25. štev. V Ljubljani, dne 22. junija 1912. Leto IV. Napredno kmetsko glasilo. Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar. Posamezne številke veljajo 10 vinarjev. Za oznanila se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust. Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5s Rokopisi se ne vračajo. Naročnina in oglasi se naj pošiljajo na upravništvo „Slov. Doma" v Ljubljani. Železnica Rogatec-Brežice-Novo mesto. V četrtek, dne 13. junija se je vršila revizija proge za železnico od Brežic do Novega mesta. V tozadevni komisiji so bili zastopani: železniški odbor iz Brežic, železniško in vojno ministrstvo, deželna vlada kranjska z okrajnima glavarstvoma iz Krškega in Novega mesta, kranjska trgovska in obrtniška zbornica, kranjski deželni odbor, mestni občini Brežice in Novo mesto itd. Kakor so nam zatrjevali merodajni gospodje, je pričakovati gradnjo te za Krško dolino tako važne železniške proge v kratkih letih, mogoče že v dveh. Ce se to uresniči, bo železnica tekla že v petih letih. Namen revizije proge je, da se na podlagi glavnega, že izdelanega načrta, zaslišijo v prizadetih krajih še javni in zasebni ijnteresentje t. j. občine, trgovske in obrtniške zadruge ter kmetijske organizacije, kakor tudi zasebniki, trgovci, obrtniki, hišni posestniki itd. V smislu morebitnih izprememb se potem izgotovi podrobni načrt, ki tvori podlago graditve. Železniški odbor v Brežicah je storil doslej svojo dolžnost in je že pri napravi glavnega načrta upošteval koristi vseh občin po Krški dolini, osobito krajev: Čatež, Krška vas - Cerklje, Sv. Križ - Križaj, Kostanjevica, Št. Jernej in odtod krajev na levem bregu Krke: Draga, Bela cerkev, Št. Peter in Bučna vas. Druga varijanta ob desnem bregu, po želji župana Zurca, se najbrže ne bo upoštevala. Revizija proge je bila napovedana za dne 13. junija in naslednje dni. Slavna komisija pa je vse v enem dnevu opravila. Po zaslugi okrajnega glavarja v Krškem, niso bili zaslišani zastopniki in in-teresentje iz Čateža, Krške vasi, Cerkelj in Sv. Križa. Iz Čateža in Krške vasi so se šele drugi dan naknadno peljali v Novo mesto, kjer so pri komisiji podali svoje želje. Iz Sv. Križa in Cerkelj pa ni bil sploh tiikdo zaslišan. V sredi pota, v Kostanjevici, se je napisal zapisnik in sta bila zaslišana župana iz Kostanjevice in Št. .Icrneja. Dočim je šentjernejski župan podal svojo izjavo, ni kostanjeviški prav nič označil svojega stališča in zapisnik krat-komalo podpisal. Pa dobro, da je še to storil in da je sploh zraven prišel; iskati se je pustil sko-ro dve uri. Dobro, da so še drugi ljudje tukaj, ki se bodo potegnili za interese kostanjevi-škega mesta. Okrajni glavar krški je v svojem rajonu slabo skrbel za interese ljudstva, zato pa se je v Novem mestu pred Čatežčani in Krškovaščani skril. Kako živimo na Notranjskem. (Iz Knežaka.) Da ne bodo mislili lažnjivci, ki odkla-dajo v zadnjih časih svoje smrdljive odpadke v krščanskem »Domoljubu«, da so nam zaprli sapo, jim danes vračamo njih ljubeznjivost. Sicer je tajnik Ccmič v občinski pisarni vpričo dveh mož slovesno izjavil, da fabricira te dopise prifrknjeni »pisatelj« iz Zagorja, ki ima rad lepa dekleta bolj spredaj, grda pa zadaj, toda to so samo izgovori, kajti nam je dobro znano, da šteje ta »poštena« družba več članov, same poglavarje tukajšnje slovenske sleparske stranke, med katerimi je največ tujcev, ki so prišli od drugod v našo občino, pa imajo zdaj pri nas povsod prvo in glavno besedo. Ti tiči dobro vedo, da jim ne bi šla pšenica tako v klasje, ko bi bili mi složni, zato pa je bilo potrebno, da so napravili med nami sovraštvo, kajti »kjer se prepirata dva, tam tretji dobiček ima.« Ljudi hujskate drugega proti drugemu, zato da lahko gospodarite z našo občino, kakor vam drago. Zato se pa tudi vidi, kako naša občina pod vašim vodstvom krasno napreduje. Obljubovali šte zlate gradove; a izpolnili niste ničesar. Kakšen dobiček ima torej občina od vaših zmag? Namesto ljubezni, imamo sovraštvo, namesto prave pobožnosti — hinavstvo, namesto miru — prepire in tožbe, namesto zmanjšanja občinskih doklad — zvišanje za več kot polovico! Sedmo leto že gospodarite posili našo občino in prišli smo tako daleč, da plačujemo letos 106 odstotkov občinskih doklad! Kak razloček med nami in med sosedno občino Zagorje! Tam imajo napreden občinski odbor in naprednega — ali po vaše »liberalnega« župana in Ven-der so sezidali šolo, napravili pri šoli vodnjak, razširili pokopališče, napravili velikanski vodnjak, napajališče in perišče, da-si so sezidali lep gasilni dotn in ustanovili mlekarno, ki izvrstno posluje — vzlic vsemu temu