C0L03JEVE inFOSlildCijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA COL OR MEDVODE LETO XXII_MAJ-JUNIJ 1993 Št. 5 (238) PREDSTAVITEV RAZVOJNIH NOVOSTI Ponedeljek, 24. maja, nabito polna sejna soba znanja in novega vedenja željnih poslušalcev tako iz nove tovarne kakor tudi upravne zgradbe. Komercialisti so se pomešali med tehnologe, razvojniki med kontrolo, koordinatorji in izvajalci - kako lep pogled, kakšno zanimanje! Predstavitev je bila razdeljena na dva tematska sklopa: novosti na področju veziv in premazov. V prvem delu so bile predstavljene: — poliestrske smole za laminiran-je z nizko emisijo stirena (LSE). Do 5 krat nižja emisija pomeni pomemben ekološki prispevek pri odprtem laminiranju. Dodatek, ki zmanj-šuje emisijo, je plod domačega znanja. — PE smole za laminiranje oz. preoblikovanje v zaprtih sistemih (SMC, prepreg, termično utrjevanje) — PE smole za hitro razkalupljen- ie — obarvani gel coati in niansirne paste posebne variante tropskih in termično utrjevanih G. C. — nenasičene PE smole za utrjevanje v hladnem za kite in mase — epoksi smole, kopolimeri z vinilnimi in PE smolami — poliester polioli za mirkocelu-larne elastomere, mehko in trdo peno, termoplastični PUR, lepila in izolacije — nove alkidne smole za premaze (avtolaki, predlaki, KT in PUR sistemi...) V drugem delu so bile predstavljene novosti na področju premazov in dopolnilnega programa. — Široka potrošnja: Colomix in UNI Color sistem z možnostjo razširitve ponudbe nians na 1500 MONI, 140 RAL, 1000 EU-ROTREND, 1330 NCS, 100 BS... ter vodorazredčujoči premazi: Aquales, Aquacol, Aqualit — Lesna industrija: vodni EKOL sistem za ind. stavbnega pohištva, EKOL lužila, EKOCID in RAPIPUR, UV sistemi in "BIO" površinska obdelava z voski in olji. — Kovinska industrija: avtolaki 130° na novi domači smoli, keti-minski filer, ki je v Evropi poznan šele slabi dve leti, Bukoliti z EP, Avtolaki 80 C in vodotopni sistemi, ki se uveljavljajo predvsem kot enoslojna zaščita z umakanjem (kondenzatorji, hladilniki, odlitki...) — Antikorozija: Korvin V A serija z mioxom, cinksilikatni premazi z olajšano aplikacijo, aluminijska varianta Jotamastica, Epolorji z mioxom v niansah, epoksi kot s filitom in zamenjava ekološko spornega klor-kavčuka z prijaznejšim materialom v KK sistemih. — Pigmenti: AC, UNI in SY paste -skupaj 38 ter Lesol paste (3+9), UNI obrat oz. sistem delovanja, Colomix metalizeji ob vključitvi recikliranih produktov Dopolnilni program: industrijski in širokopotrošni odstranjevalci premazov: Lavacoli S, K, EKO, KG in zeleni. Čistilo za čopiče, BIO voski in aditivi za različne namene lastne Colorjeve uporabe (antipenilci, EKO dodatki, livelanti ipd.) Novosti so predstavili v zaporedju razvojni inženirji, in sicer: Trpin, Pretnar, Bregar, Ivačič, Knific, Erman, Hrovat, Merlini, Barle in Dolinar. Srečanje take vrste je bilo zelo potrebno, tako da je namesto zaključka obveljal dogovor o ponovitvi z dopolnitvami proti koncu leta. C& F.Erman Vzdrževalec Marjan popravlja poliestrski cevovod za Naprava za pranje kontejnerjev, pripravljena za po-skladišče smol... novni ciklus pranja slovenske Železarne Zadnja vrsta (z leve): Jeršin Branko (teh.vodja), Kvartalnov Andrej, Omerzel Boštjan, Pretnar Sašo, Smolej Simon, Bešlagič Elvis, ŽELEZARNA JESENICE Sodja Aleš, Kunčič Boris, Fele Jože (fizioterapevt) ACRONI Srednja vrsta: Krikunov Vladimir (glavni trener), Mlinarec Drago, Rahmatuljin Udar, Borisov Sergej, Jug Tom, Crnovič Enes, Magazin Bojan, Kozar Marjan, Malgin