Studijska tajj,žnjioi
v;	S*
Havne	/, •.
Guštan j	,/
Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov.
SLOVEnilt
Hcinilz IX.
Celovec, četrtek, 17. junij 1954
Š*ev. 24 (63i)
Spet vladna kriza v Franciji
Laniel je šel — kdo bo naslednik?
Po ednajstih mesecih krmarjenja francoske politike je Lanielova vlada doživela minulo soboto isto usodo, kakor pred njo že mnoge povojne francoske vlade. Francoski parlament ji je s 306 glasovi proti 293 izrekel nezaupnico', rfakar je Laniel podal predsedniku republike Co-ty-ju ostavko svoje vlade, čeprav je imela še možnost, da se obdrži, ker bi bila za njen padec praviloma potrebna absolutna večina 314 glasov.
Čeprav do' padca Lanielove vlade ni prišlo nepričakovano, saj je bila že dalj časa v krizi in se je uspela obdržati na krmilu samo zaradi mednarodne politične situacije, je sedanja vladna kriza izzvala na Zapadu, zlasti pa v Ameriki veliko zaskrbljenost. Zapadni tisk označuje padec Lanielove vlade kot težak udarec za ves zapadni svet ter poudarja, da ne gre samo za krizo vlade marveč za krizo same Francije in njenega političnega in gospodarskega sistema. »New York He-rald Tribune« je zapisal: Zaradi Lanielo-vega odstopa je Pariz ohromel, Ženeva je zbegana in Indokitaiska ogrožena. Politična vihra v Franciji pomeni za Zapad udarec, ki ga je mogoče primerjati samo s padcem Dien Bien Fuja. Francija kaže, kje je najbolj šibka točka vsega Zapada. Londonski »Daily Telegraph« primerja Francijo z ladjo brez vodstva ter izraža bojazen, da bi moglo priti nekega dne do popolnega poloma Francije. Zastopnik zahodnonemške socialne demokratske stranke pa je izjavil, da poraz francoske vlade očividno zmanjšuje upanje Zahodne
Osvobodilna fronta slovenskega naroda za Tržaško ozemlje je nameravala s posebno delegacijo obiskati poveljnika britansko-ameriške cone Svobodnega tržaškega ozemlja generalnega majorja Win-tertona, da bi mu obrazložila gospodarske in socialne razmere cone A in njenega prebivalstva z vidika OF ter mu nakazala svoje poglede na reševanje teh vprašanj. V prvi vrsti bi ob tej priložnosti nakazali vprašanja slovenskega prebivalstva, kot so na primer razlaščanje slovenske zemlje in zahteva po odškodnini za škodo, ki so jo utrpeli Slovenci med fašizmom.
Svojo željo po obisku pri poveljniku cone je OF izrazila v posebnem pismu generalu Wintertonu, na katerega pa ji je odgovoril glavni štabni častnik, da generalu pisma sploh ni utegnil predložiti, ker da je bil odsoten, sploh pa da je mnenja, »da so politični nazori raznih strank v tej coni zadostno znani« — z drugimi besedami: zavezniška vojaška uprava ni radovedna na želje in predloge tržaških Slovencev. Resničnost te domneve potrjuje dejstvo, da je general Winterton v zadnjem času sprejel že neštete delegacije raznih italijanskih strank, med njimi tudi marsikatero zastopstvo izrazitih iredentistov. ne čuti pa potrebe odnosno volje, da bi se pogovoril z zastopniki Slovenčev. Na ponovno pismeno orošn:o za sprejem delegacije je OF prejela spet od istega častnika odgovor, da bo general Winterton uredil, da bo- delegacijo sprejel njegov štabni načelnik, ne pa on sam. OF je v ponovnem pismu generalu Winter-tonu izrazila obžalovanje, »da zastopnikom slovenske politične skupine ni dana možnost tolmačiti vrhovnemu predstavniku zavezniške uprave poglede in potrebe enega dela prebivalstva, ki je pod njegovo upravo«.
Nemčije v skorajšnjo ratifikacijo pogodbe o evropski obrambni skupnosti v francoskem parlamentu.
Poznavalci francoskih razmer so mnenja, da sedanji sestav parlamenta ne odraža več razpoloženja francoskega prebivalstva. Čedalje bolj močno se pojavljajo glasovi po razpustu parlamenta in razpisu novih volitev, kajti pri sedanjem razmerju političnih sil v parlamentu je zelo malo upanja, da bi se mogla katerakoli nova francoska vlada dalj časa obdržati na krmilu, posebno spričo nujnosti reševanja tako kočljivih vprašanj, kot so to vojna v Indokini in pa vprašanje ratifikacije pogodbe o Evropski obrambni skupnosti.
Po posvetovanju s predsednikom parlamenta in predsedniki nekaterih parlamentarnih političnih strank je predsednik francoske republike poveril sestavo nove vlade enemu najbolj izrazitih nasprotnikov zunanje politike dosedanje Lanielove
Večtedenski potek konference v Ženevi je ponovno pokazal, da članom posameznih delegacij, ki sodelujejo' na konferenci, v bistvu očitno ne gre za reševanje vprašanj, zaradi katerih je. bila konferenca sklicana, marveč jim je prva briga le to, kako bi konferenco nadaljevali, brez da bi prišli do kakršnih koli uspehov, ki bi prej ali slej narekovali potrebo, da se je treba raziti. Čeprav zvenijo morda taka ugibanja nekoliko čudno, pa jih potr-
Nedvomno je tako stališče zavezniškega poveljnika do tržaških Slovencev zelo značilno in pomeni navadno zapostavljanje in žalitev predvsem za OF, torej politično skupino, ki je v preteklosti doprinesla največji delež v protifašistični borbi, ko so tržaški Slovenci skupno z vsemi jugoslovanskimi narodi na strani zaveznikov izbojevali zmago nad najhujšim nasiljem. V Trstu poudarjajo s tem v zvezi, da taka politika anglo-ameriške vojaške uprave samo hrabri in podpihuje ekstremistične kroge v protijugoslovanski mržnji in zastruplja ozračje, da ne more priti do pomirjenja na tem ozemlju.
Glasilo OF za Tržaško ozemlje »Primorski dnevnik« piše ob zavrnitvi sprejema delegaciie med drugim: »Stališče, ki ga je zavzel do sprejema delegaciie Osvobodilne fronte conski poveljnik, je ne samo navadno diskriminacijsko ravnanje, kakršnih smo deležni vsak dan, ampak je hkrati tudi žaljivo. Takšno ravnanje ni žaljivo samo do predstavnikov tiste politične skupine, ki je edina nosila glavno težo krvavega boja za zmago zavezniške stvari ni tržaških tleh in dala za to največ žrtev, temveč je žaljivo tudi za ves slovenski živelj.«
Napad na slovensko tiskarno
Po poročilih iz Trsta so pretekli teden vdrli neznanci v slovensko tiskarno »Gra-phes«, kjer ie tudi sedež tednika »II Pro-gesso« ter Enotnih razrednih sindikatov. Ponočni junaki, ki so hoteli vlomiti tudi v blagajno tiskarne, kar jim ni uspelo, so v tiskarni razbili več stolov in odnesli precej denarja iz uredništva omenjenega lista. Čeprav storilcev še niso našli, menijo, da je bil tudi ta vlom. ki ni prvi te vrste, delo fašistov, katerim so vse slovenske in jugoslovanske ustanove trn v peti.
vlade. To je radikalni socialist Pierre Mendes-France, ki je bil že lani poleti poverjen za sestavo vlade, a takrat ni dobil potrditve s strani skupščine.
Mendes-France uživa sloves enega najboljših francoskih gospodarskih strokovnjakov in vidi v temeljitem zmanjšanju vojnih izdatkov edino možno pot za gospodarsko okrepitev Francije. Ko je sedaj prevzel mandat za sestavo nove vlade, je poudaril, da smatra v sedanjem položaju Indokino za glavno vprašanje. Pred neka" dnevi je v parlamentu očital dosedanjemu zunanjemu ministru Bidaultu, da se ni dovolj temeljito zavzemal za pomiritev v Indokini, ki si jo nedvomno velika večina francoskega naroda želi.
Na tiskovni konferenci je Mendes-France sporočil, da bo danes popoldne zaprosil francosko skupščino za potrditev, da kot designirani ministrski predsednik sestavi novo vlado.
iujejo dogodki, ki spremljajo tudi sedanjo ženevsko konferenco, kjer so prišli že tako daleč, da ne razpravljajo več o vprašanjih Azije, v prvi vrsti o Koreji in Indokini, marveč o tem, kako bi preprečili prehiter neuspeh konference. Poročila namreč navajajo, da si člani delegacij prej ko slej delajo med seboj obiske, na katerih se vrtijo razgovori skoraj izključno le še o mrtvi točki, s katere v vprašanjih Indokine in Koreje ne vedo več ne naprej in tudi ne nazaj.
NajhujŠi udarec za ženevsko konferenco je bil nedvomno padec francoske vlade, ki je zlasti zapadne sile popolnoma spravil iz ravnotežja, kar ni nikakšno čudo. saj jih je s tem precej oslabil napram njihovim partnerjem z Vzhoda, ki še vedno več ali manj narekujejo in usmerjajo
potek konference. Posebno pomembno vlogo igra pri tem Ljudska republika Kitajska, ki ji Amerika nehote daje v roke najbolj učinkovite adute ravno s tem, da je noče priznati za enakopravnega partnerja. S tem v zvezi so zelo zanimive tozadevne izjave voditelja levega krila angleške laburistične stranke Bevana, ki je delal, da po njegovem mnenju politika Združenih držav Amerike največ škoduje poteku ženevske konference. Poudaril je, da je nevarnost neuspeha v Ženevi znatno narasla, ker ZDA nočejo priznati LR Kitajske.
Angleški zunanii minister Eden pa se medtem trudi v Ženevi, da bi svetovni javnosti čim boli rožnato prikazal zagato, v katero je zašla konferenca. Pripravil ie namreč predlog za uradno' objavo, po kateri da ie konferenca začasno odložena ter da se bo medtem njeno delo nadaljevalo v posebnih odborih. Toda — kakor že omenjeno — zapadne sile trenutno niso preveč enotne in še vedno iščejo ravnotežje. iz katerega jih je vrgla francoska vladna kriza, zato tudi ne vedo, ali naj bi po sovjetski zahtevi nadaljevali razprave (ki bi prej ali slej verjetno privedle do popolnega zastoja), ali pa naj rešijo konferenco z njeno začasno prekinitvijo na podlagi angleškega predloga. V bistvu gre pri celi stvari za vprašanje, ali bi sedanja prekinitev odnosno preložitev konference daiala možnosti in izglede za nov mednarodni sestanek ob kakšnem poznejšem terminu. Verjetno1 bi hoteli doseči podoben sklep, kot pa ga je prinesla konferenca v Berlinu, kjer so se svoječasno sporazumeli za sedanjo' ženevsko konferenco.
Ob zaključku lista je bilo sporočeno, da je Ženevska konferenca na svoji 15. plenarni sen prekinila posvetovanje o Koreji, ker ni bilo mogoče spraviti v sklad nasprotujočih si stališč Vzhoda in Zahoda. Britanski zunanii minisrer Eden je izrazil upanje, da bodo' mogli z obravnavanjem korejskega vprašanja nadalievati kdaj pozneje, ko bo politično ozračje za to bolj ugodno.
Avstrijsko-jugoslovanska konferenca o gospodarskem sodelovanju
V Opatiji je bila minuli petek in soboto prva konferenca predstavnikov posebnih gospodarskih odborov zunanje trgovinskih zbornic Avstrije in Jugoslavije.
Na sestanku so proučevali vprašanja povečanja zamenjave blaga in možnost industrijskega sodelovanja posebno glede medsebojnega dela v tujini. Nadaljnji predmet razgovorov je bilo vprašanje povečanja avstrijskega tranzitnega prevoza preko Jugoslavije, zlasti preko pristanišča na Reki.
Na podlagi ugotovitve, da obstoja dobra volja za razširitev gospodarskega sodelovanja, kar je generalni tajnik jugoslovanske trgovinske zbornice Ivo Barbarič izrecno podčrtal, in da so dane mo-
Sodelovanje med Etiopijo in Jugoslavijo
Kakor poročamo' na drugem mestu, bo verjetno meseca avgusta obiskal Jugoslavijo cesar Etiopije Haili Selassi. V zvezi s tem obiskom je novo imenovani etiopski poslanik v Beogradu Amde Mi-kael Dessalegn izjavil, da bo ta obisk mnogo prispeval za nadaljnji razvoj in utrditev prijateljskih in prisrčnih zvez med etiopskim in jugoslovanskimi narodi. V intervjuju je etiopski poslanik poudaril pomen razumevanja med narodi Etiopije in Jugoslavije, ki je posledica miroljubnih namenov in dejstva, da sta bili obe državi v minuli vojni žrtvi napada in pretrpeli hude posledice okupacije.
V svoji izjavi je poslanik poudaril med
žnosti za industrijsko sodelovanje, je bilo sklenjeno, da ta vprašanja zunanjetrgovinske zbornice obeh držav temeljito proučijo in izdelajo svoje tozadevne predloge.
Predsednik avstrijskega posebnega odbora za gospodarsko sodelovanje z Jugoslavijo Hubert Schmidt je na konferenci med drugim poudaril: »Pričakujemo intenziviranje naših trgovinskih odnosov in izmenjave blaga. Trdno smo prepričani, da se bodo v skorajšnji bodočnosti želje in nameni tako z ene kot z druge strani ostvarili tler želimo, da si medsebojno pomagamo.« Izrazil je tudi mnenje, da se bodo avstrijski gospodarstveniki bolj kot doslej posluževali tranzita preko reškega pristanišča zlasti pri uvozu žita v razne kraie Avstrije.
drugim: Narodi Etiopije in Jugoslavije so združeni v prepričanju, da je danes samo s prijateljskim in iskrenim sodelovanjem miroljubnih narodov mogoče obdržati mir v svetu.« Na vprašanje, kaj: on meni o možnostih za nadaljnji razvoj odnosov med obema državama, je poslanik Dessalegn dejal: Prepričan sem, da so dani odlični pogoji za utrditev medsebojnega sodelovanja, ki se že sedaj zadovoljivo razvija. V načrtu imamo mnoge skupne napore in proučujemo možnosti za ži-vahneiše zveze med našima državama. Dosedanje sodelovanje na gospodarskem področju je dalo glede tega dragocene izkušnje.
Zavezniška uprava v Trstu noče upoštevati slovenskega življa
V Ženevi: Za ali proti nadaljevanju konference
Disharmonični prizvoki
Med 2. festivalom Avstrijske pevske zveze v Celovcu so si nepristranski in neudeleženi opazovalci lahko nabrali nekaj značilnih vtisov, ki naj ne ostanejo nezabeleženi.
V zmoti je bil, kdor je pričakoval, da se bodo v teh dneh srečali k medsebojnemu plemenitemu tekmovanju iz vse Avstrije pevci brez razlike politične opredeljenosti ali narodne pripadnosti. Med sodelujočimi pevskimi zbori nismo opazili niti avstrijskih naprednih delavskih zborov, kaj "šele zborov gradiščanskih Hrvatov, dunajskih Čehov in koroških Slovencev, čeprav je neizbrisno dejstvo, da odmevajo v mejah Avstrije tudi delavske pesmi in pesmi narodnih manjšin, čemu tedaj jadikovanje v reakcionarnem koroškem časopisu, da so celovška predmestja razobesila premalo zastav v počastitev došlih gostov. Delavci v Celovcu in okolici pač meščansko-nacionalne prireditve niso smatrali za svojo kot je ni moglo tudi naše ljudstvo, čigar pesem prirediteljem pravtako ni bila zaželjena kakor jim ni bila dobrodošla pesem avstrijskih delavcev. Zato je bilo stvarno odveč, da so bili v častnem predsedstvu in častnem odboru prireditve tudi delavski predstavniki, Za prireditev z določeno enostransko usmeritvijo bi bil okvir od celovškega škofa pa do bivšega SA-Standartenfiihrerja zares zadosti širok in tudi bolj primeren po načelu: svoji k svojim.
Ugleden koroški socialist je ob pričetku festivala, ko je pričelo deževati, menil, da bi slabo vreme ne bilo posebna nesreča, češ, da se pri tovrstnih prireditvah nikdar ne ve v naprej, kaj se lahko iz njih izcimi in kakšnim namenom pravzaprav služijo. Ko smo dva dni nato gledali pohod po mestu, smo dali prav njegovi bistrovidnosti. Ob hreščečem skandiranju „Heilu-klicev iz povorke in gotovega dela gledajočega meščanstva se je marsikomu na obrazu poznalo, da je le s težavo zadrževal svojčas običajni pristavek „Siegu in „Hitleru. Ta vrsta ljudi je med povorko prišla na svoj račun in je z izdatnim hajlanjem do zariplosti izkričala svoje „slavnostnou razpoloženje.
