jubilejni, že 40. turnir, imenovan »Hallenmasters«, ki vsako leto privabi veliko kakovostnih ekip od blizu in daleč. Tudi letos je bilo tako, saj se je na turnirju, ki se je začel 27. decembra in je trajal vse do 3. januarja, med seboj merilo kar 47 ekip, med njimi nekaj slovenskih, prisotni pa sta bili tudi dve ptujski moštvi.
Že tretje leto so se turnirja, kjer se igra na odboj in v polju s petimi igralci ter vratarjem, udeležili igralci Poetovia Canper, ki so na koncu klonili šele v velikem finalu. Poleg
njih so srečo v Avstriji iskali tudi igralci Puba Kavalo iz Ptuja, ki so na koncu zasedli prav tako odlično 3. mesto. Da gre za velik turnir, priča tudi visok nagradni sklad, saj je zmagovalec odnesel domov 2500, drugouvršče-ni 1500, tretjeuvrščeni ekipi (tekma za 3. mesto se ne igra) pa sta bili bogatejši za 900 evrov. Vse dni si je kakovostne tekme ogledalo veliko ljudi, v dvorani praktično ni bilo moč najti prostega sedeža.
V uvodu so bile ekipe razdeljene v skupine, iz katerih so napredovale tri najboljše. Sledilo je formiranje skupin
s po tremi moštvi, kjer sta napredovali dve najboljši. Nato so sledili boji na izločanje, kjer sta imeli pomembno vlogo tudi ptujski moštvi, ki sta prišli vse do končnih bojev. V polfinalu so »kavalovci« minimalno, z rezultatom 2:3, klonili proti končnim zmagovalcem Kalsdorfu. Ekipa Poetovia je ponižala moštvo Frauenta, saj je zmagala 6:0. Igralci Poetovia so nato pove-dli tudi v velikem finalu, toda nato jim je zmanjkalo moči, saj je bil tempo v teh dneh res naporen. To je avstrijsko moštvo izkoristilo za končni uspeh. Na turnirju »Hallenmasters« je nastopilo kar
Rezultati, polfinale:
Team Herko Kalsdorf - Pub Kavalo Ptuj 3:2
Reifen Brasser Frauent - Po-etovio Canper 0:6 Finale:
Team Herko Kalsdorf - Poe-tovio Canper 5:2
Poetovio Canper: N. Čeh, Lonzarič, Avguštin, Kelenc, Ma-tjašič, Tomažič-Šeruga, Tisaj, A. Čeh, Saga, Rešek.
Pub Kavalo Ptuj: I. Emeršič, Lovro Bizjak, Jaka Bizjak, Boštjan Bizjak, Fideršek, Črnčič, Stegne, Janžekovič, Vindiš, Murat.
nekaj igralcev iz avstrijske Bundeslige, tudi za zmagovalce je med drugim nastopilo nekaj nogometašev graškega Šturma.
tp
Šolski šport • Nogomet, učenke
Bistričanke slavile pred OŠ Ljudski vrt
V torek, 5. januarja, je v telovadnici OŠ Ljudski vrt potekalo območno tekmovanje v nogometu za starejše učenke letnikov 2001 in mlajših. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo in borbeno, saj so se štiri ekipe borile le za eno prosto mesto ter napredovanje v polfinale državnega tekmovanja. O zmagovalni ekipi so odločale
malenkosti, na koncu pa so se končne zmage veselila dekleta iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Ta so v treh tekmah osvojila 7 točk, 5 so jih zbrala dekleta iz OŠ Ljudski vrt, ki so enkrat zmagala, dvakrat pa remizirala.
Rezultati:
OŠ Ljudski vrt - OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bi-
strica 2:2, OŠ Markovci - OŠ Destrnik-Trnovska vas 3:1, OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica - OŠ Destrnik-Trno-vska vas 15:0, OŠ Ljudski vrt - OŠ Markovci 1:1, OŠ Markov-ci - OŠ Pohorskega odreda Sl. Bistrica 0:5, OŠ Destrnik-Trno-
vska vas - Oš Ljudski vrt 2:7. Vrstni red:
1.	OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica
2.	OŠ Ljudski vrt
3.	OŠ Markovci
4.	OŠ Destrnik-Trnovska vas
UR
Zmagovalna ekipa OS Pohorskega odreda Slovenska Bistrica Ekipa OS Ljudski vrt je osvojila 2. mesto.
1G Štajerski
Ljudje in dogodki
petek • S. januarja 2016
Ptuj • Zvonko Križaj, ljubitelj konjev, krajinar, kurent
Ljubezen do indijanskih konjev ga je pripeljala do Vinetouja
Ptujčan Zvonko Križaj je konje strastno vzljubil že v zgodnji mladosti. Doma jih sicer niso imeli, imela pa jih je njegova babica v Mestnem Vrhu in sorodniki, družina Bolcar v Spuhlji, od koder tudi sam izhaja.
Ko je odrasel, je bilo nadvse moderno, če si imel konja. Prvega si je pripeljal pred 25 leti, bil je haflinger, je povedal. Kmalu je presedlal na lipicanca in ga ima še danes. Trenutno ima v hlevu 15 konjev, 15 se jih je rodilo na njegovi domačiji v Ptuju. Čisto domača vzreja je to in na to je ponosen. Ima dve vrsti konjev: lipicance za vprego, vožnjo porok, izlete in rimsko kvadrigo, ki je poznana v celi Sloveniji in zunaj nje, ter konje indijanske pasme appaloosa, „ker sem tudi sam bolj divje krvi," poudari.
Leta 1997 je na svojo domačijo pripeljal mamo vseh konjev, ki jih ima danes doma, tudi vseh treh kobil, s katerimi je sodeloval na snemanju nadaljevanj filma o legendarnem apa-škem poglavarju Vinetouju. „V hlevu je trenutno devet konjev pasme appaloosa, med njimi dva krasna žrebca v črno-beli in rjavo-beli kombinaciji. Nekaj jih imamo za pripuste, za svojo rejo in reprodukcijo. Nekaj časa smo se ukvarjali tudi s športnim jahanjem, z ameriško disciplino western jahanje. Največji uspeh po 16 letih dela s konji appaloo-sa je bilo povabilo na snemanje novih filmov o Vinetouju. Sodeloval sem s tremi svojimi konji. Najbolj pa sem ponosen, da je bila na snemanju tudi kobila, stara 17 let; bila je sploh najstarejša med konji, ki so sodelovali na snemanju. Vsi konji so dobro prenesli snemanje in se zdravi vrnili domov. Eno kobilo smo sicer morali zamenjati, ker je imela bolečine v hrbtu. Snemanje je bilo zahtevno, jahali smo po deset ur dnevno.
Sodelovanje v novih zgodbah o Vinetouju pa ni bilo moje prvo sodelovanje pri filmu. Prve izkušnje sem si nabral že
Foto: zasebni arhiv
Trilogijo o Vinetouju so na Hrvaškem snemali na okrog 20 lokacijah; nekatere so bile filmsko prizorišče že ob snemanju prvih filmov o Vinetouju.
Po Pierru Briceu je novi Vinetou Albanec Nik Xhelilaj
Novembra letos je nemška RTL na Hrvaškem končala snemanje treh nadaljevanj filma o Vinetouju. Prvi Vinetou iz romanov Karla Maya je bil legendarni francoski igralec Pierre Brice, ki je umrl junija lani.
Trilogijo je režiral Philipp Stölzl, ki se je vseskozi zavedal, da so „mokasini Pierra Bricea zelo veliki". Ko pa je na preskus prišel albanski igralec Nik Xhelilaj, je bilo vseh dvomov konec: postal je Vinetou nove dobe. V novi vlogi se je zelo dobro znašel.
Producent Aleksandar Črček iz podjetja Alex Produkcija, ki je skrbelo za snemanje na Hrvaškem, je povedal, da so bili največji izzivi snemanje na težko dostopnih lokacijah, organizacija velikega števila statistov in igralcev, snemanje množičnih scen z več kot 70 konji in jahači ter gradnja impozantne scenografije na številnih lokacijah; skupaj jih je bilo okrog dvajset. Trilogija bo luč sveta zagledala okrog božiča letos.
pri snemanjih videospotov za ansambla Katrca in Ptujskih pet. Pred leti sem z vprežnimi lipicanci nastopil tudi v filmu Najdenček. Najprej naj bi bil furman, ko pa je scenarist Zoki prepoznal moje sposobnosti, moj besedni zaklad starih besed, me je uporabil za vlogo bogatega kmeta, ki se je sam vozil s konji. Uporabili so tudi mojo najstarejšo kočijo iz leta 1801.
Sodelovanje pri filmu o Vine-touju je bilo nekaj posebnega. Že od nekdaj sem si namreč želel nastopati v filmu z appaloo-sami, da bi jih lahko predstavil, da bi ljudje videli, kaj imamo. Moja davna želja se mi je letos izpolnila."
„Jahali smo v največji skupini Apačev"
Pred snemanjem so Zvonka Križaja ga nekajkrat povabi-
li na Hrvaško, da je videl, kje bodo konji nastanjeni, kje se bo jahalo, kje bodo snemali prizore, v katerih bo sodeloval. Konji so bili nastanjeni v naselju Fužine v Istri. Vsak dan so jih vozili 30 km v hrib, na smučišče Platak, na območje neokrnjene narave, na katerem živijo značilni hrvaški divji konji, ki se sami prehranjujejo in se sami razmnožujejo po celem Velebitu. Vstajali so ob pol štirih zjutraj, se uredili, nato pa šli v hlev in nakrmili konje; tudi z dodatki, ko so videli, kako naporno je snemanje. Sledila je maska. Ta je trajala kakšno uro ali pa še več.
„Vsi smo bili maskirani v Apače, nosili smo usnjene obleke, zimske obleke, povrhu še kožuh, podoben takšnemu, kot ga nosijo naši kurenti, in seveda lasulje. Ob sedmih smo že morali biti na voljo scenaristu. Od desetih dni, kolikor smo jih preživeli na snemanju, smo
Foto: Črtomir Goznik
Zvonko Križaj: „Snemanja novega filma o Vinetouju se bom še dolgo spominjal."
äp
irSPr^SÉî
Foto: zasebni arhiv
Na Hrvaškem so novi film o Vinetouju snemali 67 dni, snemanje bodo zaključili v Nemčiji. Ptujski appaloosi in njihovi jezdeci so se na snemanju odlično odrezali.
vadili štiri, preostali dnevi so bili snemalni. S svojimi konji in jahačema Borisom Jakovičem Bocem in Petrom Kovšetom sem sodeloval v največji skupini, skupini Apačev. S seboj sem imel tudi dva mladeniča, ki sta ste pričela uriti pri meni.
Že pred tem snemanjem sem videl, kako se snema, šele zdaj, ob snemanju novih nadaljevanj o Vinetouju, pa sem spoznal, koliko vsega je potrebnega, da se lahko neki film posname, koliko je to nekega ozadja, scen, koliko ljudi je potrebnih, koliko tehnike mora biti za nekaj sekund posnetka, kolikokrat se posamezne scene snemajo in ponavljajo. Z glavnimi igralci smo jedli, pili, ležali v travi. Za glavne konjeniške scene so uporabili nas tri edine Slovence: ko smo vdirali na farmo, ko smo se vrteli okrog ljudi, ko so kaskaderji padali s konjev, za vse te zahtevnejše akcije so uporabili nas, ker je režiser vedel, da smo dobri jahači in da imamo dobre konje. Z našimi konji smo pobrali smetano iz
tega filma, za profesionalno odigrane scene pa izjemno pohvalo režiserja. Zadnji dan se nam je pridružil še fant iz Nove Gorice, ki obvlada preskakovanje.