Albert, Češnjak Jože (pomočnik trenerja) Prednja vrsta: Šuvak Zvone, Smolej Marko, Razinger Mohor, Pretnar Cveto, Škerjanc Bojan, Razinger Andrej, Pajič Murajica Biti sponzor državnemu prvaku pomeni dobro naložen denar, predviden za reklamo... Meta Dobnikar se je poslovila... Naša Meta je bila zvesta COLORJU celo delovno dobo polnih 35 let. Delala je vseskozi v FRS na različnih delih, vendar povsod z velikim uspehom, saj se je odlikovala z vestnim, odgovornim in resnim pristopom k vsem dodeljenim nalogam. Zadnja leta je vodila finančno opera-tivo in sicer v izredno zaostrenih likvidnostnih pogojih, kar pa ni vplivalo na njeno dobro voljo tudi v težkih časih izgube, požara in celo vojne; takih sodelavk bi si le lahko želeli. Istočasno je odigrala izredno pomembno vlogo tudi pri uspo- sabljanju mlajših sodelavk na. svoje strokovnem področju. Pogrešali jo bomo v celotnem FRS, še bolj pa po človeški plati, ker ji nikoli ni bilo težko pogovoriti se in priskočiti na pomoč vsem sodelavkam in sodelavcem. Naši Meti želimo veliko zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva v krogu njenih domačih. Istočasno si želimo čim več prijateljskih srečanj kjer bomo obujali spomine na vse kar je bilo lepo. Še enkrat iskrena hvala za vse in srečno Meta POČITNICE 1993 Na letošnji razpis za letovanje v naših počitniških enotah se je prijavilo 132 kandidatov. Število prijav v primerjavi s preteklimi leti res ni veliko, vendar je odbor za družbeni standard imel težko delo, ker je večina prijavljenih želela letovati v priljubljenem in "varnem" Pelegrinu pri Umagu, in v prečudovitih Atomskih in Čateških toplicah. Neomembe vredno je bilo zanimanje za letovanje v naših zidanih enotah v Kvarnerskem zalivu in kar najbolj preseneča, za letovanje v Počitniškem domu na Voglu. Očitno počitnikovanje ni več tisto, kar je bilo nekoč. Razlogov je seveda več; od materialnih, političnih in osebnih. To slednje v povezavi s prvim, je bilo opaziti že v preteklem letu, saj precej družin išče sprostitev v krajših in daljših družinskih izletih, "fa-briškimi" prikolicami v senci borov in pinij (če sami nismo veseljačili, so za to poskrbeli Štajerci ali Italijani v sosednji prikolici). Ti časi se ne bodo več vrnili. Nekaj lani neprodanih prikolic /in ena nezasedena v Atomskih toplicah/v Rakovniku, osamljene in rahlo "oskubljene" čakajo na dražbo. Organizirali jo bomo v mesecu juniju, točen datum pa bo razviden iz dražbenih oklicev, ki bodo pravočasno razobešeni na oglasnih deskah. Želimo vam, da boste dopust preživeli čimbolj brezskrbno. J.P =s> Z.P. Vidiš Marinka, -pa je spet ena manj.. VSTOPANJE V EVROPO - NA EKOLOŠKEM PODROČJU S sprejetjem ustave Republike Slovenije konec decembra 1991 je Slovenija postavila tudi temeljni kamen na področju norm za urejanje varstva okolja. Država se je obvezala, da bo skrbela za zdravo življensko okolje. S tem je bil narejen prvi korak Republike Slovenije za aktivno vključevanje v mednarodne pogodbe in zahteve tudi na področju varstva okolja. Z aktom o notifikaciji nasledstva (Ur. list RS - Mednarodna pogodba št.9 iz 17.7.92) je Republika Slovenija postala pravna naslednica dveh mednarodnih pogodbe: — Dunajske konvencije o var-stu ozonskega plašča — Montrealski protokol o substancah, ki škodljivo vplivajo na ozonski plašč (ta protokol je bil sprejet že 1.1987) Ker pa so znanstveniki dokazali, da sprejeti ukrepi niso zadostni, so jih dopolnili in zaostrili; pravtako so skrajšali roke, do katerih je potrebno te mednarodne