plačujejo samo 35 odstotkov občinske naklade. In ti »brezverci« so šli in so popravili celo farovž! Seve, tam imajo glavno besedo občani davkoplačevalci, ki mislijo s svojimi možgani in ne rabijo tujih kuratorjev; pri nas pa imajo glavno besedo ljudje, ki ne plačajo nič, ampak samo vlečejo, ki ne morejo ničesar izgubiti, ampak samo pridobiti, zato pa ne marajo v svoji sredi »študiranih« ljudi, kakor je povedal Mihatnik, ampak samo take, ki se brez dovoljenja še kihniti ne upajo.in hodijo k občinskim sejam samo kimat. Ako gosp. Al. Urbančič ali gosp. Čuček kaj predlagata, gledajo vsi samo g. župnika, kaj bo on rekel. Ako pokima on, pokimajo vsi za njim; ako on odkima, odkimajo za njim zopet vsi. Bog živi take može ln blatena občina, ki ima tako previdne gospodarje! Kakšna modrost in pravičnost vlada pri nas, kaže tudi razdelitev državne podpore. Ali ni naravnost škandal, da sta dobila to podporo bogati Uhan in še bogatejši župnik, dočim jo drugi, v resnici revni in zadolženi občani niso prejeli nič! Ali vas uči sv. vera, da je treba reveže zatirati in bogate podpirati? Ob volitvah se vam gre vedno za sv. vero, kadar pa je treba sv. vero dejansko pokazati, pa vam je vera deveta briga! — Zaradi Polčkove gostilne, ki je ne bo nikdar dobil, ste imeli tri občinske seje, ki stanejo občino okrog HO K; tajniku, ki ga ni treba, ste zvišali mesečno plačo, zato, da je z ljudmi še bolj vSurov; potem ni čudno, da rasejo občinske naklade, kakor gobe po dežju! Take razmere so seveda za nekatere prav prijetne, tako n. pr. tudi za tajnika, ki si računa poleg plače še posebe za vsako prošnjo po 1 K in se je vsled lepili svojih dohodkov pri nas prav lepo opasel, razim tega si lahko privošči, kar mu poželi srce. Ker je poleg tega tudi zelo vnet za božjo čast, preskrbljuje cerkev s šopki in cvetlicami, sodeluje pri cerkvenem zboru s svojim »tenorjem«, je umevno, da je pri g. župniku v velikem kreditu in da se mu ne bo skrivil noben las. Ej, gospod tajnik so prebrisani, ne bojte se! G. župan se mu seveda ne upa ničesar reči, še manj pa večina občinskega odbora. To ve g. tajnik prav dobro in se tudi podrži. Akte rešuje sam, ali pa gre kvečjemu po navodila k g. župniku; če se mu zdi, jih da časih podpisati g. županu, ako pa ne, jih pa kar sam podpisuje. Kaj njega brigajo župan in občinski svetovalci, saj ima na svoji strani poglavitne vladarje naše občine, g. župnika, g. kaplana in g. Mejala. Tudi pri klerikalni posojilnici ima glavno besedo. Toda, čudno se nam zdi, da se pri računih tako rad »zmoti«. Pri hranilni vlogi Luke Česnika se je »zmotil« samo pri obrestih za okroglih 80 K, pri hranilni vlogi Mihe Tomšiča pa za okroglih 50 K. Za koliko se je »zmotil« pri drugih vlogah, nam sicer ni znano, vendar pa smo prepričani, da mora biti takih »pomot« precej. .la, potem ni čudno, da se odbornikom te posojilnice prirejajo take večerje, da o njih z občudovanjem in nevoščljivostjo govori vsa okolica in da se še nam sline cede po takih dobrotah! Gosp. tajnik, držite se te službe in če bi bila nevarnost, nakupite še enkrat toliko rož za cerkev in povzdignite za »božjo čast« svoj prijetni glas še višje in zagotovljeni bodite, da se vam ne bo nič zgodilo in da boste nemoteno še leta in leta opravljali svojo nesebično službo bogu v čast in svojemu — trebuščku v korist. Ako pa se bo drznila priti še kdaj kaka ženska pritožit se zaradi vaših »pomot«, ali zaradi kake druge »malenkosti«, zapodite jo še bolj krepko iz pisarne, kakor ste že večkrat storili v splošno zadovoljnost našega dobrega, vernega ljudstva. Zdaj pa preidemo k odgovoru na zadnji dopis v »Domoljubu«. Pravite, da vaši »somišljeniki« odločno zahtevajo odgovora na zadnji naš »drzni« dopis. Proti temu moramo poudarjati, da po Polčkovem zatrdilu vi nimate »somišljenikov«, ampak same »fizle«. To ni bilo lepo od njega, ampak on mora že dobro vedeti, zakaj vas je tako krstil. Neumno je tudi, če nam očitate »drznost«, ko smo vam odgovorili šele na vaš tretji nesramni napad. Ali znabiti mislite, da smete imeti samo vi patent za drznost? Sra- motili ste gospo M. Urbančičevo, norčevali ste se iz sive glave g. Čučka, napadali g. Česnika, gasilno društvo, vso tukajšnjo napredno kmečko stranko itd. na ostuden in lažnjiv način, potem pa, ko smo se naveličali vaših sirovosti in drznosti ter vam dali zasluženo brco, nam očitate, da smo »drzni« mi! O klerikalcih je sploh znano, da so nedostojni in da napadajo in blatijo po svojih umazanih časopisih celo slabotne ženske. S posebno »korajžo« ste se lotili tudi gospe M. Urbančičeve iz Bača, ki je v vsakem oziru dostojna žena in bi bili Vi lahko ponosni, ko bi imeli