St. 28. VGorici,8.julija 1887. „SoLa8t izhtja vsak petok in v*>lj» po poSti prftjeraana alt * Gariri na ilom poSiljana: Vie leto.....f. 4.4f« Pp! Icta.....„ -»•-"• Cetvrt Icta . . . . „ U0 Pn oznaniltli in tako tudi pn „pt - t'anicah" m placitje za uavaihm trNtop. wrrsto: 8 kr, ie se ttskft I ktat 7 n » w *» 2 »• 6 „ „ „ „ 3 „ Zftvegf firke po prottwu. Tedaj^JTOv Posamezno itnrilk^-iie^UviijI}''^ 8 kr. v tobakainicab v gffyio^'tfJcj,* blizu „(re]i kron", na Etarefn^>t''' in v iiHsski ulici tor ˇ Trstu, via Ca- sornm, 3. Dopisi naj se blagovoljno poSiljajo nvcuniStvu „Socow v Gorici Via Moronic 12,1., Mr^nTna^a^p^vViIJTa',,80511', Via dolla Croco St. 4. II. Kokopiti m no vrafiajo; dopiai itnj •u blagovoljno fraiihujojo, — IMnlccm In rtrugiiii iicproiiiagiiiui so uarmMtiim eniza, akoin ogta«e pii opravulatvu. Presvitli Cesar V Primorji- I Ii^asten prizor jo bil Kpuicanjo novo ludjo v morfo . in po*ku*uo| liopvanjo l;idij na morji, itd. L« aploh morittnr) nnonili, da J'ulj in Istra no poinnnru iiu kaf takfga. Vao ho ju godilo v iiujlopaimi radii in t n»j. vin'jiui uuvdusoujem. Vai prizuri ho bili t-iku voiolo ginljivi, da h>> vho navildi z najvoi-o radostjo in sn-dovoijnostjo tor ss nujbolj&o nado. Kakor po rnzrcaelo otroci fivojog\ dobrcga ncota, ko pride po datjSi odaotnoafi na dom, u-.ko pn»-r6nu bo veieiiuto Primorci, da jo ptOavitli >v#av *»pet pobodil naSo i>okrajino. Srccni so otroci. ki imaja dobregtt o«'eto; ereceu je pa tudi oca, ki itna dob;** k v o 11 e otroko, fci tako tttoso »c gotovn lahko po-nawi prfsvitli ce?ar, fcakor tudi priiuoraki in aplnh drugi Sluvani. Ljubezeii naaoga prcavitlcg.i vtadarja do HVDjih narodov je &vetovn<> znana in ho o v«:iki prtliki jasneje razodeva in pottjnje. „Viribua miitia" (zdruzewmi tnoumi) jo bil zatfctuk, Bv«jom cnako pra-vice" jo pa uadaljcvanjo njegovega vladanja. Xaf» narod jo aicr majlien, pa vender dom'ze od bia^oRa tivojega \ludarja po Uahcjovutn zgledu svoj nanictu Kakor dobrim otrokotn - zvcatim podantknui — nam vodno Hi ˇ srct #clja po piilo/.tiobti, da bi pndjubljo-nemu vta.larju akazalt avojo udanoHt in zvcstobo ier razodvli avojo putrebe. Ta priloL:iost ho nam sicer ui ravuo n* Quriikf*i» ponudiU; a knr ninini) nio^U o ccvaijevcm p(»ti»vanji v diUa/, iidancNti iu /Vi^tobo Kami Htoiiti, t«» *o utotiit ii::hi tratjw v Iritriji in nutii xaHtopniki, Njfgovo Vvlirra'wtvii j»» uwuv K^ovaij.ilo nvccaiMMim aptejemauju m«j potj»» du l'«dj;i, ker ms jfj po uoci vuzil, a vender Sjudstvo ho hi zdi/.alo, da bi oo raz'.idov«»lti svojih Cutov. Z bakiam'r ia kro^uvi pa z navdu.^nitm zivio klici »*jegovo Vehcanrttvo se prec ko iz vhka stopi, nnj burnini nazdravljanjf?in pribbz.i Jrakujoi-iai oilicujakom ter jib zaporedum aagovarji. Potmn .¦*•' v p:ipravlj«'.m vozovili odpeijo » fprcm.itvom pu-gkni^vat j.»zpostav-Jji'ue vtijake. I'rojtora nam niauj!:.!, da bi slavr;->8ti nadaijo opwali ia vae zabolje/ili, kar so jevcjsi ccsarji'Vega bivaoja v Pulji godito; kaj jc kdo govjii!, kako vc- Napisi. LISTEK. Predavanje Fr. Lev-pa clnf* IT. aprila t I. r titalaici tjttblfftBttki f prti Brjaffievi ustaeoTi Ccstita druzba! Slovensko K?i3ate-jsko podjoino diustvo* mo jc pozvalo, da bi v javucra preia*tanji izpregovoiil nekoliko beaed o alovettskeni ptsa'c'.ji, pred kratkim umerlem protesorji Franu Erjavci in o ryego-vem mnogostranskeni knjizovncm delovanji. Prevzel eem sicer to naloga, toda bcjini &c, da mi je ne bodo mozno zvrLiti casino in v zadovoljnost Vaso. Kajti tizko je ^asimivo opisati zivljenje mo/.ii, ktcri je dofgo ;vrst^ let zivel med nami, katcrega Emo do maiega vsi poznali osebno Ut prijatoljski cbccvaU z Djini —, Uateroga zusanje zivljenje iezi kakorodprta knjiga pred nrmi. 2fajmikavnej5;h dogodkov iz njegovega zivijenja pa zaradi razn;h ob-zirov do soudelezenih oseb, ki bivajo so zdaj mod nami, ni