predpise realizirati v praksi. Tako se je Slovenija 24. decembra 1992 s podpisom obvezala spoštovati tudi Dopolnila k Montrealskemu sporazumu. Omenjeni mednarodni pogodbi z dopolnitvami se nanašata predvsem na zaščito ozonskega plašča, ki ga uničujejo klorirani in fluorirani ogljikovodiki, katere uporabljajo predvsem v proizvodnji hladilnih sistemov in v razpršilni tehniki. S postopnim zmanjševanjem uporabe teh škodljivih snovi je do leta 1996 potrebno večino škodljivih snovi 100% zamenjati z neškodljivimi. Eden od korakov na ekološkem področju je bil razpis mednarodnega natečaja z naslovom: Integralni koncept ravnanja z odpadki v Sloveniji (kratica: IKROS). Na natečaju so sodelovali domači in tuji ponudniki, od katerih so bili nekateri že poslovni povezani. Osnovna misel vseh nagrajenih projektov je bila celovita rešitev: preprečevanje nastajanja odpadkov, zmanjševanje njihove količine, postopki reciklaže s koristnem izrabljanjem odpadkov v surovinskem in energetskem smislu, kakor tudi varnim in dokončnim odlaganjem nekoristnih odpadkov. Predstavniki GZ Slovenije-sektor za razvoj so skupaj z nekaterimi strokovnjaki iz inudstri-je predstavili možnosti in stanje reciklaže nekaterih odpadkov v Sloveniji na IKROS, v septembru 1992 pa tudi na EUREKA - Mednarodna konvencija o industrijskih odpadkih v Franciji. Na osnovipredstavljenih rezultatov je Slovenija dobila status opazovalke v EUREKINEM krovnem projektu EUROENVI-RON - industrijski odpadki. Mendarodno delovno skupino za industrijske odpadke EUROENVIRON sestavljajo predstavniki Nemčije, Danske, Finske, Velike Britanije, Komisija ES, Poljske, Rusije, Avstrije, Italije, Švice in Slovenije. Osnovni namen je posredovati industrijam omenjenih držav informacije o: — nacionalni politiki raznanja z odpadki in zakonodajo ter perspektive v th državah. Iz tega se vidi odnos vlade do industijskih odpadkov, ozr. kakšne razvojne programe vlada na tem področju podpira — količinah in lastnostih posameznih odpadkov, ki dajejo sliko o velikosti problemov — stanju naprav, ki predelujejo odpadke, ozr. preprečujejo njihovo nastajanje — področjih, kjer bodo razvojni projekti potrebni za izboljšanje gospodarjenja z odpadki Študije posameznih držav bodo zbrane v publikaciji in na voljo članicam. Na osnovi tako zbranih podatkov se bodo vlade posameznih držav lažje odločale, kakšna naj bo strategija na ekološkem področju. Predvsem pa je ta publikacija pomembna za konferenco EUREKINEGA vrha ministrov za okolje, ki bo v juliju 1994 v Lilehamerju na Norveškem. Tako je Sloveniji uspelo z vključitvijo v EROENVIRON vstopiti v vrh evropske industi-je in raziskav na področju industrijskih odpadkov. V delovni skupini za industrijske odpadke EUROENVIRON v okrivu Slovenije, ki ga koordinira GZS-sektor za razvoj, služba za napredek poslovanja, sodelujeta tudi predstavnika Co-lorja. V tem letu so bili trije delovni sestanki. nadaljevanje na naslednji strani nadaljevanje s prejšnji strani Color sodeluje predvsem na področju odpadnih barv in lakov ter smol in nekloriranih topil. V slovenskem prostoru je Color aktiven tudi na področju priprave projekta: Logistika in tehnologija priprave odpadkov za termično obdelavo. Ta projekt je v tesni povezavi s projektom: Termična obdelava organskih in anorganskih odpadnih snovi v cementnih pečeh. Strokovna podlaga je bila dokumentacija, ki je je bilo team-sko delo več raziskovalnih institucij in COlorja in je tudi bilo predstavljeno na IKROS. Color ima strokovnjake, naprave in