Osebno mi je najbolj všeč del, v katerem pride Vine-tou do svojega črnega konja; skupaj z Old Shatterhandom sta si ulovila enaka črno-be-la konja izmed divjih konjev na Velebitu. Videti te konje v živo, to naravo, to je nekaj neponovljivega. Še posebej je to poslastica za nas, ki si življenja brez konjev ne moremo zamisliti," snemanje novega filma o Vinetouju podoživlja Zvonko Križaj, ki bi lahko sodeloval v celem filmu, saj je bil k temu povabljen. A kot vrtnar, kraji-nar, z dejavnostjo, ki zaposluje ljudi, si tako dolge odsotnosti ni mogel privoščiti.
Še vedno pa je Zoki s konji vpet v rimsko dogajanje na Ptuju, kot zanesenjaški kurent pa tudi v pustno dogajanje, ob tem je tudi folklorist. „Kar zadeva kurentov skok, sem obudil stari običaj, ki je včasih že
bil, ni pa bilo toliko kurentov, kot jih je danes. Tega se bom držal, dokler bom živ in zdrav. Ne bi vsiljeval preveč novega, kurent je stara kulturna dediščina, ki je jaz ne bi spreminjal. Tako mislimo vsi, ki nosimo kurenta. Niso pa vsi, ki oblečejo korantijo, pravi kurenti. Morda pa bom nekoč obudil kakšno konjenico. Organiziral sem 17 največjih konjenic v Sloveniji, ki so se ljudem vtisnile v spomin, zato me pogosto sprašujejo, kdaj bo šla na pot nova konjenica. Bomo videli. Pa tudi stare ideje o indijanskem taboru na našem posestvu v Budini še nisem zavrgel."
Zgodba Zvonka Križaja ni samo zgodba o konjih, konjenicah, kurentih, o kulturni dediščini in skrbi za urejeno krajino. Je veliko več, saj gre za človeka, ki nenehno razmišlja o tem, kaj bi lahko temu okolju še dodali, da bi polno živelo in da bi bilo z doživljaji zanimivo za sodobne turistične nomade in druge obiskovalce.
MG
petek • 8. januarja 2016
Ljduje in dogodki
Štajerski	17
Ptuj • Tradicionalna novoletna obdaritev novorojenčkov
Prvi se je rodil Tai
V ptujski porodnišnici so tudi letos za prvorojena otroka pripravili novoletno obdaritev. Prvi se je na Ptuju v tem letu rodil Tai Šilec, ki je na svet pokukal 1. januarja 2016 ob 10.30. Dan za tem pa se mu je pridružila še Ema Strelec.
Na kratko
V	letu 2015 je bilo v porodnišnici Bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj opravljenih kar 815 porodov, rodilo pa se je 822 otrok - 449 dečkov in 373 deklic, od tega osem parov dvojčkov. To je sicer 50 novorojenčkov manj kot leto poprej.
V	letu 2016 pa se je prvi rodil Tai Šilec, ki je na svet pokukal v prvem dnevu novega leta. Mama Sara Selinšek iz Frama je svojega prvorojenca rodila ob 10.30.
V	tem dnevu je to bil tudi edini porod v ptujski porodnišnici, očitno so novorojenčki tudi babicam in porodničarjem privoščili malo počitka od napornega delovnega leta. Je pa zato že dan kasneje, 2. januarja, ob 9.49 na svet poku-
kala Ema. Njena mama Tatjana Strelec Podgorelec ima doma že dve hčerki, Klaro in Nino, ki sta se sestrice zelo razveselili.
Prvorojeni otrok je prejel verižico s spominskim obeskom, darilo Bolnišnice Ptuj, avtosedež, ki ga podarja Pikapolonica, 300 evrov od Mestne občine Ptuj, darilni bon za Terme Ptuj, paket zavarovanj Zavarovalnice Maribor in paket izdelkov Tosame. Drugorojena deklica in njena mama pa sta prejeli šopek župana mestne občine Ptuj Mirana Senčarja, 250 evrov od podjetja Tenzor, d. o. o., darilni bon za Terme Ptuj, paket igrač iz Pikapolonice in prav tako paket izdelkov Tosame.
Dženana Kmetec
Foto: arhiv Bolnišnice
Prvo- in drugorojeni otrok v naročju ponosnih mamic Tatjane Strelec Pogorelec in Sare Selinšek
Sv. Trojica • Razstava jaslic in božični sejem
Rekordno število obiskovalcev
V mogočni trojiški samostanski kleti je bila do 3. januarja na ogled že peta razstava jaslic, prvič pa je potekal tudi trojiški božični sejem. Letošnjo razstavo si je ogledalo rekordno število obiskovalcev.
Tudi letošnja, že peta razstava jaslic je postregla z več kot 100 ročno izdelanimi jaslicami najrazličnejših tehnik, materialov in velikosti, zbranih iz vse Slovenije. Razstava se je razprostirala na 400 m2 samostanske kleti. V času razstave pa je prvič potekal tudi trojiški božični sejem, na katerem so se šibile stojnice s hrano in izdelki domačih lokalnih kmetij in pridelovalcev. V trojiški občini so z letošnjo razstavo nadvse zadovoljni, saj so zabeležili rekordno število obiskovalcev, več tisoč ljudi. „Pestra je bila tudi ponudba na troji-
Foto: Jože Zel
Na letošnji trojiški razstavi jaslic je bilo na ogled več kot 100 ročno izdelanih jaslic, najrazličnejših tehnik, materialov in velikosti, zbranih iz vse Slovenije.
škem božičnem sejmu, kar se bo gotovo iz leta v leto še dopolnjevalo. Letošnji obisk potrjuje, da smo na pravi poti, seveda pa je za uspeh zaslužnih več dejavnikov, predvsem razstavljavci jaslic,« je povedal vodja projekta Jože Žel. Da so obiskovalci od tam odšli zadovoljni, gre pripisati tudi domačim naseljem in društvom, predvsem članicam društva kmečkih žena in deklet ter vinogradnikom. Za dobro reklamo so poskrbeli člani TD, ki vsako leto delček razstave prikažejo še v mariborskem Europarku. Za dober obisk pa so zaslužni tudi člani društva upokojencev, ki so z organiziranimi avtobusnimi prevozi pripeljali veliko obiskovalcev.
Na srečanju jasličarjev in ponudnikov božičnega sejma, so se s podelitvijo nagrad in kulturnim programom vsem sodelujočim zahvalili za pomoč.
Monika Levanič
Podravje • Aktivno Govedorejsko društvo
Primeri dobrih praks so tudi v Podravju
Govedorejsko društvo Ptuj je še pred decembrskimi prazniki priredilo strokovno ekskurzijo za svoje člane. »Odločili smo se, da si ogledamo primere dobrih praks v Podravju,« je povedal predsednik društva Milan Tacinger.
Dodal je, da se trenutno go-vedorejci soočajo z nizkimi odkupnimi cenami mleka ter živine, kar pomeni, da so investicije manjše ali pa jih sploh ni. »Kljub težkim časom v kmetijstvu pa nam je uspelo v Podravju videti primere kmetij, ki so s trdim delom, vztrajnostjo in tudi pogumom investirali v gradnjo in posodobitev kmetijskih gospodarstev. Ogledali smo si kmetijo Hajšek v občini Makole, kmetijo Šmigoc v Podlehniku in kmetijo, ki se ukvarja z rejo svinj in predelavo svinjskega mesa.«
MV
Foto: Anton Hohler
Člani govedorejskega društva so si med drugim ogledali kmetijo Hajšek v občini Makole.
Foto: MZ
Gorišnica ❖ Družina Antolič iz Moškanjcev na svojem domu že več kot 30 let postavlja jaslice. Letos se raztezajo na kar 14 m2. Kot je povedal Jože Antolič, so vsako leto večje in tudi tehnično zahtevnejše. Priprave za postavljanje jaslic se začnejo že zgodaj v adven-tu, saj je treba priskrbeti mah in druge materiale iz gozda. Veliko elementov v jaslicah je iz naravnih materialov. Hiške, ki so skrbno izdelane, upodabljajo njihovo vas v preteklosti. Jože pravi, da mu pri delu pomagajo vnuki. Žena Anica pa potem doda še kakšne podrobnosti. Delo jih zelo veseli in za postavljanje potrebujejo kar več dni. Njihove jaslice so nekaj posebnega, vsako leto pa zaživijo v novi podobi.
Marija S.
Foto: ZG
Podlehnik ❖ December je letos v podlehniški župniji sv. Trojice teden za tednom krepil pričakovanje božičnega praznovanja. Miklavžev obisk, sprejem Luči miru iz Betlehema in končno božična devetdnevnica. Postavljanje jaslic domačega mojstra Franca Merca, ki sam rezlja figure. Vse je svoj prvi vrhunec doživelo v božični noči, z večerno otroško polnočnico, veselje pa so ustvarjali tudi člani dramske skupine Davidov stolp. Sodelovali so letošnji birmanci, ki so uprizorili zgodbo o tem, kako pomembno je odpuščanje, ter uprizorili žive jaslice. Sveti večer smo nadaljevali na podružnični cerkvi sv. Duha v Rodnem Vrhu in nato še v župnijski cerkvi z osrednjim polnočnim bogoslužjem. Dan za tem smo obhajali Štefanovo, blagoslovili sol in vodo.
Zdenka Golub
Videm ❖ Božični čas za mnoge ljudi predstavlja mir in srečo, ki jo simbolizirajo jaslice. Zato se postavljajo skoraj pri vsaki hiši v teh koncih.
Slavko Mlakar je z ženo Marijo letos postavil jaslice v hiši, kjer zavzemajo skoraj celo sobo. Slavko je figure kupil, vse drugo je izdelal sam. Z jaslicami je predstavil svoj domači kraj, kjer teče reka Pol-skava, kjer so nekoč delali domači obrtniki: kovač, kolar, mlinar in drugi - vse figure so gibljive. Napeljana je razsvetljava, postavljeni so studenček, več gorečih ognjev in razsvetljena cerkvica. Veseli so vseh, ki si jih pridejo ogledat. Postavljanje jaslic v njihovi družini je dolga tradicija in vsako leto so malo večje. Najlepše pa so zvečer, ko zasvetijo lučke. Jaslice bo pospravil šele na svečnico in že sedaj razmišlja o dopolnitvi in postavitvi jaslic za prihodnji božič.
Zdenka Golub
Brezplačni tečaji
Ormož ❖ Ljudska univerza Ormož vabi k vpisu na brezplačne 30-urne začetne tečaje angleščine in nemščine. Kot je še pojasnila direktorica ormoške ljudske univerze Viki Ivanuša, se bodo tečaji začeli konec januarja. Pouk bo potekal dvakrat tedensko po tri šolske ure, in sicer ob torkih in četrtkih, vsakič ob 16. uri popoldan. Prijave do zapolnitve skupin zbirajo na telefonski številki 741 55 00. Do srede se je sicer prijavilo že deset udeležencev - po pet na začetni tečaj angleščine in nemščine. Na voljo je še okrog 10 oziroma 12 prostih mest. Po opravljenem začetnem tečaju se bodo udeleženci lahko vpisali še v nadaljevalni tečaj, ki pa bo plačljiv. Za več informacij jih obiščite ali pokličite.
ML
18 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Pomagajmo si
Spretnosti za uspešno branje
»Brati pomeni početi podvige.«
Tako je v svoji pesmi zapisal znani slovenski pesnik Tone Pavček Zapisano bo kar držalo, saj je učenje branja podvig, ki poteka, tako kot učenje katere koli druge dejavnosti, vseskozi, z veliko vaje, ob pomoči odraslih.
