Dolenjske Novice klmjajo vsak potek; ako : : jo ta fluii praznik, dan poprej. : : Oenu jim jo za colo leto (od aprila do aprila) '4 K, za pol leta I'SO K. Naroi'iiina za Ncuičijo, Bosno in druge evropske države znaša If-oD K, za Aiueriko 4-50 K. List iti ogliisi se iilafiijojo híiihpj. Vse dopise, nai-oiniiio in oziiaiiilii sprejema tiskarna X Krajcc nasi. Mladeiiiški tabor na Vinjeni vrhu. Srctli iiicd prijaznimi goricatni na lopeiii Vinjeni vrim je oblnijahi v nedeljo belokranjska mladina svoj dan. Nclio je sicer grozilo zborovanje ztilo otožkoČiti, ic m celo čisto ontiinoj^očiti ; vendar so se pi-oti ijoldnevu grozeči oldaki )'azpi'šili. :\larsikoga pa je Ic kljiii) iemu zadi'žalo, bodisi, da je moral sušiti krmo, ker je prej celi teden deževalo bodisi, da sc je zbal dežja. Največ fantov sc jo udeležilo iz domaČe semiSke ťarc, prihiteli so pa tudi vrli „Orli" iz Črnomlja in fantje iz Lokvice in ^[otlike pod vodstvom g', poslanca Mi-helčiča in fantje iz Suborja pod vodstvom t. gospoda župnika Pavlovčiča. Ob polu U. uri je iinel lep coi'kven nagovor na fante preč. g. svetnik Kalan. Izpodbujal jili je naj vstrajajo tia dobri poti ill naj se nikiir ne dajo omamiti po vabljivosti in navidezni sladkosti nasprotnikov. Če so dekleta i)obožna, človeka zelo veseli, a še večje veselje prešinja človeka, ako vidi, da so tudi fantje dobri in cerkvi udani. Po pridigi je bila slovesna sv, maša, l>ri koji je sodeloval tudi pevski zbor pod vodstvom g. poslauca .Alilielíiča. J'etje je bilo tako lepo ubrano, da je bil res pi'av užitek za poslušalce. Po sv. maši je liriŠla do veljave semiška god!)a in zabavala ljudi, tlokler se ni pričelo zliorovanje. Jiar čudili smo se, ko smo gledali te mlade godce; še bolj smo se jia začudili, ko so nam povedali, da se ti godci še komaj dobrega pol leta učijo. Vsa čast izvrstnemu kapelniku in vstrajuosti fantov. Po kratkem odmoru, med kojim so se ljudje okrepčali tudi s pečenim jančkom, je sklicala godba zborovalce jjred oder. Zborovanje otvori preč. g. žu])uik suborski, spominjajoč se lanskega laliora na Siiborju, ki je prvi otvoril novo pot belokranjskim fantom. Gospod župnik poda besedo dr. Natlačenu iz Ljubljane. Govornik orise sovražnike sv. cei'kve. ki liočejo podreti skalo sv. Petra. Povdarja, da se nasprotniki sv. cerkve, kisosicemicd seboj v najbujšeni nasprotstvu, vedno najdejo v bratskem objemu, kadar gredo v boj zoper cerkev. Vendar sv. cerkvi tudi ni nikdar manjkalo bojevnikov, ki so bili pripravljeni žrtvovati svoje življenje za sv. vero. Aled te bojevnike štejemo tudi slovenskega 1'anta, ki naj bo najzvcstejsi branitelj cerkve, naroda in države. Slovenski iant je bil vedno udan sv. cerkvi, na njega stavi še tembolj upravičeno nade sedaj, ko so zabeli svobodomisleci tudi na Slovenskem v svoje mreže loviti nevedne kaline. Slovenski fant je pa tudi steber našega naroda; krepko naj drži narodno zastavo, za katero boče ]-a]e umreti, nego jo zapustiti. Slovenski fant je konečno tudi najboljši vojak; slovenski i'egimenti še iiiso Jiikdar vrgli puške v sti'an in zapustili cesai'ja. Slovenski fant prisega osobito zvestobo sedaj, ko je zadela našo dižavo in cesarsko bišo neizrečena nesreča, ko je ki'uta roka morilca ugrabila najboljšega Habsbiiržana Fran Ferdinanda. Slava Fran Ferdinandu, slava kliče tudi naš slovenski fant iz dna svojega državi in cesarju zvestega srca. Na poziv g. žu])nika Pavlovčiča so nato zborovalci navdušeJio zaklicali trikratni „Živijo" presvitlenui vladarju in „Slava" rajni prestoloiuisledniški dvojici nadvojvodi Fran Ferdinandu in njegovi blagi soiti'ogi. Po tej pati'ijotični manifestaciji nastopi dr. Ogrizek iz Novega mesta in razlaga pomen našib ^katoliških društev za slovenskega fanta. Óigar je mladijia, tega je bodočnost! To dobro vedo naši verski in narodni nas])rotniki; zato bočejo ti pred vsem našo mladino okužiti in zapeljati na najjačna pota. Temu stremljenju nasproti smo začeli snovati društva, ki naj bodo glavni protiutež proti nakanam svobodomiselnih zapeljivcev. Naša izobraževalna društva in orlovske in niarijine organizacije so one bojne vrste, katere stoiiajo z najleji-šimi uspehi v naš sveti boj. Naši fantje se navajajo v teh društvih med drugim k redu in disciplini. Pomanjkanje reila in discipltiie je glavni vzrok našega nazadovanja ozir. nenapredovanja v raznih strokah. Ker ni bilo discipline, je šlo rakovo pot niarsikako skupno gospodarsko podjetje, je izostal niarsikakpolitičen uspeh. V teh društvih, osobito pri „Orlu", pa se fantje ućijo poslušati in ubogati pametno večino. Ta društva so pa tudi torišče iiravega deniokratizma in medsebojnega širšega spoznavanja. Tukaj laliko pride do veljave tudi sin najzadnjega kajžai'ja, tukaj v tem oziru ni razločka, tukaj so vsi enako vredni. Popi'cj siromašni kajžarski sini doma niso mogli priti nikdar do prave veljave in so zato tnimoma odhajali v mosta, kjer so v raznih organizacijah imeli priliko, udejstvo-vati svojo osebnost. Sedaj je pa ista prilika doma — v naših društvih ! Z našimi društvi so pa tudi padle umetne meje med enim in drugim hribom, med to in ono faro, da, celo med to in ono slovensko deželo. Potoni društev so še-le naši fantje začeli spoznavati svoje brate v širši domovini, s kojima jih spaja ista misel, isto prepričanje. Naše organizacije dajejo pa našim fantom tudi ponos. Kajti v društvih je doma izobrazba, in kdor je izobražen, je tudi ponosen, Tak ponos je kaj vreden, ki nc temelji na peresih za klobukom, ampak na izobrazbi. Zato pa naj tudi slovenski stariŠi podpirajo naše delo in skrbe, da bodo njihovi sinovi z največjo vnemo se oklepali naših katoliških društev. Ako bode naŠa mladina vsa organizirana v naših katoliških društvih in po njih navodilih delala, potem bomo imeli v resnici zlato mladino, pa tmli zlato bodočnost. Gospod Alojz Mihelčič pozdravi zborovanje kot deželni {loslanec in izraža svoje veseljrf na tem, ker vidi, da se naša mladina obrača na pravo stran. Kar jih je pa že zapeljanih, jih je treba pridobiti nazaj. Za g. iwslancem pozdravi Še enkrat zbrano mladino preč. g. svetnik Kalan in oimzarja na nedoslednost naših vinogradnikov, ki tožijo, da ne morejo prodati vina, sami pa po