tehnološko znanje, zato je zainteresiran za pripravo odpadkov za termično obdelavo v cementnih pečeh. Toda tudi druge tovarne, ki imajo podobno problematiko z odpadnimi snovmi se potegujejo, da bi bile prav one izbrane za ta posel. V razvitem svetu, kjer je zakonodaja na ekološkem področju ostrejša in jo tudi brez zadržkov izvajajo, je takšna dejavnost precej dobičkanosen posel. Vsakdo mora poskrbeti za svoje odpadke na način, ki je predpisan in tudi plačati vse stroške, ki so s tem povezani. Kazni za neizvajanje predpisov so tako visoke, da je za podjetja najceneje spoštovati predpise. V Sloveniji se sicer stanje na ekološkem področju izboljšuje, toda Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora, ki bi moralo biti gonilna sila, mnogo premalo naredi, velikokrat pa še ovira dobre in zdrave pobude strokovnjakov iz industrije. Upajmo, da bo vsaj Zakon o varstvu okolja, ki ga Ministrstvo pripravlj a že nekaj let, v kratkem ugledal luč sveta. Neenotnost omenjenega Ministrstva je bila opazna tudi na srečanju znanstvenikov, strokovnjakov iz industrije, in regijskih predstavnikov, odgovornih za ekologijo, ki so se zbrali na posvet in delo v osmih sekcijah v maju 1993 na Bledu. Tema omenjenga posveta je bila: Gospodarjenje z odpadki. Prikazani so bili dosežki na področju odpadnih materijalov, ki pa v bistvu niso več odpadek, marveč koristna surovina. Predavali so domači in tuji predstavniki (iz Avstrije, Nemčije, Amerike, Hrvatske). Z raznimi, panoji, diapozitivi in filmi so prikazali svoje dosežke pri reciklaži odpadnih materij alov. Tudi predstavnik Colorja se je udeležil tega posveta - s pov-darkom na delo v sedmi sekciji: Procesiranje odpadkov v termičnih napravah. Color je bil ob predavanju predstavnika FNT - Kemijsko izobraževanje in informatika prikazan kot praktičen primer, kjer so v letu 1991 skupaj (FNT in Color) naredili zanimivo študijo z naslovom: Ravnanje s posebni- mi odpadki - Računalniška simulacija nastajanja odpadkov in analize stroškov v proizvodnji premazov Color. Takšno ekološko knjigovodstvo je v vsaki tovarni zelo pomembno in tega so se začeli nekateri že zavedati. Seveda, so v odmoru predavanja mnogi izrazili željo, da si bi radi to v Colorju praktično videli - toda, na žalost je bil to le poskus v tistem letu. Smatram, daje potrebno ponovno pristopiti k računalniški obdelavi vodenja ekološkega knjigovodstva - (obstoječi Organizacijski predpis o ravnanju z odpadki realizirati v praksi in morda le z majhnimi dodatki v računalniškem programu omogočiti vodenje odpadkov in stroškov v proizvodnji ozr. v celotnem Colorju). Literatura: GZS - avtor: A.Jerina (18.1.93) : EUROENVIRON GZS - avtor: J.Leban (12.1.93) : Mednarodni ukrepi za zaščito ozonskega plašča CSk Tatjana Gauš V SPOMIN VOJKU DUBOKOVICU Koliko je človeku usojeno Nekateri jo končajo, še preden so dobro stopili nanjo, druge zateče sredi dneva na vrhu moči, spet drugim se pot konča pod večer, ko je njih pogled uprt v morske daljave. Mimo šumijo valovi in se vračajo kakor spomini na obalo, kjer izpirajo kamen med kamni, na katerem je napisano njegovo ime. Ni še davno, bilo je včeraj, ko je bil med nami, preprosto del nas - sodelavec, krajan, prijatelj. V tem začaranem krogu - obzorju razpetem od rojstva do groba, kakor da ni meje med danes in včeraj. Manjkal nam bo jutri, v katerem on počiva v oazi večne pomladi. Odšel je med visoke majske trave, kakor jadro, ki v brezvetrju omahne, se umiri in ga val pljuskne ob tihi breg zaliva. Rodil se je