Med udeleženci povorke so bile irhaste hlače z belimi nogavicami spet ali še vedno zelo čislano in priljubljeno slavnostno oblačilo. Pri sodelujočih koroških zborih je prevladovala rujava barva. Ta zaljubljenost v preteklost in tradicijo je celo tako izrazita, da jim je „Gauu še danes podlaga za organizacijski sestav, dasi bi človek menil, da spada ta naziv bolj v besednjak neke neslavne dobe.
Festival je priredila Avstrijska pevska zveza. Pa smo se zaman trudili ko smo iskali na društvenih zastavah in praporih, ki so jih nosili v sprevodu, avstrijska patriotična gesla ali poudarek avstrijske pesmi. Namesto tega pa od začetka do konca še in še poveličevanje „ne mške p e s miu in „n e m-s k e zvestobe“. Med vso večdnevno prireditvijo je pravzaprav spregovoril o avstrijski pesmi samo r a j h o v s k i govornik iz Berlina. Dobro in koristno bi bilo, če bi se te čudne ironije zavedali in se ob njej zamislili vsaj tisti, ki so tudi ob tej priložnosti imeli na jeziku besede o samostojnosti in neodvisnosti avstrijske domovine.
Avstrijska kultura, zlasti pa avstrijska glasbena in pevska ustvarjalnost, oplojena in obogatena od neštetih prilivov iz virov slovanskih in drugih narodov, ki so živeli nekoč v okviru skupnih državnih meja, je tako izrazita in svojstvena, da je uspela proslaviti deželo in njeno ljudstvo po vsem širnem svetu, če ne kaj drugega, je vsaj skrajno neumestno prikazovati in razglašati avstrijsko ljudsko pesem kot „nemško pesemu. Kdor dela to tako očitno kot smo videli in slišali ob celovškem festivalu Avstrijske pevske zveze, naj se ne razburja, če si marsikateri opazovalec dela svoje zaključke o namenih in morebitnih posledicah, ki lahko nastanejo iz takšnega hotenega ali nehotenega mešanja dveh različnih pojmov.
Državni tajnik Graf si šteje v osebno zaslugo, da se je „nemška pesemu manifestirala prav na Koroškem. Ne vemo, če je pomislil na to, da ie Koroška skupna domovina dveh narodov. Prav gotovo pa to dejstvo hote prezirajo nekatera koroška društva Avstrijske pevske zveze, ki tudi še sedaj zlasti v krajih, kjer živijo koroški Slovenci, nadaljujejo s svojim nemško-nacionalističnim programom, ki so si ga kot „mottou svojega udejstvovanja začrtala pred desetletji pod vplivom tistih šovinističnih sil, ki so tudi kulturo vpregle v raznarodovalne svrhe in jo ponižale v deklo svojih germa-nizatorskih prizadevanj. Zato ni čudno, da smo v nedeljski povorki videli iz našega ozemlja san-r staro "ardo nestrpnih nacionalističnih ' veljakov, ojačano še z bivšimi navdušenimi privrženci nacizma.
Razumljivo je, da je bil celovški župan vesel pritoka avstrijskih in nemških gostov in njihovih šilingov in D-mark v mesto. Ni pa bilo nujno, da je — morda iz hvaležnosti in na ljubo prirediteljem — skušal okrasiti pevsko slavje z zastarelimi političnimi gesli. Tako-imenovani „Abwehrkampfu in 10. oktober sicer res spadata med običajne rekvizite nekaterih dvomljivih koroških patriotov, vendar so ti rekviziti že tako obrabljeni, da kot usedlina minulosti le zavirajo miselni napredek in ne morejo dajati sedanjemu pokolenju perspektive za bodočnost. Se bolj čudno pa je izzvenela trditev, da je bila „tudi med drugo svetovno vojno na fronti in v domovini pesem
ŠVICA-
čestokrat oder svetovne politike
Dežela meddržavnih konferenc, kamor so tudi danes spet uprte oči vsega sveta, je mala Švica, ki je bila ustanovljena leta 1291 kot zveza mož iz tako imenovanih »gozdnih kantonov« (nekake zgodovinske oblike samostojnih okrajev) Urija, Schwyza in Untenvaldena, ki so tedaj hoteli očuvati svoje gospostvo nad trgovinskimi potmi med severno odnosno zapad-no in južno Evropo čez Alpe. Pozneje se je zveza utrdila in razširila še na nadaljnje kantone. K tej utrditvi je močno prispevala vmesna nevtralna lega Švice med velikimi državami.
Leta 1815 je Švica proglasila trajno ne-
stvo po jeziku ni enotno:	večina, to je
72%, govori nemška narečja, medtem ko govori na zapadu 20% francoski, na jugu 6% italijanski ter okrog 1% reto-roman-ski jezik. Preostali odstotek so stalno v Švici bivajoči tujci.
Švica je kljub temu, da sta nekako dve tretjini njene površine po večini gorate površine neprikladni za stalno naselitev, razrtieroma močno obljudena. Na 1 km2 žive povprečno 103 prebivalci. Kakor v vseh gorskih deželah, tako tudi v Švici prebivalstvo zapušča visoko ležeče kmetije in vasi. Ne izseljuje se pa v inozemstvo, temveč v industrijska mesta ter tu-
Palača narodov v Ženevi
vtralnost, ki so jo pozneje priznale in zajamčile tudi velike sile. Ustavo, ki še danes velja, ima iz leta 1874. Spremeni se ustava lahko le z obveznim referendumom ali direktnim ljudskim glasovanjem. Kot je na eni strani vsem znan visok kulturni nivo njenih prebivalcev, tako nas preseneča, da ženske v Švici še nimajo splošne volilne pravice. Borba za to se odvija prav sedaj in je Šele nedavno Basel kot prvi in zaenkrat edini kanton izglasoval volilno pravico- ženskam.
Dežela obsega 41.295 km2 (to je komaj Vobr evropske površine) ter šteje okoli
4,725.000	prebivalcev. Danes ima 22 kantonov (samoupravnih teritorialnih enot) s skupno preko 3.100 občinami. Prebival-
ristična središča. Zaradi tega narašča število mestnega prebivalstva tri- do štirikrat hitreje od kmečkega.
Švicarska industrija se je razvila iz drobnih raztresenih obratov po vaseh in mestecih Švicarske planote. Ob koncu
19.	stoletja pa se je začel razvoj velike tovarniške industrije. Alpske vode, ki se spuščajo v slapovih in brzicah, so neizčrpen vir energije za industrijo in za elektrifikacijo železnic (elektrificiranih je že 90% vseh prog). Ker doma nima surovin, izdeluje Švica predvsem predmete, za katerih izdelavo so- potrebne kvalificirane delovne moči in le malo surovin, s čimer uštedijo tudi na prevoznih stroških. Prikrojeno surovinskim razmeram in meha-
Zvišanje plač ali znižanje cen
Posledica nezadostnih plač, mezd in rent ovirajo stabilizacijo avstrijskega gospodarstva. Masa prebivalstva je prisiljena izdatke za svoje življenjske potrebščine čim bolj omejevati. Iz tega sledi, da ostane mnogo v Avstriji produciranih dobrin nerazprodanih ter jih kopičijo v skladiščih. Proizvodnjo morajo omejevati, delavce in nameščence pa postavljati na cesto. Ker so brezposelni delavci in nameščenci nujno slabši konzumenti, je naravno, da brezposelnost sama od sebe dviga brezposelnost. V Avstriji štejejo tudi zares od leta v leto višje število brezposelnih, ki narašča v gotovih panogah leto za letom tudi preko sezonske dobe.
Mrtvila gospodarstva ne more poživiti niti izvoz doma neporabljenih proizvodov v inozemstvo. Po evropski plačilni zvezi uvedeni liberalizaciji je potrebno v višini enakega zneska, kakor znaša izvoz, inozemsko blago tudi uvažati, ki bi moralo biti končno tudi na domačem trgu razprodano. Gospodarska mehanika si ne more dovoliti kakih umetnih zvijač. Za zvišanje proizvodnje dobrin in s tem združeno splošno blagostanje je potrebno prilagoditi cene primerne zaslužku prebivalstva ali pa je potrebno zvišati plače. Le na način, da bo doma proizvajano in uvoženo blago v celoti pokupljeno na domačem trgu, bo onemogočena gospodarska kriza in zaježene vse težke posledice, kakršne smo doživeli v veliki stiski pred drugo svetovno vojno.
tista združujoča vez, iz katere smo črpali novo upanje, tolažbo in mnogo veselja.“ Muzikalične reminiscence na to dobo so več ko tvegane, če se spomnimo pesmi in maršov, ki so v tem času odmevali na fronti in v domovini: „Die Pahne hoch, die Reihen fest geschlossen“ ali pa blazni refren: „Wir werden iveiter mar-schieren, bis alles in Scherben fallt, denn heute gehort uns Deutschland und morgen die ganze Weltu. Zares, nekoliko več treznega premisleka in malo manj zanesenjaštvabi celo pri po-vekčevaniu „nemške pesmiu nič ne škodilo.
V nedeljo zvečer smo srečali na eni izmed glavnih celovških ulic gručo ljudi, ki je nemoteno na vse grlo prepevala ono znano iz časov nacizma: „Wir mar-schie-ren gera-de aus . . Morda so tudi prepevajoči odnesli s predpol-
nizaciji v industriji, tudi v velikih aluminijskih, železar. in jeklarskih obratih ni zaposlenih več kot 2000 (v nekaj največjih do 7000) delavcev, medtem ko ima ena tretjina vseh obratov samo do 50 delavcev. Posebno razvite industrijske panoge so strojna, elektrotehnična in kemična. Med izdelki precizne mehanike uživajo švicarske ure svetovni sloves; nekaj preglavic na tem področju pa Švicarjem danes že dela močan porast nemške in francoske proizvodnje ur.
V švicarskem kmetijstvu je težišče na mlečni živinoreji. Tudi mlekarski izdelki gredo v znatni meri na zunanji trg.
Zelo pomembno vlogo v švicarskem gospodarstvu igra tujski promet, saj je Švica klasična dežela letovišč in zdravilišč, pripravnih tako za zimski kot za letni čas. Temu primerno krijejo dohodki iz tujskega prometa tudi 40% primanjkljaja všvicarski trgovinski bilanci. Hoteli in gostišča zaposlujejo- preko 100.000 ljudi. Okrog 7000 skoraj izključno sodobno urejenih gostinskih obratov ima nad
200.000	postelj, ki beležijo letno- okoli 4,5 milijonov gostov z 20 milijoni nočevanj, od katerih odpade več kot ena tre-tjina na tujce.
Svojčas je Švica slovela kot alpsko zatočišče emigrantov, med katerimi je bilo nekako do leta 1917 nemalo revolucionarjev iz malone vseh evropskih dežel. Največje mesto dežele je Ziirich (380.000 prebivalcev), glavno mesto pa je Bern (nekaj nad 130.000 prebiv.), medtem ko ob Ženevskem jezeru leži Ženeva, svojčas sedež Društva narodov, ki je tudi zadnje tedne spet središče upov miroljubnega sveta. Saj je od rezultatov Ženevske konference, ki se trenutno — izgleda — noče premakniti z mrtve točke, v mnogočem odvisen nadaljnji razvoj svetovnih dogodkov z osrednjim vprašanjem — mir ali vojna?!	_____
Nezadostne plače in mezde, s katerimi je potrošnikom nemogoče nabavljati v zadovoljivi meri svoje potrebščine in si morajo marsikaj odreči, povzroča na eni strani bedo in siromaštvo, na drugi pa bojazen. Takšno- stanje onemogoča uravnovešen ?e in stabilizacijo gospodarstva ter končno vodi k vedno strastnejši politični razdvojenosti in posledica tega je nujno zastoj zdravega gospodarskega razvoja. Za okoli dva milijona oseb-, ki so ali prehodno zaradi bolezni za delo nesposobni ter in za preskrbo starih rentnikov z njihovimi družinami, se morajo zbirati sredstva iz zaslužka urejenega in zadostnega plačilnega sistema.
Prizadevanje za pravično razdelitev narodnega dohodka je stremljenje za koristi ljudstva in države. Ta naloga pripada v prvi vrsti sindikalnim organizacijam in Zvezi sindikatov. S tem prizadevanjem izvajajo te ustanove važno funkcijo v mehanizmu gospodarstva, ki obstoia v vzpostavitvi ravnotežja med produkcijo in konzumom. Ko bo ta cilj dosežen, bo sproščena pot k zvišanju proizvodnje. Dokler ne bo izravnana razlika med plačami in cenami za potrošnjo, je razvoj k blagostanju nemogoč. Plače in mezde delojemalcev morajo biti sorazmerne s cenami življenjskih potrebščin, odnosno mora biti domači trg preskrbljen s potrebščinami po nižjih cenah. Vse dotlej je težko govoriti o resničnem podvigu in razvoju našega gospodarstva.
danskega pohoda — (kot „Sangerheerschauu je prireditev označena v broširanem slavnostnem programu) — vtis, da spada tudi ta pesem v okvir gesla nacionalističnih koroških zborov: „Vom Tal bis an die Gletschervoand ton’ deutsches Lied im Karntnerland". Ste na to pomislili, gospod župan, preden ste citirali to parolo in zapisali svoje zgoraj ponatisnjene stavke?
Razveseljivo je, da sta skušala zvezni kancler in deželni glavar vsaj na koncu prireditve v svojih govorih nekoliko popraviti mučne vtise, ki so se vsiljevali pozornemu spremljevalcu celovških slavnostnih dni. Vseeno pa so ob obilici lepih in harmoničnih melodij neprijetno in vznemirjajoče motili disharmonični prizvoki . . .
Atene. — Etiopski cesar Haile Selasie, ki je pravkar bival na daljšem obisku.v Združenih državah Amerike, bo v prvi polovici meseca avgusta obiskal Grčijo, nato pa še druge države, med njimi tudi Jugoslavijo.
New York. — Stalne vladne krize v Franciji delajo- skrbi tudi drugim državam in se s tem vprašanjem bavijo seveda tudi v Ameriki. Posebno razni časopisi pogosto- načenjajo ta problem ter prihajajo- s tem v zvezi do najrazličnejših ugibanj. Tako na primer piše »New York Times« o krizi francoske vlade, da le-ta ni dovolj močna, da bi mogla najti rešitev iz zaporednih kriz, s katerimi se sedaj bori Francija. Časopis izraža mnenje, da bi bilo spričo celotnega položaja najboljše, razpisati nove splošne volitve.
Niš. — Jugoslovanska vojaška delegacija pod vodstvom poveljnika niške vojaške garnizije generalnega majorja Rado-jice NeneziČa bo 26. junija odpotovala na prijateljski obisk v Turčijo. V Carigradu bo obiskala jugoslovanska delegacija nekatere vojaške enote in ustanove turške vojske.
Trst. — Dosedanji poveljnik ameriških čet v Trstu generalni major McFadven je bil razrešen njegove dolžnosti, na njegovo mesto pa so imenovali generalnega majorja Johna Dabneva, ki je bil doslej v Mun-chenu poveljnik »južnega letalskega poveljstva«.
London. — V zvezi z morebitnim neuspehom ženevske konference računajo v Aneliji s precejšnjimi spremembami v vladi. Govori se tudi o možnosti odstopa ministrskega predsednika Churchilla, ki bi v tem primeru odstopil svoje mesto dosedanjemu zunanjemu ministru Edenu. Značilno je, da te vesti prihajajo tudi iz vrst konservativne stranke in jih je zaradi tega treba jemati bolj resno.
Tokio. — Dne 3. t. m. je prišlo v japonski narodni skupščini do upora in pretepa, pri katerem je bilo ranjenih nad 50 policajev in poslancev. S tem v zvezi je vložila vladajoča liberalna stranka tožbo proti 31 poslancem levega in desnega krila socialistične stranke, ker da so napadli in ovirali funkcionarje pri opravljanju službe.
s*..
Glasbeno sodelovanje med Avstrijo in Jugoslavijo l
Svcječasno smo že poročali o tednu sodobne avstrijske glasbe v Jugoslaviji, v okviru katerega so v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani priredili številne koncerte sodobnih avstrijskih glasbenikov ter v istih mestih razstavljali glasbene publikacije avstrijskih založb. Prav tako smo tudi najavili teden jugoslovanske sodobne glasbe v Avstriji, o katerem danes lahko navedemo nekaj podrobnosti.
Jugoslovanski skladatelji so obiskali Avstrijo v drugi polovici maja ter priredili v Grazu in na Dunaju dva simfonična. štiri solistične in en komorni koncert z jugoslovanskimi deli. Umetniki iz Jugoslavije, med njimi zastopniki srbskih, hrvatskih in slovenskih skladateljev, so s svojimi nastopi v obeh mestih želi velik uspeh ter so morali številna dela ponavljati. Sporedi koncertov so s svojo pe-strostio' nudili zanimiv prerez sodobne jugoslovanske glasbene ustvarjalnosti, kar ie bilo za avstrijsko publiko nedvomno še posebno zanimivo zaradi tega, ker ie imela verjetno tokrat prvič priložnost, da sliši tako bogat izbor nove glasbe, ki raste in se razvija pod posebnimi okolno-stmi.