Branje je ena od oblik jezika, ki se razvija že v otrokovem zgodnjem obdobju. Spretnost branja se razvija z dejavnostmi, ki še niso branje, vendar pomenijo stopničke na poti do le-tega. Še preden otrok začne brati sam, je pomembno, da posluša glasno branje odraslih. Branje z otrokom je dejavnost, ki spodbuja njegovo poslušanje, čustveni odnos in učenje osnovnih izrazov ter vpliva na razvoj jezika in pismenosti. Ko otrok sam pokaže zanimanje za črke in interes za branje, mu preko igre ponudimo spodbudo in podporo za začetno učenje črk. Črke lahko spoznava na različne načine:
—	oblikuje in izdeluje jih iz plastelina, volne, kamenčkov, testa;
—	na črke lepi različne materiale (npr. majhne papirčke), črke barva s prsti;
—	s prsti potuje po črkah, izdelanih iz brusnega papirja;
—	piše jih v koruzni zdrob, pesek na pladnju, v peno za britje na ogledalo, s piši-briši pisali na prozorno mapo, v kateri je črka.
PETER PEŠ
PO POTI
HODI
POT
NARAVNOST V ŠOLO VODI.
IV out; ISAfAM
Foto: arhiv šole
Ko se otrok nauči, kateri glas predstavlja določen simbol (črko), mu ponudimo dejavnosti iskanja besed na začetni glas:
—	pove, na kateri glas se začne dana beseda (npr. avto - A; na začetku izvajanja te dejavnosti prvi glas močno poudarimo);
—	poimenuje predmete in jim določi prvi glas;
—	na določen glas našteje čim več besed (npr. B - balon, boben, bober, banana ...).
Zapisano nadgradimo z dejavnostmi, pri katerih bo otrok ob glasovih utrjeval še slikovno podobo črke:
—	predmete, ki jim določi prvi glas, položi na ustrezno črko;
—	na črko, ki je zapisana na
kartončku, nabira predmete, ki se začnejo z enakim glasom;
—	v revijah poišče slike predmetov, ki se začenjajo na določen glas, in jih prilepi k ustrezni črki;
—	igra spomin predmet - črka (npr: črka C na enem kartončku, na drugem kartončku slika predmeta, ki se začne na glas C, npr. copat).
Ko se otrok nauči prepoznavati glasove in črke, ga usmerimo v povezovanje glasov. Pomembno je, da glasov ne izgovarja posamezno, ampak jih veže (poje). Najprej povezuje glasove, ki jih lahko dlje časa vokalizira.
Glasove povezuje v zlog tako, da:
—	premika črke na kartončku, ki potujejo k drugi črki (npr. A^M
AAAA^MMMM);
—	povezuje dva glasova na sliki dlani in nariše sliko besede, ki se začne na dobljen zlog; povezuje tri glasove s povezovanjem s pisalomNnato postopoma prehaja na povezovanje glasov, zlogov v besede
—	povezuje kartončke, na katerih so zapisani zlogi (npr. MU^HA);
—	s prstom sledi lokom, ki povezujejo črke oz. zloge (npr.
MA);
—	bere besede, ki so grafično ali barvno razdeljene na krajše enote (npr. BA|BI|CA ali BABICA)
Na začetku naj otrok bere enostavne besede in kratke povedi. Za začetnega bralca je primerno besedilo, ki je zapisano z velikimi, enostavnimi črkami. Primerne so slikanice, revije, v katerih prevladujejo ilustracije z malo besedila. Glasno branje naj poteka vsak dan po malo, kar pomeni, da branju namenimo vsakodnevno 10 minut. Pri začetnem branju otrok potrebuje popolno podporo odraslih. Potrebuje pomoč pri težjih in daljših besedah ter povratne informacije o napakah. Opozarjanje na napake naj poteka brez besed. Tako lahko, kadar otrok naredi napako pri branju, le s pisalom pokažemo na besedo, ki jo mora popraviti. Ko otrok vadi tehniko branja, razumevanje ni najpomembnejše. Otroka spodbujamo, da si pri branju sledi s prstom ali bralnim kartončkom (pravokoten kartonček, ki ima odstranjen le levi zgornji rob ali pa ima na sredini odprtino v širni besedila)
Sabina Kukovec, prof. spec. in reh. pedagogike
Tačke in repki
Zimsko veselje na snegu in ledu
Vsako leto, ko zapade prvi sneg in se temperature spustijo pod ničlo, se v Ambulanti za male živali poveča število kužkov, ki imajo lokomotorne motnje, kar pomeni, da šepajo na katero od tačk, težko vstanejo ali kakorkoli drugače izražajo bolečino pri gibanju in hoji. Poveča se tudi število kosmatih pacientov, ki kašljajo, hropejo ali imajo prebavne motnje, ki se kažejo z drisko ali bruhanjem. Vse omenjene težave so povezane s snegom in zmrzaljo.
Nasi mali kosmati prijatelji se po večini zelo razveselijo snega. Z velikim veseljem se zapodijo vanj, skačejo, poskakujejo, divjajo in se veselijo. Lepo jih je gledati in občudovati v tem početju, saj lahko vidimo, da res neizmerno uživajo. Ker pa je teren nenadoma spolzek in nestabilen, na kar niso navajeni, prihaja do najrazličnejsih zdrsov, padcev in podobnih akrobacij, katerih posledice so lahko bolečinska stanja v sklepih in mišicah, te pa živali izražajo z bolj ali manj izrazitim šepanjem. Redkeje prihaja do zlomov okončin.
Da je nekaj narobe, opazimo šele naslednji dan, ko naš kužek zelo težko vstane z ležišča in se cel trd in okoren počasi premika. Pogosto bolj ali manj šepa na
katero od tačk, se trese oziroma drgeta in nam že od daleč s svojim slabim razpoloženjem nakazuje, da ga nekaj boli. Takega kužka je seveda treba odpeljati k veterinarju, saj je neposredni vzrok njegovemu sepanju in slabemu razpoloženju bolečina. Najbolj ogroženi so veliki težki psi, ki imajo veliko maso in lahko pride pri zdrsih na ledu do poškodb sklepov in vezi.
Predvsem kolenske vezi so najbolj na udaru, pogoste so tudi poškodbe hrbtenice, kjer lahko pride do zdrsa medvretenčne ploščice in njenega pritiska na hrbtenjačo (hernia disci) ter posledično do močne bolečine in opotekanja živali v zadnjem delu. V takih primerih je veterinarska pomoč nujna, saj v na-
Sfftf-- -
Foto: osebni arhiv
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Osojnikova cesta 3,2250 Ptuj, za Tačke in repke.
sprotnem primeru lahko pride tudi do ohromelosti živali. Za hernijo so ogroženi predvsem manjši psički, ki morajo po večjem snegu poskakovati in se dvigovati nad njega.
Vse omenjeno nikakor ne pomeni, da moramo svojim ljubljenčkom preprečiti igro in veselje na snegu, le nekaj previdnosti in odpoklicev pri predivji igri je potrebnih. Vsekakor pa je potrebna povečana previdnost pri psih, ki so že imeli ali pa imajo težave s sklepi in nasploh gibali. Pri takih je najboljše, da jih imamo na povodcu in tako preprečimo divjanje, ki bi lahko aktiviralo ali poslabšalo poškodbo. Tega se moramo zavedati lastniki živali, saj pričakovati od živali, da bo previdna pri igri, je neprimerno in neuresničljivo.
Naslednja zimska težava je, da nekateri kužki in tudi mački radi jedo sneg in led in posledica je
Foto: Črtomir Goznik
Emil Senčar, dr. vet. med.
lahko angina, bruhanje in razdražen želodec. Kot sem omenil že v začetku, je v tem času močno povečana frekvenca omenjenih simptomov in najbolje je, da pri živali, ki kašlja in bruha, čim prej obiščemo veterinarja, sploh če se nam zdi, da ima žival tudi povišano temperaturo.
Omenjena problematika ni značilna za vse male živali. Nekatere niti ne stopijo na sneg, kaj šele, da bi se podile po njem. Predvsem starejše živali so take. Tistim razigranim in igre željnim pa omogočimo zimske radosti; pazljivost je potrebna pri tistih, ki so že imeli lokomotorne težave.
Emil Senčar, dr. vet. med.
Zdravstveni nasveti
N(M)ovember
November je že za nami, vendar je vsebina tega prispevka, to je rak prostate, aktualna celo leto. November je namenjen posebnemu osveščanju moških o raku na prostati. V ta namen se je že leta 2004 v Avstraliji oblikovalo gibanje Movember, katerega člani si v novembru puščajo rasti brke in brado. Do danes se je gibanje razširilo po vsem svetu, namen pa je poleg osveščanja o bolezni tudi zbiranje sredstev za različne projekte na tem področju.
Rak prostate je pred nekaj leti po pogostosti obolevanja prehitel pljučnega raka, ki je bil pred tem najpogostejša oblika raka pri moških. Letno na novo zboli (oziroma jih odkrijejo) več kot 1300 moških, umre pa jih okrog 300. Po napovedih WHO (Svetovna zdravstvena organizacija) naj bi vsak šesti moški zbolel za rakom prostate. Visok porast raka prostate je po eni strani rezultat boljšega in zgodnejšega odkrivanja te vrste raka, po drugi strani pa tudi staranja prebivalstva. Velik korak naprej pri zgodnjem odkrivanju smo naredili z določanjem PSA - prostatični specifični antigen - v krvi. Moški z zvišanimi vrednostmi omenjenega antigena sicer niso oziroma ne bodo zagotovo zboleli za rakom na prostati, je pa ta verjetnost pri njih večja, zato so zdravniki pri njih bolj pozorni na kakršnekoli spremembe na prostati.
S staranjem prostata raste. Strokovno to imenujemo benigna hiperplazija prostate (BHP). Gre za eno od najpogostejših nerakavih (benignih) bolezni pri moškem, ki se običajno ne razvije v raka prostate, povzroča pa težave z odvajanjem seča. Moteče težave mokrenja zaradi BHP ima več kot tretjina moških, starejših od 65 let. BHP je potrebno zdraviti. Za ta namen obstaja registrirano zdravilo rastlinskega izvora za samozdravljenje, ki vsebuje izvleček ploda palmeta (žagastolistne palme). Za zdravljenje težjih oblik BHP obstajajo tudi zdravila na zdravniški recept. V vsakem primeru se je treba pred uporabo zdravil za zdravljenje BHP pogovoriti z zdravnikom. Za blažje težave s povečano prostato je na voljo tudi več prehranskih dopolnil, in sicer na osnovi cvetnega prahu oljne repice, korenine koprive, zeli drobnocvetnega vrbovca in semena navadne buče. Najpomembnejša dejavnika tveganja za obolevanje za rakom prostate sta družinska obremenjenost in starost. Najbolj na udaru so moški med 50. in 60. letom starosti, lahko pa se pojavi tudi veliko prej, tudi pri 40 letih. Najpogostejši znaki, ki lahko kažejo na rak prostate, pa so pogosto uriniranje, težave z začetkom uriniranja, šibek ali prekinjen curek, pekoče bolečine pri uriniranju, težave z erekcijo, bolečine pri ejakulaciji ter kri v urinu ali spermi. Če se pojavi kateri od zgoraj omenjenih znakov, je nujen takojšen obisk pri zdravniku, da ovrže ali potrdi sum na rak prostate.
Zdravljenje je odvisno od razširjenosti bolezni in splošnega bolnikovega stanja. Kadar je bolezen odkrita v zgodnji fazi, ko še je omejena na prostato, je delež ozdravljenih zelo visok - okrog 80-odstotni. Lokalno omejen rak prostate se najpogosteje zdravi z obsevanjem ali operativno odstranitvijo prostate. Najnovejša metoda odstranitve prostate je operacija z robotom. V primerjavi s klasičnim kirurškim posegom ima številne prednosti. Operacija traja krajši čas, izguba krvi je manjša, bolečina po samem posegu je manjša, saj je poškodba tkiva minimalna; rehabilitacija po takšni operaciji je hitrejša in počutje bolnika veliko boljše. Kirurški odstranitvi po navadi sledi daljše obdobje jemanja zdravil, ki zmanjšajo možnost ponovnega nastanka raka. Žal je rak prostate še vedno neke vrste tabu tema, zato je zelo pomembno ozaveščanje in preventiva. Moški, naj vas ne bo strah ali sram o tej temi zaupati se zdravniku, saj lahko s tem sebi naredite največjo uslugo v smislu zgodnjega odkrivanja in boljših izidov zdravljenja, če je prišlo do obolenja za rakom na prostati.