pred šestinšestdesetimi leti pod horizontom sonca obdan s širjavo morja v Jelši na otoku Hvaru. Valovi vojne so ga zanesli na afriško obalo, kjer je dočakal svobodo. Nepredvidljive poti življenja so ga pripeljale med nas v Medvode, najprej se je zaposlil v Litostroju in potem leta 1966 prišel v Color in mu ostal zvest do zasluženega pokoja pred šestimi leti. V kraju je pognal korenine, si ustvaril družino, našel prijatelje. Bil je organizator in vsestranski športnik, saj je bil v začetku eden najbolj vnetih nogometašev, kasneje pa je bil steber Colorjevih kegljačev, balinarjev in šahistov. Šport in zdravo življenje v nenehnem stiku z naravo sta ga ohranjala čilega in polnega vedrine do zadnjih dni. Kako težko je čakal pomladi, ko je vzbrstela trta na rodni Jelši in je na vrtu vse odgnalo od življenja... Danes mu ne moremo vrniti smeha, ki ga je bil Vojko tako poln. Šel je od nas med majske trave ki so pokončne in pokonci umirajo. Vendar vemo! Od prijatelja se nikoli ne posloviš za zmeraj. Le tiho se mu zazreš v oči spomina - z željo po novem srečanju. Žreb je odločil NAGRADNA KRIŽANKA Er EC. —■ Er — ~1 M de Sj Iti ■k 0 L O A r- Al I A m R 1 S 1 TT S o & A £_ T i _L_ ED S jgg m M JL_ L A _r_ / j> V 58 35 a* M 1 i c A gg A M m P 3*£ a 8 P E I_ A r — E 1 V 1 B «•* V M i _L_ 4, S 0 M J_ K A N_ Eu Al T T. E IC S zs £_ v A. K. S 1 1 u 0 v. 0 D A IkP T i E_ A ££ u. O A_j 5 S v V z!,f B Dj g C e. S r jA_ * — N ! SE. j 0 D T 0 K H _L_ T ŠFi Z 6 j nHi? S A R D o T g u E_ A_ E M_ A S 0 Nj 'c E R E 0 L _Q_ A E tr A N A •F §2= A M 0 R — S A_ V š Al N 8 H» N 1 Z A R — tl A_ L_ E_ r 0 L 0 V A J_ E V A_ V ; M A tuf 0 N A_ B A T o_ R_ T 1 č E k s 1 N N_ R V ™aT N A S R "oj V prejšnji številki Colorjevih informacij smo objavili nagradno križanko in zanjo prejeli 33 rešitev. Komisija v sestavi Darinka Flerin, Tanja Rozman in Tadeja Bitenc je opravila žrebanje razpisanih nagrad. Žreb je odločil, da prejme prvo nagrado - Bukolit, garnituro za 10 m" NELI KOSMAČIN, drugo nagrado -2 1 Aquales brezbarvnega laka MARKO MRGOLE, tretjo nagrado - dva spraya pa prejme PETER BUH. Izžrebanci lahko nagrade dvignejo po izidu glasila v ka-drovsko-splošnem sektorju. Čestitamo! DELATI, DELATI... Kriza je bila vse hujša, rešitve vse bolj oddaljene. Pa se je lepega dopoldneva v inštitutu za rešilne projekte pojavil možak in enostavno oznanil: "Imam rešilni recept! za vse." "Takorekoč univerzalni? Plod domače pameti?" je vprašal vodilni reševalec. Zdelo se je, da ga stvar zanima, navdušen pa ni bil. "Sklicali bomo sestanek, kolegij," je dejal, "počakajte." Možak je obsedel v pisarni, v sejni dvorani so se zbrali vodilni reševalci, samostojni reševalci, nadreševalci, reševalci-svetniki, reševalci-raziskovalci in samo nekaj navadnih reševalcev, ostali so delali na terenu. "Rešilni recept ima, univerzalni," je pomignil vodilni z glavo v smeri pisarne. "Ha-ha," so se zasmejali, eden pa je pripomnil "odkril je Ameriko," kar je vzbudilo še gromkejši smeh. "Pokličite ga," je pomignil vodilni. Prišel je in sedel mednje. "Ga res imate, univerzalni recept, plod domače pameti, brez dragih in nepotrebnih tujih licenc?" "Imam." "Kdo je naročil, da ga najdete?" "Nihče." Po dvorani je završalo od presenečenja. "Nihče? Noben inštitut, nobena politična organizacija?" "Nihče. Sam sem se spomnil." "Sam? Na čigav namig?" "Nihče mi ni nikdar ničesar namignil." "Aha! Torej svojevoljno? Ste vsaj koga vprašali, ste imeli dovoljenje za to?" "Ne. Mislil sem..." "Mislil? Nič nisi mislil! Če bi