Skupino jugoslovanskih glasbenikov je vodil na turneji po1 Avstriii sekretar komisije za kulturne stike z inozemstvom v Beogradu prof. Ivo Frol. udeležili pa so se gostovanja tudi načelniki glasbenih oddelkov radiiskih postaj iz Beograda, Zagreba in Ljubljane. Tugoslovanske založbe so' dale na razpolago številne glasbene publikacije, s katerimi so priredili na Dunaju in v Grazu zanimive razstave, ki so bile slovesno otvoriene ob navzočnosti zastopnikov avstrijskih oblasti.
Ob svojem bivanju v Avstriji so bili
Na Štalenski gori spet delajo
Na Štalenski gori so z deli v letošnji sezoni snet pričeli. Pod vodstvom inže-niria Dolenza so zaenkrat zaposleni s potrebnimi pripravljalnimi deli. Z izkopavanji pa bodo pričeli v začetku julija. Smotrna izkopavanja, študij in konzervirani najdenih arheoloških vrednot bo spet pod vrhovnim vodstvom izvedenca profesorja Eggerja. V snlošnem vlada za izkopavine in naidbe na Štalenski gori veliko zanimanie. Vedno prihajajo na Šta-lensko goro številni izletniki iz tu- in inozemstva, posebno številni obiski so ob nedeljah. Z vozili je letos že mnogo lažje doseči kraj, kakor prejšnia leta, ker je gradnja nove ceste že znatno napredovala. Kakor računa cestna gradbena direkcija bodo ostali del še letos izgradili.
Koncerti na prostem v poletju 1954
Prosvetni urad in referat za tujski promet deželnega glavnega mesta Celovec bo tudi v letošnjem poletju priredil v mesecih juniju do avgusta koncerte na prostem. Prvi koncert je podala poštna kapela v sredo 9. junija ob 20.30 uri na prostoru deželnega dvorca. Sledili bodo vsako sredo ob istem času koncerti mestne in železniške godbe, kakor tudi velikega orkestra delavske zbornice. Avgusta bodo koncerti v Goethe-parku. Vstopnina h koncertom je prosta in traja koncert vsakokrat od 20.30 do 22. ure.
jugoslovanski glasbeni umetniki deležni prisrčnih sprejemov s strani oblasti ter avstrijskih glasbenikov. Dnevno so njim na čast prirejali sprejeme, prireditve in obiske, posebno na Dunaju so jim izkazali toplo naklonjenost in prisrčno usluž-nost. Nekaj posebnega je bil za jugoslovanske goste nedvomno prisrčen in tipično dunajski »Heurigenabend« v Grin-zingu, ki ga jim je priredilo društvo avtorjev, skladateljev in založnikov. Sprejel jih je tudi dunajski župan Jonas
V dneh od 10. do 14. junija se je vršil v Celovcu drugi zlet Avstrijske pevske zveze, ki mu je dal častno pokroviteljstvo zvezni kancler gospod Julijus Raab.
Slavnostne dni so izpolnili poleg obredov prevzema zveznega pevskega prapora in polaganja vencev še koncerti najboljših avstrijskih pevskih zborov, glasbeno predavanje profesorja dr. Hansa Joa-chima Moserja, izleti v okolico, slavnostna seja, slavnostno zborovanje in zabave.
Višek zleta pevske zveze je bil v nedeljo predpoldne, ko so iz vseh strani republike prišli v Celovec številni zbori. V povorki, ki se je razvila od veleseimskega razstavišča do Novega trga, je sodelovalo 155 pevskih zborov in 13 godb. Na slavnostnem zborovanju na Novem trgu je govoril med drugimi tudi zvezni kancler g. Raab, ki je podčrtal nepolitičnost pevskega zleta in poudaril, da je naloga avstrijskih pevskih zborov le dviganje narodove kulture, borba za mir in znosno sožitje med narodi. Kar je v preteklosti zakrivilo’ orožje, naj izgradi kultura, ki nai postane najmočnejše orožje za mirno sožirie med narodi, je izrazil g. zvezni kancler.
Med govori so se vrstile razne pesmi, ki so jih peli združeni, mešani in moški pevski zbori.
Lep dan ie slavnost močno povzdignil. Prebivalci Celovca so napolnili ceste in navdušeno pozdravljali pevske goste, med katerimi je bilo videti tudi nekaj zborov iz Renske doline. Westfalije, Holandske, Hamburga, Dusseldorfa itd.
Navzlic velikopoteznosti zleta pa so vendar izstopile nekatere hibe, ki so se pokazale na raznih koncertih, predvsem v nediscipliniranem prihajanju na oder, v petju z not, v pomanjkanju stopnic (praktikablov) za pevce, v pomanjkljivih ojačevalnih napravah za prenos petja itd. Nekateri zbori, posebno gostje z Dunaja in izven države, so pokazali prav lepo pevsko kulturo, večina domačih pa se giblje v mejah diletantizma in glede izbire pesmi ne dosega evropskega povprečja.
Daši ravno je bil položen izrecen poudarek celotne prireditve na narodno pesem, bi vendar morala na tak dan priti do izraza tudi strokovna višina pevskih zborov in zborovske literature. Iz celotnega pregleda koncertnih sporedov pa se da sklepati, da avstrijska zborovska glasba po vojni ni v ničemer napredovala, podobno kot v mnogih drugih evropskih državah. Prikazovanje edino narodne pesmi v najprimitivnejših harmonizacijah
ter jih povabil na lepo izletniško točko Kahienberg, medtem ko sta jim priredila minister za prosveto dr. Kolb in jugoslovanski veleposlanik Vučinič slavnostne sprejeme. Prav tako so bili glasbeniki iz Jugoslavije prisrčno sprejeti v Grazu.
Nedvomno bo ta izmenjava avstrijskih in jugoslovanskih umetnikov nov prispevek k razvijanju čim bolj tesnih odnosov med obema državama, saj je bil to šele prvi korak zbližanja glasbenikov iz Jugoslavije in Avstrije.
je pač premajhen uspeh za tako izredno in veliko prireditev. Pomanjkljivost pa je bila vsekakor tudi v tem, da je ob prikazovanju narodnih pesmi vseh avstrijskih dežel bila izpuščena slovenska narodna nesem iz Koroške, ki je nedvomno in dokazano vplivala na glasbeni obraz avstrijske glasbe na splošno in še posebej na nemško narodno pesem na Koroškem.
Kljub temu je bila celotna slavnost uspešna manifestacija pevske kulture, kateri bi se nrav radi pridružili s čestitkami tudi mi, če ne bi na splošno izzvenela z znanim prizvokom in zelo jasno opredeljenim stališčem govornikov, nai nemška pesem doni po’ vsci Koroški do’ Karavank, pri čemer oa ni nihče od govornikov vzel v obzir slovenske narodne manišine, ki ima tudi pravico do’ svoje pesmi in besede. To stališče se je jasno pokazalo tudi v tem, da je odbor odklonil koroško-slo-venske pevske zbore, ki so se priglasili za sodelovanje na pevskem zletu. Vse lepe besede z govorniških odrov o prijateljskem sožitju med narodi ostajajo torej v praksi neuresničene.
Razstava jugoslovanskih fresk na Dunaju
V dogovoru med Avstrijo in Jugoslavijo bo letos oktobra prirejena na Dunaju razstava jugoslovanskih srednjeveških fresk. V zamenjavo za to razstavo pa bodo prihodnie leto priredili v Jugoslaviji razstavo najznamenitejših del starih mojstrov iz dunajskega umetnostnega muzeja.
V Ljubljani je pretekli teden bil ustanovni kongres založnikov Jugoslavije, na katerem so ustanovili Združenje založniških podjetij FLRJ. Zastopniki okoli 70 jugoslovanskih založniških podietij so na tem sestanku razpravljali o dosedanjem razvoju domače založniške dejavnosti ter pregledali možnosti za čim širši razmah te panoge, posebno z ozirom na razširitev knjige med najširše ljudske plasti. Ugotovljeno je namreč bilo, da je z naraščanjem knjižnih cen sorazmerno padalo tudi zanimanie za knjigo, kar nameravajo zdaj izboljšati s tem, da bodo začeli izdajati več in bolj privlačnih leposlovnih knjig, ki bodo po' vsebini in obliki pritegnile obsežnejši krog čitateljev. »Knjiga
Razpis
Slovenska prosvetna zveza bo snrejela v prihodniem šolskem letu 30 dijakov v novi dijaški dom v Celovcu. Gojencem se bo nudila pod odgovornim vodstvom polna preskrba in po potrebi tudi pomoč pri pouku.
V prošnji za sprejem je treba navesti ime dijaka, šolo, katero obiskuje oziroma namerava obiskati, premoženjsko stanje staršev (pri kmetih velikost posestva, pri delavcih in nameščencih višino mesečnega zaslužka) in zdravniško spričevalo.
Prošnje je treba poslati do 15. julija 1954 na naslov:
Slovenska prosvetna zveza Celovec, Gasometergasse 10.
Uspela turneja jugoslovanskega plesnega ansambla
Na enomesečni turneji po Zapadni Nemčiji in Holandski je žel jugoslovanski ansambl narodnih plesov »Kolo« velike uspehe. Skupina ie nastopala v 12 zapad-no-nemških mestih, med drugim v Niirn-bergu. Diisseldorfu, Augsburgu ter v dveh največjih holandskih mestih Amsterdamu in Haagu. Ansambl so povabili za jesen na ponovno gostovanje po Zapadni Nemčiji, v teku pa so tudi pogajanja o gostovanju v Franciji, Avstriji in Ameriki.
Pohitite s prijavami otrok za letovanje na morju!
Slovenski starši, ki želijo poslati letos svoje otroke od 7. do 13. leta starosti na letovanje na morje, naj nam to čimprej, najpozneje pa do 20. junija sporočijo. V sporočilu naj navedejo sledeče podatke:
1.	Ime, poklic in naslov staršev
2.	Ime otroka in njegove rojstne podatke
3.	Ali je že kdaj bil v koloniji in kolikokrat.
Vse starše, katerih otroci bodo sprejeti za letovanje, bomo po poteku prijavnega roka pismeno obvestili. Hkrati jim bomo sporočili, kdaj bodo otroci šli na letovanje, do kdaj morajo oddati predpisane dokumente, slike, zdravniška spričevala in režijski prispevek.
Prijave Došljite pravočasno na naslov: Počitniška kolonija »Slovenski vestnik«
Celovec-Klagenfurt, Gasometergasse 10
naj najde pot do slehernega človeka«, to je geslo novega združenja jugoslovanskih založniških podjetij, ki si je že ob svojem ustanovnem kongresu zadalo hvaležno nalogo, da približa knjigo posebno delovnemu človeku, da z lahko in zabavno literaturo olajša dviganje ljudskih množic na višjo’ kulturno raven ter jim vzbuja zanimanje in ljubezen za knjigo.
Poleg nalog za bodoče delo so na kongresu pregledali tudi dosedanie uspehe in je bilo iz poročila razvidno, da je bilo na področju založništva v novi Jugoslaviji opravljeno že ogromno' delo, saj so predvojno proizvodnjo knjig in brošur prekoračili kar štiri- ali petkrat.
Drugi zlet Avstrijske pevske zveze v Celovcu
Za razširitev jugoslovanske knjižne proizvodnje
, Mirko Rupel:	28
SLOVENSKI JEZIK
Sklanjatev Pridevnike sklanjamo takole: EDNINA
moški spol		ženski spol	srednji spol
1.	bogat —	bogati	bogata	bogato
2.	bogatega		•	bogate	bogatega
3.	bogatemu		bogati	bogatemu
4.	bogat —	bogati (-ega) bogato		bogato’
5. pri bogatem		bogati	bogatem
6. z bogatim		bogato	bogatim
		DVOJINA	
1.	bogata		bogati	bogati
2.	bogatih		bogatih	bogatih
3.	bogatima		bogatima	bogatima
4.	bogata		bogati	bogati
5. pri bogatih		bogatih	bogatih
6. z bogatima		bogatima	bogatima
		MNOŽINA	
1.	bogati		bogate	bogata
2.	bogatih
3.	bogatim
4.	bogate
5.	pri bogatih
6.	z bogatimi
1. Nekateri pridevniki
bogatih bogatim bogate bogatih bogatimi imajo stalen
bogatih bogatim bogata bogatih bogatimi poudarek
osnovi: bridek, lipov, orehov, delaven, lakomen, krvav, ub6g, vesel, bolezenski, rovtarski itd.
Tudi pridevniki bogat, zdrav, domač, poštin, rumen, širok, škodljiv itd. imajo stalen poudarek na osnovi, le v
1.	sklonu moškega spola je razlika med določno in nedoločno obliko ne samo v obrazilu, temveč tudi v poudarku (bogat — bogati, zdrav — zdravi, domač — domači itd.
2.	Premični poudarek smejo imeti pridevniki bled, drag, gluh, gost, grd, hud, lep, nag, pust, slep, suh, trd, zlat, zvest, živ itd. Poudarek se premakne na obrazilo samo v imenovalniku in tožilniku, in sicer v ednini pri srednjem spolu (mlado drevo) in v tožilniku ženskega spola (mlado ženo), v dvojini pri moškem spolu (mlada moža), v množini za vse tri spole (mlad[ so, sem videl mladi može, mlade žene, mlada drevesa). Dovoljeno pa je rabiti tudi stalni poudarek: mlado drevo, mlado ženo, mladi so itd.
V tem obsegu premikajo poudarek tudi nedoločni pridevniki z a v končnem zlogu, ki je nastal iz polglasnika (gorak — gorak). Ker ie dovoljen tudi stalni poudarek, naglašamo lahko na dva načina:
1.	gorak gorka gorko, množ. gorki gorke, torej s premičnim poudarkom.
2.	gorek gorka gorko, množ. gorki -e, torej s stalnim poudarkom.
Taki pridevniki so težak — težek, droban — droben, glasdn — glasen, grenak — grenek, krepak — krepek, kro-tdk — krotek, mehak — mehek, močan — močen, sladak — sladek, voljkn — voljen.
Zgledi: Zakaj si mu gorak? Peč je še gdrka. Po licih so polzele grenke solze. Imel sem silo težko opravilo. Materine besede so sladke. Bili so kar krotki.
3.	Nekateri pridevniki, zlasti taki s polglasnikom v osnovi in obrazilu (t^m^n), morejo imeti poudarek zmeraj na obrazilu: m. spol temen, temnega, temnemu itd.; ž. spol temna, temne, temni, temno itd.; sr. spol temno, temnega, temnemu itd. Seveda lahko imajo v vseh sklonih tudi poudarek na osnovi: temen, temnega, temnemu itd.
Sem gredo medel, svetel, tanek, mrtev in mnogi dvo-zložni, ki smo jih našteli pri premičnem poudarku: gorek, težek, droben, glasen itd.	(Dalje)

	i		3
		mm	
KOLEDAR!
Petek, 18. junij: Efrem S.
Sobota, 19. junij: Julijana Nedelja, 20. junij: Silverij Ponedeljek, 21. junij: Alojzij Torek, 22. junij: Aihacij Sreda, 23. junij: Agripina Četrtek, 24. junij: Kres; J. K.
SPOMINSKI DNEVI
18.	6. 1853 Umrl srbski pesnik Branko Radi-
čevič 1901 Umrl v Ljubljani pesnik Josip Murn-Alexandrov — 1928 Izginil v Severnem ledenem morju norveški larni raziskovalec Roald Amundsen, je leta 1911 odkril Južni tečaj.
19.	6. 1867 Mehikanski uporniki so ustrelili
vsiljenega cesarja Maksimilijana, brata avstrijskega cesarja — 1949 Umrl v Zagrebu hrvatski pisatelj Vladimir Nazor.
20.	6. 1872 Umrl pevec in glasbenik Blaž Po-
točnik — 1944 Enote Vzhodnokoroške-ga odreda napadejo pri Železni Kapli nemško skupino in ubijejo 9l Nemcev.
21.	6. 1852 Umrl pedagog Friderik Frobel, za-
četnik otroških vrtcev — 19(19 Nemci so potopili v Scapa Flown svojo mornarico, ki bi jo morali izročiti zaveznikom.
22.	6. 1'508 V Idriji našli živosrebrno rudo —
1592 Velika zmaga slovenskih in hrvat-skih čet nad Turki pri Sisku — 1941 Nemčija napadla Sovjetsko zvezo — 1941 Ustanovljen glavni štab slovenskih partizanskih čet.
23.	6. 1848 Revolucija v Parizu — 1944 Go-
renjski partizani so porušili del Karavanškega predora.
24.	6. 1448 Iznajdba tiskarstva — rojstni dan
črne umetnosti —	1940 Kapitulacija
Francije.