gostilnah pijejo tuje, tovai'-niško žganje in pivo. Fantje, v boj proti tej neumni razvadi ! Sicer pa glejte, da se bo kar največ vina prodalo drugam, denar i)a romal v lielokrajno! Po zborovanju so se zborovalci še udeležili večernic in nato pa prisostvovali igri, ki je nudila dovolj smeha. Zaključil pa je to lepo slavnost črnomaljski „Orel", ki je pokazal zborovalcem, kaj naši „Orli" znajo, pred vsem pa, kako se drže vzornega reda. Belokranjskim fantom bo ostal ta dan gotovo v lepem spominu. Naj bí jim bil pa tudi v izjiodbudo, da bi našo organizacijo čimbolj utrdili in razširili! StariŠi, pazite na dijake! Kakor znano, je velesrbska propaganda zastrupila že žalibog tudi pri nas nekaj mladine iz dijaških vrst. Kako ne-izmei'na škoda je tako zastru pije van je za narod, nam ni treba razlagati. Tako gibanje pa tudi izpostavlja, stariši, vaše otroke nevarnosti, da zaigra mlad fant vso svojo bodočnost. Kakor hitro ga zasačijo, bo seveda zaprt in vrhutega neusmiljeno letel za vedno iz Šole. Koliko solza lahko taki sanjavi in zapeljani mladeniči povzročajo svojim starišem, koliko pa sramote slovenskemu narodu! Slovenski stariši! Ako Vam je sreča Vašili otrok in ča.st slovenskega naroda l)ri srcu, storite vse potrebno, da vsako tako misel otroku že v kali udiišite! Sedaj imate večinoma otroke-dijake doma; kakor nalašč imate toi'ej priliko, sedaj pošteno ]iadzorovati svojega otroka, na kaka pota zahaja. Zapeljivci Vaših otrok gotovo tudi LISJTEK. Togota, sleparstvo in ljubezen, (I)iilje.) „lio, odkod i)a, gospod, brez cilindra?" Tako je nekega ijomladnega jutra pozdravil vaški oštir Krlia, ki se je sedaj prvič njegove hiše ognil, lu; da bi ga pozdravil. „No, ta naslov bi lahko prihi'anil za-se", odgovori jezno Urh. „Da, da, gospoda bi rad igral", za-vi'tie mu oštir, „pa mislim, da ti ne gre dobro, kaj? Če se ne motim, Urli, ti bo izpodletelo. Ti hoČeŠ naŠo občino uničiti, da bi lačne židovske vrabce nasitilV Tako «iij ljudje govore. T*od nič skupuješ naša posestva in jih pi'odajaš v židovske roke. J'^'mete pa, ki !i gredo na limanice in ti l'i'odajajo, pa vodiš za nos. Češ, bodo pla-f-iUii osv. .Iiirjn. Toda Vrh, spoznali smo te! Povem ti kai' naravnost, da od nas dobiš niti suhega dračja več na prodaj, l'hićiij, polem bomo govorili! Možje smo ^ti zedinili in ti ITrh bos Še debelo gledal 'lil koncu tvoje grde komedije! V vodo si skočil in siîdaj pa plavaj, če znaš!" V l-rhu je vse pokalo od jeze, toda ^fîdaj se ne more zagovarjati, ker se nin '"udi napi'ej, da bo kaj iirimešetaril. Delal je namreč po nasvetu prijatelja agenta. Skupoval je les po bostah ktuetov in s tem si je toliko opomogel, da je zares zmagal grozne obresti in tudi tu pa tam še kaj pri-Jtiaknil II kapitalu. Toda hiša brez gospodarja, je človek brez glave. Urbova kmetija in domače delo je vedno bolj Ini'alo ter pešalo. Ni imel ne enega zanesljivega človeka, da bi mu i)azil na iiohištvo. — Vboga Urša je bolehala, ni se mogla ganiti iz jiostelje. iilapei in dekle so polnili svoje žepe, kakor so mogli, ker Urli jim je le slabo plačeval, polje je bilo obdelovano le površno; z eno besedo: PU'hovo posestvo je šlo rakovo pot. Kmetje in sosedje ,so zmajevali z glavami in opravičeno sklepali, da pride Urh na nič. Le eden ni tega opazil — Urh sam. In če je opazil kaj. ni vedel vzroka. Pustil je vse tujim rokam hlapcev in dekel, in bil je pravzaprav sam pi'avi hlapec svojih hlapciiv. Molčati je moral, ako ni hotel, da mu jiobegne zadnje družinče od hiše. Tn ])lačati poslov tudi ni mogel, tedaj jo moral molčati in trpeti. — Nasto]iila je meglejia jesen, lîolna žena l i'hova postajala je vedno slabejša; zdi'avnik je obnjial, da še kdaj okreva! Napadla je revico idjiičnica, ki jo je vrgla na smrtno posteljo. Pa Še hujši udarec je zadel Tirha. Edini sinček, brez prave hrane in postrežbe, je zbolel. O Vseh svetih so pokopali njegov najlepši up v grob. Grozno hudo mu je bilo pri srcu, ko je stal ob grobu svojega otroka, katerega je zares ljubil. — In zdaj? ■— Nt ga več! — Otožen je zapustil gomilo svojega ljubljenca in še bridkejše misli so ga napadale, ko je šel objokan jtroti dotiiu! — Oh, Če Se ona umrje, kaj potem? Doma ni miru! — Njega, na katei'ega je stavil vse upanje, ni več! In Urška? Oh. ni je mogel pogledati, kajti videl je, da koščejia žena tudi 1)0 njej stega svojo mrzlo roko! — Hkrival se je torej in na skrivnem je dajal duška svoji žalosti v bridkih solzah. In zopet se je VJ'nil k svoji bolni ženi, da bi ji kaj postregel. — Toda ni ji bilo treba dosti postrežbe. Reva ni mogla niti več dosti govoriti. S silnim trudom je spravila iz sebe kakšne besede, sajie ji je zmanjkovalo. Pila je reva v smrtnih težavah. Polagala je le svojo že nu'zlo roko na rame svojega moža; pogledovala ga jo s steklenimi mrtvaškimi očmi proseče, naj vendar spozna svojo krivo pot, ki ga tira v prepad. —■ Vso 1.0 iudi ni ganilo zgubljenega moža, ostal je t]'d kakor kamen. Nekoč reče Urh sam pri sebi: „JMislil sem, da bom še enkrat bogat, srečen človek ; namesto tega pa zijajo iz vseh oken moje hiše le dolgovi in priliodnje siromaštvo. Mislil sem, da bom srečno živel ž njo in otrokom ; in zdaj, umira mi eno za drugim ; jaz jia naj ostanem sam, kakor staro velo drevo. — Će Se njo poneso iz biše, potem pa tudi z menoj „adijo". Kaj hočem sam na svetu? Skrb in trud za druge, da se bodo nmátili za moje žulje? To je za obupati! — Te svoje grozne misli je razodel tudi svoji umirajoči ženi. Le-ta itni je pa zopet in zo])et kazala z drhtečo roko proti nebu, naj zaupa v Boga. Toda to je bilo zopet, kakor bi lU-ha zbadal z ostrimi noži. Le o Bogu nič! — — O novem letu je končala svoje trpljenje Urhova žena Ui^ka. Umrla je! Zadnje njene besede so bile: „Božja volja naj se zgodi! — Urh, Tuoli in delaj!" — In njene svareče ustnice so utihnile za vselej !--- Vso noč je preklečal Urh zraven mrtvega trupla. 