v svojih vrstah kaj tako narodnih, zavednih in poštenih žen, kakor je ona. Seve, jezi Vas, ker je ona predsednica tukajšnje Ciril - Metodove podružnice, ker pri vsaki priliki požrtvovalno podpira narodne in druge koristne naprave, ker radodarno podpira uboge in sirote! Ampak gospa Urbančičeva naj si iz teh sirovih napadov nič ne stori; vsak posten človek, vsak zaveden narodnjak jo bo ravno zaradi teh napadov še boij cenil in spoštoval; pač pa je dandanes sramotno za vsakega poštenega človeka, če ga taki politični banditje hvalijo. Gosp. Čuček si je iztekel za našo občino tekom 201etnega svojega županovanja toliko zaslug, da bi mu morala biti pač vsa občina hvaležna. Namesto tega pa ga zdaj ti pritepeni mladiči po časoipsih vlačijo in ga sramote zaradi njegove sive glave. Ali ne uči božja zapoved, da se mora starost spoštovati? Ali dajete vi, ki pravite, da ste namestniki Kristusovi, tak lep zgled svojim ovčicam? V delu osivelim, za narod zaslužnim ljudem izpodkopujete med narodom vedno bolj spoštovanje tudi do vas. Gosp. Čučka zasluga je, da imamo v Knežaku vodovod, ki ga vi niti razširiti ne morete; njegovo delo je veliki vodnjak na Jurišičah; razdelitev gmajne in gozda in pogozditev se je izvršila po njegovem vplivnem posredovanju; izvršil je vse predpriprave za javne vodnjake v Koritnicah in v Šembijah, o katerih pa pod vašo komando ni ne duha, ne sluha; njegovo delo je, da je bila sprejeta občinska pot Knežak - Koritnice med okrajne ceste; izvoljen je bil od vse okolice kot glavni pooblaščenec pri razdelitvi gozdov; že 20 let je član pogozdovalne komisije; bil je vedno vsakemu dober svetovalec v pravnih in gospodarskih stvareh, največje zaupanje je užival med ljudstvom in zaupajo mu celo na najvišjem mestu, — sam presvitli cesar ga je odlikoval z zlatim zaslužnim križcem! Seveda, od klerikalcev zahtevati hvaležnosti in priznanja, je nekaj nemogočega. Saj je med našimi klerikalci mnogo takih, ki se imajo ravno g. Čučku zahvaliti za marsikatero uslugo in dobroto, ki jim jo je storil. Mogoče, da bodo tudi ti slepci še enkrat izpregledali, ko bodo uvideli, kam so zašli, toda to je težko pričakovati, kajti izkušnje nam pričajo, da vsak, ki se spremeni v »klerikalca«, postane tudi takoj surov in nehvaležen. Gosp. Česnik bi bil gotovo ponosen na to, ko bi bil res začetnik in vodja pivških liberalcev. Toda v tem oziru mu vendar nakladate nekoliko preveč časti, dasi mu tudi mi s tem nočemo kratiti njegovih zaslug za prave koristi in probujo naroda. Pooblaščeni smo, se v njegovem imenu lepo zahvaliti za laskavo priznanje, ki ga im mora — žalibog — hvaležno odkloniti, _ Ob ustanovitvi gasilnega društva pa ga niste prav nič pogruntali, kar smo Vam že zadnjič dokazali, pač pa je on vas po-gnintal ob ustanovitvi vaše posojilnice, Marijine družbe in katoliškega izobraževalnega društva. Ali ste mar mislili, da res ne bomo uganili, čemu ste ustanovili svojo popolnoma nepotrebno posojilnico! Iz ljubezni do bližnjega, kaj ne? Zato ste pa tudi iz ljubezni do bližnjega takoj po prvih volitvah odpovedali dolg Markovcu in Čolnarju, ki nista hotela voliti vaše stranke! In vidite, prav zaradi te vaše velike krščanske ljubezni do bližnjega je postala ustanovitev naše posojilnice živa potreba, da nam je bilo mogoče rešiti ljudi \t krempljev vaše prežive ljubezni. Ste razumeli? — Tudi Marijine družbe niste ustanovili zaradi večjega češčenja Marijinega, ampak zato, da imate pri volitvah in drugih političnih prilikah svoje vdane ovčice na razpolago, da vam pomagajo agitirati in pregovarjati starše in sorodnike. To ve danes že vsak otrok, zato pa dandanes pametni starši niti ne puste svojih hčera v to politično družbo, ampak jih rajši vzgojujc-jo doma, kakor se je to od nekdaj godilo. Ako bi se vi res potegovali za večjo čast • božjo, bi se morala po vaših družbah vernost pomnožiti, pa je ravno nasprotno: toliko obrekovanja, jeze, sovraštva, prepirov in tožb ni bilo še nikdar v naši fari, kakor jih je zdaj, odkar ste pričeli sejati seme vaše nove vere. Kristus je res lahko vesel takih svojih namestnikov, ampak prepričani smo, da bi se tudi njemu slaba godila, ko bi prišel zdaj zopet na zemljo; takoj bi ga proglasili za »brezverskega liberalca« in vnovič bi ga današnja politična duhovščina križala, kakor so ga križali tudi prvikrat duhovniki. — Glede ustanovitve gasilnega društva v Zagorju, ki pravite, da ga je ustanovil gosp. Česnik samo zato, da bi ž njo držal pokonci napredno kmečko stranko, se pa samo smešite. Kje pa je bila takrat kaka napredna kmečka stranka?! Če boste tako neumne brusili, se vam bodo začele smejati še Krulcove koze, ki