mozao javoo ratpravljati. A tudi o njegovein k n j i z e t n e m d,o I o v a-nji je tezko koj novega povedati; kajti ni ga p o-pularnejsega pisatelja v Slovoncih, »e|o je bil pokojai Erjavec. iijegova piBava je uga- Napisi oli javnih krajili imaja nainan ljudstvii naznanjati, kaj jo ondot. Da napisi tori'j ta hvoj ua-inen dusogajo, mnrajo biti v jo/aku, katoroga govori v to kraji* zabajajo^o Ijiidotvn; iuafiis ao naptsl broz poniGiia. V (lorico ziihajajo uajvnji lo Slovoiud zniad kupf'jH ia raznilt dnigih apravil. Kdor 1ioLq tukaj uspofino kupfsflvnti ali kako javno uluilia opravljati', mora znati tudi Hlovcnako. Na \v\s}h in v pviidajttlm-ca!i jo Nliaati vnjiiiioiini hlovontdto govurino, Lo 'main intwanov jo v (lotioi, katori h*> nian iz polrnbo ni'»« rati pritii;iti nokoliko NliminiUMun, da n\ \wnoyt od SlnviMHvv prialuxiti poti',d)nt»ga kruba. Doklnr bodo (Joricii od ijluvi'itov ziv«la in v toliki mnri od njili odvisna kot duidaiu'n, tako dolgo naj ho goriHkim liboiicioMU niti no uaiija o IihIomh znngaji ium.? od nokdiij mIovouhIjo Uorieo. K-itoi'i napisi ho v (lorici oil javnih kr.ijili po-trubuiSi iu bolj opiMviiioui, ni)[y» HlovonnKi ? Also jo ra/zaljivo v navzoiloHfi kogi z nainiMiom, v ujoiiiu iiouintjiviMii joz/ku (»ovoriti, jo #->tovo tudi odviM* zaljiva za Slovonco, da no javni na|d^i lo v nautilijivi ptujseini napravljaja ; vedno jo tukaj pro-bival sl'voaski rod, „ou vo kdo za druzega, naj rcCo od kod!" Naj bolj zaljiv jo pa nemski napis poleg ld^koga, bnz etovot^kcga, ker a torn se priznavn pe-ricica nasoljenih Nonieov v mt'stu, ogromna vccina pravdi Zi»odoviuHkili dozclanov in mcSijanov so pa prozira. Kjor vidimo tak napis, lo intra mu obrnima hrbct, kcr tarn nas zanicujt»jo in nas no trpijo, Ako uapravijo Labi aamo laski in Ncinci samo neinaki napis, kr.zcjo o tern lo ljubozcn do svojega jozika in do avojo naroduosti tor slabo voljo do drugo narod-nosti; ako pa kdo napravi napis v jt'zikih oboh ma-ijiin narodov, najobilniai naiod pa prezira, jo to \endor lo predrzuo zanifiovanjo Slovoncov, kakeiaao bi aeod pn'vidno iu poateno Hti-ani no moglo zgoditi. Zikaj ho >Slovonci boje napraviti alovouako na-pise? Co jini jilt ponufaii postopaci zaraa2ojo, nic no do — : jih podjotjo bodo pottm tolikanj .uspoanojao jala duhovnikom, kakor posvetnjakom; u6enjak, kakor uLcncc» kmet in gospod prcbirata njegove apiso z iato nas!ado; dubovita gospodicna v gospoakcm aa-lonu, kakor priproato ktnctako dekle v za'dnji pogor-ski koci nahaja v njegovih spiaih iste dobrodejne zabave. Erjavec je bil jeden tiatih redkih pisateljev, ki je znal pisati za vos narod, a ne samo za posamezno dele njegofe. Zatcgadeij je pa tudi amrt, ki nam je z ncodvratuo tragi ko pobrala tega izbomoga moij, 2ivo obgulil ves ii^rod kakor aptolao podoiel-no nosrefio. I. Fran Erjavec jo bil porqjon duo 4. aopteraljra 1834. Iota v Ljubljani v n;si iiernarda Klobovaa na Poljanah pod St. 20. (zdaj 49.) nasproti Marijanii5^u. Sedanji poscsttiik Klobovaovo hisa jo doktor 0"s k a r Pongratz. Oco njogov, M,i h a o 1 E r j a v e c, bil jo do-lenjske krvf. Ootna V Ivriaki vasi pri ViSnji gori uzitninskega davka tcr bil naposled paznik ali pri-glednik v mestni klavnici Ijubijuiaki.*) Mati Erjav6eva jo bila Ljubljan6inka. Roditelji njeoi ao imeli maio branjarijo in trafiko v zgoraj o» meojeni bHi na Poljaoaki mtl ElizabetaBoz- naprodovalo, Saj vidimo, kako si jo tvrdka Uadolin v (ioaposki ulioi upomogla, odkar ao ji bili tablo za-mazali; tuko tudi vai drugi, kalorimi ao ho!oil poato-pafi h tuko nrnmoto ftkodo napraviti, Saj Hlnvonol VHak dan v triiumli noaijo donar in blago v (lorlco in kor ho ^odaljo bolj zavodajo, so ni bati, da no bi a c'imoiti avojili aovragov apo/.oali in jim hrbct obrnili tor ao rajai Kvojib ljudi oprijoli, Da ao ai usmilifiiio HOHlro omialilo lo numaki in