1'pil je kot bi bil nor, jokal kot dete, a tudi klel od jeze. Le moliti ni hotel. Ko se je drugo jutro na vse zgodaj raznesla žalostna novica, da T'rhove žene ni več, drli so sosedje sku))aj, da hi molili za dobro rajnko, líadi so jo imeli vsi in o počitnicah iîc bodo mirovali, Gotovo ljo4o ti bi'e>!V(is;tni ničvreilmtži tudi o ijočitiiicah skiišiili prirejati kala; tajiiu sestanke in di-jakoiti tudi sedaj jiošiljuli kake pogubne liste. Paziííí torej, stariŠi, na vsak korak Vašega otroka iii ga skušajte S])raviti na pravo pot. Ako pride kak sumljiv falot Vašega sina obiskat, poglejte si ga dobro od nog do glave, ěe nionla tie tiči za njim kak pi'iki'it velesrbskî svoiKJilomislec, ki Vam lioio zai>eljati Vašega otroka. Sedaj iinato priliko pregledati skrbno tudi knjige in liste \ašpga sina, Marsikatera mati in oće bosta žalibog nasla knjige in liste, ki vce])ljajo strii]) slovenskemu dijaku. I'relirskajte po vsaki sumljivi knjigi in listu, in če sami nc razumete sumljive vsebine, jiokažite jo morda gospodu dušnemu pastirju ali kakemu drugeani raz-umiicžu, ki je odkrito katoliškega mišljenja. Sedaj, dragi stariši, lioste najlažje odkrili, ])o kakib ])otili bodi VaŠ siii. Naši podaniki v Belgradu. v nedeljo, (itic t. m. so se naenkrat 1'azncste med avstro-ogrske podanike v iielgradu razburljive vesti, da se jib namei'ava napasti. Veliko Avsti'ijecv in Ogrov je zato i)oslalo svoje rodbitie v Zemun ; 40 žena in otrok je pa iskalo zavetišče v avstro-ogrskem jioslaništvu in v konzulatu, kjer so jih preiioěiii. Naš tamošnji poslanik jo dobil ludi obvestilo, da nameravajo zločinci poslaniško palačo z bomliami razstreliti. Poslanik je zato opozoril srbsko vlado, ki je jiustila l>ala0o močneje za,stražtti. Vendar je bila noč mirna. Na,š poslanik baron Giesl je člane avstro-ogrske kolonije opozoril, naj se radi varnosti podajo v Zeunin. I\Ied Avstrijci in Ogri je zato nastala panika. Zvečer ob 7. url so se odpeljali dostojanstveniki z ladjo v Zennni, drugi so se pa podali v ])oslaiiiško palačo. Baron tjiesl je bil tudi obveščen, da sta odpotovala iz Kragitjevca v Belgrad dva 1'uska anarhista, da izvedeta krvno osveto na njem radi llaiiwigove smrti z bombnim naiiadom. Kljub temu pa poslanik ni hotel zapustiti lielgrada, ampak je vztrajal na svojem mestu. Zcinunski policijski šet jc izvedel, da so nameravali v lielgradu poklati (iOtř ogrskih podanikov. )Srbski ministerski predsednik je sam })vi-znal našenut poslaniku nevarnost. Zgodilo se ni nič, listi pa poročajo, tla so nameravane bombne iia])ade preprečili, ker Je ])olieija zadnje pravočasno izvedela. Ćetaši so dogovorili, da bodo izpustili v zrak tri rakete, nakar naj se prično marsikateri je imtiboma vzdibnil: „Reva, dosti je ))retrpela! Bog ji ilaj večiio luč!" lîrh pa se je skrival pred prihajajočimi in odhajajočimi, kakor jjonočna sova. Nemirna vest ga je moi'ila, Češ, ti si vzrok njene zgodnje smrti! In ko so jo odnesli čez ]jrag domače liiŠe, je gledal 1'rh 3 I)obešenimi očiui, kakor hudodelec in niorilee sVoje žene! - - Řel je s iiotrtiin ^srcem za krsto blage j-ajnee. — in, sedaj nje ni več; sedaj je sam, popolnoma sam. Na vsem svet.u nima ga, ki bi ga tolažil! Ohnjiati nni je! PaČ ga je še eden tolažil in nui Ijiibeziijivo ponujal, da je pripi'avljen, mu ztuirom pomagati v ilejanju in z dobrhii svetom, in to je bil gos[)od župnik; ali ta, ta ni za-me, mislil je Ilrb. — Ko so gosi)od župnik in pogrebci odšli, j)okleknil je Urh na gomilo svoje najboljše žene, ki mu je njegovo surovost in brezlioŽriost vračevala vedno le z Ijulieznijo in ]Jotr]iežljivostjo, in gotovo je molil! Bilo je videti, kakor hi se pogovai'jaî z rajnko. Na tiliem jo jtrosi odpuščanja in slednjič se mu vdej'o solze ]io obrazu! — tille so solze žalosti in kesanja, toiîa bile so jirejiozno! — „Naj bo", zaječi i» tudi kuuilu (jdide, (liHlje sledi,) napadi. Ob 8, uri zvečer so res tri rakete izpustili, policija je hitela na kraj, kjer so se raketi dvignili iii je četaše jirijela. Po sarajevskem umoru. Srbski vladni krogi krivi. Preiskava je dozdaj z absolutno gotovostjo dognala, da so gotovi beograjski krogi težko kom-])romitiraïii. Z ozironi na to bo avstrijska vlada ])odvzela v lielgradu odločne korake. Po vsem Slovenskem je občutilo ljudstvo nejiopisuo žalost ob pi'ehi'idki izguhi. Nikjer drugje niso tako lepo spremili ])re-stolonasledniško dvojico k zadnjemu jio-čitku kakor na slovenski zemlji. Na kolodvorih je ljudstvo žalostno klečalo in molilo za blaga ])okojnika. Povsod so se opravile ob častni udeležbi sv, maše zadušnice în ljudje sojokajeposlušali])odrobnosti o uiiioi'u. Slovensko ljudstvo je oilkrito pokazalo svojo resnično žalost; le nekaj iz-rodkov slovenske di'užlie, ki se zbira okoli proslulega liberalnega časopisja, jo uganjalo hinavščino, deloma se pa obnašalo, tako škandalozno, da je sramota, da sploh tako časopisje še sme izliajati ni da nekaterih urtidiiikov že niso davno zaprli kot vele-srbske komplice. Uspehi preiskave se bodo še-le objavili, ko bo cela preiskava koučaim; tako dolgo jia ne pustijo nič o preiskavi pisati. .Srbiji bodo jio dognani preiskavi naziuuiili one točke, ki se tičejo zvei: zarotnikov in velesrbske projtagande s krogi, ki so v bližini srbske vlade. Zahtevala se bo pa vsaj konfrontacija v Sai'ajevu aretiranih o,seb z osebami, ki se nahajajo v Srbiji, ki so osundjene, da so napad povzročile. Podobno jc tinli ogrska vlada dovolila konfrontacijo Aleksandi'a Karageorgjeviča z napailalcem kneza ilihaela Obrenoviča; prvi je bil nann'eč na sumu, da je naî)ad povzročil. Aretirali so dozdaj v Sarajevu 13 neposrednih udeležencev zarote, poleg teh je policija zaprla še do 100 oseb; po-vjírečno izženejo vsak dan do 30 oseb Čez mejo. Po dosedanjih uspehih preiskave je bilo 14 zarotnikov, 1 li so jih zaprli, eden, mohamedauec Bagič, je ušel. Prindii je dal tudi njemu eno bombo, 1 revolver in 1 steklenico s cijankalijem. Voditelja slov, liberalnih dijakov so aretirali. Preiskave pi'i beroliuskeni dijaštvu so nabrale i)recej gradiva, vsled kojega se zojjet sumi zvezo med nekaterimi jugoslovanskimi dijaki. Aretirali so tudi voditelja liheralnega dijaštva na Dunaju Jožefa Kozaka. V Jjjubljani so dosedaj aretirali za vsem osem dijakov. Srbska vlada se izgovarja. Srbska vlada je odposlala vsem svojim diploina-tičnim zastoimikoju okrožnico z vsebino, da vsa Srbija obsoja grozen zločin v Sarajevu iti da srbska vlada ne tr[d in ne bo trpela nobenih anarhističnih stremljenj. Novi sokrivci. Na])ada se je udeležil