niso baš posebno brihtne. »Spomini« na Predoslje so res nekako žalostni. V šolo sta hodila takrat dva nadarjena dečka, Valjavčev in Jordanov Jaka, ki sta zdaj oba že visokošolca in — klerikalca. Ampak, ko bi se bila vedno ravnala po naukih svojega učitelja, bi pač ne bila zašla tako daleč in bi bilo bolje za oba. A poslušala sta raje vaše nauke, naučili ste jih volilnih sleparij, ki so prišle na dan ter sta bila zaraditega oba sodnijsko kaznovana in je vsled tega uničena njiju bodočnost. In kdo ima na vesti ta dva mladeniča? Tisti, ki so jih naučili teli nepoštenih manipulacij! — Glede »spominov« iz Zagorja pa se nikar tako sramežljivo ne ženirajte! Saj poznamo tista vaša podla namigavanja. Ampak zelo se motite, ako mislite, da boste s tem koga terorizirali. Dosegli boste baš nasprotno! Zatorej krinko vašega hinavstva doli in ven z vašo grozno »novico«. Obljubili smo vam že zadnjič, da ne bomo več molčali in vam vrnili vselej šilo za ognjilo. In te obljube se bomo tudi dosledno držali. Podali ste se na polje osebnosti in mi — vam bomo sledili. Spomnili bomo razne Jenkote, Magajne, Orehke in Koželje na razne lepe »spomine«, opozorili bomo tudi g. župnika na davno minule lepše dni, »so d’ja!’, da je b’lo na Dolenjskem.« Dobi se tudi lahko kak klerikalni župan, ki ima tudi razne svoje »spomine« itd., itd. Toda, kdor bo prizadet, naj se ne huduje na nas, ampak na tiste podle ljudi, ki ne mirujejo in nas blatijo po časopisih. Mi bomo samo vračali! Ako ne morete držati svojih ljudi v mejah dostojnosti, nas nič ne briga, odgovornost in posledice nosite sami! — Dopisnik tudi nekaj blede o računih za šolo na Juršičah. Tukaj se vidi, da mora biti ta človek šele malo časa v tukajšnjem kraju, ker sicer bi mu moralo biti znano, da je gosp. Česnik, oziroma dotični stavbinski odbor predložil omenjene račune že pred šestimi leti. To je znano že vsaki kravi na Juršičah in bi se bil »častiti« dopisnik lahko pri njej informiral, ako se ni hotel informirati pri županstvu v Knežaku. Toliko za danes. Gradiva imamo še ■ mnogo in smo vedno pripravljeni, na vaše »krščansek« napade. Predno pa zaključimo, si ne moremo kaj, da ne bi omenili gledališke igre, ki so jo otidan priredili pri Matetu in o kateri vlada po celi fari samo ena sodba, da je bila »imenitna«.Ampak dotičneavtomobili-ste, ki so nas v zadnjem »Domoljubovem« dopisu tako prijazno pozdravljali, tudi mi opozarjamo, naj se v kratkem ustavijo pred št. 42. v Knežaku in naj gostilničarja ne pozdravljajo samo z avtomobilskim pozdravom »puf, puf«, ampak naj ga potolažijo s kakim bolj »zvenečim« pozdravom. Več občanov. Razgled po svetu Državni zbor. V državni zbornici so sprejeli zakon o ureditvi uradniškega vprašanja. Nato so vzeli v pretres brambno reformo. Italijansko - turška vojna. Laško vojno ministrstvo sporoča uradno, da je bilo od začetka vojne do sedaj v afriški vojni ubitih 57 častnikov, 588 podčastnikov in navadnih vojakov, razven tega pa pogrešajo 2 častnika in 325 vojakov. Nemiri na Kitajskem. Mlada kitajska republika še vedno trpi na porodnih bolečinah. Več pokrajin bi se rado odtrgalo od države. Državi pri-mankuje denarja, zato se neprenehoma upirajo vojaki, ker ne dobivajo plače. Slovenija s Šukljetova brošura. V soboto, dne 15. junija je izšla omenjena knjižica »Deželni zbor kranjski in deželne finance«, katero je spisal bivši klerikalni deželni glavar Fran pl. Šuklje. Priporočamo vsem svojim čitateljem, naj si knjižico temeljito preberejo, če se količkaj zanimajo za to, kako da gospodari sedanja klerikalna večina z deželnim denarjem. Naj bi jo preči-tali tudi vsi navdušeni volilci S. L. S. Prepričani smo, da njena vsebina marsikateremu odpre oči in da nekoliko bolj pretehta besede politikujočih guhovnikov in klerikalnih kandidatov za časa volitev. Kako velikega pomena so razkritja o žalostnem denarnem stanju dežele, pač najlepše sve-doči to, da so klerikalci v svojem »Slovencu« pl. Šukljeta, enega svojih najodličnejših pristašev, že temeljito — ozmerjali, prav kot zmerjajo nas »liberalce«. — Knjižica jim je seve nevarna; če bi jo spisal kak napreden poslanec, bi se reklo, no, nasprotnik deželnega odbora ne bo hvalil. Stvar pa izgleda mnogo resneje, ker je potekla iz peresa moža, ki je bil deželni glavar in eden izmed vodij klerikalne stranke. Klerikalcem utegne njena vsebina hudo škodovati; na zdolaj pri volilcih, ker spoznajo sedaj pravo vrednost klerikalnih obljub — in prave zmožnosti svojih, toli slavljenih političnih voditeljev. Na zgoraj jim bo škodovala pri vladi na Dunaju, ker bodo v ministrstvih spoznali, da na Kranjskem razmere le niso take, kol jim to slika