Mihael Lah, mag. farm., JZ Lekarne Ptuj
Xj
Foto: Črtomir Goznik
Mihael Lah, mag. farm.
petek • 8. januarja 2016
Za kratek čas
Štajerski	19
SESTAVIL
EDI KLASINC
FRANCOSKA PRESTOLNICA
AMERIŠKI PREDSEDNIK (BARACK)
MLAKA, LUŽA, LOKVA
GL. MESTO GRČIJE
MODEL LADE
VRSTA SLIKARSKEGA AKTA
NOROST, NEUMNOST
KRSTA
KRAJ PRI
PODČETRTKU
OBČUTEK BIVANJA
VZROČNA ZVEZA, POVEZANOST
NAŠ PEVEC (FRENK)
KEMIČNA SPOJINA MED KILSINO IN BAZO
RIMSKI OBJEKT ZA RAZVOD VODE
MORSKA RIBA, SKUŠA PLAVICA
ALENKA JERAJ
PREBIVALKA TANČNE GORE
ŽENSKO OGRINJALO
OKOLIŠČINA, DANOST
PREMAZ ZA LES
5. MESTO V ZDA
DOLŽINSKA MERA
SORTNO VINO
EVA MOŠKON
SREDINA RIM. MESECA
NEGATIVNI POSPEŠEK
ORGANIZACIJA
PAPEŠKA KRONA
STRINA
NIZ PRI TENISU
MEHIŠKI DOMORODEC
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
IRANSKI NOMADI
SVINJA (LJUBK.)
IGRALEC RANER
KRALJ VIŠAV
UREDNICA (IRMA)
ANSAMBEL S TREMI GLASBENIKI
SKRBNIK ZA RED
KAŠNATA POTICA
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POKRAJINA V VIETNAMU
UDAREC PRI SERVISU
GERMANSKI BOGOVI
USA (PO NAŠE)
MAKEDONSKO KOLO
RASTLINA REPATI ŠČIR
RAZDELJENOST NA
KOSE
HLADNA MESNA JED
PISKALEC NA
DUDE
SODNO DOLOČENI TERMIN
MANJŠA TNALA
POLDRAG KAMEN
IZ
BESEDE TAHA
MESTO V ITALIJI (AVTOMOB. DIRKE)
UGANKARSKI SLOVARČEK: AKVADUKT = rimski objekt za razvod vode, AMARANT = rastlina repati ščir, IMENO = naselje pri Podčetrtku, IMOLA = italijansko mesto, znano po avtomobilskih dirkah, LOKARDA = morska riba, skuša,
plavica, NEKSUS = vzročna zveza, povezanost, OVSE = organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi, prej KVSE, RAUH = slovenska urednica na Radiu Slovenija (Irma).	,,U1II	i™,™,, i.,-,-,-,.,.,.,
VIOIAII 1VHV VOI1VN1 VIOÍJVN SVOflO X3Z3ÍJVN
'lSONVSO»ZVd '1NVÍJVIAIV 'SV '\finiS 'ÍJVQ3ÍJ 'Oldl 'HV 'VSITId 'X31ZV '13S '3SAO '>l3IAI3rOd '3QI 'IAI3 'HOdl3Q 'XVI 'Vd3IAIZVd 'VXNV3NV1 'IXDQVAW 'ISOAVXOf '3N31V 'A3X01 'VIAIV90 'ZldVd :ouAejopoA '3XNVZIdX 31 A31IS3d
Urejene zelene površine Ptuja danes in jutri - 1. del
Zelene površine lahko imajo več funkcij
V urbanem prostoru imajo zelene površine več funkcij, in sicer ekološko, socialno, oblikovno in gospodarsko. Zelene površine v mestnem prostoru vplivajo na počutje prebivalcev, na zmanjšanje zdravstvenih problemov, zagotavljajo biotsko raznovrstnost, zmanjšujejo onesnaženost, preprečujejo hrup in pregrevanje ozračja ter prinašajo gospodarske koristi, s čemer pripomorejo k prijetnejšemu življenju v mestu.
Temu se je v preteklosti na Ptuju posvečalo premalo pozornosti, na kar kaže pomanjkanje urejenih zelenih površin v mestu, ki bi služile preživljanju prostega časa in estetskemu videzu mestnega prostora. Večina obstoječih javnih zelenih površin je slabo zasnovanih, programsko in oblikovno neustreznih, slabo urejenih in vzdrževanih, zato bi bilo potrebno oblikovati ustrezno strategijo za razvoj in izboljšanje zelenega sistema mesta.
Zeleni potencial Ptuja predstavljajo danes štiri območja, in sicer območje Panoramskega griča, Grajskega griča, Ljudskega vrta in območje ob Ptujskem jezeru. Vsa navedena
območja so del mesta in bi v razmišljanju Ptujčanov in njihovega vodstva morala predstavljati današnji vitalni interes mesta. Pri načrtovanju in urejanju strateških zelenih površin Ptuja si bodo morale ena-
kopravno podati roke različne stroke - urbanistična, arheološka, arhitekturna, krajinsko arhitekturna, zgodovinska in še katera. Že v izhodišču je nujen interdisciplinarni pristop, brez prevlade katerekoli od
omenjenih strok in tudi brez prevlade različnih vplivnih lobijev, ki bodo, izkustveno gledano, skušali na katerem od navedenih strateških območij vsiliti svoj pogled, svoj interes in svojo voljo.
Vsako od teh območij danes že ima svojo vlogo, namen in vsebino, z izjemo Panoramskega griča. Pristop k ureditvi Panoramskega griča zahteva prav posebno občutljivost. Namen ureditve Panoramskega griča določajo njegova izjemna prostorska lega v mestu in velikost območja ter njegova zgodovina, predvsem antična z arheološkimi ostalinami. Vse te značilnosti prostora je potrebno upoštevati enakopravno in uravnoteženo. Prav pri ureditvi Panoramskega griča je torej potreben poseben premislek in poseben preudarek. Sodelovati morajo kompeten-tni strokovnjaki iz različnih področij in potrebna je tudi široka in vsebinska razprava prebivalcev Ptuja, da se bo vedelo, kaj si Ptujčani na tem območju želimo. Območje Panorame v prispodobi predstavlja nebru-šen diamant, ki bo šele s pravilnim pristopom in kompleksno obdelavo postal briljant, ki bo v veselje tako Ptujčanom kot obiskovalcem Ptuja.
Pri obravnavi tega območja posebej opozarjam na nervozo arheološke stroke, ki ureditev območja osredotoča izključno na arheologijo in je slepa za vse druge značilnosti, danosti in prednosti prostora. Ob trdo in enoznačno gledanje arheološke stroke sem naletela že ob pripravi diplomske naloge z naslovom Ureditev
mestnega parka in arheološkega muzeja na prostem na drugem ptujskem mestnem griču, ko so mi arheologi dali vedeti, da je pogled na to območje, ki se kakorkoli razlikuje od njihovega, ne le nezaželen, temveč celo nedopusten. Na tem mestu bi opozorila na neprimerno sestavo komisije za ureditev Panorame. V komisiji je poleg predstavnika četrtne skupnosti namreč le en sam arhitekt, prevladujejo pa arheologi in nekaj strokovnjakov drugih strok, za katere, z vsem spoštovanjem do njihovega strokovnega znanja, dvomim, da posedujejo znanje, ki ga zahteva naloga. V sestavi komisije pa ni niti enega samega krajinskega arhitekta, pa bi jih morala imeti vsaj toliko, kot ima arheologov, da bi bila strokovno uravnotežena. S tako sestavo bi komisija pridobila na strokovni veljavi, tako pa je rezultat njenega dela precej negotov, saj ne bo sposobna odgovoriti na vsa strokovna vprašanja in izzive, pred katerimi se bo znašla. Nujno je torej uravnotežiti sestavo komisije in jo dopolniti s strokovnjaki ustreznih strok, da bomo prišli do najprimernejše rešitve za predmetno območje, saj bo rešitev zaznamovala številne rodove zanamcev.
Nuša Voda, univ. dipl. inž. kr. arh.
doktorandka Fakultete za arhitekturo, Univerze v Ljubljani
20 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
Piše: Mateja Toplak • Indijsko srce (10.)
Čokolada in čaj
A postajamo v tujini bolj odprti? Je to smisel potovanja? Da sprejemamo nove ideje, poglede in mnenja? Tok misli teče hitreje, kot bi prsti zmogli zapisovati. Po glavi se mi mota tisoče misli o tem, kako me tujina najverjetneje spreminja, bolj kot se tega zavedam. Komaj jo uzrem in se lotim tipkanja, že se mi izmuzne ter jo nadomesti druga, na zaslonu pa pusti le napol napisan stavek ... No, lahko pa vsaj z gotovostjo trdim, da Indija deluje name prav blagodejno. Vsaj to mi je uspelo ubesediti. Skrbi z lahkoto pometem pod preprogo, vstajanje ob petih zjutraj, zavoljo meditacije ali joge, ne predstavlja nobenega problema, glede hrane pa se že dolgo ne sprašujem več, iz česa je narejena.
Ko vstopim na avtobus, ki nas bo popeljal do mesteca Ooty, popolnoma navdušena ugotovim, da
je moja nocojšnja »postelja« locirana v drugem nadstropju na samem repu avtobusa. Čudovit razgled me popelje v prijeten spanec, ki pa na žalost ne traja dolgo. Takoj ko zapustimo mesto, postajajo ceste vse slabše, s tem pa se stopnjujejo tresljaji, ki so najmočnejši, ja, prav ste uganili, v zadnjem delu avtobusa. Verjetno sem to noč dobila svoje prve sive lase. Nisem se mogla odločiti, katera varianta je primernejša, varno sedenje, a premetavanje je takrat najmočnejše, ali ležanje ob grozljivem občutku, da bom ob naslednjem ostrem ovinku, zletela skozi zadnje okno. To je bila noč, ki je kmalu ne želim več ponoviti.
Vožnja iz mesta Bangalore, ki leži v zvezni državi Karnataka, do mesteca Ooty v sosednji zvezni državi Tamil Nadu, je trajala enajst adrenalinskih ur, čeprav zračna razdalja med krajema znaša le 280 kilometrov. Menda smo na meji
Čudovita narava - slapovi, brzice in jezera
k. yv V.
Foto: Mateja Toplak
Vaške gospe so nam ponudile vse od korenčka in redkvice do kuhane koruze, tako da sem se počutila, kot da sem doma ...