Ogorčenje na meji V rata-Megvarje
Ob binkoštnih praznikih je potovalo v Italijo preko mejne postaje Vrata-Megvar-je 14.000 avstrijskih izletnikov. Ogromno število motornih vozil s potniki obmejni organi niso mogli dovolj hitro odpraviti in okoli 8000 oseb, ki so morale dolgo čakati na odpravo, ie pričelo demonstracije proti italijanskim carinikom. Iz Italije v Avstrijo je ob praznikih potovalo le okoli 5600 oseb.
Sveče
Zadnjo nedeljo meseca maja smo ob številni udeležbi žalnih gostov spremili k zadnjemu počitku 54-letno Marijo Kovačič. Pokojna Marija je odtrpela po dolgotrajni zavratni bolezni. Dalje časa je iskala pomoči v bolnišnici in se je morala podvreči težki operaciji na pljučih. Zibelka je tekla pokojni Mojciji v nekdaj znani narodnozavedni hiši pri Tesnarju v Krajah. Kakor sta bila njena starša zvesta slovenskemu narodu, takšna je bila in ostala tudi ona sama vse življenje. Zapušča moža, s katerim sta živela v neskaljenem srečnem zakonu. Pokojna Marija naj si spočile v miru, njenim svojcem pa naše sožalje!
Smarjeta pri Pliberku
Številni gostje — svatje so se na bin-koštni ponedeljek zbrali v prijazni Gu-tovnikovi hiši v Šmarjeti pri Pliberku. Povabljenim gostom so se pridružili še mnogi drugi iz Šmarjete in ostale okolice, saj je pri Gutovniku znana domača gostilna in prijetna izletna točka v sončnih hribih. Vsakdo, ki je le utegnil, se je vedno rad napotil v Šmarjeto, bodisi v zimski krasoti ob Antoniju, ko se sonce les^ keče v tisočerih bisernih odtenkih v kristalnem snegu ter je dol pokrit z mlečnato gostim' sivim meglenim morjem, še lepše, še bolj sproščeno pa je življenje v Šmarjeti ob glavnem žegnanju v vročem poletju, takrat ko v bregu češnje rdijo.
Prav gotovo nudijo mnogo prijetnega takšni dnevi z vsakdanjimi skrbmi in trudapolnim delom obteženemu ljudstvu. Ti prazniki so vedno tudi ljudska veselica ter se ta del sproščenja in izživljanja v veliki meri odigrava v gostoljubni Gu-tovnikovi gostilni. In nihče, kdor se mudi v Šmarjeti, ne zamudi obiskati znane gostilne. Vsak pa je zadovoljen, ker se počuti domače v toploti prijazne družine od gospodarja Martina do ostalih družinskih članov. Postrežba je vedno zadovoljiva. Predvsem je z vso vljudnostjo postregla hčerka Tilka. Za vsakega gosta brez razlike je imela prikupen nasmeh ter je vedno znala oovedati tudi pravo- besedo vsakomur, bodisi mlajšemu ali starejšemu gostu. Vsi so jo- prav radi imeli v svojem središču, posebno fantje so se pogosto sukali okoli nje, saj je bila nadvse prijazno in prikupno dekle.
Posebno vztrajno naklonjenost je pokazal mladi, podjetni in delavni zidarski delovodja Sabernik Feliks z doma pri Po-derinu v suških hribih. Kmalu po ljudski šoli je zapustil rodno hišico ter se je posvetil zidarskemu poklicu, kjer je pomagal graditi hiše in je zase gradil svojo življenjsko eksistenco. Kot zidar delavec se je hitro uveljavljal, njegova ljubezen do reda in izpolnjevanja, dolžnosti, izredna pridnost ga je odlikovala in kaj kmalu je napredoval. Iz pomožnega delavca-zidar-ja je postal polir in je danes že delovodja v popolno zadovoljstvo svoje tvrdke. V prostem ,času je gradil marljivo in vztrajno Svojo lastno hišico v Celovcu. In ko se je dograditev lastne hišice bližala svojemu koncu jie resno sklenil, da se bo oženil in ustanovil svoje domače, prijetno in toplo ognjišče.
Zaradi tega je pobaral Gutovnikovega očeta za roko hčerke Tilke, ker je itak vedel, da mu je ona ne bo odrekla. Vse se je gladko izteklo in na binkošt ni ponedeljek sta praznovala Tilka in Feliks njun
pomembni življenjski korak, ko sta izpolnila poročne formalnosti ter sklenila zvezo za življenje.
Ta pomembni dogodek so na nevestinem domu ob številni udeležbi povabljenih gostov in oknarjev veselo in živahno proslavili. Vsi zagotavljajo, da je bilo prijetno, dobra postrežba, godba in ples; petje in zdrav dovtip je razpoloženje razgibalo do viška. In ni nobeno čudo, da so se po prijetno prebiti noči gostje razhajali šele opoldne drugega dne.
Novo poročenemu mlademu paru čestitamo in kličemo na številna srečna leta z željo in prepričanjem, da bosta oba tudi v Celovcu ohranila bistvo pristne šmarješke domačnosti, zvestobo svojemu ljudstvu in besedi ter presadila te vrline tudi v značaj njunega naraščaja!
Sekira
Vabilu na otvoritev zadružnega hotela in bara »Korotan« v Sekiri se je v soboto zvečer odzvalo toliko gostov, da je zmanjkalo prostora in je vodstvo hotela in razpoložljivo strežno osebje komaj zmagovalo veliki naval. Na prostorih za parkiranje pred in pod žareče razsvetljeno impozantno stavbo so se zvrstili avtomobili z znaki najrazličnejših krajev in dežel. Na prikupno urejeni terasi, od koder se nudi obiskovalcu čudovit razgled po. jezeru in okolici, je marljivo igral plesni orkester Schoffmann iz Celovca, Da tudi v moderno in okusno urejenem baru je prišla zlasti mlajša publika ob ritmih plesne glasbe na svoj račun. Tik nad cesto na zelo posrečeno izbranem mestu stoječi »Korotan« bo nedvomno privlačen za številne domače in tuje stalne goste in izletnike.
Tinje
Na veleposestvu Fiohenbergen pri Tinjah se je primerila v soboto minulega tedna težka nesreča, kjer sta mlada človeka tragično umrla. Oba, 16-letna kmečka delavka Marija Medved in 21-letni praktikant Rihard Tratnik, sta se udušila v silosu za krmo. Pri tem silosu izvaja neki dunajski inženir zanimive poizkuse, kjer uvaja z neko sondo plin ogljikove kisline v silos. Ta kislina naj bi pospeševala vretje krme ter tudi dvignila kakovost vsebine. Pri tem procesu je potrebna posebna previdnost, ker je ogljikova kislina strupena. Zaradi tega ne sme nihče vstopiti v silos, če se pri tem ne posluži goreče odprte svetilke. Prav ista previdnost velja tudi za zadržanje v vinskih kleteh, kadar vino vre. Če luč ugasne, je to znamenje, da je ogljikova kislina kot močan plin izpodrinila zrak tako da ni zadostne mno-
^ Skupina naročnikov
Spet je imela skupina koroških Slovencev, naročnikov ..Slbvenskega vestnika", priložnost, deloma prvič, deloma znova, vsrkavati vase in v polnih požirkih piti krasoto jugoslovanske zemlje. Prav od prve obmejne postaje Jesenice vse do končnega cilja nedeljskega izleta v Opatijo se je vsem, kamor se je oko ozrlo, odpiral nov, čaroben in prelesten svet. Duše so vriskale od radosti lin veselja, sproščena srca so uživala že skozi Gorenjsko ob občudovanju velikanov v nebo segajočih skalnatih gora, mimo industrijskih mest in mirnih kmečkih vasi preko skrbno obdelanih polj in negovanih sadnih vrtov do bele prelepe Ljubljane, ki nam je vsem tako domača.
V	Ljubljani, gospodarskem in kulturnem središču, tako rekoč glavi in srcu Slovenije, je bil naš prvi pristanek. V Ljubljani, v moderni prestolnici, s svojim grajskim hribom s starim iz 15. stoletja izvirajočim gradom, utripa
140.000	slovenskih src. Tisto soboto zvečer so srečavali naši izletniki še množice gostov, ki so v tisočih prihiteli iz vseh strani na partizansko telovadno prireditev v Ljubljano. Ljubljanske gostilne, restavranti in kavarne so bile napolnjene z gosti kot čebelni panji tik pred rojem, na ulicah pa so se prelivale ne-stevilne množice.
V	Ljubljani je naše izletnike sprejel in pozdravil vljudno in prisrčno zastopnik „Put-nika“, tovariš Kamcnšek Savo. Takoj prvi stik z izkušenim vodjem izletniških skupin je bil domač in topel in vsi so čutili, da bo načrt izleta potekel brezhibno in v vzornem redu. In to se je tudi zgodilo. Zastopnika „Putni-ka“, tovariša KamenŠka, so sprejeli vsi izletniki od starejših mamic do vseh ostalih kot enega izmed svojih in so se vsi z vzorno disci-
,, Slovenskega vestnika
plino podrejali njegovim navodilom. Najprej je bila za izletnike pripravljena pri Slamiču izdatna večerja, nato pa so imeli gostje priložnost, da so se lahko podali na svoje prenočišče. Toda večina je volila drugače, ogledati so si hoteli nočno življenje v Ljubljani. Nekateri so se pustili potegniti z ..liftom" v nebotičnik, nekateri so se napotili k „Slonu“ in druige gostinske obrate, druge pa so pričakali sorodniki in znanci ter jih povedli na svoje domove. Samoumevno je, da je bilo počitka malo, kajti v nedeljo zjutraj je bil za vse izletnike zgodaj dan.
V zgodnji jutranji uri so se izletniki zbrali na ljubljanskem kolodvoru, kjer jih je pozdravilo. prekrasno, za letos edinstveno mlado sončno poletno jutro. Obetal se je prelep sončen dan, kakor nalašč dar iz neba. Tovariš Ka-menšek je že oskrbel potrebne vozne karte ter reskrbel rezervirane prostore v vlaku in lo-omotiva je potegnila proti zapadu. Preko ljubljanskega barja je nekoliko zakrivala razgled večna megla do blizu Vrhnike, kjer se je odprlo široko polje v rosnem svežem jutru. Vlak je hitel mimo vasi, ličnih hišic in okenc in kmalu je pristal v znameniti Postojni. Marsikateri bi bil rad v Postojni izstopil ter si ogledal tajna podzemskih čud, toda crlj današnjega izleta je bilo — morje, hrepenenje vseh že iz rrdadih let. Vlak je zasopihal skozi trdi kraški svet in kmalu je vsem utripalo srce močneje, polno nepopisnih občutkov, ker v daljavi se je prikazalo nepregledno zeleno-mo-dro morje. Razen pritajenih vzklikov: morje, morje, so vsi utihnili in dojemali v dno duše edinstveno doživetje.
Končno je bil' konec vožnje z vlakom in izletniki so izstopili na Reki. Čas do avtobusa s ciljem Opatija so izletniki izkoristili, da so
’ na izletu v Opatijo
si v naglici nekoliko ogledali Reko, pri čemer ie tovariš Kamenšek radevolje postregel s pojasnili in s tem ustregel tudi vedno radovedni in za vse se zanimajoči črniievi* mami. Opozoril je med drugim na največji moderni brod na jadranski obali ..Partizank*", ki je prav takrat počival na Reki.
Z avtobusom, natlačenim kot sardine, so izletniki proti poldnevu prispeli na cilj v tretje največje jadransko letovišče, v Opatijo. Po kosilu v hotelu „Brioni”, ki lezi neposredno ob morju, si je vsak izletnik po mili volji uredil svoj načrt, da je čim več sprejemal od prelestnega kraja. Opatija zavzema eno najlepših turističnih mest in kopališč v južnem delu Evrope. Sodobno in udobno so urejeni hoteli, številna so obalna kopališča, čarobni in prekrasni so parki južne vegetacije z znamenito nad 10 km dolgo promenado. Da, bivanje v Opatiji, biseru ..Kvarnerskega zaliva" je prekrasno. Kdor je enkrat užival te naravne krasote, si še želi spet in spet tja.
*
Vse lepo in veliko doživetje zajeti v besedo v kratkem sestavku je nemogoče. Ob koncu samo še tole: Skupno doživetje je med vsemi izletniki namah ustvarilo neprisiljeno in pristno tovarištvo. Vsak je po svojih nagnjenjih doprinašal k najboljšemu razpoloženju in slovo na odhodnih postajah je bilo odkrito in prisrčno. Vsi pa so naročevali izraze hvaležnosti uredništvu ..Slovenskega vestnika", ki je posrečeni izlet omogočilo in vsi so hvaležni zastopniku ,,'Putnika”, tovarišu Kamenšku za Spremstvo in požrtvovalno prizadevanje za prijetno bivanje .med- južnimi brati ter kot (poznavalcu za dragocena pojasnila o krajih in ljudeh.
žine kisika na razpolago. V takem primeru je treba prostor takoj zapustiti.
Navedena kmečka delavka je, ne da bi ji bilo naročeno in brez preizkušnje z lučjo, vstopila v silos, da bi potlačila krmo. Naenkrat se je nezavestna zgrudila. Praktikant Tratnik jo je hotel rešiti ter je nemudoma skočil za njo. Toda tudi ta se je takoj onesvestil. Ko je prihitel oskrbnik Oberostner je tudi on skočil v nevarni silos, kjer pa se je tudi takoj zgrudil. Praktikantu Hauserju je uspelo oskrbnika še v zadnjem trenutku potegniti na prosto ter mu je tako rešil življenje. Poklicani zdravnik je mogel samo še ugotoviti smrt nesrečnega 16-letnega dekleta in 21-letnega fanta.
Ta nesrečni ppmer je zgovoren opomin, kako potrebna je previdnost pri takih delih, ter da so ljudje, kateri imajo z njimi opravka, o nevarnostih zadostno poučeni,
Bistrica v Rožu
Z izvolitvijo župana, ki je bila v petek pred binkošti, je zaključena živčna volilna borba občinskih volitev v naši občini. S šestimi glasovi socialističnih odbornikov je bil za župana izvoljen Franc Semmel-weis. Krčevitim naporom in nadam tako imenovane volilne liste »Arbeitsgemein-schaft« tedaj ni uspelo zasesti županskega stolčka. Za županovega namestnika je bil izvoljen bivši župan Andrej Inzko. Pri volitvi je bil navzoč okrajni glavar dr. Pflegerl in svetnik urada Wolf od okrajnega glavarstva Celovec. Po izvolitvi je spregovoril okrajni glavar dr. Pflegerl, ki je odbornike pozval, naj bi vsi nadstrankarsko skupno sodelovali v službi občine. Župan se je zahvalil svojim pristašem za zaupanje ter pozval tudi ostale frakcije, da bi s socialisti skupno delali v korist vsega prebivalstva v občini.
Loga ves
Nedavno so se zbrali napredni kmetje k posvetovanju, kjer so obravnavali načrt o ustanovitvi kmetijske strojne postaje. Na sestanku je bil navzoč tudi župan Tschin-der, ki je podal na podlagi uradnih smernic potrebna pojasnila. Na zborovanju navzoči kmetje so se vsi izjavili za uresničenje tega načrta ter so sklenili, da bi zgradili, v Deščicah ali Ločah primerno zgradbo, kjer bi bil prostor za stroje in otodje.
Dozdaj je v naši občini v vseh vaseh precej nepovoljna preskrba z vodo, kar se čuti kot občutna pomanjkljivost za kmetijstvo in tujski promet. Za odpravo tega občutnega nedostatka so se zedinile občine Loga ves, Vrba in Škofiče ter postavile odbor, ki je izdelal načrt, ki bi ga naj na tem področju izvedli. Iz tega resnega prizadevanja lahko upamo, da se bo v doglednem času izpolnila upravičena želja prebivalstva prizadetih krajev.
Kratke vesti iz Koroške
V	Goričah pri Borovljah je bilo v soboto zaposlenih nekaj delavcev z gašenjem apna. V bližini jame se je nahajal in igral petletni otrok Florijan Kollich. Naenkrat je šel otrok zadenski in ne da bi pazil kod hodi, je padel v jamo, v kateri je vrelo apno. Skoraj do trebuha globoko je otrok obtičal v apneni masi. Na srečo so ga navzoči delavci takoj; potegnili iz jame. S težkimi opeklinami na obeh nogah so fanta prepeljali v bolnišnico v Celovec.
V	Labotski dolini so na večer dne 11. junija pustošile težke nevihte in povzročile občutne povodnji in znatno škodo. Pri Ettendorfu je naraste! potok Klosch v deroč hudournik ter preplavil obrežne travnike in vrtove. Voda je vdrla v novo zgradbo zidarja Budie in narasla za meter visoko. Budia se je mogel s svojo ženo in štirimi otroki v zadnjem trenutku rešiti iz hiše.