lawki napia, Sa ni toliko, kot da jo Slovonoii za [hvoj amodnik na novi tabli unpravil aamo ncmrtki in lanki napia, alovonskoga, kta-rcga jo prod tudi inid, jo pa Upuitil. To jo prftla* lotitllO. Dopisi. IZ PoilflOre, 5. julija, ^ Korlat, in pot rob n hIov, olt'oSkoga vita ao naiii mo^jti U dol|{o ^aHi, uvi» dovalb Vili g, Nuprin Klanolc ho jo U laid monda hi> NtariNi o tcj r«ol vv&kwt poHvotovnl, Lotoajn alnvno Mttta«*Aiustvu njegovo miaol oilobrilo in IU), junlja ono» glaauo aklouilo, da ao za otroko do 0, Iota f.o k no-vim flolakiiii lotom v I/odgori napravi alov. otroAkl vrt na obcinsko atroftko. Todaj no bodo Btaiihl, katori bodo avojo otroko vanj poAiljali, nid plufiovali. Ta akb'p Hpi'irujo, da jo slav. atan>4inatvo za ttravi blagor oIjciiio vnoto. StariSi! akaxito ao hvaloftiie in popri-mito ao blago uapravo, Olrok do 0. Iota ni ho n noboao rabo. Hkrbi jo troba zanj in nadzoratva; 5b no ao v hsh lotili vu-likokrat tuko pokvari, da poziiGJga odgoja no (moro veliko vec pomagati. Nasi staridi ao pa oel dan pri dolu v tednu in volikokr.it tudi v nodeljo, Ccl bozji dan ostano tako njih otrok broz varatva in nadzoratva Izpostaljon jo tako mnogim novarnoatim. Sliai in vidi veckrat, kar bi no Binol. Tako ao razvadi in apridt prav lahko na duai in na teiosu. In kdo proatoje no-va'nosti, ki na otroka prezijo na javnih ceatah, kakor tudi prck vode? tJlov. otroaLi vrt, ljubi oSotje in matoro, hoSo vain tu pomagati. Ne da bi krajcarja zato poti'Osiii, bodo vaai otrodi6i v dobroni varatva, ko boto vi pri delu m potilt ?,a vaakdanji kruh. Otroski vrt bo pa tudi pocaai otroko k redu napcljoval. Marsikako do-bro zniico se /.e tu uaojo. Mlada arSca, katora bi so btoz vatKtva in vodatva polagoma lahko apridila, t;o bodo pocusi in z lobka k dobroma napeljovala v o-troakem vrtu. Tako poatanojo bolj sprojemljiva za ljajovn, tako jo bilo njeno ime, slovolajo v mla-dosti zaradi izredne lepoto avoje. Ko je bil 1. 1821, t Ljubljani zgodovinako-iinenitni vladaraki kongres, prigodi ao nekega dn6, da je Eliza Bezljajeva prala perilo na Ljubljanici ter ai po zvrieaem delu umiva-la obraz, kar pride mimo ruaki car Alekaander I. a svojim adjutantom. Ko car ugleda cvetoco perico, ustavi se, potcgae Iz zepa rde5 evilen. roboc tor ga amehljaje pomoli lepi doklici, da ai obriio L njim mokri obrazek. Iz zakonA Mihaela Erjavca z Elizo Bezljajevo so je porodilo cotvero otrok, izmed katerih je bil na§ Fran predzadnji. Zikon je bil aroSen: vendar ae mi zdi. da je pri Erjavcevih m&terina beaeda veljala ve5 nego o6etova. Zivljenje v doma6i hiSi nam Erjavec sam opisujo tako; RStanovali amo zunaj meata. Pri hlii je bil vrt, v njoru so rasla jabolka, hruike, SeSplje in tudi jed-na dcSuja. V gornjem konci so bilo gredico, aa katerih ao vao loto noter do pozne jeseni evetolo cve-tice modro, rde6s, rmene in piaaue. Moj oce so imo* li I njimi posebno voeelje in 6e lo niao imeli boljSo-ga opravka, gotovo ao bili na vrtu. Mati ao bili pa bolj prakticni; po strani so gledali lope ro2o, in 6e je priala govorica na vrfc, vedno so godrnjali, sakaj je ta lepi prostor brez vaacega dobicka na vrtu. OSe ki jim je bil hisni mir nad vse, udali ao se naposled materioew zeijam, ia neko pomlad, jaz :$em ?M kraafi5toHff"j\ ˇ pozncisi Soli. Ta dobroU je velike TaaSEjNH^» ˇ katero otroci pozneje pridejo, pa tudi za SSSpvfienje, Posknsite in boste videli. All je pa treba, da vara priporcftun slov. otro-iki vrt za vaie slovenske otroke? Saj vam ga naj-lepSe priporoiuje pcsflca naiih Furlanov, katcri bodo imeli za dvojc, troje avojih otrok italijanski vrt Ce jo njim potreba tega, da ohranijo svojo iUlijaci&no, bomo li mi nemaroi? Ne bomo li se slev. ntr&ikur. vrtom in slov. iol© branili svoj mill raatorni jeaik. Naj nam ga le zanicajejo nekateri cdpadniki in pre-napeti lahoni. St. Oce ga e*asti; n*s