tudi mohamedanec Mehemed Bagič, ki je pa ušel najbrž v Crnogoro. Dne 10. t. m. so zaprli v IMostarju dvornega i'otogi'afa ;Marianoviča, ki je osumljen, da je dal Bagiču denai; s katerim je v i'^mogoro pobegnil. Poleg pravih zarotnikov so zasačili veliko Srhov, ki so dejansko ponta-gali poskriti bombe in krivcetn ])omagalÍ ali vsaj sktišali [lotitagati na begu iz Bosne. Načrt zarotnikov. Prvotno so, kakor je dognala preiskava, zai'otniki nameravali prestolonaslednika ustiirtiti v ]\Iost,arju, a so svoj načrt opustili, ker je bila v načrtu le enourna inestolonaslednikova vožnja skozi meslo. Na]iad so nai.o poizkusili izvesti med vajami v Tarčitut, a radi strogih nai'edb je bilo to nejiiogoče, Tgodno priliko, da izvedejo napad, so mislili dobiti v lilidžu po dvornem oiiediL zvečer pred napadom, a načrta niso mogli izvesti, vsled česar so sklenili, da izvedejo najiad v nedeljo, ko se ho prestolonaslednik vozil po Sarajevu, Morilec Princip že znani zločinec. .Morilec prestolonaslednika 1^'rana Ferdinanda, Oavrilo Princip, je bil že enkrat zapleten v neki atentat. Ko je 1. 1910., tudi na A'iilov dan, srbska roka Hogdaita Íííerajiča poizkušala atentat na poglavarja liosne pl. Varešanitul, so niti i)ri!Ískave vodile do Priiniipa. liadi tega je bil Princip leta TJlO. aretiran in izgtian iz Sarajeva. Tem bolj čudiu) je torej, da je kljub vsetu tiio-gočim varnosttiitu odredbam sedaj isti lopov mogel ttiirno hoditi po sarajevskih ulieali celo pred očmi iji z v(idnostjo tamošnje policije! Srbski cerkveni zavod zavetišče morilcev. V najvišjem si'bskem cerkvenem zavodu v „Velikem upravneiti in pros\'jei.-nem svijetu" so našli skrito bottibo. Skri-A^ilišČe te bombe je })ovcdal v Zeitiunu aretirani Popovič, Prostori „ Velikega u]irav-nega in prosvjetnega savjeta" v Sarajevu in srbskega podpornega društva „ Prosvjete" v Saraj(ivu so sodtiijsko zapečateni. Aretirana je cela vrsta si'bskib i)o])ov. Pri nekťitit Nikolaju Oerovini, ki je skladiščnik v deželni tiskarni, sonašli (;eloskladišče oi'ož-ja. Pri hišni preiskavi so zasačili nted drugitii tudi razne snovi za izdelovanje botiib. Na nekem zborovanju srbskih ])oi)ov je zaklical nek srbski pop: „Svi atentatori so naši ljudi, i mi ntoramo hiti zadovoljni, što so se takovi ljudi medju nama našli!" Velesrbstvo na Slovenskem. Naš deželni glavar dr. Řušteršič je dobil od liberalne slovenske strain nepodpisano pismo, v katerem se proslavlja „srhstvo" in sarajevski utnor. II koitcu obeta pismo, da bo Jieka oseba zasadila dr. Šušteršiču štilet med prsa, Libei'altio časopisje pa Iiinavsko zavija polno nedolžnosti oči! Ali ni jiotem istina, kar nti že doigo trditno? Jjiherahio patrijotično mišljenje se vedno bolj odkriva v velesrbski obleki ! Tri jugoslovanske dyake Bukiceviéa, StojanoviČa in Preilojeviča so pred kratkint aretirali na Dunaju, ker so na stnttti velesrbske propagande. Gospodarstvo» Gospodinjska šola za kmetska dekleta. Do zadnjega Časa sc je skrbelo pri nas le bolj za stanovsko izobrazbo kitief-skili niladeničev, dočiju sc je prav malo storilo za priutenio šolanje bodočih gospodinj, Danes se je stvar obrnila. Deželni odbor je tudi v teiti pogledu ukrenil že nuiogo dobrega in ustanovil razne poučne tečaje za kmetska dekleta in gospodinjske šole. Važni poklic kmetske gosfiodinje se bolj in bolj uvažuje. Dobra gospodinja potj'elmje raznih čednosti In j-aznega znanja, ki si ga večkrat ne tiiore )u'idobÍti v ilo-mači hiši. Njej je treba redoljubnostî, snažnosti, varčnosti, ])oštenosti, pa tinli i)ri-merne izobrazbe, da zamore vse to s))ol-novati, kar ji nalagajo stanovske dolžnosti. Srečna so dekleta, ki ititajo tako mater, da se doma vsega potrebnega nauČe. V rokah skrbne ttialere se bo lahko dojuača hči največ naučila. Premnogo je pa takih hiš, da itita kmetsko dekle prettialo pi'ilike za dobro vzgojo, Y mitogih slučajih je treha domačo vzgojo podpi'eti in izpojiolttiti z dobro solo. V vseh teh shu:ajiii je dobiu da ])ride ktiietsko dekle v gosjiodinjsko šolo, V gosjiodinjski šoii se ])o])olinije vse to, kar se je dekle naučilo v Iju.lski šoli. Dekleta se'uče sjiisja, račujistva, knjigovodstva, Bazen te.ga se pa uče v šoli in praktično vsega tega. kar ])otrebujejo pozneje v svojem poklicti. I'če se kuhanja. Šivanja, strežhe domačitit živalitii, vrtnarstva, z eno besedo vsega, kar je treba gospodinji. Zato je pa gospodinjska šola za izobrazbo ktnetskih deklet saj tako važna in potrelnia, kakor kmet ijska šola za vzgojo mladeiiičev. l*a še bolj ! (Je pomislimo, kako obsežen delokrog ima naša gospodinja \)() kiitetih, ni zastonj pregovor, ki pravi, da pod [lira gospodinja tri vogale pri hiši, (Jisto opravičeito je tedaj, če tudi tukaj opozarjattio na to, da je treba današnji gospodinji več zimnja in več izobrazbe, kakor v prejšnjih' Časih, in da ji je treba bolj kakor kdaj iioprej dobre stanovske izgoje. Dolenjci ititamo našo gospodinjsko šolo v Šmihelu itt sicer v samostanu šolskih sester de Notre Datiie. V tem zavodti imajo kmetska dekleta najlepšo priliko, (ia se pripravljajo za svoj iwklic, da se po-lioittttjejo v tem, kar so se v ljudski šoli naučile in da se uče in vadijo v vseh tistih čednostili iti vednostih, ki so potrebtie naši ktitetski gos[)odinji. Največjo važnost se polaga v teta zavodit na i)raktično šolanje deklet, da se zamorejo tekom enega leta kolikor mogoče l)ridobiti za praktično življenje. Novo šolsko leto se prične s 1. okt, in je ju-ošnje za sprejem vlagati do 15. avgusta, ňola je namenjena bodočim kmetskim gospodinjam in ne dekletotu, ki hočejo službe iskati, Opozai'jamo tudi na to, ker želimo, da se zanese s to šolo potrebni napredek tja, kamor je namenjen. Za gospodinjsko šolo naj se pridno priglašajo knuitska dekleta, ki imajo pozneje doma in pri kmetiji ostati. V šolo se spi'ejme samo 12 deklet in je deželni odbor dovolil tudi za novo šolsko leto () štipendij po 150 kron. ki se imajo oddati takiiii dekletom iz Dolenjskega, ki so podpore potreline, Stai'iši! Skrbite za boljšo izgojo svojih hčera in jiošiljajte jih v gospodinjsko šolo. Vsa i)otrebna pojasnila dobite pri vodstvu gospodiitjske šole v Šmihelu p. Ivandija, kamor se lahko obračate z vprašanji. Uohi'man. Politični