Foto: Mateja Toplak
med zveznima državama čakali kar dobre tri ure. Verjetno sem ta čas, ob oklepanju ročajev, trdno spala ravno zaradi tega - namreč, stali smo na mestu. Zbudim se v deževno jutro na 2400 metrih nadmorske višine, česar se zavem takoj, ko me dodobra prezebe. Prvič v Indiji. Sem omenila, da ne potujem sama? Za vse tiste, ki vas skrbi moje po-tikanje po daljnih kotičkih sveta, naj povem, da večina idej o potovanjih naleti na plodna tla - vsaj eden izmed enajstih cimrov se mi je željan pridružiti - tokrat štirje. Prikobacamo se iz avtobusa z mislijo na okusen zajtrk. »Hotel? Ne, ne želim hotelske hrane. Še en hotel? Čakaj, tu nekaj ni prav,« pomislim. Kmalu ugotovim, da prav vsaka podrtija, ki ponuja hrano, nosi naziv 'hotel'! Tako v eni izmed njih izberem palačinki podobno spe-cialiteto z imenom dosa. Izkazala se je kot odlična in tudi cenovno ugodna izbira. Dvomim, da bi doma našla palačinko z nadevom za borih 20 centov ... ob kateri stoji predelovalnica čaja, ki je pravi raj za brbončice. Poskusiti je moč vse od zelenega, črnega, belega, masala pa do čokoladnega čaja. Zame, ljubiteljico tega okusnega napitka, izredno dragocena izkušnja. Utrujena komaj čakam, da stopim pod topel
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
OVEN J (21.3. - 20.4.)

Povzpela sem se na Olimp, najvišji vrh Cipra, a nikoli na Triglav. Zavzeto sem se učila latvijskih tradicionalnih plesov, a nikoli niti pomislila, da bi obiskovala vaško folkloro.
V prvih dneh januarja boste nekoliko bolj nemirni in pravilno bo, da se boste umirili. Na delovnem mestu bo vladala odločnost in vendarle povečana previdnost ne bo odveč. Izrazili se boste lahko skozi umetnost in naredili tako korak naprej. Pestro in intenzivno bo tudi v ljubezni.
BIK
(21.4. - 20.5.)
Narava se bo obarvala

v belino in tudi sami boste morali najti notranji mir. Odločili se boste in raziskali nekaj, kar je vezano na preteklost. V vaše življenje prihajali ljudje, ki vas b
gumili. Na delovnem mestu boste načeloma imeli v rokah škarje in platno Ampak ne spreglejte smerokazov.
m DVOJČKA
(21.5. - 20.6.)
AJ h. Postali boste zelo dinamični in raziskovali boste tisto, kar bo odstopalo. Bodite nekoliko bolj taktični in se ne odzo-vite na prvo žogo. Odločnost vam bo koristila v ljubezni. Partnerjevi namigi bodo zelo poučni. Začetek leta prinaša pomembno sporočilo za samske - kaj boste odkrivali sami.
TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
Resno dojemanje življenje prinaša prožnost. Poglobili se boste v raziskovanje in odkrivali korak za korakom zakonitosti življenja. Najbolj srečni in izpolnjeni boste v krogu svoje družine in našli boste tudi navdih. V ljubezni se vam bo izpolnila srčna želja.
ŠKORPIJON
(24.10. - 22.11.)
Globoko v sebi boste odkrili skriti zaklad in s svojim znanjem boste lahko pomagali drugim. Darežljivost, ki bo v tem obdobju izrazito povečana, se vam bo izplača. Več časa boste lahko preživeli v samoti in tako boste zoreli v modrosti. Na kolesu usode bo najvišja a.
STRELEC (23.11. - 21.12.)
Finančno se bodo stvari obrnile v vašo korist. Pri tem bo pozitivno, da si boste postavili meje in pravila igre. Odločnost vam bo v samopomoč pri premagovanju ovir. Zaupanje v pomoč drugih bo deloma pravilno. V ljubezni boste mo-poglobljeno uporabiti srce.
tuš, a izkaže se, da je topla voda na voljo le med šesto in sedmo uro zjutraj. Premražena zaspim takoj, ko se spravim v vodoraven položaj.
Mestece Ooty velja za kraljico med visokogorskimi železniškimi postajami, zato je bila vožnja z vlakom v rosnem jutru moja prva zamisel. Izkazalo se je, da je bila odlična, saj smo se odpeljali do mesteca Coonor, kjer smo odkrili po-hodniške poti, ki so nas popeljale do jezera, brzic in slapov, lociranih v čudoviti, neokrnjeni naravi. Vaške gospe so nam na poti ponudile vse od korenčka in redkvice do kuhane koruze, tako da sem se počutila, kot da se sprehajam doma, v naši prelepi vasici. Tega dne smo se, menda zaradi zgodnje ure, na pot odpravili le moj cimer, dva znanca, ki sta potovala z nami, in jaz. Ta vikend z njima nisem spregovorila več kot nekaj vljudnostnih fraz. Malenkost me je celo skrbelo, kako se bomo ujeli ...
Večer. Stisnjeni smo med ljudmi v majhnem kupeju z ogromno vrečko domače čokolade in termovko črnega čaja. Ob iskrenem občutku prijateljske naveze, smehu in globokih pogovorih sem odkrila, da smo si podobni bolj, kot sem predvidevala. Morda pa sta nas združila vroč čaj in slastna čokolada?
A 216 - 22 7'j
r ^Jj	V Uuhezni. boste cveteli ^ ^
RAK
-' y
V ljubezni boste cveteli in čas bo namenjen tako harmoniji kot romantiki. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Govorili boste bolj malo in s svojim dejanji pokazali lastno avtoriteto. Na delovnem mestu boste morali biti bolj prožni in intuiciji.
LEV
(23.7. - 22.8.) 1W
JJ " J Svoje mnenje boste povedali jasno in glasno. Večji poudarek boste morali dati notranji analizi in postati bolj odločni. V komunikaciji boste doživeli napredek in srečali prijatelja iz mladosti. Odpravili se boste tudi po nakupih in prijetno boste presenečeni. Iz majhnega raste veliko.
ft DEVICA Mt), RIBI
M (23.8. - 22.9.)	(19.2. - 20.3.)
Povečana delavnost ~	;„ n„ia
in odgovornost bosta v ospredju. Po drugi strani se boste morali bolj sprostiti in si zaupati. Na
ti kot izziv in tako se vam bo odprla paleta možnosti in priložnosti. Srečo boste iskali vsepovsod in jo našli v globini svojega srca.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti
iz sveta zabave in glasbe!
________________
■ 20% popust pri malih oglasih brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice. Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) poštna dostava na dom.
NAUOCI1.NICA ZA
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
v
Štajerski
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj. Osojnlkova c. 3 2250 Ptuj
Listi čaja
Foto: Mateja Toplak
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
H
O
R
O
KOZOROG
(22.12. - 20.1.)
Odločili se boste in stopili v ospredje, kar bo za vas pomemben korak. Premiki in pozitivne spremembe bodo na delovnem mestu in pri tem se bodo izzivi stopnjevali. Razbrati je ugodne vetrove sreče v ljubezni. Vsekakor boste morali v tem obdobju najti notranji mir in harmonijo.
VODNAR
(21.1. -18.2.)
Privlačile vas bodo de-
S
K
O
javnosti, ki bodo vezane na svet duhovnosti in ezoterike. Prav gotovo boste pogumno stopali naprej in vendarle bo pozitivno, da se varujete pretirane naivnosti. Dobro bo zadeve razumeti med vrsticami in po potrebi prebrati drobni tisk.
P
Preteklost je nekaj, kar je minilo. Svoje notranje občutke boste zlili na list papirja in tako vam bo lažje. Prožno boste stopali naprej po svoji poti in doživeli razcvet. Odgovorno bo v ljubezni, kjer ne bo vse po vaše. Osamitev in prijateljstvo bosta dve skrajnosti, kjer boste zadovoljni.
petek • 8. januarja 2016
Podravje
Štajerski	21
Podravje • Pionir gradnje ptujskega vodovoda Jože Cvetko:
Danes pijemo dobro in zdravo vodo, eno boljših v državi
»
«
Pred dnevi je praznoval visok življenjski jubilej Jože Cvetko iz Spuhlje, ki je bil vse svoje aktivno življenje tesno povezan s Komunalnim podjetjem Ptuj; in bil je eden od pionirjev, ki so začeli gradnjo vodovodnega sistema na širšem ptujskem območju.
90-letni Jože Cvetko izhaja iz obrtniške družine v Brstju, saj je bil oče sodar ali »pintar«, tako da so ga poznali vinogradniki in kmetje daleč naokoli. Rojen je bil 3. novembra 1925, pozneje pa ga je življenjska pot pripeljala na ženino domačijo, v bližnjo Spuhljo. Od oktobra 1946 do julija 1953 je bil zaposlen v Mestnih obrtnih delavnicah, kjer je bil poslovodja »vodovodarske« delavnice, leta 1953 pa se je zaposlil v tedanjem Komunalnem podjetju Ptuj (Mestni komunalni ustanovi), kjer je postal vodja vzdrževanja komunalnih objektov in naprav. Ves aktivni del svojega življenja je bil tesno povezan z vodovodom in kanalizacijo, posebej pa je ponosen, da je bil eden od pionirjev te pomembne dejavnosti na širšem ptujskem območju.
»Takoj po drugi svetovni vojni so za vodooskrbo v Ptuju uporabljali le hišne vodnjake, ki so ostali še iz predvojnih časov. In z vodo iz teh vodnjakov so oskrbovali po nekaj hiš skupaj. Tako se je skoraj cela Prešernova ulica oskrbovala z vodo iz enega vodnjaka, ki je bil nekje sredi te ulice. Svoje vodnjake so imeli le večji, pomembnejši in državni objekti, kot so bolnica, gostilne, pekarna in mesarska delavnica,« se spominja, 90-letni Jože Cvetko.
Kdaj pa ste potem začeli gradnjo vodovodnega omrežja?
»Prvi pogovori za gradnjo vodovoda na našem območju
so se začeli šele leta 1950, ko je bil predsednik tedanje ptujske občine Janko Vogrinec. V letu 1954 je bil izdelan projekt za vodovod Ptuj, Skorbo, Zgornjo in Spodnjo Hajdino, Breg in Rogoznico. Iz prvega vodnega črpališča v Skorbi, smo prvi vodovod začeli graditi leta 1956, v smeri proti Ptuju. Leta 1957 nam je uspelo zgraditi tudi povezavo tega cevovoda prek mostov, čez potok Studenčni-ca in reko Dravo. In ker smo s tem v Komunali opravili zelo pomembno, pionirsko delo, so me postavili za vodjo obrata vodovod in kanalizacija. Po tem, ko smo leta 1960 v črpališču Skorba montirali prve črpalke, smo še istega leta začeli poskusno črpanje vode do vodnih rezervoarjev na ptujski Panorami.«
Kdaj pa je v Ptuj pritekla prva voda po vodovodnih ceveh?
»To je bilo poleti leta 1960 in spomnim se, da smo prvi priključek za vodo montirali na tedanji Nemčevi hiši, poleg ptujske tržnice. Nato pa smo po vrsti priključevali hiše v smeri proti današnji Bezjakovi in Prešernovi ulici. Vodo smo priključevali pač po naročilu tedanjih oblasti in tudi po želji uporabnikov. Uradno odprtje mestnega vodovoda pa je bilo na drugi občinski praznik, 8. avgusta 1960, na Slovenskem trgu, ko so na veliko veselje 10.000 navdušenih Ptujčanov iz odprtih hidrantov namočili ulice in poškropili tudi priso-
tne ... ha, ha, ha. Slavnostni govornik pa je bil poslanec Polič.«
Se še spomnite, kakšna je bila tedaj cena vode?
»Ker je bila to novost, se prvo leto, v času poskusnega obratovanja, voda iz cevovoda sploh še ni plačevala, vodarino smo začeli pobirati šele leto kasneje, torej leta 1961. Sicer pa se cene žal ne spomnim več, vem le, da je bila prva leta voda zelo poceni.«
Se iz komunalnega podjetja spomnite še kakšne druge prelomnice?