prestolonaaled-nik Rudolf ga po slov. dezeUh zabteva; saro preavitU cesar ga govori in a veaeljem posluia. Tore] tudi sami ga apottnjmo, Jjubimo *a! Ne pusiireo, da bi se tmi nali ©trod odtujiti, Kdor jeaik matemi izda — izda mater, ki ga |e jezik niila. Zato oklenite ae slev. ©troikega vrta! V St FerjlWI, 26. junija. — Preteklo neda-]jo imelo jo tukfljSnjo bralno druitvo avoj Htoi obimi zbor, pri lutorem se je aerate okolo 40 udov, Pred-sadnik potdrtvi doile ode a nrimarntm ogovorcm in omtai Jpobvalno, kako ae jo druitvo ˇ malem &au tako lepo rasvilo. Potem poroea tajnik o druilvenem delovsnji. Ysled predsednikovtgt poziva probere lo glavno toCke avojrga porocHa. Z* njim poroca de-narnicar o denarnem stanji drultva, ki jo jako dobro; namree okolo 50 gl. gotovine in okoli 30 gi, tirjatve l'otem so biliizvoljeoi trijeneadbirniki Anton Klanj-Hek starejsi, Mtefan Piotar in Pavel Knez da progle-d ijo rttCune, Ko predsedaik nruaini volitcv novega predaedmka, uatanojo vai dru«t?eniki za doaedanjegi ptedacdnika g. Japeia Juga, Ravno tako uatane vc3 zbor, i'* enoglaano pottdi doscdanji odbor. Na to se predsednik *itbvalivza skazatio zaupanjo odboru. Na prodlog Stefana Makuc.i se izvolijo ˇ veaa-H^ni odtek Joief Marinif, Leopold Mara2, Mtha Ma-rai in Pavel Kncz. Za. tern predicdnik^pojaani pomcn diuibe a?e-tega Cirita in Metoda. Stofan Makue ae popolnoma atrittja a beaodami g. predsednika in ob^iu'iiiu zbom gorko na area polaga, naj aovaak vpwo podpornikom t"ga drultta; na kar ae je vpisalo in vpla^alo okoli 30 ndoT. Potem pojaanajo Joief Klanjadek a prar kropkimi beaedami miso', da bi ae napravilo pod porno drufilvo, in priporota, n,ij bi oni, ki bi ˇ onu-njeno druSUo rad vitopil, ogla^il ae pri g. predsedniku, za aprcjem. Ce bi ae aadostno stevilo udor oglaai'o, bi ae labko uatanovila poddraSoica goriakega podporncga dtuitTa. Taka poddraLoiea bi biia adorn in tudi ob-crai zelo koristna. Stefan Makue predlaga naj ae drustro rpKo letnim ndom dniibe ni. Cirila in Metoda, kar zbor z Teaeljem aprejme. Konecno zaklica JozefMaraz trikratoi Zii'io pre-svitlomu ceaarju, Franc Jozefu, pa predsedniku in od-bornikoni, na kar celi zbor zaori gromoviti iivio. Y praznovanje godu STetih blagovcatnikov Cirila in Metoda ae doloci aveta mala r nodcljo po tcm, kalere ae bode udelezilo draatvo % drnStveno zaatavo. Potem ae zbor veselo razide. Iz Dornberga, so. junija. — (Blagoslovljenjo note sole.) Nasa obcina imela je r nedeljo so poae-ben praznik. Obhajala je redko ave^anost, namreS blagosloTljenje nasega noTega iolskega poalopja. To avecaoost nam je povelical moiis^oor Jozef Marusic, ki je blagovoljuo prevzel pri nji nalogo obrednika; povehSalo jo je tudi ie vse IjjdstTO, ker ac je je u-dele/ilo sknpao se Sokko deco. Po o?mi nri pride Taa Solska mladei ae novo syojo xaatavo pred »faroYx", oadi se uTewti in spx»m-Ija odtod dahovScwo t cerkev. K« se ondeobredce molitve oamolijo, stopi obrednik pred oltar in pojas-nuje srecanost rckoc: a&Isko poslopje je krasno in trdno zgrajcao — ali pesuje ae; maajka ma niLesa! | Cesa m'ki? Sklepnega kamena. Kje g* najti? V ne- l beaih le. ia nikjer dragoJ. Oai sklepni karaen je i blago^IoT boiji. Z gialjiwo ia presanljivo be-»cdo kaie govoroik dalje pire!»a blag^Sova a nebea s.; W«, driee se avetopUemHik>h beaedij: ,Ako go- { apod ne aid* hiie, ii^toiij jo ziidajo drugi.- Palpi pveid^ govornik na WagoaloTijetEJe novo ftoiake aiatavp. <•!*-«I. j kaia jim otrok« imm^ aivodbuje-ˇaje j»h, naj raato tudi mu. ki*kor otrok Jezna, r modroiti in v mtloali p»i l$aLU i« pn Ijtttlek Zi n aor poatavi jim av. Alojiija, 6eg*rlMxiaba>kra»k du^o ataran zaatavc. Tudi pomen bo.ia!a Jsh tasUve I o-jaani gavornik otrokom, ktifioc: „Voj8eaki ate Kri-atusovi !4 In aprejumSi obljubo od otrokT dv bo^ej> pod xaatavo KriaEuaovo boiitj at; a* nebo.