pregled. Rumunija popolnoma na ruski strani, Ruski listi poi'očajo, da je Rumunija prekinila vsako tesnejšo avev.n '/. ji_v«ti-o-Ogrsko in sc odločila, da bo detinitivno z Rusijo skupno postopala. Rumunija je vohla končno in nejireklicno. Liberalna vera. „Slovenski Narod", glasilo slovenske inteligence, imenuje uršu-linke, ki so že toliko slovenskih deklet izobrazile, „naitol versko-blazne babe". (Jerkveni lisi, „Resnica", kjer se strogo cerkveno i'azlaga božja resnica, imenuje liberalno glasilo „Narod" „tiskan strup". Zapeljani „Narodovci", ali se vedno ne spregledale? Albanski posveti. T)ne JI, t. m. se je vršilo v Draču pod vodstvom kneza ^^1eda posvetovanje kakih 40 albanskih veljakov. Izrekli so se baje za kneza, sicer i>a ni prišlo do nikakega odločilnega sklepa. Italijanski vohuni zasačeni. V Šibeniku so aretirali tri Italijinie, jiristojtie pod Italijo, Nastavljeni so bili kot uradniki v šibenski karbidni tovarni, ki je last neke rimske delniške ilružbe. Pri preiskavi v tovarniških uradih so našli natančno iz-gotovljen načrt šibeniškega pristana in opise vse okolice. Ravnatelj tovarne je takoj liobegnil, a je bil na Reki aretiran, Epirci prodirajo vztrajno in uspešno proti najvažttejšenui mestu južne Albanije Valoni, V okolici so se baje že začeli boji in pričakujejo padec Valone v najkrajšem času. Srbski pop se obesil. V Konjici se je obesil nek srbski pop, ko so zastražili njegovo liišo z vojaki. Italija mobilizira. Italijatiska vlada je poklicala pod orožje rezerviste letnika 1891; javiti se morajo v tek» treh dnij. To odredbo razlagajo z zapletenim mednarodnim položajem, Orijentska železnica. Pogajajanja glede t(i železnice so končana. Avstro-Ogrska dobi za svť)je izdelke izredno ugodne tarife. Srbija zgradi železttice na svoji zemlji, ki bodo imele zvezo z avstrijskimi železnic.ami. (Ííeleznic :a Mitrovica-1 r vac,,) Tudi je dosegla Avstrija varstvo interesov svojega blagovnega prometa. Zahteve, ki jiii je stavila Srbija, so avstrijski delegati v polili meri pri])oznali. Si'bska država |ir(;vzaiiK; pi-ogo oriontskili železiiu; za 42 milijonov traiikov, duhiOka je pri tem 14 milijonov frankov. Volitve v Istri končane. Novi dežcini zl)oi' bo ši.til ,i;) Hrvatov in tílovcJicev, 22 italijanskih libci'alcLiv, 1 kršcatiMkega socialni, 1 socialista in H \"ii'iliste (škofe). Do oroženega konflikta s Srbijo ne pride. Kakor sedaj sklejiajo, na kako vojsko ]ii misliti, Jîiiskii' vlada ho hižkono v]ilivala lia srhsko vlado, da ho uj^odila npravičtiiiiii) /alitevam Avstriji; in zasledovala ki'ivcc na srhski zemlji. Ako hi hila nevarnost, hi tudi oba vojna ministra ne šla na dopust. Italijansko mobilizacijo s])ravljajo nekateri v zvezo / napetostjo z Ahesinei, deloma pa tudi z zapletljaji v Alhaniji. DomaČe in -tuje novice. Konferencija Sodalitatis SS. Cordis Jesu za novomeški dekanat ho diic t. m. v Stopićali in ne dne 22. (., m. Gospod predsednik okrožnega sodišča v Kudolfovetn Fran ]j1. (larzarolli nastopil jc dne 15. t. m. veětedenski dopust. Vodstvo okrožnega sodišča prevzel je gospod vi.šjesodni svetnik dr. Anton liogîna. Premembaposestva.ííostiiiiiěar Konda je kupil od liohnarjevih dedičev već parcel njiv pri kolodvoru v ICandiji, kjer namerava zgraditi moderno restavracijo. Prostovoljno gasilno društvo v Kandiji naznanja, da se i)rej nameravana slavnost hlagoslovljeiija orodja in veselica vrši v nedeljo, dne 2. avgusta ob enakem, že objavljenem vsporedu. iver je imelo društvo že s pripi-avo prej mnogo stroškov, se slavno občinstvo in druga društva naprosijo, da to vpoštevajo in se čim v največjem številu udeleže. Vljudno vabi odbor. Učiteljska konferenca v Črnomlju. v soboto se je vršila tudi [)ri nas učiteljska konferenca v imvzočnosti g. nadzornika Štrukelj-a, vladnega zastopnika g. dr. Ogrina, To sv, maši, katere se je učiteljstvo korporativno udeležilo, so sledila predavanja, ki so bila zelo dobro zasnovana. Nav/.ofe učiteljstvo je navdušeno lia predlog g. nadzornika izreklo ogorčenje nad sarajevskim zločinom in neoitiajno udanost vladarski hiši. , Iz Metlike, .futraš je padd v ne-Jiiilost pri nekterih naših občinskih od-bontikili. Začetkom jiinija jc obřni zbor pri seji izrekel protest proti navzočnosti bivšega dolgoletnega župana Metlike oh otvoritvi železnice. IVotest se opira na to, da JutraŠ ni bil povabljen in brez dovoljenja začel govoriti. V resnici jc bil pa dutraš povabljen in jc imel tudi dovoljenje govoriti. Lahko pa rečemo, da prizor na nietliŠkein kolodvoru ob otvoritvi v zadevi ■ Intraša ni napravil ravno najboljši vtis na navzoče. Na Gorjance! V nedeljo 19, julija bo l)ri sv. Miklavžu na Gorjancih okolí polu desete ure sv. jnaSa. Novomesčanje in občinstvo iz okolice, i)ridite v obilnem številu 'la Gorjanec. Nekateri pojdejo že v soboto popoldne in bodo goi'i prenočiti, .ledila naj Vsak za sebe prinese s(;boj ; vino ])a bomo iiaji)rže dobili na ("ïorjancih. — V slučaju, da bi v soboto ves dan deževalo, odpade i>^lct do druge prilike. Poziv! Vojni dogodki, ki so se odigrali v balkanskih deželali, nas kličejo na delo ilovekoljidija [ Avstrijska di'užba lídečega Križa se je v pj'vi vrsti odzvala tej na-^'»gi, ki jc vršila svoje inednai'odno po-^Uinslvo, ne da je vprašala po narodnosti, po ve roi Z] »o veda nju ali ])o zastavi, pod i^atero se je bojeval pomoči potrebni i'a-^U^nec, Človekoljubno delovanje, ki ga je '■^zvijal lideči Kilž na srbsken), holga]'-^kcin lil Čniogoi'skem bojišču z znatnimi ^^roški, je vzbudilo v teru i)ogledu vsestransko imzornost. Velike gmotne žrtve Jc daroval avstrijski Rdeči Križ za jio- niožne ekspedicije, delujoče na petih bojiščih Balkana, za vojaške bolniee v vojski, za osobjc, za sanitetno zalogo itd. V priznanje odličnih del lídečega Križa moramo zatorej tej družbi pridobivati nove ude, nove pod-jiornike, iiosebno, ker zaostaja avstrijski Rdeči Križ po številu Članov za družbami Rdečega Križa di'ugih držav. Novodobna vojska postaja v svojih jioslcdicah vedno strašncjša. V isti meri se razširja tudi ustroj pofiiožjje .službe, ki jo oj^ravlja Jtdeči Križ. V tem smislu se i)ri|)ravlja ta družba, oprta na izkušnje, pridobljene v vojski na lialkanii, sestaviti nove zdravstvene