»Kar nekaj jih je bilo. Po tem, ko je leta 1960 postal direktor Franc Primc, so sledile številne organizacijske spremembe, ki jih je narekovala občina. Na koncu smo se reorganizirali v temeljne organizacije združenega dela, oziroma TOZD-e, in mene so imenovali za direktorja TOZD Vodovod in kanalizacija. Potem smo kmalu začeli priprave za gradnjo vodovoda poroti Halozam, v smeri proti Podlehniku, pod okriljem Dravskih elektrarn pa smo se začeli pripravljati že tudi za gradnjo vodovoda po Dravskem polju. Na ptujski občini je pogovore vodil Jože Botolin s sodelavci in na razpis Dravskih elektrarn Maribor za gradnjo vodovoda Dravsko polje se je prijavilo kar pet podjetij. In spomnim se velikega veselja, ko smo izvedeli, da smo izbrani prav mi v
Foto: M. Ozmec
90-letni Jože Cvetko: »Takoj po drugi svetovni vojni so za vodooskrbo v Ptuju uporabljali le hišne vodnjake.«
Komunalnem podjetju. Pozneje smo zgradili še vodovod v smeri proti Majšperku in tudi v druge kraje. Veliko se je gradilo, saj je bila želja po zdravi pitni vodi iz pipe tedaj med ljudmi zelo velika.«
In v Komunali ste potem delali vse do upokojitve. Kdaj je bilo to?
»Leta 1980, v okviru takratnega KGP Ptuj, po tem, ko me
je, verjetno zaradi preobremenjenosti, le nekaj mesecev pred uradno upokojitvijo zadela delna kap in so mi zdravniki rekli, da moram zaradi zdravstvenih razlogov takoj izpreči. Ker nisem imel druge izbire, sem od tedaj v penziji. Svoje dotedanje delo pa sem predal danes žal že pokojnemu Albinu Pišku in se poslovil od direktorja Draga Krepfla. Dokler sem lahko po hiši še sam kaj delal, sem bil še doma, zadnja tri leta pa sem v domu upokojencev v
Juršincih, kjer zame zelo dobro skrbijo in me pridno negujejo. Redno pa me obiskujejo tudi domači.«
Kaj pa menite o ptujskem vodooskrbnem sistemu danes, ali pijemo dobro vodo?
»Mislim, da pijemo zelo dobo in zdravo vodo, eno boljših v državi. Omrežje ptujskega vodooskrbnega sistema je dolgo preko 1300 km in zelo razvejano, saj zagotavlja oskrbo z vodo kar v 21 občinah. Z vodovodnim omrežjem so v celoti pokrite mestna občina Ptuj ter občine Kidričevo, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Destrnik, Markovci, Hajdina in Starše. V občinah Majšperk, Videm, Pod-lehnik, Žetale, Trnovska vas, Sv. Andraž, Zavrč in Cerkvenjak se omrežje še dograjuje, delno pa z vodo oskrbujemo tudi občine Ormož, Duplek, Slovenska Bistrica, Lenart in Sv. Jurij.«
Danes še vedno krepkemu in razmeroma zdravemu Jožetu Cvetku so ob 90-letnici poleg najožjih članov družine, sina in hčerke z družinama, čestitali tudi člani društva upokojencev iz Spuhlje. Prijetno presenečenje pa so mu pripravili tudi v domu v Juršincih, kjer so se po jutranji telovadbi s sostanovalci posladkali s torto, nato pa so vsi skupaj zapeli še nekaj starih slovenskih pesmi. Čestitkam ob visokem življenjskem jubileju pa se pridružujemo tudi iz redakcije Štajerskega tednika.
M. Ozmec
Nagradno turistično vprašanje
Turistično preštevanje še kar traja
Začelo se je novo turistično leto, a vseh turističnih kazalnikov uspešnosti prejšnjega še vedno ni. V TIC Ptuj so povedali, da še vedno čakajo na podatke SURS o prenočitvah za november in december 2015, do takrat jih je bilo 126.753, v celem letu 2014 131.844. Podatki za celoletni obisk TIC so spodbudni, obisk se je povečal za 2,6 odstotka. Vseh, ki so ga lani obiskali, je bilo 16.603, prevladovali so tujci, ki so prišli z vseh koncev sveta.
Najpogosteje so se zanimali za turistične publikacije, turistične znamenitosti in oglede, spominke, prireditve, aktivnosti, vinsko in kulinarično ponudbo. V tem času pa bi turistom že morali ponuditi program letošnjega Kurentovanja kot tudi že programe ptujskega
poletnega festivalskega dogajanja in celotnega prireditvenega dogajanja v mestu v letu 2016. A kot je v najstarejšem mestu na Slovenskem že v navadi, so pogovori eno, dogovori oz. izvedba pa že drugo. Zagotovo pa bo mesto vsaj Kurentovanje tudi letos predstavilo na sejem-

Nagradno turistično vprašanje
Katera so partnerska mesta Ptuja?
Ime in priimek: .
Naslov:

Davčna številka:


skem dogajanju v Ljubljani, ki bo od 27. do 30. januarja.
Na gospodarskem razstavišču bo potekalo obnovljeno sejemsko dogajanje Natour Alpe-Adria 2016 pod motom Avantura Natura, ki ohranja vodilni turistični sejem Turizem in prosti čas, tradicionalno predstavitev turističnih društvenih organizacij, srednješolski festival Več znanja za več turizma, ki je letos ubran na temo zelenega turizma. V času sejma pa bo TZS organizirala tudi delavnico na temo uvedbe davčnih blagajn v nevladnem sektorju. Turistična zveza Slovenije je razpisala tudi tekmovanje turističnih vodnikov v starosti od 16 do 29 let, pri tem projektu
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj je še vedno premalo turistično prepoznavna destinacija.
se je povezala s Turistično gostinsko zbornico Slovenije. Potekalo bo na regionalnem in državnem nivoju. Udeleženci se bodo morali izkazati v teore-
tičnih in praktičnih znanjih iz turizma. Pisali bodo seminarske naloge in izvedli turistična vodenja. Državno tekmovanje bo iz turističnega vodenja po
Velenju. Posameznike za tekmovanje turističnih vodnikov lahko prijavijo šole in društva.
V minoritskem samostanu na Ptuju pa si je še danes mogoče ogledati največjo razstavo jaslic v Sloveniji v letu 2015, ki jo je TD Ptuj postavilo v sodelovanju z Društvom ljubiteljev jaslic Slovenije in minoritskim samostanom ter donatorji. V dobrem mesecu si je razstavo s 104 jaslicami ogledalo več kot tri tisoč domačih in tujih obiskovalcev. Lep začetek prazničnega leta 2016, v katerem društvo praznuje 130-letnico delovanja.
Na predzadnje Nagradno turistično vprašanje, spraševali smo, kdaj je knez Kocelj obiskal Ptuj, nismo prejeli pravilnega odgovora. To je bilo leta 874. Danes sprašujemo, katera so partnerska mesta Ptuja. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 15. januarja 2015.
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 8. januarja 2016
PISANA ■ ZABAVNA - AKTUALNA
9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhlnjica, pon. 10:45 Utrip Ormoža, pon. 12:35 Sekvenca, 45. oddaja, pon. 12:00 Etujska kronika, pon. 12:30 Čista umetnost, 51. oddaja, pon. 13:05 ŠKL- šport mladih, 14. o ddaja, pon. 13:35 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:20 Sport(no): Pregled leta 2015, pon. 19:20 20 let Mestnega gledališča Ptuj 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:30 DuRA- nedeljski pogovori:
Lojze Peterle 21:30 Sekvenca, 45. oddaja, pon. 21:50 Glasbeni predah 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
9:20 Kuhinjica, pon. 9:45 Modro, pon. 10:10 Glasbena osmica (slo),
66. oddaja, pon. 10:40 Sekvenca, 46. oddaja, pon. 11:00 Šola, da se ti zrola: Cenen 11:45 Glasbeni predah 12:00 Pregled tedna, pon. 12:25 Gostilna »Pr Francet« 13:25 Info kanal 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujslca kronika, pon. 18:20 20 let Mestnega gledališča Ptuj, pon. 18:50 Sekvenca, 46. odaaja, pon. 19:10 Glasba za vse, 26. oddaja,pon. 19:40 Pol stoletja norosti in bolečine, pon. 20:10 Kurentova svatba, pon. 21:25 Vtisi Kurentovanja 2015, pon. 22:00 Pregled tedna, pon. 22:25 Info Kanal
9:45 Kuhinjica, pon. 10:10 DORA-nedeljski pogovori:
Lojze Peterle, pon. 11:10 Povabilo na kavo:
Sebastjan Kristovič, pon. 12:05 Pregled tedna 12:30 lnfo1<anal 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 Glasba za vse, 26. oddaja 18:50 Sekvenca, 46. oddaja 19:10 DORA-nedeljski pogovori:
Lojze Peterle, pon. 20:10 Ptujska kronika, pon. 20:30 Pol stoletja norosti in bolečine 21:00 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 21:35 Glasbena osmica (tuja),
66. oddaja, pon. 22:05 Pregled tedna, pon. 22:30 Info Kanal
9:00 Preglednik IV Maribor 9:30 Šola, da se ti zrola: Lehen, pon. 10:15 ŠKL, šport mladih, 15. oddaja 10:45 Glasbena osmica (tuja),
66. oddaja, pon. 11:15 Kuhinjica, pon. 12:05 Pomurski tednik 12:50 Sekvenca, 46. oddaja, pon. 13:10 Vtisi Kurentovanja 2015, pon. 13:40 Info kanal 16:35TVGorišnica 17:35 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 18:20 |port(no): Pregled leta 2015, pon. 19:20 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:20 DORA-nedeljski pogovori 21:20 Glasbena osmica (slo),
66. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:20 Info kanal
Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, irrfoBpetv.tv, www.petv.tv TMf^Jg© OD H™°"
PETKOV VEČER
Bodite nocoj
V družbi oddaje	*.....t
Z g (as bo do srca z	(¡o
na radiu Ptuj z Marjanom
wvfw.radio-tsdnik.si
OBVESTILO
Občina Markovci je dne 4. 1. 2016 na svoji spletni strani www.
markovci.si objavila naslednje javne razpise:
•	Javni razpis za sofinanciranje programov športa v občini Markovci za leto 2016,
•	Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje kulturnih programov, ki jih bo v letu 2016 občina Markovci sofinancirala iz občinskega proračuna,
•	Javni razpis za izbor kulturnih projektov - oprema kulturnih društev na območju občine Markovci v letu 2016 in
•	Javni razpis za sofinanciranje programov dejavnosti, projektov in prireditev, ki niso predmet drugih razpisov v občini Markovci za leto 2016.
Več o razpisih na spletni strani občine.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ÖETRTKA ZJUTRAJ DO S. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
08:00 Gori Sni ca - [z naših Krajev 09:00 Oddaja Iz Slovenskih Goric 10:30 Utrip iz Ormoža 11:30 Polka in Majoika 12:30 Ujemi sanje
18:00 Božični koncert Jurovskega okteta 20:00 Gori Sni ca 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na splatnih straneh www.siptv.fil
SIP
08:00 ŠKL
08:30 PLujska kronika 09:00 Adventni koncert na HajdinE 11:00 Oddaja iz občine Videm 13:00 Domaia zimska opravila 15:00 Goriimca - !z naših krajev 17:00 Koncert Okteta Destrnik 18:30 Božični koncert Jurovskega okteta 20:00 Starše - Veseloigra 21:30 Orfejček 2015
08:00 Božični prireditvi v OŠ Marsovci 09:30 Sožični koncert Jurovskega okteta 11:00 Orfejčkova parada 2013 13:20 Ptujska kronika 13:40 Video strani 17:00 Orfejčkova parada 2006 19:40 Ptujska Kronika 20:00 Predavanje v Markovci h - Demenca 21:00 Ujemi sanje. Polka in Majoika program v irvo tudi preko spleta: www.siptv.si Oddaje iz občin Spodnjega Podravja
Uredništvo: www.siptv.si 02 754 00 30; ¡rtfo@siptv.si Marketing: 02 74S 34 27;
031 627 340
yare"
08:00 Oddaja Iz občine Videm 09:00 ŠKL
09:30 Polka In majoika
10:30 Ptujska kronika
11:00 Ujemi sanje. Video strani
18:00 Oddaja iz občine Videm
20:00 Predavanje v Marsovcih - Demenca
21:30 Božični prireditvi v OŠ Markovci
23:00 Video strani
AMSKA PONUDBA W M^M^AM ÄITA MäÄA
MREŽNA PEČENKA IZ VRATU ALI RIBE SAMO 3,95 €/KG
f KMEČKE SUHE KLOBASE 1 37 % CENEJE
\ SAMO 4,99 €/KG v
'Sv. PLEČE BREZ KOSTI^ 40 % CENEJE SAMO 2,99 €/KG
J-J
MESO IZ TUNKE SAMO 4,95 €/KG J
PVC okna, vrata, senčila
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PREKAJENE KOSTI SAMO 0,98 €/KG
VSE ZA KOLINE, VSE VRSTE DROBOVINE, NAKOCKANA HRBTNA SLANINA TER UMETNA IN NARAVNA CREVA!