V	Goselni vasi je udaril nek konr s kopitom 40-letnega delavca Tomaža Stovca v prša in ga težko poškodoval. Konj je bil vprežen v kosilni stroj.
Na cesti v bližini Timenice je rentnik Rihard Wilhelmer našel zlato žensko ročno uro. Ne da bi premišljal, jo je takoj oddal na orožniški postaji. Kmalu nato pa se je pojavila že tudi lastnica ure. Pošteni najditelj je prejel svojo zakonito nagrado, toda se je takoj podal h krajevni organizaciji Rdečega križa in daroval ta znesek za Rdeči križ.
ALI KAČE SLIŠIJO?
Kobre veljajo za najbolj nevarne, najbolj strupene kače, a jih vendar spretni fakirji spravijo do tega, da se zvijajo in ^plešejo« ob zvokih njihovih piščali. Ob £vokih teh piščali prilezejo kobre iz svo-)*h košar, na to pa se zvijajo pred fakirji *n Zavzetimi gledalci, dovoljujejo1, da jih fakirji jemljejo v roke, jih celo poljubijo gobec in jih zopet polože nazaj v ko-5aro. Ali je vse to dokaz, da kobre in druge kače slišijo, vendar pa ve-Clna znanstvenikov to trditev za-yrača, češ da kače sploh nimajo dušnih organov. Z drugimi besedami: ti učenjaki trdijo, da so kače gluhe kakor štor.
Kaji pa potem sili kače, da ple-^ejo ob zvokih fakirjeve piščali lri da očitno uživajo ob tej nena-vadni glasbi, ki jih tako prevzame, da pozabijo na svoje smrtonosne zobe in ne napadejo člo-veka? Hipnoza, trdijo eni, dre-mra, pravijo' drugi, znani ameriški učenjak, profesor .dr. Macht Pu pravi, da ne drži ne eno niti drugo, marveč, da kobre zares — slišijo1. O tem je objavil dr. Macht Poseben članek v uradnem glasilu ameriških zdravnikov. Profesor morda tudi druge kače slišijo to nenavadno glasbo?
faradi tega, ker kobre plešejo, kadar igra fakir na piščal, meni-1° nekateri, da kobre in tudi r dr. Macht meni, da kobre nimajo sluha v.,smislu kot druge živali, marveč, da lo-r>io zvoke z določeno frekvenco in moč-oziroma jih zaznajo s posebnimi orga-
m.	ki za sedaj še ljudem niso znani.
Številni ameriški zoologi so močno re-
agirali na ta članek, češ da so navedbe in trditve v njem povsem mogoče, saj kobre kot vse druge kače ne morejo sprejemati nobenih zvokov. Pojav, da plešejo pred fakirji, ki jim igrajo na piščalko, razlagajo ti zoologi tako, da na kobro ne deluje godba, marveč fakirjeve kretnje med igranjem. Kobra te kretnje po svoje posnema in to je pravzaprav njen »ples«. Če pa je posrednik res delovanje zvokov,
potem ne gre zato, da bi kobre »slišale«, oziroma da bi jih dražljali, ki prihajajo do njihovih možganov, silili k plesu, marveč zato, ker zvočni valovi povzročajo v zraku določene tresljaje, ki jih kobra začuti s telesom; to jo sili k plesu.
Električne iskre prebijajo najtršo kovino
Stroj za prebijanje z električnimi iskra-j 1 jzgleda od daleč kot kak vrtalni stroj, estoji iz vretenu podobnega droga, ki pa ne vrti, ampak se počasi pomika na-2dol. Drog je iz medenine in njegov pre-ima obliko luknje, kakršno naj izdol-• kovinskega kosa. Na nosilcu stroja j? Posoda, napolnjena s petrolejem, na nu te pa je pritrjen kovinski kos, nagnjen za obdelovanje. Stroj dela z električno napetostjo 100 do 150 voltov. Med rogom in kosom, namenjenim za obde-°^anje, nastanejo iskre, ki izluščijo iz po-^tšine kosa drobne delce (0,1 mm) trde °vine oziroma zlitine in ji dajo obliko, akršno naj dobi. Petrolej ima vlogo 'riektika (vmesne snovi) in preprečuje °stop kisiku, ker bi prisotnost kisika °nem0gočila celotni proces.
^ novim načinom lahko obdelujejo
najtrši material, kot so na primer karbidi volframa, tantala, titana, stelit, kovine cirkonij, titan, vanadij, molibden in volfram. Doslej so zato uporabljali diamant, nekatere teh kovin pa sploh niso mogli uspešno obdelovati. Nov postopek je pomemben, saj iz omenjenih kovin izdelujejo različno orodje, posebno patrice, matrice za izsekavanje in stiskalne stroje, pa tudi različno rezalno orodje za obdelovanje trdih kovin. Ta material je namreč zelo trd, trden in se ne obrabi tako hitro. Poglejmo primer: s patrico za izsekavanje britvic za brivske aparate, ki je izdelana izi volframovega karbida lahko izdelajo do1 10,000.000 kosov, prej kot se orodje izrabi. Z novim načinom obdelovanja trdih kovin bodo lahko oblikovali tudi lopatice plinskih turbin iz tantalove-ga karbida, snovi, ki ostane trdna tudi v vročini.
Kako žuželke vidijo
Ako pogledamo oko žuželke nekoliko pobliže, morda celo z drobnogledom, tedaj vidimo, da je drugačno kot naše. Na njem ne vidimo šarenice, ki daje človeškim očem najrazličnejšo barvo, ne temne zenice, ne trepalnic. Opazimo pa, da je oko sestavljeno iz samih šesterooglatih delčkov, ki jih je v enem samem očesu tudi na tisoče. Čmrljevo oko je sestavljeno iz 4000 takih delčkov, strmoglavčevo pa jih ima celo 12.000; vsak tak delček pa je očesce zase. Tako ima čmrlj dvoje oči pa 8000 očesc.
Ko žuželke ogledujejo okolico, nastane v vsakem očescu slika enega dela predmeta in šele z vsemi očesci skupaj vidijo cel predmet, seveda le, če je dovolj blizu. Njegova slika na dnu očesca je podobna mozaiku. Čim več očesc sestavlja oko, tem bolje vidi žuželka.
Ne smemo pa misliti, da vidi žuželka daleč. Čmrlj spozna srednje velik cvet šele iz razdalje 30 cm, samo večje cvetje in socvetja tudi iz razdalje 50 cm. Velike cvetne gredice pa opazi tudi iz razdalje 10—12 m.
Žuželke razlikujejo tudi barve. Vendar pa se to razlikovanje popolnoma loči od našega razlikovanja barv. O tem, ali žuželke ločijo barve, so znanstveniki mnogo razpravljali. Dognanja so pokazala, da
n.	pr. čebele dobro ločijo rumeno, mo-drozeleno in modro barvo. Te razloči tudi naše oko. Ultravijolične žarke vidijo kot barvo, dočim jih mi samo čutimo. Ne vidijo pa rdeče, torej barve, ki je za nas tako očitna in vidna. Vidijo torej podobno, kakor fotografska plošča, na kateri se zdi vsaka modra barva svetla, vsaka
rdeča pa temna. Na naših travnikih in poljih prevladuje predvsem modra, vijoličasta, rumena in bela barva. Rdečega cvetja, ki nam tako ugaja pa skoraj ne najdemo. Barva cvetja je za žuželke, ki obiskujejo cvetje, življenjskega pomena. Barva cvetov vabi čebele in čmrlje. Čebele in čmrlji imajo radi predvsem take cvetove, ki so pisani, ne j>a enolično pobarvani. Torej oko je vazen organ tudi pri žuželkah. Barvna pestrost, razčlenjenost cveta in globina cveta so posebna privlačnost za žuželke. Važen pa je tudi vonj cveta.
Za vsestransko uporabo
V Hanovru je bila na februarskem sejmu razstavljena posebna električna naprava za hišno uporabo. Naprava služi kot ventilator, filter za čiščenje zraka, pokončuje mrčes, je termoregulator in vzdržuje stalni procent vlage v stanovanju.
Na istem sejmu je bil razstavljen tudi mlin za mletje kamenja, ki zmelje v eni uri tovor stotih vagonov (1000 ton). Mlin je visok za tri hišna nadstropja in tehta 165 ton.
Jadralni rekord
Dva mlada jadralna letalca sta dosegla nov dolžinski svetovni rekord v dvosedežnem jadralnem letalu. V zraku sta prebila 57 ur in deset minut. S tem sta za celo uro izboljšala prejšnji svetovni rekord v poletu z dvosedežnim jadralnim letalom, ki sta ga postavila pred leti prav tako dva Francoza.
NAGRADNA KRIŽANKA
Vodoravno:	1. kraljevska
palača, 4. udar, 8. vzgled, 11. začimba, 13. kuhan postane rdeč, 14. del sobe, 15. glej 38. vodoravno, 17. veliki hrib, 18. nastane ob stikališčih ploskev,
19. predlog, 20. naselje, 22.
|uvlaji gospodarskih poslopij,
23. sovražnik železa, 25. moško ime (stb.), 27. moško ime,
28. oče, 30. žensko ime, 32* nevestina oprema, 34. šahovski izraz, 36. povrtnina, 38. plo-ščinska mera, 39. up, 41. plevel, 43. medmet ponujanja, 44. kraj, ki je drag vsakomur, 45. industrijska surovina, 47. še nerabljen, 49. vodna rastlina,
50. denarna enota evropske države, 51. gora na Koroškem.
Navpično: 1. naša reka, 2. del kolesa, 3. glasbilo, 5. naplačilo, 6. veznik, 7- veznik, 8. domača žival, 9. ZD, 10. lbvec na ribe, 12. lesena uta,, 14. poziv k pranju, 16. egipčansko božanstvo, 19. glej 2. navp., 21. razdražen, 22. vodna katastrofa, 24. zdravilo, razkužuje, 26. nastane na morju, 29. pohištvo, 31. moško ime, 32. Janez, 33. poljsko orodje, 35. glej
38. vodor., 3:7. zaimek, 39. velika strupena kača, 40. veznik, 41. žuželka, 42. orožje, 44. dg„ 46. števnik, 48. mu je znano.
Rešitve, izmed katerih bodo tri nagrajene, je treba poslati do 28. 6. 1954 na naslov uredništva.
Anton
Ingolič:
Žeja
ij , ufkuš ie opravil molitev, pokrižal j, bojnega Trčka, ga pokropil, se okrenil pr r°Pdcem ob peči, kjer ga je že čakalo sj ?no mesto, in spregovoril: »Slabo pot Vrfta	za SVO)' odhod z Vinskega
Ho^SIabo’ slabo,« je pritrdil Nac. »Kaj .^o? če nas reveže zapusti sreča, nas i_-|PUsri popolnoma! Na Vinskem vrhu ni
bilo,
nikoli bolje.«
g0 TUrkuš je sedel, potegnil iz žepa dol-ok0i-,pP’ si i° počasi natlačil, pogledal na-•ltn v1 1,1 spregovoril: »Ne vem, Naca, če ljen- Pfav- Vinski vrh je poznal lepše živ-,e> kakor je dandanes.«
Rač« Pred letošnjo kopjo> je bilo dru-)e pritrdil Svenšek.
ttios>!!x 50 samo prikimali, češ, saj je ne-je zdzf' da ^ bilo že od nekdaj, kakor
pfSTtkS?1 bm ¥avr,<< .ie nadalicyal stari
košek r’ *:lurkušl nismo imeli samo je bilo Zymlie nad Koreskinem, marveč smo J; ,.e tudi to, kar ima Koreska. Ni-en v moji sedanji kočici, marveč
v mogočni hiši, ki je stala namesto sedanje Koreskine zidanice. Dobro smo tedaj živeli! Kmetje in viničarji! Ko bi Trčko še živel, bi mi pritrdil.«
Kropilci so radovedno prisluhnili. Tur-kuša so poznali kot zgovornega in pametnega človeka.
»Že v mojih otroških letih so Trčkovi živeli v tej hiši,« je nadaljeval Turkuš, okrenjen proti Trčku, »seveda je bila ta viničarija naša. Takrat se ie na Vinskem vrhu drugače živelo, zaslužek je bil večji, a delo lažje. Ni bilo treba kopati tako globoko in tudi škropiti ne. Trto si vsadil, ji postavil kol in rastla je in rodila. Bogato rodila! Dandanes nabere Koreska največ štirideset polovnjakov, mi smo jih pa šestdeset. In kakšnega vina! Takega zdaj ni na Vinskem vrhu. Tudi prodalo se je dobro. Ljudje so ga pili, ker ie bilo zdravo in ker so imeli denar. Ej, pili smo ga, oili!«
»Vi že, vi, posestniki,« se je oglasil Lo-zinšek, viničar s Sladke gore, »a viničarji ga niso1 pili, kakor ga tudi zdaj ne pijemo. Viničar* ie bil, ie in bo ostal siromak. Tako oravim jaz!«
»Kaj pa ti veš, kako je bilo nekoč!« se je Turkuš razhudil. »Vsi smo ga imeli dovolj. Kar je bilo odveč, smo zapeljali na Pobe in zameniali za krompir in slanino. Viničarji so dobili svoj zasluženi del, zato si pri njih tudi poleti videl kruh ru mizi. Povej, Lozinšek, koliko je danes vi-
ničarjev, ki ga imajo poleti? Še posestnikom ga zmanjka!«
Svenšek je nemo prikimal; že dva tedna niso pekli kruha, Trčkova Mica je zavzdihnila, tega dne je pekla prvič po svečnici: otrokom na peči, čeprav so bili trudni in zaspani, so se prikazali veliki kosi črnega in belega kruha.
»Dobro je bilo,« je nadaljeval Turkuš počasi, poudarjajoč vsako besedo, »kmetje so bili zadovoljni in viničarji. Med njimi ni bilo sporov. Toda v deželo je prišla trtna uš. Da bi videli, kakšno je bilo tedaj na našem vrhu! Najlepši trsi so se začeli sušiti. Okopali smo, a nič ni pomagalo. Prišel je ukaz in morali smo trsje izpuliti in zažgati. Pri nas smo napravili velik kup posekanih suhih trsov. Ko je pokojnikov oče,« Turkuš je pogledal mrliča, »prižgal grmado, so moj oče zajokali kakor otrok, mati zbežali v hišo, da se ne bi slišalo po vrhu, kako jočejo. A ne samo pri nas. Tudi Svenškovi in meniški, ki so imeli današnje Mundovo, so morali skuriti poslednjo trto. Po vseh hribih naokoli je gorelo. To so bili žalostni kresovi. Do samih nebes so segali. Ljudje so preklinjali, jokali in molili. Tistim, ki niso hoteli ali mogli požgati sami, so oblasti uničile gorice. Hudo, prehudo ie bilo. Namesto lepih goric je ostala puščava. Mnogi so iz obupa izpili vino, ki so ga že imeli. Gorje je bilo takšno, kakor ga ljudje niso pomnili«
Turkuševe besede so padale trdo v tišino, ki je vladala v sobi.
Starec se je ozrl na mrliča, počival nekaj časa s pogledom na njem, kakor da se z njim pogovarja o tistih časih, pa nadaljeval:
»Ker ni bio kaj prodati, so si naš oče izposodili nekaj tisočakov pri starem Ko-resu, ki je imel sedanjo Topolovčevo trgovino v Ilovcu. Bil je velik skopuh, kakor pozneje njegov sin. Dal je na deset procentov, poleg tega so mu morali odpeljati vsako leto polovnjak jabolčnika za dobroto. Kupili smo nove trte in zasadili vinograd. Mnogo trsov se je posušilo ali zmrznilo. Saditi smo morali še enkrat. Kdo se je tedaj razumel na te reči! Ker ni bilo denarja Za obresti, je dolg hitro raStel, hitreje kakor trta. Kar smo dobili za jabolčnik, žganje in drva, še za vsak dan ni bilo. Slednjič so oče sprevideli, da ne gre nikamor, zato so Koresu prodali vse razen vrha, v Ilovcu pa kupili manjšo reč. Tako se je zgodilo tudi mnogim drugim. Redkim se je posrečilo, da so se rešili, med temi je bil stari Svenšek.«
Svenšek se je presedel. Oče so se torej znali izvleči iz stiske, on pa se ni mogel. Kdo ve, koliko Svenškovih rodov je že gospodovalo na Vinskem vrhu, odslej pa bodo Svenškovi samo viničarji, kakor so Trčki, Veseliči in Cafutovi. Že zdaj so kmetje spodaj "v Ilovcu in vinogradniki s sosednjih gričev, ki so še pred meseci ime-
Konserviranje zelenjave
Do poznega novembra ima gospodinja možnost, da pripravi marmelado, kompote ali da vloži zelenjavo. V naslednjih mesecih lahko vloži mlad grah, korenje, beluše, rabarbaro, zeleno kosmuljo, jagode, češnje, borovnice, maline, marelice, breskve, ribezelj, cvetačo, fižol v stročju, kolerabe, paradižnike, kumare, gobe, peso, jabolka, hruške, bezgove jagode, buče, zelje.