formacije, da more zadostiti zalitevam svojega ])oshinstva. Nove naloge pa zahtevajo nove moči, nova sredstva! Ôe tudi po vsej priliki v dogledncm Času ne pride do nobene vojske, je vendar računati z evcntualnostjo, čim ta nastopi, jc prepozno, stoprav začeti s pripravljanjem deiiarnili in poniočnih sredstev. Poživljam torej s celim zaupanjem vse ])rečastite dame in gospode — vse prebivalce političnega okraja novomeškega — naj v kolikor moči velikem številu pristopite k avstrijski družbi lídečega Križa, ki stoji pod Najvišjim pokroviteljstvom, naj na ta jiačin odpirate nove vire pomoči in tako spolnjujete velepatri-jotiČno dolžnost. Poudarjati je še, da se ]í.deči Križ ne jtripravlja Ic za mogoč slučaj vojske, anii)ak tudi v tnirnein času deluje marljivo, nenmorno v velikem obsegu, tako na primer jtriskrbluje izučene strežnice v slučaju ejjidemij, postavlja barake in bolnišnici!, naprave ob boleznih in l)rirodnih katastrofah, tvarja rešilne oddelke, kateri iiiuijo nuditi ob nezgodah IJrvo i)omoč itd. itd. Letni prispevek znaša najmanj 2 kroni 40 vin. — Novomesto, junija 1914. Za podriižnico deželnega in gospejncga jiomožnega društva „Rdeči Križ" A'^iljein baron lîetdibach, c. kr. dež. vladni svetnik. Hranilnica in posojilnica v Št. Jerneju jc imela pretekli mesec 111.913 K 29 v denar, prometa; vse polletje pa 405.K5G K 5v. OdviŠnega denarja ima nad IGO.OOO K. Da bi bili člani bolj točni z vplaCevanjem obrc.sti, jc načelstvo sklenilo, da se onim strankam, ki z vplačilom ne zamude nad pol mesca, upravni stroški in zamudne obresti popoliioiiia odpuste. .1'amctiio! Za krško je v vsem političnem okraju naša posojilin'ca najmočnejša, zato pa inm tutli splošno zaupanje. Saj je pa tudi uprava natančna in vestna. Dolenjavas pri Ribnici. Dne 2(î. julija bo daroval iiaŠ rojak P. Solan (,'iniernian novo sv. mašo. Slavnostni govornik ho Anton Skubic, prečast. g. dekan ribniški. Iz Doberniča. Franc Glavan je kopal vodnjak v Liscu. Po naključju je strel vrgel netilno vrvico v podstrešje njegove hiše, nakar je bilo takoj vse v ognju. Zgorelo inu je tudi 200 kron denarja. Komaj si je obleko iz hiše vzel, pa jo že padel strop doli; denaija pa ni mogel rešiti. Bilo bi pač potrebno, da bi se ustanovila tudi ])ri nas požarna bramba. Jvakor se sliši, se bo v kratkem ustanovila. — Pred par leti je bila že ustanovljena, pa so bili nekateri bolj vneti za gašenje svojih grl, kakor pa za napredek društva. Tatovi. Na liozjekii so pretekli četrtek duc 9. t. ni. ob 2. uri ponoči odnesli iz kašče precej žita, pšenice, ajde, povrhu pa še slanine. 1'zmoviči so v bližini, lia pnidno so prinesli domov, so imeli veliko Iruda. Enkrat je bil obut, potem sc je sezul, en čas jc bos liodil, potem si je v cutije noge ovil, češ, da bi ga ne zasačili. Na poti pa jc bil nesrečen, je pad(d s ])lenom in jjšenico raztreael; pobirati je pa ni imel Časa. Menda ne bo več gospodar SkonČjak tako zaupljiv, da hi Še kaščo odju'to jHiščal, ker je mislil, da so vsi pošteni. Šolstvo. Nemško letno izvcstje tukajšnje C. kr. višje gimnazije jc objavilo učno razjiravo prof. Markiča iz višje imi-tematike, ki bo zanimala strokovnjake. — Profesorski zbor je Štel 17 članov, ker inm prof. liogumil Remec dopust kot ravnatelj slovenske trgovske šole v Ljubljani. Dijakov je Štela 27(i in It) privatistov. Odličnih je 27 + 4. Dobro sposobnih 14H --j- 3, splošno sposobnih 25, nesposobnih 532, i)onavljalni izpit 20, neizprašanih 3-M. Štipendistov 27 s 4935'6(j K. Agrarno-političen tečaj, Za odbornike kmetijskih društev, preč. duhovščino, gg. učitelje in učiteljicc ter vse, ki sc za zgorajšnje predmete zanimajo, priredi „Slov. krščansko socialna zveza v Ljudskem donni v Ljubljani od 3. do vštetega 7. avg. t. 1. Tečaj je velike važnosti, zato je pričakovati obilne udeležlie. Priglasiti se je takoj na naslov : Slovenska krščansko-socialna zveza v Ljubljani, Udeležencem, ki želijo, jjreskrbi „Zveza" hrano in prenočišče proti dnevni odškodnini 3 K, za vse dni sknjiaj z vstojmino vred pa 15 K. Denar za hrano in prenočišče je treba poslati naprej obenem s prijavo. Kdor ne reflektira nato, da sc inu preskrbi hrana in prenočišče, plača za ves čas 1 K vstopnine, nakaj' dobi izkaznico. Za tečaj so pripravljena tako odlična predavanja iu načrti, da bi vsaka župnija morala poslati na ta tečaj vsaj eno ali več oseb, delujočih v našiii izobraževalilili in gospodarskih organizacijah. Prosimo zato ta-kojšnjili, ninogoštevilinh priglasil. Odbor „Slov. kršČ.-socialne zveze". Kaznovano odobravanje sarajevskega atentata. Pred ljubljanskim dež. sodiščem jc bil kaznovan Fr. Rupar iz Blok na enoletni zapor, ker je po umoru v gostilni rekel: „Kaj mislite, da bi bilo kaj boljše, ko bi živel!" Denuncijantje. Tako predbacivajo liberalci našemu časopisju, ker je odločno obsodilo nečloveški zločin. Mi pa lahko rečemo, da so liberalci s svojim zbesnelim časopisjem vred sami tako neumni in nerodni, da se dcnuncirajo. Ljudje, ki pro-gkšajo patrijotiČne manifestacije za „škandal'*, „trotclstvo", „infainija" itd,, kakor so liberalci itnenovali naš sijajen shod v Ljubljani, so se sami dovolj denuncirali, nam je treba to le konstatirati iJi na njihove lastne denuncijacije širšo javnost ojjozoriti. Grozna smrt italijanskega vojaka. V Vidmu v Italiji se je spustil na tla vojaški zrako|)lov. Vojaki so ga prijeli in držali. Zavel jta je močan veter in zrakoplov dvignil v zrak. Vsi vojaki so spustili vezi zrakoplova, samo eden je obvi.sel na njih, Viktor (!alligaro. V višini 150 tu so ga zapustile moči, padel je in se ubil. Zaslužena kazen. Liberalno časopisje je žc dalje časa i)rinašalo napade o so-teškem župniku. Končno se je vendar posrečilo zasačiti tistega, ki je g. župnika dolžil podobno kakor „Narod"-. Na obtožbo gos]). župnika je sodišče obsodilo krivca Janeza AŠa iz Drenja ; „Narod ho pa seveda še korajžno napi'ej poročal neresnico. Čehi napadeni v Opavi. V nedeljo so najjadli oiwvski Nemci Cehe, ki so se vračali od zborovanja. Češkega poslanca tiudricha so krvavo pretepli. Policija in vojaštvo je moralo rabiti golo orožje. Neni-škutarji so nato pobili šipe češkim zavodom in trgovcem. Nemškutarske demonstracije v Celovcu. V nedeljo so