KUPUJTE DOBRO IN POCENI, KUPUJTE V MESNICAH FINGUŠT. Tel.: 02/80-39-150
PTUJ
GSM: 041 716 251 www.oknavrata.com
AKCIJA
-20% GOTOVINSKI POPUST
Štajerski TEDNIK
v digitalni knjižnici:
www.dI i b.si
NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO
Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili	x . , . |
naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujerSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev.	lit RADIOPTUJ
89,8-98,2-ICH3
Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične.
POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA -
vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici.
NAROČILNICA ZA Štajerski
¿taiersRi
TEDNIK
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon:_
Datum naročila: Podpis: _
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI:
■	20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ...
■	TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma
■	20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov
•	ogled brezplačne gledališke predstave
•	Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni)
•	praktična darila za nove in obstoječe naročnike
•	vstopnice za prireditve in gledališke predstave
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA!
www.tednik.si
tednik@tednik.si
petek • 8. januarja 2016
Oglasi in objave
Štajerski	23
Prireditvenik
Petek. 8. januar
14:00 Ptuj, Dom upokojencev: družabno srečanje starejših občanov, ČS Panorama, kulturni program in pogostitev 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: komedija Tašča, KD Cirkulane 18:00 Hajdina, prostori občine: ponovoletni sprejem občine Hajdina 18:00 Ptuj, športna dvorana OŠ Olge Meglič: božično-novoletni koncert Naj sneži, Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, pihalni orkester šole, pevske, plesne in instrumentalne zasedbe 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: spominska slovesnost in predstavitev knjige o dr. Zmagu Slokaru, ob 73. obletnici padca Pohorskega bataljona, kulturni program 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Grenke solze Petre von Kant, premiera
Sobota, 9. januar
8:00 Kicar, gasilski dom: 8. sejem rabljene korantove opreme, etnografsko
društvo Korantov duh, do 18.00 10:00 Ormož, Center Holermus: odprtje razstave likovnih del Tadeje Ozmec 18:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: komedija Tašča, KD Cirkulane 18:00 Lancova vas, vaški dom: 6. srečanje pevcev in pevk ljudskih pesmi ter
godcev ljudskih viž, FD Lancova vas 18:00 Skorba, Dom krajanov: monokomedija v treh dejanjih, Klinc, pa taka
sreča, igra Janko Turnšek 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Grenke solze Petre von Kant, za abonma Tespis in Orfej
Nedelja, 10. januar
8:00 Kicar, gasilski dom: 8. sejem rabljene korantove opreme, etnografsko
društvo Korantov duh, do 18.00 15:00 Cirkulane, večnamenska dvorana: komedija Tašča, KD Cirkulane 16:00 Hajdina, Gasilski dom: tradicionalna prireditev S pesmijo v novo leto
2016, ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina 18:00 Skorba, Dom krajanov: monokomedija v treh dejanjih, Klinc, pa taka sreča, igra Janko Turnšek
Ponedeljek, 11. januar
16:00 Ormož, Ljudska univerza: univerza za tretje življenjsko obdobje, predavanje Dedno pravo, odvetnik Franc Polič
!AVTOMOBILI
VOZILA Z GARANCIJO
Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760
G^IFIMfÏÏÏMIJm Dg^Dčm BSMÄILinnfiM M :fj=1 BI d 911 ! I WMtIJ 91 »JITS!
O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA
(DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA
	LETNIK CENAe		OPR.	EZmI^I
AUDI A4AVANT 2.0 TDI	2010	12.990	2.LAST.	ČRNA
BMW 318D UMUZINA E90 EFFICENCY DYN.	2011	12.490	1 .LAST., ODLIČEN	SREBRNA
BMW 320D TOURING	2010	11.990	1 .LAST, ODLIČEN	VEČ BARV
BMW 320D TOURING	2011	12.390	1.LAST., VSA OPREMA	BELA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDIAVT	2009	6.990	1.LAST, 7.SEDEŽEV	SREBRNA
CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 HDI	2010	8.290	1.IAST, 7.SEDEŽEV	MODRA
CITROEN C51.6 HDI	2011	9.990	1 .LAST., KOT NOV	ČRNA
HYUNDAI SANTA FE 2.0 DIESEL 4X4	2006	5.290	2.IAST, TOP OPREMA	SIVA
MERCDESC220CDI	2006	6.790	2.LAST, ODLIČEN	ZLATA
OPEL INSIGNIA 2.0 CDTI COSMO	2013	12.990	1 .LAST, ODLIČEN	VEČ BARV
PEUGEOT 407 2.0 HDI	2007	5.390	2.IAST, VSA OPREMA	SIVA
SKODA OCTAVACOMB11.6 TDI	2013	11.290	1.IAST, TOP OPREMA	SREBRNA
VW GOLF 1.9 TDI PLUS	2007	7.990	1 .LAST, ODLIČEN	SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI VARIANT	2000	1.790	OPRAV. VEL SERVIS	BELA
VW PASSAT 2.0TDIVAR. NOV MODE	2012	12.490	1 .LAST., TOP OPREMA	VEČ BARV
VW TOURAN1.6 TDI VEC MODELOV	2012	11.990	1.LAST.	VEČ BARV
Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
NOVO! NOVO! KREDIT NA PRODAJNEM MESTU DO 4.000 EUR BREZ KASKA, UGODNI LEASINGI DO 7 LET.
				
PRODAJA			VOZI L	
I Znamka Letnik		cenf)	Oprema	Barva
volkswagen golf 2.0tdi trendline	2009	7.990,00«	prvi last.	kov. sv. modra
mercedes-benz 2.7 cdi avi. 4wd	2002	4.200,00 c	serv. knjiga	kov. srebrna
fiat puntograne 1.48v active	2006	3.200,00«	serv. knjiga	kov. siva
fiat punto grande 1.2 actual	2006	3.200, ooe	klima	kov. opečna
nissan note 1.416v visia	2006	4.600,ooe	prvi last.	kov. opečna
renault megane1.616v dynamique plus gt	2008	4.700,00«	prvi last.	kov. siva
bmw318 dtouring	2009	9.900,00«	serv. knjiga	kov. črna
citroen xsara picass01.616v elegance	2006	3.850,00«	prvi last.	kov. bordo
skoda fabia 1.6tdi combiclassic	2012	6.450,00«	serv. knjiga	bela
renault scenic 1.616v air	2002	1.990,00«	klima	kov. srebrna
renault clioiii 1.216v dynamique	2011	6.300,00«	prvi last.	kov. sv. zelena
peugeot 3071.4hdixr	2003	2.550,00«	klima	kov. Črna
renault modus grand 1.5 dci dynamique	2010	6.100,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
seat c0rd0b a1.4 clx	1995	400,00«	prvi last.	kov. srebrna
citroen c4 picass01.6 hdi dynamique	2007	5.150,00«	avi. klima	kov. siva
citroen c4 picass01.6 hdiattration	2011	8.390,00«	serv. knjiga	kov. srebrna
renault megane 1.9 dci cc privilege	2005	4.350,00«	avi. klima	kov. Črna
renault kang001.5 dci family	2005	3.450,00«	klima	kov. bordo
renault megane 1.s dci dinamique coupe	2009	7.460,00«	prvi last.	kov. opečna
volkswagen fox 1.2	2005	3.200,00«	78.000 prev.	kov. srebrna
SPOMIN
6. 1. je minilo 10 let žalosti, ko nas je zapustil naš dragi
Karlo Klein
IZ VIČAVE 66, PTUJ
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Mali oglasi
Delo in Slovenske novice ponujata sodelovanje komunikativnemu zastopniku naročniškega oddelka na terenu, (tudi mlajšim upokojencem). Pisne ponudbe (s telefonsko številko), v 8 dneh na: Dialog, Robert Kosi, s. p., K Mi-treju 2, 2251 Ptuj ali e-mail: robert. kosi23@gmail.com.
IŠČEMO kakršnokoli delo, npr. čiščenje, delo v gostinstvu, gospodinjska dela. Telefon 041 956 920.
KMETIJSTVO
PRODAMO prašiče, domače reje, od 160 do 220 kg in eno svinjo, 250 kg. 031 781 483.
PRODAM 250 kg svinjo domače reje. Cena po dogovoru. Tel. 040 561 699.
BELE kokoši in peteline, težke 4 kg. Naročila po telefonu. 02 688 1381 ali
040	531 246. Rešek Starše.
PRODAM 10 prašičev, težkih od 80 do 120 kg. 031 389 078.
PRODAM svinjo domače reje, težko od 180 do 200 kg. Cena po dogovoru.
041	944 735.
PRODAM dve svinji, cena 1 € za kilogram. Telefon 041 986 390.
PRODAM prašiča, težkega 250 kg, domače reje. Telefon 041 685 823.
PRODAM brejo telico v 7. mesecu in bikca simentalca, starega mesec dni. Telefon 758 4201.
PRODAMO bikca simentalca, težkega 140 kg, odstavljen od mleka, ter teli -co simentalko, težko 350 kg. Tel. 031 840 282.
PRODAM krmo v oglatih balah. Telefon 041 394 145.
PRODAM prašiče, težke od 50 do 150 kg. Telefon 041 393 188.
MOTORNA VOZILA
PRODAM 2-osno traktorsko kiper prikolico. Telefon 031 639 215.
KUPIM traktor, znamka in tip nista pomembni. Je lahko Deutz, Ursus, IMT, Zetor, Štore, Univerzal ali TM (Tomo Vinkovič). Ponudbe na 041-680-684.
DOM IN STANOVANJE
NA PTUJU na Volkmerjevi cesti oddamo v najem delno opremljeno garsonjero za dobo do 1 leta. Tel. 031 503 142.
PRODAM ali oddam v najem garažo, 20 m2, v Kidričevem. Tel. 051 672 182.
ENOSOBNO opremljeno stanovanje na Ptuju oddam v najem. Tel. 051 356 346.
RAZNO
48-LETNI vdovec, zaposlen, iz okolice Ptuja, želi spoznati žensko od 40 do 50 let, za resno vezo. Prosim, samo resne, pokličite ali pošljite SMS na 051 768 330.
PRODAM odlično ohranjeno usnjeno sedežno garnituro - 200 x 240 cm. Cena 350 EUR. 031 418 736.
Mestni kino Ptuj
Četrtek, 7. januar: 19:00 Liffe po Liffu: Jastog. Petek, 8. januar: 16:00 Dobri dinozaver; 18:00 Liffe po Liffu: Jastog; 20:00 Podlih osem.
Sobota, 9. in nedelja, 10. januar: 16:00 Dobri dinozaver; 18:00 Liffe po Liffu: Jastog; 20:00 Podlih osem. Sobota, 9. januar: 10.00 Kino vrtiček: film Mali princ in ustvarjalna igralnica Puščavski pesek.