Bistvo shranjevanja je v tem, da preprečimo razvoj škodljivih bakterij. V ta namen odvzamemo sadju in zelenjavi vlago, ki nudi bakterijam kar najbolj ugoden življenjski prostor. Dalje konzerviramo živila tako, da jih v zaprtih posodah segrevamo pri določeni vročini, ki uniči bakterije in pa da jih vložimo v alkohol, sladkor, kis ali sol.
Danes bomo spregovorile o konzerviranju zelenjave, naslednjič pa o konzerviranju sadja.
Sušenje zelenjave je najcenejši način konzerviranja. Za to ni treba kdo ve kaj truda. Zelenjavo moramo pred sušenjem prevreti oziroma opariti. V ta namen damo očiščeno zelenjavo na prt, ki ga razgrnemo čez velik lonec, ob robu pa privežemo. da se ne pogrezne v vodo. Tako pripravljen fižol na primer dobro pokrijemo in parimo deset minut, potem ga pa razprostremo na lese in sušimo na soncu.
Za konzerviranje zelenjave in sočivja uporabljamo največkrat sol in kis. V kisu se dobro ohranijo vse vrste zelenjave, saj bakterije ne morejo več živeti v dva- do triodstotni raztopini kisa.
V sol vlagamo tako, da polagamo v po-
sodo izmenoma plast zelenjave in plast soli. Po tej poti dosežemo, da odvzame sol zelenjavi vodo ter nastane kaša, ki izžene zrak iz vmesnih prostorov. Z obtežitvijo to še pospešimo. Pri uporabi moramo razsoliti, zato na primer fižol prej dobro speremo, da ni jed preslana ali prekisla.
Zelenjavo steriliziramo v patentnih kozarcih. Če teh nimamo1, si lahko pomaga-
mo z dvojnim celofanom, ki ga pomočimo v alkohol in privežemo z vlažno vrvico. Kozarce vložimo v lonec z mrzlo vodo, na dno pa damo deščico, da pri segrevanju ne počijo. Lonec pokrijemo in kuhamo pri določeni temperaturi, kakor zahteva recept. Za sočivje je še celo važno, da ga čez dva dni ponovno prekuhamo, ker je večja nevarnost, da bi se pokvarilo.
Ali je potrebno uspavanje otroka?
Ko damo otroka k počitku, ali mu je priporočljivo zapeti pesmico — uspavanko, je li dovoljeno otrokom v posteljo devati »ninico«, ki brez nje ne zaspe, pa naj bo to medvedek, zajčji repek, kuhalnica ali kar si že bodi, mar je dobro za-gugati »zaspančka«, ki ga otrok gleda, kako se ziblje: slonček, račka, pa je pri tem vse bolj in bolj zaspan in zanina? Ali naj mu pustimo lučko, da ga ne bo strah? Ali naj ostanemo pri njem, dokler za trdno ne prične vleči drete? In še niz vprašanj, niz navad in — razvad.
Eno nam vedno trdi zdravnik: zdrav otrok zaspi brez vsega tega, samo če so v redu vsi zunanji pogoji za zdrav spanec. Zato ni treba otroka z ničimer razvajati, ne z uspavanko, ne z ninico, ne z zaspan-čkom, ne z lučko. Vendar pa včasih ne delamo pri prvem otroku, kakor bomo storili morda pri drugem ali tretjem, pa tudi obratno ne, tako da je tudi nam ob otroku malo lepo. In res je lepo biti ob otroku, po dnevnem delu, ravno ko ga premaguje spanček, in se od njega poslo-
Z D RAVSTVE N I KOTIČEK
v	•	.	y»
Čuvaj svoje oči!
Kako vlagamo jajca?
Najbolj preprosto in tudi ceneno vlagamo jajca v apno. Žgano apno pomešamo s štirimi deli vode. V gosto apneno mleko vložimo jajce in pri tem pazimo, da stoji voda vsaj tri prste čez. Prevelika količina apna napravi lupino krhko in vpliva tudi na vsebino jajca samega. Dalje, jajca vlagamo v vodno steklo. To mešanico pripravimo iz devetih delov vode in enega dela vodnega stekla.
Jajca vlagamo samo na peto, da rumenjak plava v beljaku. Za krajšo dobo vložimo jajca tudi tako, da jih zdrgnemo s slanino in zavijemo v papir ali vložimo v žito, fižol, žaganje, sol itd.
Jajca se med seboj ne smejo dotikati in je treba paziti, da je med njimi dovolj žita. Vlaganje jajc v pepel ni priporočljivo, razen če jih poprej zavijemo v papir. Tudi razne kemične raztopine: vodikov superoksid, kalium manganat, salicilna kislina in druge so negotove. Namen vlaganja je, da zapremo vse pore na jajčni lupini in tako preprečimo zraku dohod v notranjost jajca.
Z malokatero stvarjo ravna človek tako lahkomiselno kot s svojimi očmi, in vendar je oko opazovalec in čuvar vsega. Zaznava najlepše stvari, svari človeka pred slabim in je od jutra do večera stalno na delu: v mraku, v dimu, v tovarni, ob pekočih sončnih žarkih, povsod je pripravljeno človeku služiti in mu ugoditi. In človek? Lahkomiselno izkorišča svoje oči tako dolgo, dokler mu vid ne začne pešati. Da se temu izogneš, upoštevaj pravočasno sledeča navodila:
Živi zmerno! Samo v zdravem telesu so zdrave oči. Čim je telo bolno, se to odraža tudi na očeh: postanejo motne, utrujene, zdaj so izrazito bleščeče, drugič močno izbuljene ali pa globoko udrte. Čim opaziš na očeh kaj nenavadnega, se posvetuj z zdravnikom, ki bo razsodil, ali gre za splošno obolenje ali pa za bolezen na očeh ter bo odredil potrebno zdravljenje.
Oko potrebuje čist zrak. Zaprašeno ozračje, dim in plin dražijo oči. Oko potrebuje primerno razsvetljavo, ki ne sme biti premočna, a tudi ne preslaba. Pri delu, branju in pisanju skrbi za zadostno osvetlitev, da se oČi ne utrudijo. Zelo škodljivo je gledati v sonce ali žaromete; če se temu ne moreš izogniti, nosi vsaj zaščitna očala. Nesmiselno pa je vsekakor nositi zaščitna očala pri navadni svetlobi, doma ali celo pri električni luči.
tudi, kar od nas zahteva zdravnik kot
Oči ne smemo' stalno preobremenjevati. Dolgotrajno čitanje, posebno še zvečer pri slabi svetlobi in v postelji, je za oči škodljivo. Kdor ima v poklicu opraviti z napornim gledanjem, naj od časa do časa odpočije oči. Najbolj primerno je, da za kratek čas prekineš z delom, zapreš oči, jih zastreš z dlanmi in uživaš nekaj minut popolno temo ter se tako razbremeniš.
Od časa do časa potrebujejo oči popolne sprostitve. To velja zlasti za tiste, ki morajo oči stalno koncentrirati na določen predmet. Da popolnoma sprostiš oči, je najbolje, da gledaš nekaj časa brez cilja v daljavo, ne da bi pri tem fiksiral oko na določen predmet.
Oči ne mencaj in ne tlači! Če ti je prišel tujek v oči, ravnaj tako, kakor smo napisali v eni izmed zadnjih številk našega lista.
Oko je občutljivo za prepih. Vožnja na motorju brez zaščitnih očal povzroča pogosto dolgotrajno vnetje veznice. Prav tako lahko padejo med vožnjo v oko razni tujki, ki povzročajo na očesu občutne okvare.
Čim opaziš, da slabo vidiš, pojdi k zdravniku za oči in si daj določiti očala, kajti le s pravilnimi očali si boš lahko izboljšal in ohranil vid. Posebno skrben bodi zaradi tega še pri otrocih. Tu je namreč pravilno določanje očal še važnejše kot pri odraslih.
najde otrok sam.
Vzroki otrokove lenobe so lahko
Rozine pred uporabo očistite
viti do naslednjega dne. Ni otrok tu samo zato, da je njemu lepo, tudi zato je, da uživajo starši njega, njegovo bližino in — blagodat, in trenutek, ko gre počivat, j« eden izmed tistih, ko je materi najlepše, kadar je ob njem in mu pred sanjami da še del svoje duše v tesni bližini z otrokom. Včasih dela to namesto matere stara mati, ker sama kot mati za svoje otroke za- čii radi prevelikega dela ni imela toliko časa in morda tudi ne smisla. In kdo bi ji za- pa meril1, če misli in hoče dobro in če otroku jjc po trezni presoji — res ne škoduje. Saj ot
najrazličnejši
O lenobi so mnenja včasih zelo različ-; na. Starši pogosto ne iščejo vzrokov za »lenobo«. Šele vzgojitelji ali zdravniki nato ugotovijo primere kratkovidnosti, delnega oglušenja, težav pri dihanju, motenj v prebavi in podobno. Vzroki so lahko tako različni, da ni mogoče s pravilom ločiti primerov lenobe, ki se dajo medicinsko ozdraviti, in onih, ki iih je mogoče odpraviti z vzgoinimi ukrepi (na primer pri trmi, slabih učnih uspehih itd.). Važno je, da otroka obzirno vprašujemo in nato poiščemo ustrezne ukrepe, morebiti s pomočjo zdravnika.
zaščitnik njegovega zdravja, ni otroku sa- pr memu in nam samim vse do kraja prijetno. Med zdravnikom, ki zahteva in pred- SQ laga in med materami in očeti, ki izvršu- j
jejo in oživotvarjajo, v vsem tem naj bo ^ zlata sredina — ki jo včasih prav ostro
Rozine napravijo dolgo pot, predeti pridejo do potrošnika. Morajo se posušiti, prevažajo jih z vlakom, ladjami, v trgovinah tudi niso vedno najbolj higienično spravljene itd. Najbolj se boste prepričale, kako potrebno je, da jih pred uporabo očistite, če pogledate vodo, v kateri ste jih oprale. Sai1 je popolnoma umazana, celo gosta. Delajte pa takole. Najprej jih preberite in jim odstranite peclje, nato pa jih v mlačni vodi operite z rokami in hitro še oplaknite v dveh ali treh mrzlih vodah. Ko se vam na cedilu osuše popolnoma, jih lahko denete v testo. Seveda, če želite, jih lahko pred tem navlažite z rumom. Ako se vam pa zelo mudi. jih do suhega osušite v čisti krpi.
Rozine povaljamo v moki, preden jih denemo v biskvitno testo, biti pa morajo tudi popolnoma suhe. Moka, ki se iih drži, se prilepi k ostalemu testu in tako ne padejo na dno.
Umazan medvedek, s katerim se igra naš otrok, bo spet čist, če ga zdrgnemo z vato, namočeno v bencinu.

li zanj ljubeznivo besedo, postali kratkih besed, mnogi viničarji pa se mu pomilovalno nasmihajo, češ, nisi nič več kot mi.
Da bi se otresel mučnih misli, je Sven-šek spregovoril: »Oče so nam včasih pripovedovali, da je bilo tedaj tako hudo, da so ljudie jedli lubje in koreninice.«
»Da, težki časi so bili, težki,« je ponovil Turkuš, »posestva so šla drugo za drugim. Prišli so meščani in jih pokupili, večinoma Nemci, sai ti imajo že od nekdaj dovolj denarja. Prišli so iz Starega mesta, Maribora, Gradca in od drugod. Tu in tam se je našel tudi kak Slovenec, trgovec, odvetnik ali posestnik. Temu in onemu kmetu ne bi bilo treba prodati, toda meščan mu je zemljo naravnost izvil iz rok. Prej si težko našel gospoda pri nas, od tedaj pa jih je vsako leto več, posebno Nemcev. Uši so Halozam zadale prvi udarec, drugega jim bo mestna gospoda. A pred ušjo je bilo v Halozah kot v raju.« Turkuš ie prikimal in ponovil skoraj svečano: »Da, kot v raju.«
Po teh njegovih besedah je nastala svečana tišina, ki jo je že čez nekaj hipov pretrgal svetel glas Turkuševega vnuka Marka, ki je dotlej molče sedel ob peči.
»Dedek, motite se, če mislite, da je bilo v prejšnjih časih bolie kot zdaj.« je začel Marko. Sprva je govoril počasi, sčasoma pa ga je misel zanesla, da je govoril naglo, glasno, kot bi se bal, da mu Turkuš ne seže v besedo. »Revnemu ljudstvu ni bilo
nikoli bolje. Že najstarejša poročila o življenju v Halozah pripovedujejo, da so bili tu sicer lepi vinogradi, a last bogatih meščanov iz Starega mesta. Tako je bilo že v času Rimljanov. Seveda niso vinogradov obdelovali meščani, marveč jih je obdelovalo ljudstvo, ki ie tukaj živelo. To so bili pravi sužnji, ki jih je gospoda prodajala z vinogradi vred. Prav tako so delali nekaj stoletij pozneje razni grofic, samostani in škofje, ki so dali tod zasaditi žlahtno trto, da so lahko lepše živeli v svojih gradovih, samostanih in škofovskih palačah. Viničar je bil suženj, ki se brez njihovega do-volienja niti oženiti ni mogel. Slabo je bilo že od nekdaj na našem vrhu in na sosednjih. Na našem še posebno slabo, ker je bila vsa zemlia meniška. Samostojnih posestnikov sploh ni bilo. Tu so živeli sami podložniki belih menihov, ki so bili trdi in neusmiljeni gospodarji. Svenškovi, Trčkovi. Turkuševi, Cafutovi in Veseli-čevi predniki so bili tlačani. Posebno hudo jim ie bilo, ko so si menili na Sladki gori sezidali veliko zidanico, tu pri nas pa so hišo, ki ie zdai Mundova, prezidali v svo-ie letno bivališče. Od tod so gospodovali Halozam še trše. Za najmanjši pregrešek so svojim tlačanom naložili težko kazen. Onemu, ki je utrgal grozd, so odrezali uho, da je nosil sramotno znamenje vse življenie. Od tedaj si otroci ne upajo več v zoreči vinograd.«
Marko je utihnil. Njegove besede so na
zbrane napravile globok vtis, še Turkuš ni našel besede, s katero bi ublažil Markovo opisovanje. Jusovka je dijaka vsa zaverovana poslušala. Lojz in Nanika sta prenehala s svojimi skrivnimi pogovori. Marko pa je govoril dalje. Pripovedoval je, da tedaj Haložani niso bili tako pohlevni, kot so dandanes. Nekega patra, ki je posebno grdo ravnal z niimi, so pretepli do smrti. Seveda je gospoda, posvetna in cerkvena, še huie pritisnila nanje. Zlomila je Haložanu hrbtenico, da je postal najpo-nižnejši človek. Vendar se v njem še pretaka nekdanja uporniška kri. Meniškega gospodstva je bilo po dolgih stoletjih ko-nec.
»Za cesarja Jožefa so beli menihi izgubili vse, kar so imeli,« je Marko pripovedoval vneto, »njihov red je bil razpuščen. Toda vinogradov so se kmalu polastili bogati meščani in tudi razni župniki, le Tur-kuševim in Svenškovim se je posrečilo, da so se osamosvoiili. Tako je bilo do trtne uši. Kako je bilo potem, vam je povedal dedek, kako je sedaj, veste sami. Haložan ni nikoli poznal nič dobrega.«
Marko je sledniič razgret utihnil. Kropilci, sami viničarji in kočarji, so pod težo Turkuševih in Markovih besed še bolj zlezli vase. Drhteči plamen dveh sveč na parah je le toliko osvetljeval njihove obraze. da so bili videti še bolj izčrpani.
Zvonki Nanikin glas je pretrgal mučni molk.
»Povej, Marko, ali bo vedno tako? Al* ne bo nikoli bolje?« je vprašala.
»Za kočarja in viničaria bodo nastopil* še težji časi,« je odgovoril Marko.
»Ali misliš, da bomo' mirno gledali, kako se bo gospoda še dalje zalivala z našim vinom, mi pa umirali od žeje?« je vzkliknil Lozinšek ogorčeno.
»Čim prej boste sprevideli, da se gospoda redi samo od vaših žuljev, tem prej bodo prišli lepši časi.«
»Ali ie sploh mogoče, da bi bilo kdaj drugače?« je vprašal Trčko začuden.
»Seveda je mogoče! Ali ne bi mogli vi sami obdelovati vinogradov na VinskeO* vrhu? Koliko vam pomagajo pri delu Ko" reska, Munda in Dobnik? Oni samo pr*' deio po mošt, vse drugo opravite vi. č* bi bili vinogradi vaši, bi jih prav tako dcr bro obdelali. Še temeliiteie, ker bi delal* zase. Svoje borne viničarije bi porušili >*! se preselili v svetle zidanice. Menite, da h* vam škodilo, če bi živeli v svetlih in vel*' kih sobah, če bi prišlo do vas več sonca >** toplote, če bi vaše žene kuhale na čednih štedilnikih, ne pa na sajastih ognjiščih?«
Viničarji so poslušali Marka odprti!* ust. Kaj takega še niso slišali.