*»f biago-alovi jim raitavo. Sea© no more gowwaik locid od otrok; svari .fin pred izdajalveni, r.uj nik«l.ir ne prelomij<* btcjo obljube, naj no zapuste zostave, aicer bi bill izdajice, ia ka^en za n\& bi ue ixostali. Napoalcd apregotrort ie rosno best;do atariSem pa duhovaki in dezelskt oblasti, odkaiujoc fiud( tijim dal vzgojo otrok. Prav je mud govornik — 5ain*, ne more vaemu k.tj? ako %v, drag:, koj;m jo^krbeti za vzgojo otrok, ne apolaujejo &voje dalinostt. Po konSanem govorti, nvorati ao sprevod ¦— odraali spredoj, Solska mtadina ia pevci pred dtifiov- ; S«1ino, za njo c. k. okr. Solsfci nadzorttife, krajni Sul*, ; B?et, obcinaki zastop, zatem p^ imuki »pol in pomi5e | ie mej petje, pritrkoTanjetn zronov in pf>kanjern to- | picer k Soli. Tjekaj dospevsi, blagoblovi so »ot»ko [ poslopje; potem pa areto razpnlo ia a® na zid priptrn, | Iatim redom vroe do Tea »prefod ssopet v cerker k av. magi. Po konfiarioj av. roaSi je S« le nsntato pravo Tewlje za otroke, Oakalt so jo Rimrce kolaet ˇ Solr. Goapod nadzornik jim je v kratkent jedrttatem gororn priporocal kreposti uaSih prednameev: poboSaoat, bo- gabojocaoat, ponizaost, murljivost, Stedljivo-tt in po- korsCino. Opiaoraje pouotck te solo, primerjaje a<5- danjo solo z nekdaujo, apodbtijil je k hvaie/iiastj do uditeljijtva. Vebka iadoat je bib vtdeti otrokom na nedo!2nih obrazib, ko jim jo g. nadzornik pokaza! Up I kolac, reksi: „01ejtega! okoli irt okoli se vrje, I in cima nikder kocca: Tako, otroci; tudt vaaa do* nasoja obljuba ne amo imeti nikdar konca do zad- njega zdihljeja ne." Deca so jo kar trla po kolacc, in jth sprejcmala Iz rok moaaignora tur z vcaeljcm odhajila domor. I Odlicojaki pa so za^edli mizo za skupuf obed, kajti I bilo je zo poludno. Prav zidane volje bifo jo vse. I Tratile so ae zdravica za zdravico. Nazdravljalo so je [ piesvitlemu ccsarju, av, Ocetu papeia, g. Soldkemu I nadzomiku, ecatitej duliovsoiai, vzajemnoati mej dn-I hovacino in uciteljatvom, g. Kocjaneieu, podjetoiku I iolo itd. Ymes razreseljevali so nas nasi vrli pevet, ravno v iolo hoditi. vrgli so matt z vrta vse role in vse korenine, katere so oee ie prejSnjo jesen a slamo zavarovali prod mrazn. Iz gredic je poatala Djiva5 in namesto tulipanov in narcisov, nameato bai-zamio in georgia so poaadili mati drago amerikanako zelisce — krompir. Le za plotom so puatili o^atu majhen prostos, kamor so presadili tiste cvetlice, ki se jim najbolj k area priraale, ker materi bi se bill ocd na tibem vender le Bmilili, ko bi jib bill pripra-vili ob vse veselje.* „Ali Ijubia ko cvetlice in krompir, Ijubsa ko jabelka in deanje, da si tudi sem jib prerad zobal, bila mi je vclika mlaka konec vrta, ki tudi v naj-hujsi suii ni usehniia. To je bilo moje morje, po njem so se vozile moje barke v daljna mesta; na niti sem jib vodil cel6 v Ameriko. Tja sem vozil pe-sek, nazaj sem pa nakladal cesnjevih posok. In Le se mi je po nesreoi potopila barka, nisem dolgo ia-loval, naredil sem si drugo — iz papirja," nMojo morje je bilo tndi zlvo. ^abe vsake ve-likosti so gospodovale v njem; vodni moceradi so kakor somi plavali somtertja, iiroki vodni kebri v craih frakih so se potapljali, vodoi acipaloc jo a kie-scami prezal na muiice; ki so plesalo nad vodo. Po ves dan sem stal kraj svojega morja in premiiTjeval 2ivali, ki so tu notri 2ivele in terpele. §e po noa; v sanjah sem bil pri njib in o pomladnib veccrih, ko sem lezal ze v poatelji, bila mi je najtdajsa muaka regljanje mojih 2ab, ki sem jib vse spoanal, od naj-starejse, ki je bila Ispa zeleua, po hrbtu pa je imela tri rmeue proge. Najprej je jel moski bas poskuiaii Salostne gtascve, odgovarjal mu je pa tenk glas — zdelo ae mi je, da ga pozcam. — Nekaj cosa »ta 4 odgovarjala v zateglib akordih, potem vse potihne; ali v tern bipu zagrmf ves kor, in regljanje so jo razlegalo dalec okoli v