Od WëfaMj* ê* neJi^-
pokličite 040 299 411 JyeXaCKùm L.c-, www.delamina.si
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00, nedelja ob 10.00: Slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti RS; Hop, na ptujski mestni avtobus; Svečana seja SPV Mestne občine Ptuj; Po Potrčevi in Murkovi poti; Medkulturni večer afriških in slovenskih pravljic; Nova vinoteka v Prešernovi 4 na Ptuju; Likovna razstava slikarke Rozine Šebetič; Razstava risb karikaturista Borisa Miočinoviča; V svet elektronike z revijo Monitor; Koncert Moškega pevskega zbora Rogoznica; Trije kralji so zapeli; Z glasbo v sobotno noč. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
Prodamo ali damo v najem
Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj
Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
V SPOMIN
9. januarja minevajo štiri leta, odkar nas je zapustil naš dragi
Viktor Kelenc
IZ PTUJA
Zahvaljujemo se vsem, ki ga s spominom na njegovo plemenito življenje vračate med nas.
Vsi njegovi
w
Hudo je otroku za starši jokati,
še težje brez sina, brata in strica ostati...
Za zmeraj si se preselil v naša srca.
Z neizmerno bolečino v srcu sporočamo, da je v komaj 32. letu starosti odšel naš ljubljeni
Denis Kopold
IZ PTUJA
Zadnje slovo od njega je danes, v petek, 8. januarja 2016, ob 15. uri, na ptujskem pokopališču.
V globoki žalosti: vsi tvoji
Ljubezen, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje. Sledovi tvojih pridnih rok nas še spremljajo povsod.
V SPOMIN
6. januarja pred šestimi leti si zaspal v neskončni čas, a hkrati ostal si tu del
Pankracij Zupanič
IZ STOJNCEV 18 A
Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in se ga spominjate.
Tvoji najdražji, ki te pogrešamo
Življenje celo si garal, za dom in svoje bližnje vse si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
SPOMIN
6. 1. je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, deda in tast
Gustln Milošič
IZ MALEGA OKIČA 18
Hvala vsem, ki mu prižgete svečo in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Žalujoči: žena Anka, hčerke Irena, Milka, Marijica z družinami in sin Andrej z družino
Vsi ptički na nebu naj tebi pojo, vse rožice na polju naj zate cveto, rožice bo vzela zima in mraz, ti ostal boš vedno del nas ...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
Stanka Bezjaka
1958-2015
GRAJENA 29 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku, govornici, pevcem in pogrebnemu podjetju Almaja.
Žalujoči: vsi njegovi najdražji
Podravje • Kriminalisti ovadili Mirana Vuka, podjetnika in župana
Je vsega kriva nesrečna jahta?
Mariborski kriminalisti so zoper Mirana Vuka spisali kazensko ovadbo in jo podali na specializirano državno tožilstvo. Osumljen je kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo oz. nevestnim poslovanjem.
Policisti sumijo, da naj bi Vuk v letih 2011-2014 navidezno poslabšal svoje premoženjsko stanje in posledično namerno povzročil osebni stečaj. Tako naj bi se izognil poplačilu upnikov. Skupno naj bi jih oškodoval za več kot pet milijonov evrov. Toliko znašajo terjatve, ki jih je stečajni upravitelj priznal v postopku Vukovega osebnega stečaja. Kaznivih dejanj so osumljene tudi druge osebe. Gre za sume kaznivih dejanj overovitve lažne vsebine ter ponarejanja ali uničenja listin. Osumljeni naj bi notarki z območja Maribora posredovali lažne podatke, na osnovi katerih je sestavila javne listine. »Čeprav so se zavedali, da je vsebina listin lažna, so to no-tarki domnevno naklepno prikrili,« so zapisali policisti, ki so kazensko ovadbo podali tudi zoper dve gospodarski družbi.
Pred dvema letoma pri Vukovih kriminalistična preiskava
V javnosti odmevna kriminalistična preiskava zaradi domnevne utaje davkov je pri družini Vuk potekala 20. februarja 2014. Kriminalisti so takrat opravili 28 hišnih preiskav. »Aktivnosti so bile usmerjene v preiskovanje gospodarskih kaznivih dejanj na škodo proračuna Republike Slovenije. Gre za sum davčne zatajitve, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin in overitve lažne vsebine. Osumljeni so z namenom, da bi se izognili davčnim obveznostim, preslepili davčni organ,« so slabi dve leti nazaj, na dan preiskave, pojasnili na
Ormož • Zagorel gospodarski objekt
Požar gasilo 56 gasilcev
Minuli ponedeljek je v poznih popoldanskih urah v naselju Sodinci v občini Ormož zagorel gospodarski objekt. K sreči je gasilcem uspelo v kratkem času pogasiti ogenj in preprečiti večjo škodo.
Na podstrešju gospodarskega objekta je zgorelo seno, drobni inventar, 50 kvadratnih metrov ostrešja in en bivalni prostor. Požar je pogasilo 56 gasilcev iz PGD Senešci, Velika Nedelja, Trgovišče, Ormož in Podgorci. Vzrok požara pa po besedah vodje intervencije Andreja Kosija iz PGD Senešci ni opredeljen.	ML
56 gasilcem je uspelo v kratkem času pogasiti ogenj in tako preprečiti večjo škodo.

Privoščite si kozarec zdravja...
2 del
ldcl
brezplačno
mariborski policijski upravi ter dodali, da so osumljeni v tujini dvigovali večje količine gotovine, ki pa je v Sloveniji niso prijavili (kot dohodka). S tem naj bi se izognili plačevanju dohodnine. Po podatkih davčnega organa naj bi se iz poslovnih računov verige Vukovih podjetij na območju Evropske unije in izven nje opravilo za več kot 17 milijonov evrov gotovinskih dvigov, ki naj ne bi imeli podlage. »Ko so osumljeni davčni zavezanci izvedeli, da se zoper njih vodi davčno-inšpek-cijski nadzor, so svoje premoženje začeli obremenjevati s hipotekami. Cilj tega je bilo izogniti se plačilu davčnih obveznosti. K izvrševanju kaznivih dejanj so odločilno prispevali davčni svetovalci, ki so osumljenim predlagali način obremenjevanja lastnega premoženja. Za hipote-karnega upnika so fiktivno postavili tujca, za katerega je bilo ugotovljeno, da sploh nima sredstev. V ta namen so priredili vso potrebno dokumentacijo in jo pristojnim
organom posredovali kot pristno,« je februarja 2014 povedal predstavnik za stike z javnostmi PU Maribor Miran Šadl.
Dva meseca po preiskavi Vuk v osebni stečaj
Maja 2014 je nato Miran Vuk pristal v osebnem stečaju. Za stečajnega upravitelja je bil imenovan Dragan Manjulov, postopek osebnega stečaja na okrožnem sodišču Ptuj pa vodi okrožna sodnica Katja Ko-larič. Upniki so v stečajno maso prijavili za 8,9 milijona evrov terjatev. Od tega jih upravitelj priznava za 5,6 milijona evrov, medtem ko jih za 3,3 milijona evrov prereka. Vzporedno z Vukovim osebnim stečajem poteka več pravdnih postopkov oz. tožb. Stečajni upravitelj med drugim ne priznava terjatev, ki jih je v ste-
Foto: Črtomir Goznik
Miran Vuk je že nekaj let v kolesju sodnih mlinov, pod drobnogledom finančne uprave in kriminalistov. Kot pravi, ni storil ničesar nezakonitega in bo to tudi dokazal.
Domnevno zaradi nepriznavanja več let stare terjatve, ki izhaja iz nakupa jahte, je Miran Vuk začel svoje premoženje prodajati oziroma ga prepisovati na druge pravne in fizične osebe ali ga obremenil s hipotekami, v nadaljevanju pa začel še postopek osebnega stečaja. Po drugi strani so se nato Vukove družine in podjetja lotili še da-carji, ki naj bi ugotovili, da so se iz Vukovih podjetij v tujini dvigovale večje količine denarja. Po mnenju državnih finančnikov bi bilo treba ta denar v Sloveniji prijaviti kot prihodek in od prihodka plačati dohodnino. Tega Vukovi naj ne bi storili. Oče in šef poslovnega imperija Miran Vuk pravi, da si osebe, ki so denar dvigovale, tega niso prilastile (torej to naj ne bi bil njihov prihodek), ampak so ga po njegovih besedah polagale na račun Vukovih podjetij na Hrvaškem. Prav zaradi slednjega oz. domnevnih zatajitev davčnih obveznosti so od lani v kazenskem postopku štiri osebe, zoper katere so kriminalisti na specializirano državno tožilstvo podali dve kazenski ovadbi. Kazenska ovadba je Mirana Vuka zdaj doletela še zaradi postopkov v zvezi z njegovim osebnim stečajem.
čajno maso priglasila davčna uprava (1,6 mio evrov), skoraj nerešljiv pravni klopčič pa je okrog terjatev, ki jih je v stečajno maso prijavil Frančišek Borsan iz Novega mesta.
Premoženje iz stečajne mase prednostno obremenjeno
Spor med Vukom in Borsa-nom je star že nekaj let, izhaja pa iz njunih nesoglasij pri nakupu prestižne jahte. Ker naj bi bila jahta pokvarjena, se je pri poravnavi kupnine zapletlo. Večina Vukovega premoženja, ki je v stečajni masi, je obremenjena z ločitvenimi pravicami, kar pomeni, da je tako rekoč že prednostno razdeljena med tiste, ki imajo na premoženju vpisane zastavne pravice (plombe oz. hipoteke). Zato Borsan nekatere pravne posle, ki so bili izvedeni za vpis obremenitev na Vu-kovo premoženje, izpodbija. Prav tako izpodbija prodajo Vukovega lastniškega deleža v družbi RMV Holding. V zvezi
s tem je okrožno sodišče na Ptuju 14. junija 2013 razsodilo, da je pravni posel prodaje 50-odstotnega Vukovega deleža v družbi RMV Holding ničen in zato brez pravnega učinka. Miran Vuk se je na razsodbo pritoži. Višje sodišče je sodbo okrožnega razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V zadevi je bil razpisan narok (9. april 2015), ki pa je po navedbah stečajnega upravitelja za nedoločen čas prestavljen. »Od rezultata te pravde je odvisno, ali bo lastninski delež Mirana Vuka v družbi RMV Holding spadal v stečajno maso ali ne,« je v poročilu med drugim zapisal Vukov stečajni upravitelj Ma-njulov.
Mojca Zemljarič
NAPRAVA ZA GLEDANJE SKOZI ZID ■ OKNO
IVstI '(>fts,,„
Hardek 34g, 2270 ORMOŽ www.naitors.si
Tel.: 02 741 13 80; mobi: 031 793 204;
-BREZPLAČNO SVETOVANJE -BREZPLAČNE IZMERE -BREZPLAČNA PONUDBA -STROKOVNA VGRADNJA -TEHNIČNO DOVRŠENI IZDELKI
ZELO UGO,
Napoved vremena za Slovenijo
Če bo prosinca mokrilo,	~5/3
bo polje in grozdje slabo rodilo.
2,40
eur
Danes bo delno jasno, zjutraj bo po nižinah megla. Čez dan se bo pooblačilo, popoldne bo ponekod v južni Sloveniji rahlo deževalo. Najnižje jutranje temperature bodo na severu do -10, drugod od -8 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 0 do 5, na Primorskem do 10 stopinj C.
Obeti
V soboto bo oblačno, na zahodu bodo padavine, ki se bodo v noči na nedeljo prehodno okrepile in zajele večji del Slovenije. Po nižinah bo deževalo. V nedeljo bo oblačno, predvsem na zahodu bodo občasno še padavine.
Foto: ML