se vršile velike demonstracije razgretih nemškutarjev proti Slovencem, ker baje na celovškcm kolo-lodvoru dajejo vozne listke tudi na slovensko zahtevo. Sodrga je marširala pred stanovanje voditelja koroških Slovencev dr. Brejca, kjer je žvižgala in divje tulila. Demonstranti so tudi jjred „Ljubljansko kreditno banko" in pred „Družbo sv. Mohorja" razsajali. Kaj porečejo k temu liberalci? Celo vrsto grozilnih juseiu .so odposlali srbski dijaki raznim našim osebam, pred vseui politikom. Pisma nosijo naslov „Smrtna obsodba". Dr. Laiiipetu so tudi liberalci poslali naslikano mrtvaško glavo, Toi'ej, liberalni vcleizdajalci so vendai' začeli ka- zati pravo barvo. Sedaj se pa še lutdiijejo, češ, da se jih denuncira! Hartv^igov pogreb. Dne 14. t. m. popoldne so pokopali v Belgradii rajnega ruskega belgrajskega poslanika Hartwiga z velikim vojaškim sijajem. S hiš so plapolale žalne zastave, vse trgovine so bile zajirte. Na i)ot.i od I'uskega poslaništva do katedrale so tvorili vojaški Špalir. Udeležba je bila velikanska od najnižjih do najvišjih vi-st. PaČ pa se ni udeležil srbski prestolonaslednik Aleksander, ker se boje kakega atentata. Mrliča so pokopali v častni grob belgrajskc občine. Hartwig je želel biti v Belgradu pokopan, kar je carju srbska vlada naznanila. Car je odgovoril: „Hvaležno jemljem na znanje, da bo veliki sin ruskega naroda in odkriti prijatelj bratskega srbskega naroda počival v bratski Srbiji." Srbski uradni brzojav je po,slal vsem belgnijskiin listoju konuinike, ki odločno zavrača sumničenja, da bi bil Hartwig v palači avstroogrskega poslaništva umrl nenaravne smrti, 1'ogreba se je udeležilo nad 100.000 Srbov iz vseh krajev zemlje. Brzojav ruskega cara je vzbudil tu sevc veliko navdušenje. Ruski belgrajski poslanik umrl. V petek zvečer je nenadoma umrl ruski poslanik v Belgradu Hart^vig. Šel jc obiskat avstrijskega poslanika Giesla; med prijateljskim razgovorom mu jc naenkrat postalo slabo in par minut na to je umrl. DoŠli zdravniki so konštatirali, da ga je zadela srčna kap. Pokojni Hartwig je bil eden najsposobnejših diplomatov Rusije in eden najprcmetcncjših diplomatov v Evropi sploh. Bil jc velik prijatelj Srbije in zagovornik njenih teženj. Rajnega zasluga je baje tudi, da je začela Rusija dajati prednost Sî'biji pred Bulgarijo. Srbija je z njim izgubila tako velikega pi'ijatelja, kakor Avstrija nasprotnika. Mesto, kjer moški nimajo besede, je mesto Tcluiatepek v ^Alchiki. Vojni dopisnik Hamilton Tyle poroča, da imajo ondi ženske malo in veliko obrt in trgovino popolnoma v svojih rokah. Moški so brez vpliva in moči ter večinoma le pušijo cigarete. Ženske so izredno velike, silne in lene. Oblačijo se zelo pisano in slikovito. Hodijo le bose iu razoglave, ker imajo veliko las črne boje. Lase si Češejo zelo umetno in si vpletajo sveže cvetlice. Le ob praznikih nosijo Čepice. Vse mesto se koplje vsak dan. Otroke doje do tretjega leta. Kraj je neobično krasen, a trpi zaradi pogostih hudih viharjev in potresov. Narod je indijanskega pokoljenja. Ponesrečeni hriboiazci. — Kakor poročajo iz Inoniosta, so našli hriboiazci na planini Gross-Venediger ti'upla 4 liri-bolazcev. Tz kraja Windiscli-Matrej je odšla ekspedicija, ki je našla Še tri trupla. Očividuo je bila družba hribolazcev velika; zajeli so jih snežni zameti in so v njih poginili. Tz Kufsteina poročajo, da so našli pri Welden-Kuser trupli dveh hribolazcev iz Monakovega. V Bergamu v Italiji je znorel 50 letni Simon Bcanetti; ustrelil jc zdravnika, ki je zdravil njegovo mater, potem župnika občinskega tajnika, njegovo hčer, nekega uradnika, čevljarja in nazadnje svojega lastnega brata, ki je delal na polju. — Bcanetti je potem pobegnil v gore. Ubil se je v Trbovljah v rudniku dclavee .Tože Jlirt. Padel je v globoČino in bit na mestu mrtev. Stavka kovačev na Reki. Na Reki stavkajo žc več dni kovaški delavci. Vseh stavkujočih je 40. Kovaške delavnice so vse zaprte. Obesil se je na nekem drevesu v bližini svoje hiŠe tovarniški delavec Jernej Kocjanec iz Koj'oŠke Hele. Vzrok samo-nmoru so nieiula slabe gmotne razmere. 1. avgust — dan sreče za onega, ki pravočasno naroči i/.borno turško srečko ter po žrebanju tega dne prejme veselo sporočilo, da je njegova številka zadela 400.000 IVaiikov! Vsaka srečka pi'iiieso gotov ilo-bit-ek, zato Jiaj oni, ki lioécjo svojo srečo poskusiti s srečkami, neinndonia zahtevajo zadeviio ])ojasiiilo, ki jim ga glasom današnjega oglasa z obratno ]jošto in brez-]jlanio pošlje za .Slovensko Htražo gosjiod Valentin tJrbanCiě, Ljubljana Dopisi. Shod S. L. S. v Št. Janžu. v nedeljo nas je obiskal g. deželni odbornik dr. Lampe. Na lejio uspelem javnem shodu nam je orisal politiěno ozračje ])o sarajevskem umoru in obsojal veleizdajniško pisavo liberalnih listov. Navzoči so stavili na dež. odbornika razna vpj'ašanja; libe-j'alcem pa, ki so ski'aja nekaj godrnjali, je kar sapo zapi'lo, ko so bili pozvani, naj govore. Živela naša S. L. H. Iz Mirne peči. Dne 12. t. m. smo itneli izvanredno, jta tudi zelo {lomembno cerkveno slovesnost, namreč blagoslovljenje in jiolagiuije temeljnega kamna nove župnc cerkve v iMinii peči po mil. g. proštu di'. Klbertu ob navzočnosti domače in sosedne duliovščine. Vsa slavnost se je izvršila v najlepšem i'edu ob ki'asiiem vremenu in med gromenjcm topičev; počastil nas je s svojo navzoěriosljo sam preblagorodnt g. deželnovladni svetnik baron Ilechl)ach, kakor tudi g. stavbeni svetnik llanuš in g. stavbeni podjetnik Ogrin. Mil. g. prost so najprej prećitali eesarjevo zahvalno pismo na narode povodom groznega zločina v Sarajevem ; ob(ínein so še na kratko omenili nekaj važnih dogodkov iz življenja pokojnega pnjstolonaslednika ozir. njegove dftižine, potem so nam v poljudnih in vznesenih besisdah obrazložili obred blago-slovljenja temeljnega kamna, vspodbujajoě, naj se tesno oklepamo vogeljnega kamna, ki je koristno, ter naj z veseljem in v slogi delamo za novo krasno hišo božjo, ki bo ponos cele niirnopeške župnije. Naj bo na tem mestu izrečena iskrena zalivala mil, g. proštn za ves trud ob tej slovesnosti, obenem iia tudi lejia hvala dekletom, ki so toliko vencev najiletle, da se je moget stavbeni prostor za to slovesnost