neizreino moje veselje, ali v veliko nejevoljo matere moje. Ia tudi po zimi, ko jo moja regljajoca bauda apala pod ledeno akarjo, imel sem na morji nepopisno veselje. Bilo je mraz, da je vse pokalo; s sosedovim Andrejckon* sva ae pa draata po vrtu, da so iskro svigale izpod podko-vanih peta, kadar ni bilo matera dorca. — Nikoli te no pozabim, mlaka na vrtu! Dnevi ki sem jib pre* iivel kraj toce, bill so raoji najarecaej§i I* A kmalu je bilo konec te Iepe idile. Neko no5 Ijubljaaski mesarji neusmiljeno pre-tepo Erja\c3vcga oceta; zjutraj ga najdejo nezavost-nega leioSega pred klavnico in nmrl je malo dnij po tem. Pri Erjavcevih se je udomaftlo ubosfcvo. Sa» Fran je iz Sole grede veckrat gladen pobira! po t!eb SeSnjej katero to poizgubljalo branjavke; o pcostih dneh pa je s starejso aestro hodil na Qolovec po goz-dno subljad. Cez nekoiiko led se mati njegova zno-va omozt v Zalog. Fraa paostane pri atari svoji mated. A kakor jo nannglem izgubil oceta, tako ne koliko let pozneje tudi mater. Y Zalogu je imela mati njegova krLmo. Nekega dn& ho5e brzo steei po stopnicah v globoko Met, spotakno se in. pade tako nearegno, da se ubije pri tej priSi. Skrbela jo ie tedaj in tudi pozneje najvec teta njegova, ocetova sosira, bivia kuhanca pri kanoniku Andrijolliju, ka-tei-i je Erjavee pozneje to dobroto povracai z otroiko Ijubeznijo, braned jo kakor mater svojo pri sebi v Goiici do smrti njene. (Dalje.) ki so 6. komadov narodnib peamij fako ubrano peii, da so navzoce ptujee kar oearali. Le prebitro nam je potekel cas. Zvon nas je vabil k popoludanski nioliivi, in rawli smo se vsi zadovoljni, da smo v sredi uedol/.nih otrocicev doziveli dan, kakersnih malo v svojem zivljenji. Pii tej pritiki pa ne morerao si kaj, da ne bi v imena vse iolske mladezi izrekel zabvale pozrto-valnemu in iakrenemu Ijtibitelju mladine monsignorju J. Marusicu zi gmotni in duievni trud njegov. Blagovolite torej, dobrotijtvi gospod! sprejeti zabvalo v iinenu vse soTske mladezi, ki Yam kakor iz jadnpga grla klico: ,Iskrena bvala Vara za prelepe nauke, katere nam sto dali; hvala za svetr blagosloT, kojega nam je poavecena roka Yaia podelila; hvala Yam tali 7a iep apominek, podobico Lurlke Matere bozje! Bog plati !* Hvala tudi vsem ontm, ki so skrbeli, da se je vse v najlepscm redu vrSilo sosebno pa vtlim nasim peveem, ki so z Icpim vbianim slovenskim pa tudi latirtKkim potjein, kjer je bilo treba, k stoveino* Hti pripomoiiii, HfHobii> hvalo izrektmo g. pevovodji, ki je osem ve6»rov Srtorat, da jo pevce izvelbal tako, da so vai nazoei Uymhi neke trojico, petje hvaliit in bilt % nj'.m zelo zadovoljni. Y obcu, (l\ m )<: vsa slovesnosfc tako sijajrto zvrsila, zabvaliti se imamo v prvi vr.vatir h Hp;?nja druriiitt J To bi vender ue bilo modro, kor nanprotujtt olnloveljavnemu pravilu; Kdor zeli knj dostci, i.aj si izvoli tudi tema primorna sredatVA-. Po mojem inconji bi bilo boy umestoo, da bi so zborovanjo zaco!o cb 12. uri, kc tdko bi ne bilo veo zadrika, udr-leiiti &b ga. Osntvatolji sebora uoj bi ta moj naavet blagovo'jno'preudarili. Politidni razglecL V tell za politiko mrtvih duevih je in se daja listom avstrijskira gradiva potovanjc pre-svitlega nasega cesarja v Pulj in poto;*a»je prc-stolonaslcdnika pa Galiskem. 0 prihodu, sprc-jemn in bivaoji ccsarjevem v Pulji govoriiao ob-sirnojsc na drugem mestu. Tu samo cmenimo, da primorskcin stiercscncpm" to ceoarjevo potovanjc menda ni knj po volji, ker listi priraorske irredente so na dolgo in siroko v izviraih do-pisih objavljali in jopisovali slovcsnosti, ki so se pred kratkim v Beiietkah in Firenci vrSXIe ˇ navzocosti italijanskega kralja Ilutnberta, ter so vsako njegovo stopinjo in vsako besedo, katero je izustil, z ncko tankovestnostjo zabelezili; ali o potovanji avstrijskega cesarja ali popolno-ma molce ali pa le s par besedami