Nanika, Jusovka in ostale ženske so za' maknjene gledale v visokega sedmošolc*’ velikih bleščečih oči, ki je sedel tam m« viničarji in čakal na odgovor. (Daljw
.S a-ZZ c '£č.
D. junij 1954		Q	rOtffAj&jna naprednih gospodarjev	Štev. 24 (634) — 7
				
				
PRAVNE ZADEVE
V PRIMERIH
Določitev očetovstva
v zakonu — In izven zakona
v. prvi pogled bi mislili, da je dolo-pjtev očetovstva prav enostavna. Pa ni! tolikokrat so pri prepirih med zakonci ali Pa med še neoženjenim fantom in nezakonsko materjo slišati ostre besede: »Ta ?trpk ni moj!« — in kolikokrat nastanejo iz takih prepirov doma še hujši prepiri Pred sodnijo.
Pri sodni jskih določitvah očetovstva
sodnija zaslišuje priče, ki sta jih ena ali juga stranka napovedali, zaslišuje izvedence zaradi krvne ali druge sličnosti med otrokom in dozdevnim očetom in če vsi j1 dokazi še vedno ne povedo, kdo je oče, lrria sodnik samo še eno sredstvo, da na-Ppsled zapriseže mater in pade taka odlo-c,tey na njeno vest. So pa tudi slučaji, da jtati tega niti sama pri sebi ne ve, sodniku pa o svojih dvomih seveda ne pove tjcesar. Tako se zgodi, da je eden ali dru-postal oče samo po razsodbi, na papir-Ju> da je za to čast tudi plačeval, da pa je Pravi oče bil — nekdo drugi.
, Če taki dvomi nastanejo v samem za-konu, postava takole določa: za otroke, kl se rodijo 180 dni po sklenjenem zako-nu (dan poroke odnosno sklenitve civilna zakona se ne računa) in za otroke, k1 se rodijo pred potekom 300 dni po SnJfti moža ali po popolni razvezi ali raz-resitvi zakonske zveze, • pravi zakonita 0trineva, da so to zakonski otroci — to Se Pravi, tako' pač po postavi naj velja. Za °troke pa, ki niso v tem razdobju rojeni, !e smatra, da še niso ali da niso- več zakonski otroci.
Kot zakonski otroci veljajo pa tudi °troci, ki se rodijo pred potekom 180 dni P? sklenjenem zakonu, če mož pred skle-uuvijo zakona ni vedel za nosečnost že-Pe in je tudi spoznati ni mogel in če v roku treh mesecev (mesec se šteje po 30 dni) Pred sodnijo ne ugovarja, da bi bil to nje-ptrok. Ugovarjati mora s tožbo pred Če pa rok zamudi, ali če noče Pred sodnijo, velja, da je otrok, za kate-ega grei zakonski otrok. (Rok treh me-r se računa od dneva, ko mož zve za j.°Jstvo otroka.) — Izreden slučai v živ-^euju pa bi že bil, ko bi mož izrazil dvom svojem očetovstvu za. otroka, ki se je ^uu med 3. mesecem in 180. dnevom po
Č;
!enjenem zakonu. Zato bi v takem slu-
|ylu pred sodnijo samo lahko zmagal, če j1 natančna preiskava otroka, matere in j^gih okolnosti po zdravniških izve-encih potrdila njegovo zanikanje očetovstva,
sk^°^e na nePr’znanie takega nezakon-• ?§a rojstva niso povsem navadne. Sod-Pa mora takoj postaviti posebnega va-.. a za takega otroka, ki mora pred sod-'J° Zastopati pravice otroka in proti te-■ 11 mora mož dokazati, da on tega^otro-s a n' ustvaril odnosno zaplodil. Tudi, če J" n)ateri dokaže nezvestoba in celo, če bi t ?tl sama priznala, da mož ni oče, je v ^aKern slučaju to še sve premalo. Zato se ^ui zgodi, da mož — sit vsega prepira končno vendarle prizna zakonsko roj-toVo> ne glede na to, ali je tako ali ni, in u P°tem tudi sodnijsko obvelja.
Je pa tudi obratno mogoče: če bi mož >neJ umrl, prednO podvomi, ali če je ne-^ariega bivališča ali tudi, če rok mine, to^re in sme tudi otrok sam oporekati — Za> a z. dovoljenjem matere — svojemu uj. °nskemu rojstvu. Tedaj postavi sod-rola kuratorja, ki zagovarja zakonsko
Judi
pri otrocih, rojenih izven zakona,
Oti nezakonskih otrocih ie vpraša-Stav očetovstva najvažnejše vprašanje. Pontu "h ^°i°ča tole: Če se kakemu moške-°t ^kaže, da je v času, ko do rojstva več k n' tninui0 manj ko 180 dni in ne se ° ^00 dni, z materjo spolno občeval, dtleI^atra za očeta (ta čas se računa po vite'1f1’ dan spolnega občevanja pa se ne da 'v' dozdevni oče ima seveda pravico, tern et0vstva ne prizna in ga mora poni-;, °trok po svojem varuhu tožiti na nanje očetovstva.
p0 6 ^cnska priseže, da je neki moški v sp0i^VrLO določenem času imel z njo dneve* °^>rav‘t' 'n če vsaJ ptilično pove sPolnega občevanja, se more moški
cIng. M. Kvasnih:
Vsakemu krnela pomaga kmetijska pospeševalna služba
Naj le za trenutek vrinem med predmet vsakdanjih razgovorov kmečkega človeka nekaj na videz morda neobičajnih misli.
Življenje našega kmeta postaja iz dneva v dan težavnejše. Zato se ni treba čuditi, če postaja krog obupanih gospodarjev čedalje širši. Večji del razgovorov izzveni v tem, kako nenavaden čas da je, da se kmetu ne splača več gospodariti in podobno.
Na tem je stvarno nekaj resničnega. Vendar je treba prej natančno ugotoviti vzroke tega. Upravičeno govorimo o nerentabilnem gospodarjenju pri večjem delu naših gospodarstev. Toda kmetijsko gospodarstvo pravilno in današnjemu času odgovarjajoče organizirano ni in tudi ne sme biti pasivno. Če pomislimo na to, da gre splošni razvoj, tudi razvoj kmetijske proizvodnje, svojo zakonito pot, lahko le z bridkostjo ugotovimo, da razen malih izjem ta prirodni poiav kakovostnih sprememb za našo vas ne velja oziroma ni nikakor v skladu s časom.
Le pomislimo, koliko novega je dognala v zadnjih 20. letih kmetijska znanost, zaradi česar se danes popolnoma preobrazuje lice praktične proizvodnje in stopnja njene rentabilnosti. V mislih imam vsa ona brezštevilna dognanja, ki jih v enaki meri lahko uporabljamo na velikih kakor na malih posestvih. V
koliko pa se je vsega tega polastil naš kmečki proizvajalec, da bi zvišal produktivnost svoje zemlje, živine in lastnega dela? Če smo zelo kritični,, kar je v tem primeru prav, si nasproti drugim stanovom lahko očitamo brezprimer-no konzervativnost, kajti kar je za zvišanje produktivnosti proizvodnje potrebno, je ostalo na vasi precej vse tako, kot je bilo nekdaj. Zato se ni treba čuditi silno hitremu in nevarnemu padanju stanovske in proizvodne morale na vasi. Dobro je, če spoznamo krivce tega stanja v nas samih, ker bomo obudili čut odgovornosti do same proizvodnje in svojega rodu, ki ga je in ga bo preživljala naša zemlja. Ker do danes nismo hodili s časom, nas je le-ta prehitel in pustil v temi zaostalosti, ki se danes hudo maščuje.
Očitno je, da je treba nekaj podvzeti in sicer zelo hitro in dosledno. Vedeti je treba, da ni pojava, ki bi nastal sam po sebi. Rešitev iz trenutne gospodarske situacije je le v delu in ukrepanju vsakogar, ki je prizadet, torej nas vseh. Kdor čaka, misleč, da ga bo čas gospodarsko zvehčal, bo nečastno končal v temnem zevajočem prepadu.
Razčistiti bo treba še nekoliko nevarnih ali v našem človeku strašno močno ukoreninjenih pojmov.
"Držati se movamo pvivodne~
ga sistema gospodarjenja
Da se navsezadnje le sporazumemo, moram poudariti, da nikakor nisem sovražnik strojev, lepih domov in gospodarskih pritiklin, kakor je članek morda do sedaj izzvenel, temveč nasprotno. Želim prikazati samo nek red ali sistem, ki mora biti pameten in priroden. Nikomur namreč ne pride na misel, da bi se s kolesom navkreber vozil, navzdol pa hodil peš. Stvar je v tem, da pride vsak ukrep ob svojem času. Mar ne bi kazalo, da vsaj z enako, če že ne z večjo vnemo skrbimo tudi za investicije tam, kjer direktno vplivajo na zvišanje produktivnosti ali hektarskih donosov? Poudarjam, da večji del takih investicij zmore vsak, tudi gmotno najšlabše stoječi kmet. To je skrb za rastlinsko proizvodnjo kot temelja kmetije sploh, potem pravilne, našim prirodnim in tržnim pogojem ustrezajoče organizirane rastlinske proizvodnje s smotrnim kolobarjem (Frucht-folge), s pravilnim in izdatnim uporabljanjem umetnih in domačih gnojil, potem obdelave zemlje, skrbi za posevke, pravilnega izkoriščanja travnikov, pašnikov, pravilno usmerjene živalske proizvodnje, nabave ustreznega plemenskega materiala in tako dalje.
Preko teh mostov bo šla naša kmetija strmo navzgor. Semkaj spadajo prve investicije in četudi trenutno za nobeno drugo ,svrho ne ostane več denarja. Le z visokimi hektarskimi donosi bomo dosegli zadovoljivo zemljiško rento, obilo obresti od v hlevih naloženega kapitala. šele potem bomo brez škode in skrbi glede slabitve eksistenčne sposobnosti izvedli tudi razne dolgoročne investicije, zadostili svojim privatnim luksuznim željam in podobno. Predstavljajte si, da ste lastniki kmetije brez slehernega debla lesa in da je-v tem primeru zemlja edini vir sredstev, V to se bo treba čim prej vživeti, kar bo močno krepilo uspeh kmetije.
Koraki k naprednemu gospo-davjenju so bolj odvisni od obilo čvrstega znanja in ustvarjalne volje, kakor od denarja
Kmetijstvo se je razvilo v obsežno, zelo interesantno, vendar silno zavozljano znanost. Zato je danes kmetovalcu potrebna solidna opora strokovnjaka. Dežele z naprednim kmetijstvom imajo v to svrho postavljeno odlično organizirano kmetijsko pospeševalno službo, ki ji gre največja zasluga za njene kolosalne uspehe.	1 i <
Tudi slovenskemu kmetu na Koroškem se danes, ko imamo našo lastno kmetijsko šolo, nudi možnost, da se posvetuje s strokovnjaki pospeševalne službe. V ta namen sporočamo, da se lahko o vseh zadevah, ki se tičejo kmetijske proizvodnje obračate na kmetijsko šolo v Podravljah (Post Fbderlach). Sporočajte nam natančno želje potom dopisnic ali pisem. Če želite, vas obiščemo na domu.
Onim pa, ki resno želijo preiti od dosedanjega neurejenega gospodarjenja na urejeno, sporoča Slovenska kmečka zveza, da smo vsak-čas pripravljeni na obiske na domu ter za dogovor o vseh možnostih in pogojih novih, boljših gospodarskih oblik. V teh primerih pripravimo vse potrebne gospodarske načrte, kakor kolobar, ki za določeno število let naprej natančno določi vrsto poljskih rastlin, njihovo najugodnejše razmerje v kolobarju za posamezne tipe gospodarstev. (Nadalje kolobar določi, kako se bodo rastline na polju menjavale. Predvidijo se natančno: strniščni sadeži, gnojenje s hlevskim in umetnimi gnojili, določijo se krmne in travno deteljne mešanice. Kratkomalo, s kolobarjem se postavijo temelji naprednega in donosnega gospodarstva).
Nadalje pripravimo vse potrebne načrte za urejevanje dolinskih in planinskih travnikov in pašnikov. — Radevolje svetujemo tudi pri kmetijskih gradnjah ter pripravimo vse potrebne skice oziroma načrte. — Prav tako bomo kemično raziskovali zemljo, dajali natančne gnojilne nasvete in tako dalje. — Po živinorejski strani pa vam bo strokovnjak lahko dal nasvete o vseh novih možnostih v živalski proizvodnji itd.
Upamo, da se bo v kratkem razvilo med nami iskreno sodelovanje z namenom, da vse, kar je zamujenega, čim prej nadoknadimo, se tako gospodarsko okrepimo in brez strahu gledamo v bodočnost.
Mišljenje, da mali gospodarji ne zmoremo ničesar, ber imame premalo zemlje in podobno, ze v pove~ jih zastruplja vsabovrsten mapredeb
Videti je, da kmet nima zaupanja v samega sebe. Podobna je tudi miselnost, da bi „vse drugače gospodaril, :ko bi imel denar". O prvem primeru bi dejal, da je v veliki zmoti, kdor misli, da bo dobro gospodaril na velikem gruntu, ko pa ne zmore niti na malem biti zadovoljen z uspehi. Vsak naj je zadovoljen s tem kar ima in raje poizkusi z vso voljo in pridnostjo pridelati na malem gruntu velike pridelke, kot da bi stremel po veliki posesti, ki bi mu prav gotovo dajala le malo izkupička.
Kar tiče ugovora v zvezi z denarjem, ki je tesno povezan s prvim, ga je treba proučiti z budnim očesom. Pri tem kmet misli o denarju kot investicijskem kapitalu, ki ga potrebuje mnogo, ima ga pa le malo. Posledica, ki nujno nastane, je ta, da pač vloži denar tja, kamor 'bi bilo pravilno le potem, če bi ga imel veliko. To pa je silno zgrešeno, če ga ima le malo, kakor je to v resnici slučaj. Vedeti je namreč treba, da se z investicijami, ki večajo vrednosti premoženja, kakor je to gradnja stanovanjskih in vosoodarskih poslopii ter strojev, vloženi kapital obrestuje silno slabo in le na dolgo dobo. Od teh obresti in od rente, ki jo daje zemlja, pa morata živeti družina in gospodarstvo. Ker so v tem primeru obresti le male, je gospodar v veliki stiski, obupava in misli, da ga edino še kup denarja lahko reši.
So investicije, ki sploh ne dajejo direktnih
SVe lepšajmo gospodarstva, dvigajmo produbtivnost
Tak način gospodarjenja je podoben nekakšnemu lepšanju gospodarstva ne pa dviganju njegove produktivnosti, ki je absolutno edino pravilna in uspeh obetajoča pot za naša gospodarstva.
Svojevrstno poglavje so tudi stroji — posebno za kmeta. Kupovanje strojev je v večini primerov še ena odlika, ki kaže — vendar samo na videz —, da novi čas le ne gre brez vsakršnih posledic mimo nas. Toda ali je kateri izmed kmetov toliko naiven in misli, da bo s kosilnico nakosil več sena kot s koso, ali da bo s konjskimi grabljami nagrabil več sena kot z ročnimi? Mislim, da takih le ni. Ali mnogo je takih, ki ne pomislijo na to, da
rešiti očetovstva samo, če dokaže, da nezakonska mati govori neresnico, posebej pa še s pričami, ki lahko izpovejo, da je bil od matere napovedane dneve drugod. Ali pa mora dokazati, da ni oče, s posebnimi (a zelo dragimi) zdravniškimi dokazi. Navadno pač odloča mati s prisego. Včasih pa se vendarle zgodi, da mati imenuje prej tudi še kakega drugega kot dozdevnega očeta, ali pa da tudi zaradi tega ni verodostojna, ker je znano, da je imela preveč ljubimcev.
obresti, nasprotno nekatere zahtevajo še dodatke za zavarovalnino, odpis, popravila itd. (stanovanjska hiša). Pri naših gospodarstvih je teh sigurno več kot polovica. Iz tega sledi, da je treba veliko previdnosti v trenutku, ko določamo namen uporabe denarja. Vsak naj pomisli, koliko je že posekal lesa in koliko je zaslužil pozimi pri vožnji ter koliko denarja, ki mu ga je direktno ali indirektno dala zemlja kot rento, je vložil v take investicije. Ali si je pri tem tudi stavil vprašanje, kdaj mu bo ta denar povrnjen? Mislim, da smo prišli do bistva te vrste problemov. Razlog torej, gledan z denarne plati, da so naše kmetije tako slabe, je v tem, da so dohodki z zemlje in hlevov neznatni, potrebe na kmetiji glede popravil in preureditev ter želje družin pa velike. To dejstvo vedno znova zahteva posege v železne rezerve gospodarstva, kot so gozd, dodatni zaslužki, nesocialne družinske razmere in podobno. Kar je še važno, je to, da se zaradi velike denarne stiske izvršijo dela na popravilih in preureditvah zelo nepopolno in nepraktično, kar tudi privede do velikih izgub.