dr. Šušteršič po Dunaju in kot jih obvešča — deželna vlada kranjska. Da o pomembni knjižici izpregovorimo še obširneje, se razume samo po sebi. s Shod zaupnikov narodno - napredne stranke bo dne 7. julija v »Narodnem domu« v Ljubljani. Na ta shod se bodo izdajala vabila na ime dotičnega zaupnika. Kdor bi želel imeti tako vabilo, da se ude-l;eži tega shoda, naj piše na »Izvrševalni odbor narodno - napredne stranke« v Ljubljani. Želeti je in pričakovati, da se zlasti z dežele udeleži čim največ zaupnikov, ker se bo na shodu razpravljalo zlasti o naši organizaciji po deželi. Zato agitirajte za čim mnogoštevilnejšo udeležbo! s Velikanska ljudska veselica za »Narodni sklad« dne 7. julija v Ljubljani na dirkališču pod Tivolijem, bo največja letošnja slovenska prireditev. Postavljenih bo na tem prostoru 25 pavilijonov za vino, pivo, jedila, zvetliee, kavarno, slaščičarno in vsakovrstne druge potrebščine, kolikor si jih poželi duša in telo. Cene za vse bodo čisto navadne in ne bodo nikogar nič odirali, kot }e časih kodi navada. Začetek ie ob 4. popoldne. Vstopnina je samo 40 v za osebo. Na veselici igrata dve godbi: »Slovenska Filharmonija« iz Ljubljane in društvena godba iz Kranja. Pozivamo somišljenike po deželi, da se v čim največjem številu udeleže te veselice in da agitirajo vsepovsod zanjo, da bo uspeh tem lepši. Od uspeha je odvisna tudi bodočnost in moč stranke, in na to moramo delovati vsi, po mestih in po deželi. Dne 7. julija na svidenje na dirkališču pod Tivolijem v Ljubljani! s Poziv cenjenim rodoljubkinjam po deželi! Na velikanski veselici, ki jo v prid »Narodnemu skladu« prirode narodne gospe in gospodične iz Ljubljane in okolice na čast zaupnikom narodno - napredne stranke dne 7. julija, se bodo prodajale tudi cvetlice. Ker je zdaj čas najlepšega in najbujnejšega cvetja, prosimo cenjene gospe in gospodične po vsej deželi, da bi prispevale kaj cvetlic za ta dan. Priskočite na pomoč, tekmujte med seboj, da bo gmoten uspeh tem častnejši! Vse prijave in pošiljatve je pošiljati na »Odbor za prireditev veselice za »Narodni sklad« v Ljubljani«. Prosimo pa, čim prej mogoče dotič-nih obvestil. Sodelovanje vsega našega narodnega ženstva je nujno potrebno pri vseh naših prireditvah, ako si hočemo zagotoviti gotove uspehe! s Dobitke za srečolov na veliki ljudski veselici za »Narodni shiad« dne 7. julija, je obljubilo prispevati več rodoljubov. Tako so došla navdušena pisma iz Bele Krajine, Ribnice, Kostanjevice, Litije, Železnikov, Planine. Iz vseh teh krajev prispe več lepih dobitkov, kot je zagotovljeno. Želeti bi bilo, da bi dobil odbor za prireditev veselice za »Narodni sklad« v Ljubljani tako lepa obvestila in tako lepih prispevkov v blagu, ali denarju, tudi n. pr. iz Kranja, Škofje Loke, Kamnika, Radovljice, Novega mesta, Sodražice, Trebnjega, Postojne, Cerknice, Loža, Starega trga, Rakeka, Bele cerkve, Mokronoga, Tržiča in še od drugod. Cim več sodelavcev, tem večji uspehi! Vse pošiljatve je pošiljati na omenjeni odbor. s Vagon premoga — glavni dobitek. Na veliki ljudski veselici za »Narodni sklad« dne 7. julija na dirkališču pod Tivolijem v Ljubljani, bo velik srečolov, na katerem bo glavni dobitek vagon premoga. Ker bodo tudi drugi dobitki izredno lepi in velike vrednosti, bo gotovo to velika privlačna sila, da si bo vsak udeleženec skušal pridobiti po enega ali več dobitkov. s Zveza slovenskih ljudskih knjižic se osnuje s sedežem v Ljubljani. Vsa društva, ki imajo svoje čitalnice ali knjižnice, naj se udeleže po svojem zastopniku pri- pravljalnega zborovanja, ki se vrši dne 29. junija ob 10. dopoldne v Ljubljani, Wolfova ulica 10/1. s Zračni polet v Ljubljani. Tržaški aviatik je priredil v nedeljo, dne 16. junija v Ljubljani polet s svojim zrakoletom. Polet se je izvrstno posrečil, ker je bilo lepo vreme. S tem so tudi stari ljudje še doživeli, da so videli, kako ljudje letajo po zraku. s Važno je na vsak način, kateri kavni pridatek denemo v kavo, kajti od tega je v veliki meri odvisna dobrota kave. Dober kavni pridatek napravi dobro kavo, slab pa jo pokvari. Nobene skrivnosti ne izdamo, če povemo, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes. To ni nobena skrivnost, ker to vedo že vse slovenske gospodinje in zato tudi kupujejo samo ta kavni pridatek. Slovenskim gospodinjam se je Kolinska kavna primes priljubila tudi zato, ker je pristno domače blago — in slovenske gospodinje so tako narodno - zavedne, da dajejo vedno in povsod prednost domačemu blagu. p Totedenska številka »Slov. Ilustro-vanega Tednika« vsebuje: Italijansko-tur-ška vojna. Premagani Turki na otoku Ro-dus odlagajo orožje Italijanom. Planinski pohorski kmet Fr. Žvajgar. 