omenijo. Hrabra arstrijska mornarica ima namrcc nameii braniti v slucaji kake vojske z Italijo cclo Av-strrjo, tedaj tudi nase irredentivce, od toU tedaj irredente srd. ako se kaj stori za spopolnenje in zboljSanje nase mornarice. Cesarjevifia Radoifa oba na Galiskem bi-vajoca naroda, Rusi in Poljaki. z veliko navdu-senostjo in slovesnostjo sprejemata po vseh me-stih in vaseb; razni stanovi: plemstvo, meScan-stvor kmecko Ijadstvo, med seboj tckmujejo, kako bi zamogli svojo ljubezen in udanost do avstrijsko habsburske hise pokazati. Kakor se govori, snide se drzaviii zbor mescca septembra v kratko zasedanje, da rcsi xiajpotrebncjse stvari; potem bi zborovale dele-gaeije, in meseea decembra bi se sesli dez. zbori. Earn tira Ilrvate politika sedaojega bana Khiieuay razvidi se iz tega, da se je brvaSko plemstvo, katero je dosedaj slo z via Jo do skraj-ne meje, pod grofom Draskovi6-em zedinilo s tako zvano neodvisao stranko, pod imenom ^,zmer- ne opozieije*, katere nameri bo^ zagovarjati pra-Tice Hrvatom zagotovljene po teraeljnih zakonih ia drlavnopravni pogodbi. Kralj Milan, o katereiu smo zadnjikrat o-menjali, da je bil na Dunaji, se je preko Bu-dimpe§te zopet vrnii v Bcligrad, kamor se te d»i z Ruskega povrae tiuli kraljica Natalija; in na§ ccsar je bil neki, ki je kraija pregovoril, da se ue loCi od svoje zone. Bolgarsko sobranje s kar na-unkrat na otoku Kreta upor, katcrega so prej ko ne Anglfft podpiliali, in ineiiijo s u-m sultana pririiiti, da ono pogodbo podpise. Domafie in razne vesti Za otroSki vrt v ivmA r» darovuli: F. I*. v h. 2 gl.; >lt)*itt Orel, ucitolj v L"rv.i«:ini 1 _gi; immsi-gnof Jostp Ms»rafiiC% li.tstni kauonik v Gmiei, f»gl. 50 kr, (r/prasovalno ifikso b'toanjih vrtnaric trzaAkih). l)no 23. juiija kouH sloe. dek'iSka Sola avojo aolako Into z javuo akufiujo, dno uO, juliji pa oiiniiki vrt tudi tako, Otrodki vrt obikovalo jo loto* H *iov. ui»-jonk tukajinjega i\ k. ufttoSjiitfa in 2 privutni m-ouki, ki »te •e'pripi^vlj.di n ikuNojo h vrirur-rtva. Uazen 1 (obotele) »o »o vho podvrgtt* kotiecUidii Hkusuji. JtalfjiinHkiltkiindidittinj za otro&ki vrt h Tr.s!a jo l»il« letoi 10, goriftkiii (licit, knnd. in vrtnaii'') 1«J. Zi vggojo otto'k od 4. 'do K. leta h» tedaj vedno bolju skrbi. Tudi prav. PremeSfieni «o »Ie«1c;ct polif. KomiVmji: go»p. Ija&cak u Toltuina r Iv.Sinj; >;. MaVdc iz Jjodinja v Toiiuin; g. Pkhlcr iz Voloskt^a !. tt-unvHtuiMtvu v Tr«t. Peroiodmi vetbcntka, g. pi. Manu^i iz Ptwina ? Volosko ia giof Attemi te Se&iuo v l'azin. Qori§ka reaika kondata jc »i»!t-ko lcto duo 1, t. ni. Iz program* t^ga /avoli jo pjsneti, da jo vstop'do ictos v realko Wil m;eiiccvt wed itjimi jo bilo 4-i Xeuicev, 125 Italijanov i i 2t» (!) Slovencov. Med tcrai iz-ielalo je reaiko 8 dijak'»v z odltko, 1;J7 uobilo je prvi rod, 2."> dragi in rt tretji teJ. Nadaljo mora 22 uocncer p^navljiti izp't iz jedaoga predaie-ta po pofittnioah. V programu naj.lei na straw »51 ktatek, a jc* dernat itvoropi* o raajkoinn prftfesorju Krjavca. Med dr«gcm bcrr? t.itn «lefec> i/java o puk, oziroma predsednik skiico zborovanje ali ne? In coga sklice, bode-Ji zbor sklopcen ? Predsednik (?) Umor v koperskej kaznilnici. V nedeljo^o je dogodil grozen cin v koperskej kaznilnici.i Nek Vasal Vasiijanovic, Dalmatinec, star 50 let, kaznenec v tej -jciV kaznovarr je-% doamrtno jeeo, Vedel w je jako slabo ter m ae g* ce!6 aokaznjonci ogibali. Nekaj dni bil je bolan in premescen v posebno coljo kaz-nilnilno bolnico. Obiskal g» je v sluzbenom potlu v nedeljo naielail: boloiiaih poatreznikov Jordan Kovac ii ker so je itaaial na avojo avtoritoto, ni imol no-bonega oroija aeboj. Vasiljanoyic" jel ae je i nacel-nikom prepirati in ko ae je mwlii la uiirno iz eelje oddaljiti, plane kainoncc boson kakor lev nanj in niQ f fte lite zaboilo ejatro ieleto v prat, KovaL se jo sgradil ¦# krikora na pouioc na tla in priliitoli ho •trai«rji ravno ko je hotel kaznonce v drugie zbosti. fiesnega so takoj zrezah in ga odvoli v podzemeljske jeec, ubogo zrtov pa odnesli v bolnico. Srbski kralj Milan, ki ie vee" dni biva na Punaji, se je av, Pelra dan .iahs5 pripeljal y Po-stojno, da je ofiledal ondotno podzenieljsko jamo. ' Tudi Ljubljano in njeno okolico je ogledoval z Gr.ulu. V goatilni „Pfi slonu* jo pa naro$lt da ao inn pri-neali vse v I jubljaiii izfaaj«JoLe tle?enske casopi-.