primerno in lepo ozaljsati, — Zidanje vrlo napreduje; če bo vreme količkaj ugodno, bo stavba sredi meseca septembra lahko Že pod streho. PreČina. V nedeljo li), t, m. prii'edi naše slov. katol, izobraževalno društvo pi'e-davanje o umoru pokojnega ])restolonasled-jiika in njegove soproge. Vsi prav vljudno vabljeni, — Tudi jiri nas se pripravljamo, da bomo poromali v nedeljo julija na pj'ijaziii Zajdaz, kjer se vj'ši evh, shod za može in mladeniče iz cele Dolenjske, Možje in mladeniči, poskrbite, da bo ta shod res veličastna verska manifestacija s tem, da sc udeležite v obilnem številu! Na svidenje na Zaplazu! Gospodarske drobtine. IV. slovanski čebelarski shod, združen s strokovno čebelarsko razstavo, se bode vršil letos oil 7. do 1 (k avgusta v Pragi. Na ta shod in to razstavo opozarjamo naše dolenjske čebelarje še posebno, kajti vsi vemo, da se ravno pri nas na Dolenjskem goji ta panoga v jirav velikem oljsegu in dobičkanosno. Vendar se veČina Čebelarjev peča z njo še po starem načinu in ne dobivajo iz nje tistih dohodkov, ki bi jili lahko. Pri nas se da čebelarstvo gojiti kot iKJseben stan; h te panoge se da ])ii umnem obratovanju dost!Či take dohodke, da se zamore ž njimi preživeti cela rodbina. Kakor povsod, se je treba tudi tukaj učiti. Najugodnejšo priliko ])o-nujajo v to čebelarske razstave. Pa tudi iz stališča povzdige ])i'odaje Čebelarskih izdelkov in živih čebel nudijo (ake pii-rediive najlepšo priliko, da se osnujejo in začnejo trgovske zveze. Znano je, da se ravno iz naše domovine proda največ Čei)elarskili izdelkov v severne dežele našega cesarstva in v Nemčijo. Ta izvoz se more še močno iiovzdigniti. Zato se pa kranjski čebelarji ztdo zanimajo za svoje eebeiar.ske tovariše in odjemalce na severu, in kakor čuji:nio, sc je dosedaj oglasilo žc nad 40 Čebelarjev, ki se hoČeji) udeležiti te razstave, Pati se je, (ia nas )(odo (lO-renjci in Notranjci v tem oziru prekosili. Olajšave, ki se bodo dajale iidcleženccm so, da se vozijo za ceno osebnega vlaka z brzovlakoni, kar je z o/iroiii na oddaljenost velike važnosti, in jia, da dobe za štiri dni l)rez|)lačno stanovanje v nekaterih hotelih v Pragi. Kdor relleklira na te ugodnosti, naj se v najkrajšem času prijavi liri osrednjem čebelarskem društvu v Ljubljani ali pa naravnost v pisarni čebelarskega shoda v Pragi, livbernska ulica č. ao, da se mu zamore pravočasno preskrbeti legitimacijo za znižano vožnjo in izka/.iiico za bivanje v iiotelih. Ljubitelje medu opozarjamo, da so nekateri naŠi čebelarji, ki imajo panje s premakljivim delom, vsled letošnje ug'odne spomladanske i>aše Čebelam med odvzeli in ga strčili. Tak spomladanski med je tinejši in okusnejši kakor jesenski med in se ga veliko raji zaiiživa. Posebno se ga prijjoroča mladini in boleiinim osebajii. Belokranjski - vestnik. - Iz Doblič. Xa Ivanje (24. junija) nas je obiskal naš deželni poslanec Mibelčič, da se na licu mesta iirepriča o škodi, ki nam jo je napravila toča in nevihta po vinograilih, (I, iioslanec se je točno podučil ])ri našem g. županu o naših razmerah in potrebah ter nam tudi obečal, da v kratkem skliče shod v naši vasi za dobličko goro tei" nam obŠiiiieje i'azloži delovanje deželnega zboi'a in svoje delo v korist našega prebivalstva. Ameriški novičar. Iz Řt. Pavla ííinn. poi'oča „Amer. Slovence", da je resignii'al mil. g. škof dakob Trobec iz St. Clouda radi visoke starosti. Ostavka njegova je sprejeta, dobil je naslov „likopoliškega škoia" ter ob enem imenovan za upravitcljaškofijedozopetnezasedbe, Njegovo ime je znano jio vsej državi Minnesoti, simpatije uživa pri vseh narodnostih. \ pokoju ostane v priljubljeni Jini Minnesoti, kjer ima dva nečaka duhovnika. Pred leti je obiskal tudi Novo mesto in je jiontiliciral v kapiteljski cerkvi. Pog ohrani častitljivega sl.arčka še mnogo let. — V dolietu je silna vročina, llojak .lini Pogina je 22. junija vsled solnčaricc umrl. Delal je v jeklarnici. Zapušča ženo s tremi otroci. — \ Crabtree Pa, je 1Í). junija rojaka Fr, Pizjaka v premogokopu tako pobilo, da je na poškodbah uiml. — V Cuddj' Pa. je 25. junija Lovj'cnc Slivnik, doma z Pleda, spečemu -Jožefu Žagarju, doma iz Prizida, s katei'im sta se prejšnji večer pi'i pijači ))repirala, zasadil kuhinjski nož v vrat, da je kmalu izdihnil. I\lorilea so zaprli. Žalosten zgled, kam [U'ipelje človeka alkohol. — Y Meadowlands Pa. je v noči 21. na 22. junija udarila strela v shrambo olja, v kateri je bilo 75.t)00 sodov olja. Vnele so se tudi lilizu stoječe hiše naokrog, ;i2 družin je brez strehe. Prizadetih je tudi več sloven,skih i'ojakov. — V Franklinu Kan. je umrl rojak Alojzij Korošec, — V Lusku Pa. je umrl ter bil 23. junija pokojian -lanez Pa[iež, doma iz žužem-bcrškc l'arc na Dolenjskem, kjer zajiiišča ženo in nekaj otrok. — V .lolitstu so bili lioročeni Amand iilaes s Klaro llril)ar, Anton ,Mrozek z Marijo Sak, John Šauer z Marijo ÓonČ — vsi člani slovenskih društev. — Umrla je .lo/.efa Kiikar, delavna članica "Slovenije" v starosti 20 let. V 101 v I\li])Ji. sc je ]io]'očil Fj'ank Mrhar z Ano Plut, oba že rojena v Ameriki. V Jolietu ie umrl John Kaferlc, ki v je bil doma iz Čateža pri Zaplazu na Dolenjskem. — Dr. .losip Snedec je na vseučilišču St. Louis dovršil medicinske študije ter se bo v Pueblo Colo, nastanil kot zdravnik, osobito med .svojimi rojaki. V Stanntonu Iti. je umrl neki Slovenec, a odpadli slovenski „rudečkarji" so ga pokopali „sine iux sine crux", da so se Hrvatje in Slovaki kar zgražali. .— Dne 29. junija jc v Olevelandn 31 h;tni Anton Hočevar smrtnonevarno ol)strelil svojo gospodinjo letno .lulijo Olak ter nato sebi pognal dve krogli v glavo. O, alkohol. — Widen AV. Va. se je ] 2. junija poročil rojak ,ložeť Firbas s Terezijo Zrinšek. — Pozneje pa ,1. Martinčič s FrančiŠko Vidic. Loterijske številke. Trst. 15. julija 71 75 50 S 7 20 Posestvo na prodaj obstoječe in hiše in z vsem gospoiiar^kini poslopjem in z lepo hosto s hrastovim, bukovini in Ëiiirckovim lesom. Zraven spada tudi dobro oskrb^en vinograd s hramom. Natančneje so izve pri Antonu Bradač, Gor. Mraševo št. 7., župnije Šmibel pri Novem mestu. 59-3-3 Prav dobro in lepo apno ima na prodaj vsak mcsec dvakrat od zdaj naprej do ok