501etnica praškega Sokola (4 slike). Pri požaru v Tomačevem poškodovani gasilci v bolnišnici. Požar v Št. J ur ju pri Kranju. Pogreb 841etnega Radeckega veterana Petra Žnuderl v Trbegovcih pri Sv. Juriu ob Ščavnici. Lončarji pri Sv. Dului na Stari gori itd. Sokoli, ta številka mora posebno vas zanimati, naročite se na »Ilustrovani Tednik« in razširjajte ga! S!iko Antona Aškerca, 63/47 cm veliko, dvobarvno, izda »Slov. Ilustrovani Tednik« in jo dobe naročniki brezplačno. Naročite se na »Slov. Jlustr. Tednik«! o Ljubljanska okolica o lj Št. Vid nad Ljubljano. »Tožil bom te preklicane liberalce« — tako je zagro-mel župnik Zabret, ko so se ljudje norčevali in razbijali vsakovrstne dovtipe o »prečastitemu« in isti njegovi zaljubljeni sliki. Mi smo vsak dan pričakovali, kdaj nas tira župnik pred porotnike. A vendar se to do sedaj še ni zgodilo. Vprašalo vas torej, »prečastiti«, zakaj nas ne tožite? Kajne, gosp. župnik, zato, ker je vse — resnica! Vprihodnjič pa bodite glede takih sestankov malo bolj previdni, sicer bodete kmalu zopet v škripcih. lj Grozovit uboj v Dravljah. Preteklo soboto, dne 15. junija je Požarjev sin, 26-letni Martin, na podu svojega svaka ubil svojega lastnega očeta, Franceta Sirnika. Udaril ga je z gnojnimi vilami štirikrat po glavi, nato pa ravnodušno odšel. Oče je bil takoj mrtev. Ko se ga je vprašalo, zakaj je to storil, je rekel, da je imel že delj časa ta namen. Orožniki so ga odpeljali v zapor, kjer bo dobil plačilo. Ta čin je tako žalosten, da ni primere. Cujte pa, kako piše o stvari klerikalni list »Slovenec« — »Kdo je temu kriv? Ali zopet škof, ali vzorni gojenci kakega eminentnega katoliškega zavoda, ali Orli, ali dr. Krek? Iz tega žalostnega slučaja se kaže, kako zelo je potreba v Dravljah tesne izobraževalne organizacije, da mladi fantje ne bodo posedali po gostilnah noč in dan. Ubijalec ni sicer formalno pripadal nobeni organizaciji, a vedno se je držal tistih fantov, ki ob nedeljah med službo božjo stoje na cesti in sede v gostilni; zabavljal je kaj rad čez Orle in sploh katoliške organizacije, hvalil in poveličeval Sokole, češ, zato, ker se ne puste od farjev komandirati. Kleti pa je znal še bolj kot Sokoli.« — Tako »Slovenec«. Mi pa pravimo: Martin Sirnik, ki je ubil svojega očeta, je bil član »Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva v Dravljah«, katerega duša in glavni vodnik je šentvidski župnik Zabret. Udeleževal sc je kot tak župnikovih predavanj in sledil Zabretovim izvajanjem. Pri občinskih volitvah je volil z Zabretovo stranko. To je ves njegov življenjepis. — Raditega je pa tudi takoj, ko se je izvedelo za to grozno dejanje, obšla klerikalce slaba vest; tako so hoteli draveljski klerikalni kolovodje vedeti, da je ubiti Požar padel raz podstrešja in se ubil, dasi je ubijalec sam priznal dejanje. In »Slovenec«, ali se ne vidi iz te notice slaoa vest katoliških vzgojevalcev. Kdor ve, kako zvest učenec dr. Krekovih in Terseglavovih nazorov je župnik Zabret, pač ni mogel na vprašanja v »Slovencu«, kdo je kriv, odgovoriti drugače, kot, da če kdo, dr. Krekovih nazorov prepojeni Zabret, ker toliko sovraštva, kot ga je on vsejal v Dravljah med občani in tudi med rodnimi brati, ga še niso vsi župniki, ki sO pred njim pastiro-vali v tej fari. — Toliko za danes, da seve, katere gore list je ubijalec, ki bi se ga »Slovenec« tako rad znebil. — Sedaj pa še o gostilnah. Gostilne so po izvajanju »Slovenca« vzrok, da mladi fantje ne gredo v cerkev, to so seveda gostilne v obližju cerkva. V Dravljah ima pa v neposredni bližini cerkve gostilno župnik Zabret in toči, dasi nima nobene koncesije, vse vrste pijačo, tudi špirotovo žganje. Da bi pa koncesijo dobil, je pred tednom romal s Klanfarjevim Tonetom pu Dunaju od Policija do Pilata. Zabret, zakaj hočeš imeti gostilno, ker je tako pohujšljiva? Sicer pa bi že vsaj člane katoliških društev lahko naučil, kdaj je biti v gostilni, kdaj pa v cerkvi. Belokranjske novice bk Iz Semiča. Naš župnik je zopet pod vodstvom lune. Za nedeljo, dne 9. junija je bil napovedan ustanovni občni zbor Ciril - Metodove družbe za Semič in okolico. In to je zmešalo našemu Stankotu možgane, da je vpil pri jutranji maši rekoč: Danes popoldne se vrši shod Ciril- Metodove družbe in tega se ne sme nobe-den udeležiti, kdor je pošten kristjan itd. ker da je ta' družba liberalna, ter ima tudi že šolo v Rožnem dolu, ter da ni v njihovih rokah (farških). Res je, da je bila baje družba v rokah duhovščine, pa so jo naprednjaki iztrgali in tako je sedaj v rokah brezvercev; dalje: Kdor bi imel iti v to družbo, naj raje prišteli »Slovenski Straži«, ker ona tudi šole dela itd., tedaj vas prosim, da se ja nobeden ne udeleži.