\ Pruskemu cesarju Ikoduje aarad 90 letne •taroiti ie vsaka sapa; zato ni upanja, da bi ie kaj let livel, Njegovema sinn prestolonasledoika so pa nek© gobe zraale v grlu. $el je k nekema znameni-temn zdravniku na Anglelko, da niti je gobe ie dva-krafc iirezoval, pa mn Ie ni vseb odstranil. Taka o-pflradja j® gotovo za Ttakega Slovekft ilralaa, za tako fiiokost pa ie doati ilraiDejIa. Premeg6enje zvonika. V Amcriki ni nic no-r.avadncga, da cela poalopja prestavijo na diug kraj, 8—4 naditropne bile ? droge nlice. V Evropi tega so no poznaiuo, s casern pa ae bode tudi tnfcaj udo-macilo. Prvo psskuSnjo mfulijo napraviti v Bologoi na Laikeia, da premeatijo neki zvonik za 0 inetrov. Kot pripomedek da krava pri molzni ne brca, nasvetujo nekdo, naj so ji polozi na kriz (Iirbet) mo-krih cunj. || v Corici, v nunskih ulieali Ji. st. 14, m JI) cy>f centke, jedikte 1-ste. beletr,. vozttir in mrEva>:ke Iistt*T 2a!ua i)i!iKia in v.sukorSna dela, ki spadajo |l| If} Tiskarn.i ima v adngt vsakovrsfoib tI»I;aoie za ecrkveuo ralj«nrft vi'likiiKh'tkc lihtc, kaknr tudi za popis du$ (status) v latinskoni, slovcnskem, I I Tiskania daje poroSlvo za catanfnu in Iiitro postreibo in za nizkost ecu. t 260. cb^inskega stra^nika v Sezani z letno plado 300 glu. in prostim stanov.injem. Prosilci naj ?lozijo svoje z raoralnim in sluzbenim spricevalom dokumentirane prosnje do 15. julija podpisanemu zupanstvu. Prosilci moraJG bit! zmozni slovenskega je-zika v branji in pisanji — prednost imajo oni, ki razumejo nemsko in italijansko. ^UPANSTVO V SE^ANI, 19. junija 1887. Teodor Slabkl srebrftr r GURICI, ufire Morelli it. 17,» ' *J se piiporo^a fojcftistrti tin- «g hovsCini za izdclovanjf ctr- J3 kvenih pofrcbr.Sin namrrf: 13 Mon5tratic, knstodij, ; kelihov, ciborijev, svetil- *nic, svecnikov za nitarje, tabrniakrljnc rit prrd Sfa- tijo;i(», kn'Zev za nltaijV in za batid«ro, relikvijarijev, monstrancic all kntev za svetinjc, kaaonskih tabel, kadilnic s kadilnim dol- mmm ^ nidem, raznili stoklaoic ?a | darifno vino, stopfV, rofemkov in kroznikov sko- [ vinp, krstnih skied in zlic, kotlifiev /n bia- ! goslovticuo vodo, kropilnikov, posodic za K ,' sv. olje in 8v. popoinic»t drzal za svefie, K ; sklepov pri pluvijulih itd. itd, po najni/jiceiii. g ! Tudi se pri njem staiu ccrkviMia priprava %] v Ogaji pozlati, posrcbiit izfisti in poprnvi, Na M| blagovoljun vprnfianja bodf radovofjno odgovarjal g in poSlje vaako blago dobra sbranjeno inpolt- S nine prosto. K Stare nerabljtve rcfi, medenino (messing) X in kotlovino jcmljcm v raftm. (r „Ljubljanski Zvon." StijiKfjIltUgl 2,50i riWrtlslijid.lIS, Razpk sln/l»c. Eazpisujc se sluzba rrtnarice za ofroski solski vrc v Podgori, kteri se odpre dne 1. sep-tembra 1.1. — Letna placa je dolofiena s 300 gl Pro§nje z dokazi sposobnosti naj se v Ireli tcdnih podajo podpisanemu 2upa!ist?u. ^UPANSTVO V PO06OBI dn^ 7. julija 1887. Nablednjo knjfg« \r. zalogo Matijo (iorberja v Ljnbljani: A. Za mladino. Ic.lt njih jo nciturSku J:raIjt>,Hvo, H. Za odrasle. (hut Tfogu mi vi5fiv»!i in mir Jjijfljfm n« zomlji. —* vinirn ffvnjini n^vr-Mjimi mi mcito tfuvoj-i, -<¦¦ I'in tar L. MaAno u4iiti i»f»ffi itii»fiM»v. - ¦ Svirii iiiimjjuHki hrih- , - V'crto« n«*bniSki, — Vijnlice [irnlcim in Hiisfnun Iitvc pri ocitui shi/.bi f.li)/ji. — Svoti Li»ti in Evan* gdfji, — Angelj»F