Ko je tako daleč, da so poslopja, kot zaže-Ijeno, urejena in gospodarstvo opremljeno z navidezno najbolj nujnimi stroji, je gospodar pomirjen. Toda to je velika zmota, kajti denar in često vsa železna rezerva je potrošena, gospodarstvo pa v svoji eksistenčni sposobnosti močno oslabljeno.
so mu kosilnica, grablje, obračalnik, pu-halnik, slamoreznica itd., požrle za precej let ves denar, od katerega bi rabil le mali del za tos da bi pridelal tri ali pa štirikratne množine sena, skratka ves obratni kapital, ki bi se v najkrajšem času vračal z bogatimi obrestmi.
Pomislimo enkrat na slamoreznico, ki jo ima vsak, tudi tisti, ki nima silosov. Slamoreznico je kupil vsakdo z namenom, da bo rezal krmo za živino, kar ni samo nepotrebno, temveč naravnost škodljivo (koliko najboljših delbv krme se zdrobi, na drugi strani pa živina bolje oslini in prebavi celo krmo). Torej od slamoreznice nimamo koristi. Če ta škoda morda tudi ni pomembna, pa je dovolj že to, da smo ta denar vtaknili vanjo. In kaj je potem še z izdatki za tok, za mazilo, za jermene, eventuelno celo za transmisije, za popravila, za zavarovalnino, kaj je z odpisom in nazadnje z dblbm, nad katerim se bržkone ne navdušujemo.
Ali ni tukaj velike škode? Če rabimo slamoreznico samo za steljo, bo služila vsaka stara še dolgo vrsto let. Če pa jo rabimo za siliranje, kupimo raje skupno s sosedi moderno silo-reznico, saj smo pri tem delu tudi sicer navezani na medsebojno pomoč. Še mnogo takih primerov bi Lahko našteli in utemeljili.
Stran 8
četrtek, 17. junij 1954
Štev. 24 (634)
Čas otroških letovanj prihaja
Ustanove v Sloveniji, ki pripravljajo in omogočajo vsako leto tisočem otrok prijetno in brezskrbno letovanje v različnih obmorskih in višinskih krajih, so tudi letos ze dalj časa polno zaposlene s tem človekoljubnim delom. V Sloveniji se pričnejo šolske počitnice več tednov prej kakor pri nas, zato bodo že v teh dneh odhaiaJe prve skupine otrok na letovanje in taborjenje širom vse Slovenije in preko njenih meja.
Za letos ie ponovno predvidena širokopotezna izmenjava malih letoviščarjev med Slovenijo in Avstrijo. V dogovoru med Socialistično zvezo delovnega ljudstva Slovenije in avstrijsko socialistično organizacijo »Kinderfreunde« bo preživelo to poletje okrog tisoč avstrijskih otrok del svojih počitnic v jugoslovanskih počitniških domovih ob Jadranskem morju, prav toliko otrok iz Slovenije pa bo letovalo v domovih »Prijateljev otrok« na Koroškem in drugih deželah Avstrije. Že prihodnji ponedeljek pride okrog 420 otrok iz Slovenije na tritedensko bivanje na Koroško. Večji del jih bo sprejela Sekira ob Vrbskem jezeru, dru-
ga skupina pa bo letovala v Seeboden ob Millstattskem jezeru.
Slovenija nudi tudi letos spet bratsko pomoč Slovencem na Koroškem s tem, da omogoča 120 slovenskim otrokom brezplačno letovanje na morju. Te dni smo zvedeli, da so letos v ta namen določeni počitniški domovi v Splitu in v Ma-linski na otoku Krku. Prva skupina 50 otrok bo odpotovala v Split dne 25. julija, in sicer zaradi večje oddaljenosti predvsem starejši otroci, dočim bo druga skupina 70 mlajših otrok dodeljena v Ma-linsko, kamor bodo odpotovali dne 19. avgusta.
Ker je do odhoda prve, zlasti pa druge skupine še razmeroma precej časa, bomo sprejemali prijave staršev, ki so zamudili v prvotno določenem roku prijaviti svoje oddiha in okrepitve potrebne otroke, še do 30. junija. V tej zvezi opozarjamo tudi na objavo na 3. strani današnje številke našega lista, kjer pa se je vrinila glede datuma pomota, ki je nismo mogli več popraviti, ker smo jo opazili šele, ko je bil ta del lista že dotiskan. Pravilno se mora v objavi glasiti, da sprejemamo prijave otrok še najpozneje do 30. junija.
Celovec in Beljak povezana z Bledom
Od minule nedelje naprej je vzpostavljena med Koroško in Gorenjsko redna avtobusna zveza, ki bo omogočala domačinom in tujim letoviščarjem na Koroškem in Gorenjskem izlete v obe smeri. Poštni avtobus vozi iz Celovca vsak četrtek in vsako nedeljo ob 8. uri preko Ljubelja ter prispe na Bled ob 11.10 uri, od koder se vrača istega dne ob 17.30 uri in je ob 20.10 uri spet v Celovcu. Vožnja v eno smer stane 21.50 šilingov, povratna karta pa 39 šilingov. Od 2. julija do 26. septembra bo vozil avtobus tudi vsak torek. Iz Beljaka na Bled in nazaj pa bo vozil poštni avtobus čez Podkoren ob isti uri vsako sredo, v glavni sezoni pa tudi ob ponedeljkih in sobotah. Na tej progi je cena vožnje v eno smer 20 šilingov, povratna karta pa stane 36 šilingov.
Prve vožnje iz Celovca na Bled so se v nedeljo udeležili predstavniki pošte s pre-zidentom dr. Ripelom na čelu ter zastopniki jugoslovanskega konzulata, potovalnih uradov in tiska. Celovške goste so na Bledu toplo sprejeli zastopniki Turistične
zveze Slovenije, blejske občine ter republiške in okrajne gostinske zbornice. V pozdravnih govorih so z obeh strani podčrtali pomen vzpostavitve redne prometne zveze med Koroško in Gorenjsko kot prispevek k sporazumevanju med sosedi.
Avstrijski novinarji v Jugoslaviji
Prejšnji teden je skupina avstrijskih novinarjev odpotovala v Jugoslavijo. Kot gostje turistične zveze Jugoslavije in oddelka za tisk državnega sekretariata za zunanje zadeve so se avstrijski novinarji najprej ustavili v Mariboru. Na svojem potovanju so in bodo obiskali Rogaško Slatino, Ljubljano, jugoslovansko cono Svobodnega tržaškega ozemlja, Opatijo, Reko, Split, Makarsko, Dubrovnik, Titograd in Beograd. V skupini se nahajajo zastopniki dunajskih dnevnikov »Die Presse«, »Arbeiter Zeitung« in »Neues Osterreich«, graške »Siidost-Tagespost«, salzburškega lista »Salzburger Volksblatt« in celovške »Die Neue Zeit«.
Hotel Trabesinger oz. Haimlinger, svoj čas središče kulturnega in družabnega živ-ljenja Slovencev v Celovcu, je postal torišče in glavni stan Steinacherjeve stranke, ki jo »Naš tednik-Kronika« poveličuje kot svetovnonazorno najbližjo Tischler-jevi Krščanski demokratski stranki. Na dvoriščnem traktu stavbe, ki je last celovške Mohorjeve družbe, se blešči čez vse pročelje ogromen napis: OSTERREI-CHISCHE VOLKSPARTEI. Pa še pravijo, da so Slovenci.
Rekordno število prometnih nezgod
Predpretekli teden se je primerilo na avstrijskem področju rekordno število prometnih nesreč. V celoti so jih našteli 1183, pri katerih je bilo 1033 oseb poškodovanih, 27 pa mrtvih. Med temi prometnimi nezgodami je 34 voznikov pobegnilo in se niso zanimali za ponesrečence, prav tako so v 62 primerih ugotovili kot vzrok nesreče pijanost šoferjev. Ta zadnia številka kaže neprimerno visoko število brezvestnih voznikov, ki se v alkoholiziranem stanju igrajo z življenjem in zdravjem pasantov. Na Koroškem zaznamujejo 121 prometnih nesreč ter 119 ranjenih in 2 ubiti osebi.
Grozotna lahkomiselna prometna katastrofa
Pri vožnjah skrajna previdnost nikdar ne more biti dovolj velika, pač pa je lahkomiselnost zahtevala že neštete žrtve. Neverjetni ip strahotni lahkomiselnosti je pripisati tudi smrt treh oseb iz Gradca, ki so bile na binkoštni ponedeljek namenjene na izlet na Koroško. Družina slikarskega mojstra Alojza Kokola je hotela ta izlet podvzeti. V nabavnem avtomobilu, ki ga je vodil mojster Kokol sam, se je nahajala še njegova žena, 20 letni sin Karol, dve hčerki v starosti od 3 do 17 let ter njih teta Jožefa Posarth. Z avtom so
dospeli do nezaprtega prehoda čez železniško križišče pri Wedlingu.
Utripajoča rdeča signalna luč je pomenila, da se bliža vlak. Zaradi tega je že nekaj avtomobilov stalo pred progo. Kokol se je, čeprav ie moral tudi on luč zapaziti, prerinil do tračnic ter avto pognal V tem trenutku je pridrvel motorni vlak in zadel Kokolov avto. Nastal je strahoten trušč, motorni vlak je avto visoko dvignil in ga vlekel nekaj metrov naprej ter ga popolnoma razdejal. Prepaščeni lju; d je so mogli iz razbitega avta potegniti očeta, sina in teto le še mrtve. Materi je odrezalo obe nogi, ena hčerka je zgubil3 eno nogo, druga pa je odnesla težak pretres možganov.
Stroj za lupljenje lesa na Koroškem velesejmu
Kmetijska zbornica za Koroško bo n3 svoji posebni razstavi na koroškem velesejmu prikazala moderen stroj za impre-gniranie ter kot posebno novost stroj z-3 lupljenje lesa.
Avstrijski trgovinski zastopnik ori zve-; zni republiki Nemčiii je sporočil vele-seimskemu prezidiju, da se bo otvoritve velesejma udeležil ter dne 6. avgusta sprejemal stranke v trgovinski zbornici.
Insolvence naraščajo
I RADIO PROGRAM
RADIO CELOVEC
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 6.05 Jutranja glasba — 8.30 Pozdrav zate — 10.15 in 11.00 Šolska oddaja — 11.20 Pozdrav za mesto in deželo (razen poned.) —
11.45	Za podeželsko ljudstvo — 12.00 Opoldanski koncert — 15.00 Šolska oddaja — 17.05 Zabavni koncert.
Poročila dnevno:	5.50,	6.45,	7.45,	12.30,
16.50, 19.45, 22.00, 24.00.
Sobota, 19. junij:
8.30	Od pesmi do pesmi — od srca do srca — 11.00 Za dobro voljo —	14.30 Pozdrav
zate — 15.15 Kulturno zrcalo — 15-30 Iz vseh dolin zveni — 20.00 Ljudski koncert — 20.45 O kdnjskih silah in človeških slabostih.
Nedelja, 20. junij:
7.05 S pesmijo pozdravljamo in voščimo —
8.00	Kmečka oddaja — 10.00 Maša — 14.45 Pozdrav zate — 19.00 Šport — 20.00 O opereti.
Ponedeljek, 21. junij:
10.45	Mali koncert — 11.20 Veder dopoldne ;— 14.30 Slov. poročila in objave. Iz tehnike in znanosti —	15.30 Luč, zrak in sonce —
18.45	15 pestrih minut — 20.00 Leteči mikrofon — 20.05 V lahkem koraku.
Torek, 22. junij:
11.20 Za dobro voljo — 14-30 Slov. poročila in objave. Zdravniški vedež — 15.30 Kultura in znanost — 15.45 Otroška ura — 17.30 Popoldanski koncert — 1(8-30'V svojih delih bodo živeli: Župančič — 20.00 Opera — 22.15 Športniki pred mikrofonom.
Sreda, 23. junij:
10.45	Mali koncert ••— 14.30 Za našo vas —
15.30	Otroška ura — 16.00 Z glasbo gre vse bolje —	16.30 Koroški knjižni kotiček —
20.00	Leteči mikrofon — 20.05 Od Straussa do Leharja.
Četrtek, 24. junij:
10-45 Mali koncert — 11.20 Za dobro voljo — 14.30 Slov. poročila in objave. Med cvetjem in v soncu — 15.30 Igra godba na pihala — 16.00 Koncertna ura — 18.30 Slovenska oddaja — 18.50 Kmečka oddaja — 20.00 Leteči mikrofon —	20.45 Usoda v Holly-
woodu.
Petek, 25. junij:
10.45	Mali koncert — 11.20 Dopoldanski koncert — 14.30 Slov. poročila in objave. Od pravljice do pravljice — 15-30 Luč in zrak in sonce — 17.25 Otroška pripovedka — 20.00 Leteči mikrofon —	20.05 Radijska igra —
21.10	Pevska ura.
RADIO LJUBLJANA
Dnevne oddaje razen ob sobotah in nedeljah: 5.30 Dobro jutro dragi poslušalci! —
6.30	Radijski koledar in prireditve dneva —
7.00	Preglteld laska — 7.30 Za gospodinje — 15.15 Zabavna glasba — 19.00 Radijski dnevnik — 23.00 do 24.00 na valu 326,1 m Oddaja za tujino.
Poročila dnevno ob: 5.35, 6.00, 13.00, 15.00, 17,00, 22.00.
Sobota, 19. junij:
12-15 Cicibanom — dober dan — 13.45 Za pionirje — 14.05 Slovenski samospevi —
16.00	Kulturni pregled — 17.30 Okno v svet — 18-30 To in ono iz arhiva slovenskih narodnih pesmi — 20.00 Pisan sobotni večer.
Nedelja, 20. junij:
8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro — 9.00 Otroška predstava — 12.30 Pol ure za našo vas — 13.30 Želeli ste — poslušajte — 15.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 15.45 Po naši lepi deželi — 18.00
Radijska igra — 20.00 Lepe melodije — 23.00 Pregled tiska.
Ponedeljek, 21. junij:
8.10	Slovenske narodne pesmi — 12.20 Za naše kmetovalce — 14-30 Novi filmi — 17.10 V plesnem ritmu — 18.00 Nasveti za dom —
20.30	Radijska univerza.
Torek, 22. junij:
8.10	Domači napevi — 12.00 20 minut z veselimi godci — 12.20 Za naše kmetovalce —•
14.30	Iz znanosti in tehnike — 18.00 Športni tednik — 20.00 Pohorski fantje pojo — 20.30 Tedenski notranje politični pregled.
Sreda, 23. junij:
8.10	Pisan spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 8.30 Za pionirje — 12.00 Vesele slovenske narodne pesmi — 14.40 Mazurke in valčki — 18.00 Modni kotiček — 1'8.50 Okno v svet — 20.30 Radijska igra: „Kranjski baron“.
Četrtek, 24. junij:
12.00	Igra godba na pihala ljubljanske garnizije — 14.40 Skladbe za harmoniko — 18.00 Zdravstveni nasveti — 20.00 Četrtkov večer slovenskih narodnih pesmi.
Petek, 25. junij:
12.00	Mladinski zbori pojo narodne in umetne pesmi —	14.30 Nekaj za lovce —
18.00	Iz bojev naših narodov — 18.50 Družinski pogovori — 20.30 Tedenski zunanjepolitični pregled — 20.40 Slavni pevci pojo.
Izdajatelj, lastnik in založnik liista: Dr. Franc Petek, Velikovec. Uredništvo in uprava: Celovec, Gasometergasse 10. Telefon 56-24. Za vsebino odgovarja: Rado Janežič. — Tiska: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov Klagenturt, 2, Postschliefifach 17.
Insolvence, to je plačilna nezmožnost*, v Avstriji močno naraščajo. Tako so ugo-tavljali na občnem zboru Zveze za zašči' to kreditov. Primeri insolvenc so na področju celotne države od leta 1952 na 1953 narastli za skoraj 60 odstotkov. KonkuH gov je bilo v preteklem letu prijavljenih 464, sodnijskih poravnav pa 500. Zaradi pomanjkanja vsakega premoženja je bil° 487 konkurznih prijav zavrnjenih. Dol'1 gove, ki so nastali zaradi insolvenc, cenijo v preteklem letu na okoli 450 milijonov šilingov.
Gummi - Berger
Celovec, tel. 45-23
Kardinalsplatz 11	Benediktinerplatz 10
•	gumi-izdelki vseh vrst
•	plastični izdelki
•	dežni plašči
•	prašni plašči
•	gumijasti škornji
•	gumijaste cevi
•	igrače
•	kopalne potrebščine
•	mizna pokrivala
•	pnevmatikazaavtomobile motorna ter navadna kolesa
Popravila in obnovitev gumijastih predmetov.