« G. Stanko, ali Vas ni sram, da napadate tako prekoristno Ciril - Metodovo družbo. Zakaj je vendar liberalna? Saj vendar vidite v Rožnem dolu šolo, da nima niti najmanjšega povoda proti veri. Ali se ne uči krščanski nauk ravno tako, Kot v Semiču in se Vam plača za uro 4 K; ali ta denar ni liberalen? Nikar ne mislite, Stanko, da bodete kaj škodili z Vašim neunim blebetanjem podnfžnici, ravno nasprotno, ker ljudstvo je ravno s tem izprevidelo, da Vas res samo za žep tišči. Med potjo od maše, so delali opazke, rekoč: prokle-ti far, sedaj vidimo, da kako prižnice rabijo za laži itd. Posebno Rožnidolčani so bili zelo ogorčeni nad Vami, g. župnik in vašim nesramnim napadom. Sedaj Vas pa vprašamo, g. župnik, kje pa ima »Slovenska Straža« kako šolo? Kaj je zadnjič Jarc rekel na shodu v Kotu? Ali ni rekel, če bodete kmetje sami vse navozili in storili, Vam bode že potem »Straža« šolo naredila; tako bi tudi Vi, g. župnik, naredili Vaše hleve, kaj ne, da Vam hočejo biti kmetje pokorni, ali ni tako? Torej Stanko, le pamet in se ne vtikujte tam, kjer ni za Vas in ker sploh nimate čuta za materni jezik. Zakaj niste lansko leto oznanjevali raz leče šulferajnski shod, ki se je vršil v Verčicah. Drugega Vam ne maramo reči, kakor da Vas sploh nimamo za pametnega človeka, ter vedite, da nas nič ne briga, kaj moravški osel riga. Cirilmetodar. bk Iz Semiča. V nedeljo, dne 9. junija je priredil naš »Sokol« veselico z igro in so vrli fantje še dosti dobro rešili svoje vloge. Bila je zelo številno obiskana kljub deževnemu vremenu. Tem potom se zahvaljujemo vrlim bratom Sokolom iz Črnomlja, Metlike ter drugim došlim gostom iz Doblič, Petrove vasi, Gradca itd., da so tako pripomogli prepotrebnemu društvu zopet za en korak naprej. Obenem se pa tudi zahvaljujemo vrlim naprednim Semičarjem za darove, kakor tudi Kolinski tovarni v Ljubljani in pivovarni Rei-ninghaus za poslane darove. Vsem kličemo krepki: Na zdar! bk Iz Šterkljevca. Boj alkoholu, to je bojna parola klerikalcev, kadar gre, uničiti kakega naprednega obrtnika, da pa svoje pristaše s črnini svojim plaščem trikrat zakrijejo, kaže naslednji slučaj. Na Štrek-ljevcu je neki Amerikanec, ki sliši na ime Drganc, ki je obenem vinogradnik in pridela letno v ugodnem slučaju do 10 hi vina. Ker je pa podžupan, mimogrede pove- dano, dobi od občine vsako leto potrdilo za »svojo« množino vina, dasi ga ima komaj 10 do 11 hektolitrov, ter na podlagi občinskega potrdila dobi od c. kr. glavarstva dovoljenje za grmotoč ter svoje in prikupljeno vino toči celo leto pod grmo-točem. Saj je čisto prav, da se dobi grmotoč, a samo to ni prav, da to pravico Dr-ganc celo leto izrablja in da se nihče ne briga, kdaj Drganc svojo množino vina proda. Poklicano oblastvo, kje si?! Cuje se, da se ga je že večkrat naznanilo, da pa se ga je le malo kaznovalo, ali pa sploh nič. Pravica, kje si?! Seveda, da pa še lažje toči, mu gre tudi župan na roko, dal mu je v najem za čisto slepo ceno tako-zvano cerkveno klet na Vrtači, ki je oddaljena pol ure od Strekljevca. Vi, osre-čevalci slovenskega ljudstva, podučite vašega Drganca, da brez koncesije ni dovoljeno točiti, ker grmotoči so samo za ubož-nejše vinogradnike, ne pa v zasebne namene, ter oblastvo za nos voditi in ubo-žnejšim obrtnikom, ki imajo visoke davke plačevati, kruh odjedati. Ali res smejo klerikalci počenjati vse, kar se jim zljubi? Ali ne veljajo zakoni za klerikalce ravno tako kakor za naprednjake? Poživljamo v to poklicano oblast, da zgoraj omenjeno temeljito preišče. bk Iz Semiča. Naš župan še vedno nadkriljuje s svojo brihtno glavo ter predlaga vedno višje občinske doklade. Sedaj so zopet naložili za šotore za sejnine dneve in od šotora zahtevajo 1 K ter letni prispevek 2 K. Čuditi se moramo, kam vendar gre ta denar in čemu je letni prispevek dveh kron? No, očka župan, le višajte doklade, a morate tudi potem gledati na to, da bodo obrtniki tudi kaj zaslužili. No, pa tako, kot delate sedaj, da dajete tujcu (judu) prednost, ne bo dobro. Dne 15. t. m. je na semenj bilo prignane 1200 glav goveje živine, prodane pa 800 glav, kupčija je bila zelo živahna, cene nizke. Največ živine je šlo v Karlovac in Zagreb. Iz tega se že sedaj sprevidi, da bode imela železnica res veliko prometa pri nas. Prihodnji semenj bode dne 26. julija, na katerega že sedaj vabimo kupce in trgovce. o Dolenjske novice o d Iz občine Radeče pri Zidanem mostu. Na dopis v »Slovenskem Domu«, št. 18, odgovarja v »Domoljubu« št. 20 nekdo tako, kakor da bi se menil eden od Kuma, drugi od Lisca. Seveda, rad bi se v »Domoljubu« nekoliko opral, pa se nima s čim. Naš gosp. kaplan pravi, da menda dotičnik ni bil vreden, ako ni dobil blagoslova od mimogredočega, ki je nosil sveto popotnico v rokah, da o tem ni dobro poučen v verskih rečeh. Imenovani Janez pa je preje vedel, kako se blagoslov sprejme, kakor sedanji naš gosp. kaplan. Lahko reče, da je on preje in večkrat hodil s takim potom (s obhajilom), kakor je šel naš gosp. kaplan s popotnico v rokah, in dobro ve, kako se blagoslov deli. Tako, kakor vi pravite, velja menda le v Ribnici, tam, kjer ste vi doma, tam je pa že od nekdaj vedno kaj drugačnega. Drugi gosp. kaplani kaj takega ne trdijo. O verskih rečeh pa ne morete Janezu prav nič slabega očitati, ker na taka očitanja vam lahko stokrat odgovarja. On ni nič laži rabil ob volitvah, ali vero zaničeval. Janez je gotovo bolj vesten in veren kristjan, kakor vi. On je že mnogo stori! za vero, kar pa se vam lahko reče, da pa delate le za denar in politiko. Ako pa se spozna, da se gre v prid občine, ali kdaj se gre za izgubo, pa ne za vero, zato pa ni nevednež verskih rečij. Saj veste, gosp. kaplan, da je Janez še vas podučeval takrat, ko ste agitirali za obrtno zbornico, ko je vam rekel, da spolnujte besede Kristusove, ko je rekel takrat, ko so ga z denarjem skušali, aa daj cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega. Ako pa je Janez kedaj, kar se je redkokrat zgodilo, govoril o občinskih volitvah, to pa je vsakega davkoplačevalca dolžnost, pa ga za to za brezverca imenujete itd., kaj pa bo potem z vami, gospod kaplan, in z vašim adjutantom, sinom grofa pismonoše, ki sta trikrat ali še večkrat po celi občini obletela vse in vero zlorabljala za take namene, kamor ne spada? Potemtakem vidva prva zaslužita kes, pa V11IT13 SP TIP hn tli5 pomagalo, lulvu v c- like pregrehe. V »Domoljubu« pišete, da kar Janez se ni učil, tudi Janez ne zna. Reče se lahko, da vi gotovo niste znali toliko krščanskega nauka v starosti od 11 do 12 let, kakor on, ker je bil v krščanskem nauku prvi v šoli. Da pa se je zgodilo, da ni imel izmed njegovih otrok kdaj katekizma v šoli, to je pa vaša stvar, ker proti temu se tudi drugih otrok starši pritožujejo, da daje gosp. kaplan prav malo ali nič naloge za krščanski nauk, ker skrbi le za agitacijo. Na ta način res ni potreba otrokom katekizma v šolo nositi. Vprašamo vas: ali ste vi poklicani k nam za agitatorja ali za verski nauk? Za kaj vas pa plačamo? Za agitatorja mi lahko dobimo bolj poceni kake lažnjive mešetarje, in bi bolje vedeli naše razmere kakor vi. Veste, gosp. kaplan, da niste v Ribnici, da ste plačani za Radeče! Eno ste pa le v »Domoljubu« pravično povedali, da čevljar naj ostane pri svojem kopitu. Ta točka velja ravno za vas, Opravljajte to, za kar ste poklicani, pa ne ljudi slepiti in vero zlorabiti za politične namene. Tudi je malo-lažnjiva točka v »Domoljubu«, da bo neki kmet poškropil dotičnega gostilničarja, mize in goste. Popolnoma gola laž. Ako se za to ne operete v prihodnji številki v »Domoljubu«, se bode storilo primerne korake, da pride resnica na dan. V dopisu v »Slovenskem Domu« št. 18 niste našli nobene laži, kakor jo danes tudi ne najdete, zato tudi ne pustimo lagati po tistih vaših lažnjivih časopisih. d Iz Velike Doline pri Jesenicah, Dolenjsko. G. župnik Gnjezda, v dopisu »Slo- venskega Doma« z dne 15. junija t. 1. št. 24, str. 5. se se nekoliko ob mene spodtak-nili radi moje ženitve; Vi se sklicujete na § 19. tisk. zak., ali sami zakonov ne poznate, ali se jih pa nič ne bojite, najbrže si mislite, da za Vas niso veljavni zakoni, ko i takrat ne, ko ste gost. Dolinarja šli pretepat. Vi se perete, da me niste hoteli poročiti, ker sem imel kanoničen zadržek; res pa je, da me niste hoteh poročiti zato, ker ste jezni na mene in ste že leto prej proti neki osebi rekli, da me ne bodete poročili, torej ne da bi me skoz drugo, ampak skoz Vašo jezo me niste hoteli poročiti. Ali Vam ni c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem pisalo, da nimam nobenega zadržka. Resnica je tudi, da sem vsaj toliko pameten, kot ste Vi in da sem Vam pred prevzvišenim prekrižal račune. Resnica je tudi, da ste po treh dneh dobili brzojav iz Ljubljane, da ste se morali takoj gori peljati od sodišča v Kostanjevici pa v Ljubljano, ker ste isti dan imeli v Kostanjevici dve obravnavi, eno radi tepeža in drugo radi grdega lažnjivega jezika, z Dolinarjem in Preyem. Resnica je tudi, da ste dobili od prevzvišenega nalog, da me morate takoj poročiti in prevzvišenega obvestiti o moji poroki. Resnica je, da ste svojega cerkovnika k meni poslali in ko prir dem k Vam s cerkovnikom, ste mi nnup-