kaj mislil... Za to, da mislimo, smo mi tukaj," je prešel v karajoč napad s tikanjem vodilni. "Počakaj v bifeju," ga je potem odslovil. Deset minut kasneje je v bifeju sedel k možaku. Potrepljal ga je po rami in mu dejal: "Ne obupaj! Bomo že uredili, da bo prav, morda celo brez kazni, če boš pameten. Le naokoli ne govori o tem." "Ne bom." "Takole med nama ... kakšen pa je ta tvoj univerzalni recept, plod domače pameti? Na kratko..." "Delati, delati in še enkrat delati." "Delati? Saj sem vedel, da gre spet za nekakšno neodgovorno nepremišljenost!" c®- Evgen Jurič, Nepremišljeni rešitelj Anica Perpar Vrabčja zgodba Vrabec glasno zmerja brate: "Vi zalega in svojat, svet se ves iz nas norčuje, daje vsak od nas le tat, da smo tam, kjer je gostija, kjer zastonj se kaj dobi, kjer se komu kaj raztrese, kjer se krade, tam smo mi. Vsi nas gledajo postrani, vsak sovraži in podi, v taki družbi, bratje moji, meni več živeti ni." Pa je odfrčal med vrane, ki so ptice, daje kaj, pa je snubil lastovice, letal h kosu v zelen gaj. Migal z repom pastirici, klical slavca s pevskih vaj, si z golobi iskal kruha klobasal kot papagaj. Mimo privreščala jata rjavih vrabcev, divji trop, se po cestnem prahu valja, načrtuje velik rop. Vrabček milo gleda brate, prah za njimi se kadi. "Zlahta je le žlahta," pravi in za njimi odhiti. Opomba: Vsakršna podobnost med nastopajočimi v zgodbi in resničnimi tiči je zgolj slučajna. NAGRADNA KRIŽANKA SESTAVIL' TRANCI ROZMAN UJEMA- NJE GLASOV VOJAŠKI ODDELEK poso- jilo LEPOTI- ČENJE VOLGO- REVA PAPIGA ZAGREB- PODJETJE AVTOM. OZNAKA ITALIJE ELEKTK.0 GOSP- UARliOR NEKDANJI NOGOMET- HAJDUKA 1 AMICVV L. IN S. ČRItf ABEC. KISIK norveška KONEC POLOTOKA VELETRGOVINA GVATE MA LA MEŠANJE DVEH TEKOČIN VRSTA DALJNO- GLEDA OSES. ZAIMEK VRSTA PSA OS- ZAIMEK VISOKA ŠOLA EVROPSKA GOSP.sm GL.STEV- NIK OER- STED NEMŠKA INDUST. DRUŽBA DESETA ČRKA ASEC. AN- IZRAZ ZA VSE V REDU NAPRAVA LA N-ČASA POKRIVALO DOVOZ KAZAL. ZAIMEK POKRIT REf.SAN MARINO POVRS- MERA POMOR- SKO PODJETJE MOŠKO IME JOP VANADIJ grški KG LJUBEZNI VALJEVO ŠPORTNICA___ TRAV- RASTL. MESEC PECIVO ZAGREB. TO V. mi LA IGRALNA KARTA SKANDIJ AUTOM- OZNAKA NEMCDE H HV-SKLM PREB- IRANA TOVARNA AUTOMO& SARAJEVO AUTOM- OZNAKA MADŽARSKE ZMEDA LUKSEM- BURG KALCIJ KEM7 ELEMENT BAKER VANADIJ VINJAK NAVEDEK KOPERSKA TOVARNA flkCUKA AB EC. TUJA.OK-RAJSAVA ZA KAL-KULAdJO IZPODNEB NK ŽID. ŽEN. IME AUTOM- OZNAKA SOSED- DRŽAVE TEMELJNA SKUPNOST rUškA soc. REPUBLIKA NIKELJ STRAH REKA V INDIJI VRSTA CIGARET JOŽE JAVORNIK II.ČRKA ABECEDE MENIČNI DOLŽNIK TOVŽS. MEKA RIMSKI BOG LJUBE NASLOVOV TORTUGAL-REKA SELEN NAŠ IZ -DELEK $DSED-ČRKI ŽENSKO IME KOBILICA IVA. m. um! PLUTOVI NA_____ AMER-EILM- IGRALEC DUŠIK S.CRKA Al REKA v EGIPTU JUDOVSKE LJUDSTVO KEMIČNI ELEMENT VS.CZKA ABECEDE ROMUNIJA PREKLA COLORJEVE INFORMACIJE izdaja pogodbena organizacija Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, Frane Erman, Mateja Gabrovšek, (odgovorna urednica), Milena Kržin, Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik Urednik fotografije Franci Rozman. Tisk: tiskarnaPlanprint, Ljubljana Po mnenju ministrstva za informiranje štev. 23/260-92 šteje glasilo med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. Bukolit, garnitura za 10 m2 2. 21 Aquales brezbarvni 3. dva spraya Izrezke z vpisano reštivijo pošljite v kadrovsko-splošni sektor z oznako "Nagradna križanka". Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 15. JUNIJA 1993. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče!