ItBS._____________________. -V Iibaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek in soboto ol> 4. uri popoldne ter Btane po poŠt' JmVinanu B,i v GoHci na dom Po5ilia,,a: v vse loto ........ir» K ¦/,...........10 » Posamične Številke stanejo 10 vin. SO CA" i|na nasleanje izredne priloge: Ob no-„|U Mu „Kaiipot ]?o GortSk^^^rao^^n^e^n';!^.,;^^^^^, Katipot po Ijnbjjani in kranjskih mestih", daljo dva-: " '^^¦L krat v ton ..Vozni red železnic, parnikov in poštni* ivei" *«' >»cse5n0 prilogo ^Slovenski Tehnik". Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici ;.,.v. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A. Gabrščak Na naročila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Oglasi in poslanice so raCnnijo po refil-vrstah'^ tiskan« t-krat 16 v, 2-krat 1 da se je vzdržal na višini svojega ^ Ko je pa tako gledal Porthosa, ki je jedel in pil, lf0u88 i6 dato, se je vrnila d'Artagnanu misel na ¦lou.8(lUOtCma; t0 Be J0 zgodilo tem lažje, ker se je pilo8t1UetOD.' ki 8icer ni sam atre&el Pr* mizi' ker w Pvzeni^0^ nJ08°vemu novemu mestu, ki ga je sedaj lovai .pokazal od 6asa do 8asa na vratih ter izka" N no??0 hvaležnost <*o d' Artagnana s tem, da je m m mizo najstarejša in najboljša vina. I Ko je torej po obedu na d'Artagnanovo znamenje; Porthos odslovil strežaje in sta ostala prijatelja sama, je dejal d' Artagnan: — Porthos, kdo vas bo pa spremljal na vaših potih ? — No, odvrne Porthos naravno, kdo drugi nego Mouston ? To je bil udarec za d'Artagnana; videl je že, kakšen žalosten izraz dobi pri tej novici zadovoljni obraz oskrbnikov. — Toda, prijatelj, ugovarja d' Artagnan, Mouston ni več prav mlad; poleg tega se je zelo zredil in morda se je odvadil aktivne službe. — Vem, vem, pravi Porthos; toda navadil sem se ga, in sploh bi me ne hotel zapustiti, preveč me ima rad. — O! slepo samoljubje! si misli d' Anagnan. — Sicer pa, nadaljuje Porthos, kaj nimate tudi vi še vedno istega lakaja v svoji službi, tistega dobrega, hrabrega, bistroumnega... kako mu že pravite ? — Planchet. Da, našel sem ga zopet, toda on ni več lakaj. — Kaj pa je? — No, Čujte! s svojimi šeststo lirami, saj veste, tistimi šeststo lirami, ki jih je dobil pri obleganju Ro-chelle-ja, ko je nesel pismo lordu Winter-ju, si je ustanovil malo trgovinico v Lombardski ulici; slaščičar je. — Ah! slaščičar je v Lombardski ulici! Toda kako pride v vašo službo? — Nekaj je rogovilil, odvrne d' Artagnan, in sedaj se boji, da ga ne bi nadlegovali. In mušketir je začel praviti svojemu prijatelju, kako je našel Plancheta. — Glejte, pravi sedaj Porthos; ko bi vam bil kdo rekel, prijatelj, da Planchet nekega dne reši Boche-forta in da ga boste vi zaradi tega skrivali ? — Ne bi bil verjel tega*. Toda kaj hočete? Dogodki izpremene človeka. — Nič ni bolj resnično, pravi Porthos; toda nekaj se ne izpremeni, ali če se izpremeni, se na boljše, in to je vino; pokusite to-le, neka španska vrsta je, katero je zelo čislal naš prijatelj Athos: vino od HSres-a. V tem hipu je prišel oskrbnik vprašat svojega pospoda glede kuhinjskega lista za prihodnji dan kakor tudi glede nameravanega lova. — Povej mi no, Mouston, pravi Porthos, ali je moje orožje v dobrem stanju? D'Artagnan je začel bobnati po mizi, da bi prikril svojo zadrego. — Vaše orožje, Monseigneur, vpraša Mouston, kako orožje? — E, za Boga! moja oprava! — Kaka oprava? — Moja bojna oprava. — No, seveda je v dobrem stanju, Monseigneur; vsaj mislim, da je. — Poglej jutri, in nabrusi, če je kaj potreba. Kateri .»d mojih konj je najboljši tekač? — Vulkan. — In kateri je najbolj trpežen? — Bavard. (Dalje pride.) Podpisanih je bilo 51 kraških volilcev. I Nezaupnica dana Černetu pa je pome- j njala takrat toliko, kolikor nezaupnica vladi; I zato so se vladni možje trudili, da bi potlačili učinek možate manifestacije vrlih kraških I volilcev. Najmogočniši prijatelj Černetov je I zastavil na Tolminskem ves svoj vpliv, da je I pridobil mnogo volilcev tega okraja za to} da j so podpisali Černetu zaupnico, a s tem I samim sebi spričevalo politične nezrelosti in I mameluštva. Pa Še več,-isti prijatelj je sestavil tudi tiskan zagovor Černetovega glasovanja, I ki se je razposlal vsem volilcem in s katerim j se je oborožil Černe, ko je dne 14. aprila 1872. stopil v Sežani pred svoje volilce. j Ta dan ostane Krasu zgodovinski dan. j Rod za rodom se bodo Kraševci ponosno spo- I minjali tega dneva, ko sejetako! sijajno raz- j odel neupogljivi značaj kraških Slovencev. J Ob 11. uri predpoldne se je zbralo pred Guličevo gostilno toliko ljudstva od vseh strani sivega Krasa, da ni zadostovala soba, „v ka- j teri se je nezaupnica kovala8, nego se je moralo zborovati v pritlični prostorniši sobani. Pri vsem tem je še morala nadpolovica prišlih I zunaj ostati. Duri in okna so bila tako zaga-čena, da se je v sobi skoro mračilo. Okrajni glavar pok. Ig. Maly in konci- j pist Schaffenhauer sta spremila poslanca Čer- I neta v zbornico. Prvi se je vsedel kot vladni komisar k predsedništveni mizi, Černe pa na j poseben stol, kakor gre zatožencu pred sodnijo. In v rc aici je bil zbor jako podoben j končni obravnavi s kakim hudodelcem; samo j da ni imel naš zatoženec nobenega zagovornika, ker najbrže ni mogel nobenega najti, ki bi se bil postopil zagovarjati že naprej izgubljeno pravdo. Prisotnih volilcev je bilo 43, ki so iz- j volili enoglasno Antona Šuca, pliskoviškega župana, skoro bi rekel np'- "Ijavnejšega moža na Krasu, predsednikom sho..a. Ta pojasni v kratkem govoru namen in pomen shoda, prosi, naj bi ga vsi z dostojnim vedenjem in z zmernostjo podpirali, in praša poslanca Černeta, ali ima še kaj dostaviti opravičenju, katero je razposlal svojim volilcem v odgovor na njihovo nezaupnico. Černe odgovarja na to, da meni, da se je že v omenjenem odgovoru zadostno opra- ' vičil; da ima pa vendar še marsikaj pristaviti, kar ni za tisk in za javnost, da ne bi SB drugI narodi naši že zadosta umazani reci posmehovali. Dr. Lavrfč naznanja, da sta dobila on in I dr. Abrai od volilcev brzojavno vabilo k današnjemu shodu. G. Abram je malo bolehay in ni mogel priti in da bi tudi drugače ne prišel, ker je v odgovoru poslanca Černeta osebno napaden, in meni, da se ne strinja z njegovo častjo, da bi se tukaj zaradi tega ž njim pričkal. „Jaz pa", konča dr. Lavrič, „sem zdrav in nimam takih zadržkov, in ker sem do zdaj še vselej šel, kamor me je klical narod, prišel sem tudi danes na Vaše povabilo in sem pripravljen odgovoriti na to, kar me bodete prašali". (Zbrano ljudstvo: „Živio dr. Lavrič!") Za njim je govoril volilec r. Peter j Vuga, takrat kaplan v Štjaku, fulminanten govor, v katerem je s prepričevalno besedo , in z jedernatimi razlogi pobil točko za točko Cernetovih opravičevanj, končavši svojo tili-piko tako-ie: ,,Vrii možje! zbrani očetje! Še par besedi, niso moje, ampak so Ciceronove proti Katilini: „Quousque tandem! Tabor je že uša-torjen na jugu in severu zoper naše ljudstvo, dan na dan raste število naših sovražnikov, poveljnika onega tabora pa in vodje sovražnikov vidite med ozidjem, celo v mestu, da kuje pogubo deželi doma. Katilina, če te zdaj damo obsoditi, menim, da se je bolj" bati, da porečejo pošteni, to je storjeno prepozno, nego da bode kdo rekel, to je preostro. Če tega ne storimo, vidi in znaj, da imamo svoj vzrok. To ti pa rečemo: Oči in ušesa mnogih te bodo pazila in stražila, kakor so stori'*do zdaj, akopram tega ne čutiš, ali čutiti nečeš.0 Clcero je Katilini svetoval, naj se poda v proguanstvo, naj gre iz mesta. Gosp. poslanec! jaz tega ne pravim, ampak Vam rečem in svetujem iz posebnega vzroka: Gosp, poslanec, revertere! revertere! vrni se, vrni se! k svojim volilcem, sliši njih mnenje, sliši njih glas, da bode dobro za te in dobro za nas! Po končanem tem govoru, ki je bil sprejet z živahnim pritrjevanjem, zagovarjal se je Černe, posluževaje se v to po svoji navadi »ierdirbane kranjske šprahe". A njegovi izgovori so sloneli na šibkih nogah in niso prepričali nikogar. Glede svojega postopanja, ko je Slo za volilno reformo v deželnem zboru, skliceval se je tudi na pričevanje dr.a Lav- I riča, o katerem je rekel, da je znan poštenjak in da bode gotovo resnico povedal. In Lavrič je govoril resnico, ko je pojasnjeval obnašanje Černetovo v deželnem zboru, s katerim si je zapravil zaupanje G slovenskih poslancev, da ga zaradi tega niso hoteli voliti v državni zbor — in ker je Černe dobro poznal mnenje slovenske večine, bi se bil moral tudi po tem ravnati", a nikakor ne kandidovati za državno poslanstvo ter sprejeti je od 11 a 1 i j a n o v. Cela razprava, v katero so posegali posamezni volilci, potem Viktor D o 1 e n e c, Matija Daljak in drugi je bila izredno zanimiva in živahna in je gotovo tudi izdatno pospešila utrjenje narodne zavesti med itak trdnimi in zanesljivimi Kraševci. Ko je še vseh 42 navzočih volilcev od- I ločno Černetu v obraz potrdilo, da so vedoma in s prepričanjem podpisali nezaupnico in da ostanejo pri tem, kar so izjavili, zaključil je j predsednik zborovanje. i Kakor k zboru, tako sta spremila okrajni glavar in koncipist Černeta tudi domov. Ljudstvo, dasi razjarjeno na poslanca, se je vendar prav mirno in dostojno obnašalo in je s tem še jasniše pokazalo, da mu nista shod in nezaupnica gola komedija, ampak da pozna resnost in važnost stvari, za katero je povzdignilo svoj glas. I Obsodba na sežanskem shodu je bila obsodba na politično smrt: Černe ni bil nikdar več izvoljen ne v državni ne v deželni zbor. Podajemo ta kos politične zgodovine Kraševcem v prevdarek, da razvidijo, da od poslancev, ki so vladni hlapci, imajo pričakovati le krivico in udarce. Černe iz Tomaja je bil vladen hlapec, zato pa je delal v državnem zboru drugače kot v deželnem. Nič ga ni bilo sram glasovati v državnem zboru za direktne volitve, dasi se je izrazil v deželnem zboru, da je proti takim volitvam. Radi izdajskega glasovanja je cel Kras obsodil vladnega Černeta. In sedaj ponuja vlada Kraševcem zopet svojega kandidata. Če bi bil izvoljen La harnar — naj, se le pripravijo Kraševci na I kako presenečenje. Ni treba misliti, da bide- | lal Laharnar za nje — delal bi za vlado proti j ljudstvu, Priti bi utegnil čas, ko bi zopet tako britko občutili delovanje državnega poslanca J kot ob cernetovih časih. Zato pa naj bo slučaj s Černetom Kraševcem v poduk in svarilo. Niti jednega kraškega glasu bi ne smel dobiti nikdar vladni kandidat. Glasovi za Laharnarja bodo glasovi proti koristim ljudstva! Nastopil bi, če bi bil izvoljen Laharnar, drugi Černe! In tega drugega Černeta bi njegovi volilci niti soditi ne smeli, če bi jim napravil še tako sramoto. Vzgled Černetov govori jasno, torej se Kraševci iz njega lahko naučijo, da delajo proti koristim Krasa vsi, ki se ogrevajo za Laharnarja, vladnega kandidata. Černeta so bili obsodili vsi, tudi d u-h o v n i k L Dandanašnji jih vidimo, kako se potijo za vladnega kandidata. Kaka pre-memba! Kaj imamo pričakovati od poslanca, ki se sveti v milosti vlade, nam spričuje G r e- . gorčic s svojim izdajalskim postopanjem v državnem in deželnem zboru, katero ga je privedlo tako daleč, daje sprejel skupno z Lahi nov deželnozborski volilni red, ki nas peha v večno sužnjost laško. In po takih izdajskih činih poslancev, ki so odvisni od j vlade, se še dobijo na Krasu možje, ki se i zavzemajo za vladnega kandidata. Ka] res ne vidijo, da po te] poti sami deremo f narodno smrt?I Na razpolago imajo Kraševci svojega vrlega, dobrega rojaka Alojzija ŠtreMJa, moža čistega značaja, ki bo delal le za koristi J Kraševcev, če bo izvoljen v državni zbor, kot je delal v deželnem zboru. Kaka razlika med njim, prostim mo-I žem in vladnim hlapcem! Kraševci! Glave po koncu! Volite vsi le kandidata Alojzija Streklja, I ako hočete dobro našemu sivemu Krasu! J Na dan 14. t. m. naj se izreče na Krasu j zopet, ostra obsodba nad vlado in njenim usi-ljenim kandidatom! (Drugo poročilo.) Ob najkrasnejšera vremenu se je vršil v nedeljo 5. t. m. izvrstno obiskan javen shod ""ev v Čepovanu. Kaka razlika proti klerikk.aemu zaupnemu shodiču prejšnje nedelje, nad katerim niti nebo ni imelo dopa-dajenja, poslavši na-nj sneženi metež. — Naš shod je bil sklican na 11. uro predpoldne, ko navadno konča dopoldanska služba božja. Toda k maši je zvonilo 10 minut prej ko po navadi, pridiga je izostala in sploh je duhovnik nekako podvizal z opravilom, da je bilo ob 10. uri 20 min. že vse pri kraju. Č. g. župnik j je najbrže računil nato, da se ljudje po maši takoj razidejo in bi shod, napovedan še le na 11. uro, ostal brez zborovalcev. Toda župnik obrača, mi pa obrnemo. Takoj po maši se je zbralo na dvorišču g. Antona Kofola nad 300 mož in mladeničev, kateri ne bi našli prostora v nobeni čepovanski hiši, ker manjka v Čepovanu primerne dvorane. Ob 10V« uri otvoril je zborovanje g. dr. K. Podgornik imenom sklicatelja g. viš. sod. svet. Gabrijeičiča ter imenom nar. napr. stranke; pozdravivši zborovalce ter primerno označivši ostudne napade na posamezne Čepovance v zadnjem „Prim. listu" in »Gorici" izpod dobro znanega peresa, predlagal je, da se voli vsklikom g. Anton Bratuž nObčinar" predsednikom. Zborovalci so ta predlog viharno pozdravili ter s tem obsodili smešno pisarjenje omenjenih listov. Istotako burno pozdravljen je bil I g. Leopold Kofol, ko ga je predsednik imenoval podpredsednikom. Za vzdrževanje reda so bili imenovani tudi 3 reditelji, kateri pa niso imeli težke naloge, ker se je shod izvršil v najlepšem redu. K besedi se je oglasil najprej gosp. dr. Podgornik, ki je ob živahnem pritrjevanju pokazal zborovaleem, kako slabo so varovali koristi slovenskega naroda oni slovenski poslanci, ki so se podali pod vodstvo dr. ŠusteršiČa, ob sklepanju važnega zakona, s katerim seje preosnovala podlaga volilne pravice, naštel je vse krivice, ki nam jih zadaja novi volilni I red ter zavrnil očitanje, da ed poslanci naprednega mišljenja nasprotovali pravični pre-osnovi volilne pravice. Pokazal je tudi na slabo gospodarstvo v deželnem zboru in odboru, kjer nazadujemo Slovenci od leta do leta in nam poslanci takozvane „Slogine" stranke, ki tvorijo večino na naši strani in zasedajo odborniška mesta, ne znajo varovati niti tega, kar smo si že ""uobili. Pridržavši si, oglasiti se še kasnej« esedi, je zaklju- | čil, da takim poslancem oziroma onim kandi j datom, katere nam priporoča klerikalna „Slo-gina" stranka, ne moremo zaupati in ne smemo pripustiti, da nas še nadalje zastopajo v državnem in deželnem zboru, pač pa si moramo izbrati za poslance može, ki bodo delovali po programu nar. napr. ljudske stranke. Besedo dobi nato g. kandidat Miha Ga- j brijelčič, ki obrazloži v daljšem govoru ob j živahnem pritrjevanju svoj program, zavrne očitanja nasprotne stranke, kakor da je narodna ! napredna stranka, ki ga je postavila kandidatom, protiverska, ter pojasni zlorabo, ki j se uganja v volitvene namene v naši deželi, i z razporoko. Zborovalci so ponovno prirejali burne ovacije govorniku in udušili popolnoma ugovore peščice navzočih klerikalcev pod vodstvom znanega teletarja Štefana Šuligoja. Ta je prišel na shod, spremljan še od kakih 10 drugih, da bi povzročil zmešnjavo. Pred tednom dni so prisegli ti zvestobo kandidatu „Slogineu stranke, na našem shodu pa je Štefan Suligoj se oglasil k besedi ter priporočal zborovaleem, da naj volijo kandidata nove „agrarne stranke". Ob teh besedah so njegovi pristaši za njegovim hrbtom vpili: „živio Fon", na kar se je od naše strani vsklikalo: „Saj Fon vendar ni kandidat agrarne stranke", Iz tega se vidi, kako daleč sega razsodnost teh ljudi. Ta intermezzo pa je dal povod, da je g. dr. Podgornik s prepričevalnimi besedami označil neumestnost ustanovljanja nove stranke, ki hoče združiti na enak program pod svojim okriljem ravno tiste sloje, ki se že zbirajo v j vrstah narodne napredne stranke. Poudarjal j je, da vse to agraruo gibanje napravlja vtis volilnega manevra od strani klerikalne stranke, ki proti javnosti sicer pobija agrarno stranko, a na tihem jo pozdravlja in najbrže podpira, v nadi, da na ta način napravi zmešnjavo v vrstah naprednih volilcev. katerih glasovi naj bi se cepili na dva kandidata. — Ob glasovanju so vsi zborovalci z navdušenjem pozdravili kandidaturo gda. Mihe Gabrijeičiča, izimši peščico nasprotnikov-klerikalcev, prelev-I Ijenili za ta dan v „agraree". Shoda so se udeležili tudi nekateri volilci iz Gor. Trebuge in iz Lokovca. Volilce iz Lokovca je n ^ Podgornik koncem shoda še posebej opozoril da vse, kar se je reklo o nemarnem zastopa! j nju od strani dosedanje večine slovenskih po. j sfancev v državnem in deželnem zboru, veijft tudi za njih okraj, da naj vsled tega odrečejo I zaupanje dr. Gregorčiču in naj volijo 14./5, v I državni zbor kandidata narodne napredne stranke, dr. Gruntarja. Vsi navzoči volilci iz Lokovca so odobrili to kandidaturo in pozneje v zasebnem pogovoru tudi zatrjevali, da hočejo poučiti svoje sovolilce v tem zmislu. g priporočilom, da naj volilci narodne stranke dobro pazijo na svoje glasovnice, da ne pri-1 dejo morda v nepoklicane roke, seje zaključil i ob živahnih ovacijah gospodu kandidatu sijaja vspeli shod, ki je trajal nad eno uro. NB! Ko je g. kandidat naglašal, da $ nar. napr. str. ne poteguje za razporoko \ d& se tudi on ne bo potegoval za-njo, ugo. varjali so navzoči klerikalci v svoji nerazsodnosti tudi ob tej priliki ter dali videz, da so za - razporoko. Volilno gibanje v gorati. (Iz Tolmina.) Glavni klerikalni agitator v tolminskem trgu je obriti cerkveni organist „Lebabo*. To človeče nima niti volilne pravice, a vendar lazi kakor maček okoli vroče kaše od va«i do vasi, od hiše do hiše tolminske župamje, Hinavsko in potuhnjeno gleda v tla, ko sreča kakega človeka, ki ne trobi v dou Antonije? rog. Posebno se je skazal moža na »sijajnem" klerikalnem shodu pri Sv. Luciji, kjer je imel v evidenci tolminske naprednjake, ki so se vdeležili tega shoda. Njegova nesramnost je segala tako daleč, da je ovajal imena svojih lastnih pevcev, ki so se drznili ugovarjati samemu dr. Gregorčič«, Te lovorike, ki si jih je stekel pri Sv, Luciji, mu bodo gotovo pomagale v nebesa, S tem brilnntnim nastopom nam je ta klerikalni steber bore malo imponiral, marveč je I samemu sebi škodoval, ker se je zameril svojim pevcem, ki so mu začeli obračati hrbet „Lebabo" bi moral biti pač pevcem hvaležen. Saj ni njegova zasluga, da je doslej njih J ubrano petje poveličevalo cerkvene slovesnosti, ker jih ni on navadil, marveč zanje, kar si drugi sejali. Zdaj pa dela proti nam; fi misli, da bomo molčali. „Lebabo"! se pl motiš. dum človečetu se je pridružil kot . oproda tudi naš novo pečeni kaplanček, ki ki je prišel z vero na dan, čeravno m dobro ve, da se gre za vse kaj drugega kakoi za vero. Ta značajnež je še pred kratkia zatrjeval, da se bode vedel v sedanjem vo lilnem boju nevtralno. Zato pa hodi v družb z „Lebabo" iz Tolmina po skrivnih potih it ovinkih, ker ga je vendar le sram, da eni govori, a drugo dela. Le lazita okoli, časa imata dovolj, opri j vita pa malo, naša napredna tolminska trti njava je nepremagljiva I Za sedaj dovolj! P potrebi se oglasimo še. IZ ZGONIKA. I Nekaj Vam povem, g. urednik, na uto j pa ne praviti Plahajnarju, da se preveč ne z« seli, če to zve. Pri nas bo dobil vse t?tos0i I kar jih ne damo Štreklju; to pa zategS''-' J ker se je prizadeval pred leti, da ni žel '-'¦ lov na dražbo. Takrat je ta lepi in r^ gospod držal z laškimi bogatini ter na.> &"-• I obvaroval pred zapeljivim denarjem *>*>' leto bi bila dobila občina več kakih 1000 za lov, če bi bil šel na dražbo. Pa gfcp j Laharnar, takrat sežanski glavar, je že u,;* 1 v svoji učenosti, da takim bogatašem kot #: j mi bi to Škodilo in nas spravljalo v pregre j Takrat je hodil streljat zajce z Neniri Lahi ob nedeljah — ali je bil prej pri ma- I No, čeprav ni bil, sedaj je pobožen g^P j in 14. maja ga pustimo pri njegovi pobožno: ŠTORJE. j Nič se ne strašimo, naj se prikafltf j ti ali oni kandidatje. Mi stojimo trdno, kj I smo se odloČili. In odločili smo se za $W«J I Nič nas ne premakne, mi stojimo W I kot kraške skale. Naš kandidat je in naš poslanec w Alojzij Štaekelj l I (Dalje t prilogi.) Mina „Sote" it- 53. i due II. maja ~TŽ BRKINOV. Tudi župnik Elsnic dela za »katoliškega" kandidata. Na Vanjah je pozabil razlagati življenje sv. Jurija. Ljudje so bili nevoljni, da Ce bi pridiga še kaj Časa trpela, bi ga bili pustili samega. Že prvo postno nedeljo y Škoojanu ni oznanil posta, ampak hitro je rekel, da bodo 14. majnika, yolitve> našega vrlega in spoštovanja vrednega kan-(»iilaia poslanca Štreklja. Ker pa reva nič ne 'opravi, psuje volilce tako, da je minole dni ii že par klofut. Ob nedeljah hodi od gostilne do gostilne slinit se s „Prismojeneem" jod pazduho in ga ponuja našim volilcem. — ;l'a vse zastonj. Drugi tiček je znani Francelj. S svojim govorniškim talentom hoče pomagati Petru '!»zmage; rogovili ter hodi od hiše od hiše, to bi ujel koga v svoje mreže, pa vdobi odgovor: mi bomo volili Štreklja ne pa fira Lahojnarja. Peter nas je zapiral, ga že y!ro poznamo. Frantelj naj pazi, da ne rt* kaka ženska kaj za njim, da se ne bo ?;o: Francelj pa ima svoj duh. Namesto da zgubljavata čas, naj rajši pri-t^a ?.a pikou in pustita nas volilce v miru, ju ožehtarao tako, da bosta za vedno ^.'unila. Naš kandidat je Alojzij Štrekelj. Njt'»a bomo vsi volili 1 KAMNJE. Kosca, kamenjskega fajmoštra, poznate k ^i dobro, da si ne da nikoli miru. Nje- ' element so vsakovrstne volitve. Kar dela \ Pres?ga ž,e vse meje. Noč in dan teka Mžah od vasi do vasi za Plahajnarja 10yi ljudi vse križem po poteh. V cerkvi LraZSa^1 in roli V~** tako nesramno, kakor M° »olj. Ta čavfe..„ifi junak ima zlasti razpo- . ° y delu ter farba, da se kar kadi. Ljudstvo f Mfer pozna in ve, koliko mu je zaupati rp svetosti zakona, a vendar je menda *'° župana vlovil na svoje limanice, H razsodni volilci bodo 14. t. m. v |^m. P°k«zali, da njegov tolminski rojak dr. ! »Jnor ni za nas, temveč le naš domačin >J ^trekelj vinarski nadzornik v •nuu-iji. 1907. 8 toarje na Vipavskem. Noj!?m se voHIw' b°jvrsi §e b°yv L J . mejjh» dasi tudi se od gotove strani > »1. IaNnarJa. Najbolj se čudimo, °kak» za tega vladnega Bukovinca zavzema tu neki mož, od katerega bi vse kaj druzega pričakovali, več možatosti in ki mu ni ravno v čast, da dobiva cele pakete umazanih „Prismojencev".... Gotovo pa je, da naše ljudstvo je v večini tako razvidno, da zna ceniti prednosti in zmožnosti g. Al. Štreklja, vinarskega nadzornika v Dalmaciji, pred vladnim, kandidatom jfcfiidKAKbi^^-.««^., .....,feUi Saj smo pač zavedni kmetovalci, kipa imamo svoje potrebe in, interese, katere mora le tak naš človek zastopati. Dne 14. maja vsi v boj za se in našega kmetijskega kandidata Alojzija Štreklja, vinarskega nadzornika v Dalmaciji I Strašna agitacija po cerkvah. Kako prav ima narodno-napredna stranka, da se upira zlorabi vere in cerkve v politične namene, dokazuje najbolj drastično sedanja volilna agitacija. Doživeli smo že mnogo volitev, ko so duhovniki uganjali politiko v cerkvah in spovednicab, ali take gonje, kakor letos, pa še ni bilo. — Od vseh stranij nam prihajajo poročila, kaj govore" nunci v pridigah. Pri maši, pri blagoslovu, cel mes^c pri Šmar-nicah ni drugega nego politika, laž, obrekovanje, udrihanje po naprednjakib, po naših časopisih, katere. prepovedujejo citati pod smrtnim grehom. — Ti ljudje so postali brezmejno predrzni v obrekovanju in lažeh. In to v — cerkvi! Ljudje, ki imajo še svojo glavo na vratu, se z grozo v srcu vračajo k cerkve, — in skrbi jih, kaj bo nekega lepega dne z —- vero in cerkvijo. Kajti taki nunci kar podijo ljudi — iz cerkve; ljudem, ki niso zabiti backi, se studi tako divjanje v hramih božjih. Na Vnebohod so skoro po vseh cerkvah imeli edino le volilne shode. Tako bo gotovo tudi jutri. Po cerkvah grmi in treska! Pekel, hudiči, večno pogubljeuje, angelci, nebesa, — vse je na nogah za katoliške kandidate! Velikanski klerikalni shod v (Srnicah. (Iz črniške županije.) V četrtek U. t. m. popoldne pripeljal se je v Črniče neki kolesar; nekateri možaki so rekli, da je doktar Brecelj. Ker ni v Črni-čah nobenega bolnika, začeli smo nad dr. Brecelnom nekaj slutiti in glej naša slutnja se je res tudi uresničila. Hitro po blagoslovu so prišli v Bolkovo vežo možje, kojih nad polovica je imela gotovo nad 00 let. Bilo je tudi par mladih mož, potem okolu 20 otrok in G ženskr koje je pripeljala »a shod Mica Kovačeva, bilo je vsega skupaj z otroki in ženskami vred okolu 100 oseb, ako štejemo tudi Nežetco, je bila seveda ena oseba več. Shodu je predsedoval znani divjak Leban vulgo Front. Pridigal je pa oni zgoraj omenjeni kolesar. Ko je nehal pridigati, je prosil tukajšnji mladenič Volk, ali ga sme nekaj vprašati (kaplan med tem: le pustite, se bo vsaj blamiralj. Ko ga je potem vprašal Volk, naj nam pove pridigar, zakaj da imamo Slovenci na Goriškem ravno toliko poslancev ko Italijani, ako ravno nas je veliko več kot Italijanov, je začel pridigar vezati otrobe; niti ni vedel, koliko poslancev smo imeli na Goriškem prej, nakar ga je Volk opozoril, kako to, da tega ne ve (glasen smeli.) Nato je vprašal pridigarja voditelj napredne stranke v Črni-čah g. Virgilij Toplikar, ali ga sme nekaj vprašati; debeli kaplan pri strani spet: le pustite, se bo vsaj blamiral. Ko je Toplikar rekel, da je krivično, ker smo Goričani, Štt /erci in Korošci naravnost oropani glede mandatov, so mu vsi pritrjevali, celo dekan in debeli kaplan. Pridigar pa je postal naravnost zmeden v pridigali ju in ni hotel povedati, zakaj so klerikalni poslanci dopustili, da smo obmejni Slovenci take krivično osleparjeni. Nato je hotel Volk staviti še jedno vprašanje, pa vkljub temu, da je ponavljal debeli kaplan ^le pustite mu, se bo vsaj blamiral", mu niso tega dovolili, nakar je Front shod zaključil. Naj bode omenjeno, da drugi pristaši naše stranke se shoda niso udeležili. Med shodom pri pridigi ni bilo niti enega živio klica, le ob koncu pridige je par starih Itaveneev s pobožnostjo in polglasno zaklicalo živio. Ne smemo pozabiti Še omeniti, da po shodu nas je zabaval s krasnim petjem tu-kajšni tamburaški zbor pod vodstvom g. Tončka Trno*včeveg predp. je dr. Levpušček otvoril shod, prevzel predsedstvo ter po kratkem pozdravu dal besedo dr. G r u n-tarju. V jedernatih besedah je razložil navzočim program n. n. lj. stranke, na podlagi katerega hoče vse svoje sile zastaviti v korist svojih volilcev, v prvi vrsti v korist kmetskega stanu. — Na obrazih poslušalcev se je bralo zadovoljstvo, da so imeli priliko slišati svojega kandidata in opetovani viharni »živio* klici so dokazo vali, da 14. maja pojdejo vsi zanj v boj — kot en mož. Nato je dr. Levpušček pojasnil zborovalcem, zakaj .ie sme priti več na krmilo dr. Grego.čič, (klici: »18 let ga nismo videli, sploh gane maramo videti«!) Na poziv, naj mu volilci dajo 14. maja konečno odhodnico, zaorili so urnebesni klici za dr. Gruntarja. Ker se nihče drugi ni oglasil za besedo, je shod bil zaključen. Živeli zavedni ldrci! _____ Gregorčičev zaupni shod Podbrdom. (Podbrdo.) 5. t. m. je imel Gregorčič tu svoj zaupni shod. Udeležnikov je bilo krog 200. Da ne bode kedo dvomil, se lahko napravi račun : Salon dolg 8 m, širok 7 m, meri 50 kv. m, ako stojijo 4 možje na 1 m., znaša število 224, kar pa gotovo ni bilo, kerni bilo gnječe. Kar jih je bilo zunaj, so bili pa samo taki, kateri niso smeli noter. Na shoda je bilo tudi precej naprednjakov, kateri so se dostojno vedli. Kar je bilo domačinov, so bili večina taki, kateri ne bodo šli na nobeno stran volit ali pa z nami. Velika večina jih je pa bila iz 3 sosednih dulovnij, odkoder so jim nunci z prižnice oznanjtiU in vabili, da naj se gredo zahvalit Gregorčiču za podpore. Neki domači klerikalec se je izjavil, da komaj vsakega 5. pozna. S kratka zbobnali so vse klerikalce iz cele Grahovške občine, katera je ena naj-večih na Goriškem. Toraj jako klaverna udeležba. 14. maja bodo videli bahači, da je in bo naša grahovska občina napredna. Predsednikom shoda je bil izvoljen g. i Iv. Torkar, tukajšni poštar, kateri se je prelevil v strastnega klerikalca. Pokazal je, da lahko je iz sklede, v katero je prej pljuval. Govoril je neki Premrl ali kaj že o napredni stranki tako, da je zaslužil, da bi igral Krem-žarjevo ulogo. Splošna sodba je bila o njem, da je nekaj vreden, ker zna tako lagati, da se je sam sebi posmehoval. Potem je suhi kandidat kvasil take neslanosti, da so se pametni ljudje smejali, da si s takimi stvarmi želi priti-v državni zbor. Seveda je obljuboval vse mogoče in nemogoče stvari. Nato so še nunci izražali ljudsko voljo. Omeniti je še, da je tudi občinski tajnik Mavri neki brbljai, kateri meni, da ga bodo nunci rešili. Povemo mu, da je zastonj vskočil v klerikalni tabor, da mu je odzvonilo. Videli smo tudi znanega mlečnozobca iz Bukovega, kateri se je nesramno lagal o našem shodu v »Prismojencu". Naštel jih je samo 56. Zakaj niso klerikalci prišli shod razgnat, ker bi ga bili lahko, ako je bilo samo toliko udeležnikov ? Da ni imel gori omenjeni dosti ljudi krog sebe, ga bi bil že nekdo naučil kozjih molitvic, ker se je tudi na klerikalnem shodu nesramno obnašal proti nekaterim naprednjnkom. Da pridemo še skupaj, naj si le zabije v glavo. naši kandidati so: Za sodne okraje Tolmin, Cerkno, Kanal. Kobarid, Bovec: dr. Rudolf Gruntar, odvetnik v Tolminu. Za sodne okraje Ajdovščina, Komen, Sežana: Alojzij Štrekelj, vinorejskl nadzornik v Dalmaciji. Za goriški sodni okraj: Miha Gaferijeldič, višesodnl svetnik v Trstu. Ta zapišite, volilci, na glasovnice. Te volite! V Kobariškem Kotu so v četrtek povodom -cerkvenega shoda v Sedlu klerikalci poskušali svojo srečo. Govoričil je na shodu v Homcu neki mladič, kateremu so se smejali, v gostilni pa so domačemu vikarju povedali take, kakoršnih ni up.i 1 slišati iz kmečkih ust. Kakor na ukaz je donelo po izbi: Živio naš kandidat dr. Gruntar! Vikar je izginil iz sobe. Slava Ko-tarjeml Naj bodo za vzgled drugim! Sijajen napreden shod v Kanalu. Dne 0. t. m. se je vršil v Kanalu v veliki dvorani „pri zlatem levu" javen napreden shod. Shod je otvoril ob 3'/t pop. župan g. Križnic. Pozdravivši mnogobrojne došlece (navzočih okoli 300 ljudi) predstavil je volilcem kandidata dr. G r u n t a r j a (viharni, delj časa trajajoči aplavzi in živio-klici!) Predsednikom shoda je bil z vsklikom izvoljen g. Josip Gorjup, veleposestnik z Vrha. Mej ploskanjem je Gorjup zavzel svoje mesto ter po kratkem nagovoru dal besedo dr. Gruntarju. — Ko je naš kandidat stopil na oder, so mu zborovalci zopet priredili prisrčno ovacijo, na kar je v krasnem govoru razvil svoj program, ki je program nar. n. lj. stranke. Začrtal je najprej narodno stališče, ki mora biti ljudskemu odposlancu zvezda vodnica, ta ga mora voditi pri delu za narodov napredek, za napredek naroda v celoti, v zvezi z ostalimi narodnimi poslanci, in posebej za napredek in prospeli svojih volilcev. (Živio klici; na galeriji en glas: ,,pred volitvami".) Povdarjal je, da kandidatu po pretežni večini kmetskega ljudstva je prva naloga skrbeti za interes kmeta, kije najbolj zanemarjen, a se ga najbolj izkorišča. (Viharni živio klici! Na galeriji en glas: Živio Gregorčič. Ogorčeni klici po dvorani in na galeriji: Tiho z Gregorčičem; Kdo je tista šema, ven ž njim!) Ko se je pa dotičnik z očividnim izzivalnim namenom zopet oglasil z istim klicem, je pričelo grmeti po dvorani: „Ži*io dr. Gruntar! Dol z Gregorčičem, ven Pajerčič", tako, da je predsednik le s težavo napravil mir. — Ko se je hrup polegel, je dr. Gruntar nadaljevaje prešel na posamezne najbolj pereče točke, tičoče se kmetskega stanu ter opetovano izzyal od navzočih burna pritrjevanja. Konečno se je dotaknil kočljivega vprašanja o veri ter tozadevnih točk o svobodni šoli, razporoki i. t. d. j Ožigosal je klerikalce, da brezvestno in zlobno zanašajo med ljudstvo o navedenih vprašanjih i popolnoma krive pojme in to edino-le v svrho, da očrnijo napredno stranko kot brezversko. „Kdor to trdi, ta vedoma neresnico govori", zaklical je s povzdignjenim glasom, „ta se bojuje z nepoštenim orodjem; vsak pravi prijatelj našega ljudstva mora spoštovati verski čut, ki je v njem vkoreninjen, kot edino in glavno oporo moralne njegove zavesti, in mi smo prijatelji svojega naroda. (Viharni živio klici, posamezni glasovi: Živio Gregorčič.) Toda komaj je to ime padlo, se dvigne viharno vskli-kanje po celi dvorani „Ven z Gregorčičem, ven ž "njim, ven! Kaplanček jih šunta. Res je, ta miečnozobi kaplanček! nosi še jajčjo' lupino na črnem hrbtu, pa šunta ljudi, ta žaba, pa še volilne pravice nima, ven ž njim.") — In res se nam je zagotovilo, da je kaplan Ivančič bil ujel na trgu par zaslep-ljencev iz Gor. Vasi in Bodreža, jih spravil v dvorano ter jih ščuval: sedaj kričite „Živio Gregorčič", sedaj kričite „tako govori pred volitvami". — Na tak način torej je hotel zanesti ta zelenomladi kaplan v javno zborovanje »ljudsko« voljo. Ko je predsednik slednjič zapazil kaplana med poslušalci, ga je opozoril, naj se v dostojni družbi vede dostojno; naj se zglasi za besedo, ako hoče,v naj I ako pa misli zgago delati, naj se odstrani Nato je to kaplane, kakor bi ga gnei ^j, stopil v ospredje, da smo mislili vsi, rav^«' bo predsednika požrl in dr. Gruntarja, ki». je opozoril na posledice, ki ga lahko doletijo ako ne bi si hotel umiriti razburjene giavj,,e' — Joj, da bi ga videli, kako je zvijal o« enkrat, se mu je videlo belo od zgoraj, enkrat spodaj, cel derviš, ah — in. vendar kako ^ dovito lepo je sfrčal skozi vrata. Skozi vrat, I frčajoč na hladno je še trepetajočim in joba-vim glasom zaklical nekam tja v dvoran0. „Kar jih je za Kristusovo vero, gre za mano". In res: godrnjaje ^ zobmi: „oštja, boste že videli", sledilo :l kaplančku skozi vrata 12—15 pomilo?a!!;j vrednih kmetičev. — Splošno se je govori;' da jim je še pred shodom kaplanček zatrje;r da bojo delali „tam notri" novo vero, L;;, še hujša kot Luterš-vera i. t. d. — Ce',4 ' zor je trajal dobrih 5 min., v neskončno %. bavo našim volilcem, ne pa v čast duhov^ suknji, ki si jo je kaplan Ivančič po lastna postopanju oblatil. Ko se je povrnil mir,» dr. Gruntar povzel zopet besedo, rekoč: ^ vrste ljudem je vera vsakih t> let v nevš: nosti" (bravo-, živio klici, frenetično ploskanj* ter zaključil svoj govor s pozivom, naj % 14. majnika vsakemu vodnik lastno preprft. nje. (Burni živio klici na dr. Gruntarja i; ploskanje.) Na to je govoril dr. Levuusček. \ krepkih besedah je postavil v pravo luč vv stransko »delovanje" dr. Gregorčiču in klen kalne njegove stranke ter konečno priporo;,. kandidaturo dr. Gruutarja. (Viharne ovaci;* dr. Gruntarju.) Ker se ni nihče dni^i zgla^ za besedo, je predsednik zaključil ta sdm nimiv shod, k drugi shodi narodno-naprelns strni« | V Krombergu pri Kornelij sej: vrši v sredo zvečer shod, na katerega jti r. išlo okoli 45 volilcev. Predsedoval \k g Komel iz Ajševice, govorili Gabršček, Levpušček, dr. Podgornik. Kandidatura Ca-brijelčičeva sprejeta z navdušenjoir. Shod v Šempetru pri Gorici, k-terega štejejo klerikalci za svojo trdnjav je bil izredno lep. Nad 200 mož Šemp&r cev se je zbralo na dvorišču Merzek.i gostilne. Predsedoval posestnik Mc»:.; govoril Gabršček, ki je razlagal a>'K program nar. n. stranke, ožigosal netir.es* nost cepljenja itd. Na to je govori;«!' Podgornik. Predsednik je še pozvala volilce, naj gredo volit kandidata Galije 1 č i č a. Nismo pričakovali tako lepega j shoda in tolikega navdušenja. Na shodu v Štanjelu je bila ai. ležba ogromna. Nad 300 volilcev. Pre^ doval Anton G ulic. govoril dr. Trčenj je toplo priporočal kandidata Al. Štrekljij Viktor Sirca iz Godenj, Anton Bol' Koprive, A. Grme k iz Avberja, J. Vrr.j V. Bat, ki je povdarjal zasluge Štrekr za trtorejo in vinogradništvo na kra^ Vipavskem. Navdušeni Kraševci bodo v Al. Št reki j a. Lepa navdušena shoda sta bila to Prvačini in v D o r n bergu, kjer le stopil kandidat Gabrijelčič. Zlasti t zevanja je vreden shod v Dornbcrgu, **] mislijo klerikalci, da imajo vso v >vc. žepu. Kandidat je bil na obeh ^ navdušenjem pozdravljen, njegovi i?> sprejeti z občno zadovoljnostjo. V Pn* je predsedoval župan Furlani. Na t-shodih je bila lepa udeležba. Iz Sežane. ¦m Ob 50-letnici vlade F. J. I Je ska občina dozidala šolskemu poslopji zidek s 3 sobami. Toda s t ti vb išče j* last c. kr. okrajnega šolskega sveta. M bilo delo končano (stalo je 12.000 kros je oglasil glavar Lahajnar, da je w slopje last okrajnega šolskega sveta •• občina — nima tam nič več govorit'- n je torej samo zidati, potrositi 12.000 /] — ukazovati pa je smel v tem posl le vsemogočni Lahajnar! Jedna soba^ nastropju je bila prazna, je prepustil pevskemu društvu za vaJe;. Lahajnar je dal vse pulte in druge ^ pometati in sobo zapreti. — Torej vaje pji prostori nego pametna uporaba za ^mA — Seveda, pevci so Slovenci, a <:• kr'>ij;J glavar bi si nakopal od zgoraj ^° *"J ako bi bil to dopustil I — In tak clo« r trn Župan Pi**j postati zdaj zagovornik slovenskih KraSevcev! Kikdar 1 ; _ nDeželni dacar" je najUujši agitator za linbajuarja. Rassnuš« turii cele kupe „Gorice". Komur pride to Človečo na Dot, nima miru nred nesramno predrznostjo tega agitatorja. ... Ali misli, da pride tudi on kmalu v VI. razred, kakor gospod Pettarin? — in da čez Sest let Pajer tudi njega postavi kje za kandidata. Pa upamo, dalftkfaV "ne~1>o^V&? nr' Pajerja ne dacarja. S Krasa* Župnik v Divači je pravil ,v fifideljo na_ leči, da je Labarnar po božji volji od sv. Duha postavljen na Krasu za kandidata. — pa ljudje tega ne verujejo, ra^Un zabitih glav, J je pribito. Vera peša! 1» tako gre . . . verft po farjih dol". Kodiški župnik Elsnic je pravil isti dan v Vaiovljah (v Brkinih), da je Laharuar namestnik božji, po božji volji kandidat. Udrihal .e»o naprednjakih in koučal: Zdaj pa vo-jije med Kristusom i» .— barabo. i>rHa vsa vas!! Ali ni to Škandal nad vse reil očmi, da Laharuar bi delal kot poslanec k m vlado in farovže, Štrektfti pa m kmeta. Itidi v deželnem zboru je delal Štrekelj za nas tako bo tudi na Dunaju! Zato proč z LaharnarjeiU- Žiuio Strekelj! politiko. Ako bi bil izvoljen Gregorčič, bi bil potrjen nov deželnozborski volilni red, Gorica za nas izgubljena in goriški Slovenci pahnjeni za večno v laško snžnjost. Bližali bi se usodi beneških Slovencev! Hi p« hočemo živeti in napredovati. Zato je sveta dolžnost volilcev v gorskem okraju, da dajo Gregorčičevi iz-dajski, sramotai, pogubonosni politiki slovo j*S:1w^^"ffr-iie~voHj» veeV*-* Veliko odgovornost imajo volilci v gorskem volilnem o?-iju. Naj se je zavedajo ter naj izvolijo dr. Rudolfa G run t ar j a državnim poslancem. Naša nsčda je v Vaših rokah! Volilci, storite svojo dolžnost! flgitirajte i Agitirajte pridno, naši pristaši, po celi deželi. Te tri dni se lahko še marsikaj stori. Agitirati je dovoljeno. Vsak sme agiti-rati, in agitirati je lahko, ker imamo dobre kandidate in ima naša stranka dobre namene. Duhovniki agitirajo celo v cerkvi! Pa kako! Z lažjo in obrekovanjem! Vi pa govorite resnico o naši stranki ia naših kandidatih. Prepričajte ljudstvo o dobrih imenih naše ljudske stranke, da pojdejo --i volit naše kandidate! Osi na volišče! Nijeden pristaš-voHlec narodno-napredne stranke ne sme ostati doma. Vsi morajo na wilš$e, prav vsi! Naj bc vreme lepo ali grdo, nič ne ftori; voliti je tako imenitna dolžnost, da se le mora vsak poslnžiti. Posebno je še dolž-j»st goriških Slovencev, ki naj postavijo ['• t. m. mejnik med nekdanjimi in novimi, ;Hljšimi časi. Nobenega ozira, nobenega izgovora — w» pomisleke v stran, kar nevstrašno, po-J**o na volišče. Borimo S* za dobro ^r. torej vsi na volišče! ¦Mh v gorskem volilnim okraju - od VlMe odvisna usoda gariihih Slovencev! !,i*a ,Vas' *oUlce v gorite« volilnem iS gLedai0 fsi 0Bi 8°riški Sl0ve»ci, ki ¦ «J"io konca sedanjih žalostnih političnih \f**\ ' deželi. ? Vašem okrajn kandidira J. Aaton Gregorčič - nesreča goriških Tencev. 0n "• «m» »"I v*c Izvoljen! L a**mbm* se na besede df. Fraiikota JL »ri Sv. Luciji. Ostro je ožigosal ig«vP,7wWneddragim, da je Gorica f^voiii!.. te0ID0«W volilni red - m z |lrdil0 ,110 GrWr*l6« bi ljudstvo po-\ '¦ odobrilo njogov* lzda]»ko i Moll-ov Seidlitz-prašek je za na želodcu trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi čistil, kroglicami in grenčicami, Cena orig. škatlje K 2 — Ponarejanje se sodniško zasleduje. Moll-ovo Franc, žganje in sol za ribanje života. — Bolečine olajšujoče in okropCufijoče sta-roznano sredstvo proti trganju in prehlanjenju vsake vrste. OriR1. steklenica K1-90 Na prodaj po vseli lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I. Tuchlauben 9. Zaloga v (Jorici v lekarnah: G. (Vistofoletti, L. Gliubieh, A. (iironcoli. Priznano največ ogljikove kisline in zdravje pospešuj (»čili snovi hrani v sobi mineralna uoda jogffl TemgBl vrelec". Domače in razne nouke. Pozor! Opozarjamo na okrožnico krajniin odborom in zaupnikom glede* z a-upnikov pri volitvi, glede" izkaznice in glasovnice (izkaznico treba obdržati za slučaj ožje volitve!), glede agitacije ter glede nemudnega sporočila o uspehu volitve na naslov: .Soča* - -Gorica. Zaupniki, volilci, storite vsak svojo dolžnost! SloiensMm mestnim volllcem. •- Več voiiicev se pritožuje, da še niso dobili izkaznic in glasovnic za volitve. Vzrok je tudi ta, ker so v imeniku pri mnogih navedena stanovanja, kjer ne bivajo več. Vsi oni, ki še niso dobili izkaznic in glasovnic, naj gredo po nje na magistrat. Smrtna kosa. — V Štanjelu je umrla gospa Felicita F a b i a n i, mati tamkajšnjega poštarja g. Avgusta Fabiani. Naše sožaljel iz Tomaja: Časa za bolnike nimajo več na razpolago ob Času volitev. V nedeljo so iskali iz Utovelj g. nunca, da bi šel bolnika obhajat, ali jeden je bil na shodu v Dutov-Ijah, drugi v cerkvi zadržan. Bolniki, potrpite i — V torek pop. Plahajnarjev agitator naduči-telj K. ni imel Šole. Zadržek: agitacija 1 Dl» smrtna grelta- — Pred shodom v Solkanu sta šla Fon in Kremžar v cerkev k Šmarnicam. Po Šmarnicah pa sta prijela vsak pod eno pazduho župnika Kolavčiča ter ga peljala na shod. „To sta pa faju gospoda" si je mislil župnik, in sedaj agitira za Fona okoli, rekoč: Kdor ne gre volit, naredi smrten greh; kdor ne gre volit katoliškega kandidata Fona, naredi drugi smrtni greh. — No, Sol-kanci pokažejo, da se teh »grehov" nič ne bojijo. Ni Dohroifim je imel v četrtek med Slovenci shod prost dr. Faidutti. Govoril je na dolgo. Potem je govoril Iv. Kožlin, obč. tajnik iz Biljane, ter praševal prosta to in ono, kar je razjezilo nahujskane Medance, da so planili po njem. Slaba bi se mu bila godila, da ga niso varovali pametni možje. Shoda pa je bilo vsled nemira konec, ne da bi se bila odobrila kandidatura Faiduttljeva. Obljubujejo poslanske sedeže. — Tudi poslanske sedeže v deželnem zboru delijo klerikalni agitatorji. Ako koga ne morejo drugače zmotiti, ga potipljejo za častihlepno žilico, pokadijo mu, daje sposoben za deželnega poslanca, — in ker itak mislijo prihodnjič nekaj spremeniti, bodo volili tega in onega.... Tako imajo kandidate v Boku, na Srpenici, v Cerknem v Podbrdu (Torkar), v Komnu itd. Seveda ne bo nič iz te moke, ko bo zaresno, pozabijo na obljube, — in takrat bodo uža- ljeni možje zopet — naprednjaki! Jim že posvetimo I Kako spoštuje dr. Labarnar svoje prijatelje. — Ko je služboval kot glavar v Sežani, obiskal ga je v uradu njegov domačin in prijatelj g. Lapanja, deželni poslanec. — — Svojo vizitko je oddal v predsobi slugi, da bi jo uročil, ter stopil za slugo do vrat, katera je pustil za seboj priprta. Ko je glavar Labarnar prebral vizitko, je-s svojim preširnim ponosom rekel: „Was will denn der Mensch haben" ? In g. Lapanja užaljen stopi na vrata in reče: Peter! kaj si neumen, kaj me več ne poznaš! — To je lep dokaz njegovega značaja! Kraševci le upajte, da bode kedaj Vas na Dunaji poznal, če ga izvolite! Nekaj novega a užltnlni. — „Corriere'* je povedal, da ima vse zasluge deželni svetnik T» ^ j. j. - -• • -- - tera se god radi pobirane užitnine krčmarjem na deželi, kateri so ob enem tudi posestniki, da trpijo po tistih zastaranih zakonih iz let 1820. do 1829. in 1830., ki velijo, da je vse vino podvrženo užitniui, dokler se krčma drži. Vprašanje, gg. poslanci, kje ste bili? Ali ste podpirali g. dr. Trenta'? Ne in ne — marveč predlog odklonili, in to ste storili radi tega, ker g. dr. Treo je naprednjak in ker nimate srca za nas kmete; povejte nam, govorimo resnico ali ne, odgovorite, gospoda; pa se sedaj dobrikate po shodih, da boste skrbeli za nas kmete. Še tukaj, ko nas v& pragu imate pred seboj, niste svoje človekoljubne dolžnosti storili, tem manj pa na Dunaju, kateri je, od nas^ precej oddaljen. Radi take Vaše ljubezni do nas trpinov, ------0- ~~~— „.^u.« | Kadi take Vaše ljubezni de ____, Pettarin, ako užitnina daje več dobička, j katere hočete, klerikalna banda, v faraonsko — češ, on je bil tisti, ki je sprožil to in ono sužnost spraviti, povemo, da ne maramo za reformo. — Zdaj imajo klerikalci na vrati še poslanca, katerega nam klerikalci priporočate. Pettarina, ki jim hoče odjesti zasluge. ' Mi hočemo poslanca iz svoje srede, ne pa vi- IZ kmetSke roke smo dobili iz goriške šokih gospodov, da bi se nam kolena tresla okolice v zadnjem trenotku dopis, kjer pred njimi; torej vsi moji kolegi sežanskega, se svari pred kmetsko stranko, za ka- komenskega in ajdovskega okraja, združimo se tero išče le par njih dvojo osebno ko- ter oddajmo svoje glasove na dan 14. t. m. rist. Koristolovstvo ne pomoč kmetu — g. Alojzu Štreklja, da postane naš poslanec, stoji v ozadju. Pri nas predpogojev ni kateri se bode za naše težnje v državnem za tako stranko, ker vse, kar se pridela, zboru potegoval in nam jih lajšal. bi zadoščalo komaj za 2 meseca; drugo treba vse uvoziti. Ni pedi zemlje, da bi ne bila 2—8 krat v letu posejana. — Kmetje, ne dajte se begati po koristo-lovcih, združite se pod zastavo naše ljudske stranke! > Skrajno surov napad na kandidata štreklja se obregnili ob nieira. M c« «. i„ .„ .,„,!. P„.t„„..... ...... ..'" .™s™b0 8odniJ« » se obregnili ob njega, Češ, če se je že umil, da ne bo smrdel na Dunaju po dalmatinskih figah ir. trtni uši. Kakšua brezmejna surovost! Kako sovraštvo do kmetskega kandidata. Klerikalci se tako norčujejo s kmeti na skiajno žaljiv način. — Odgovorite jim v torek, kakor jim pritiče Klerikalni tolovaji. se je imel vršiti shod njarski pop Perinčič, je porabil to priliko, da je hujskal v cerkvi. Njegovi nahujskanci so ga tuneli in kmalu bi bili ubili v Jamljah sina učitelja dobeidobskega Brezigarja. O tem bomo še govorili. Razdelitev nagrad Ceres-tekmovanja. — Prva serija Ceres-tekmovanja za nagrade (10.001) K za recepte močnatih jedil) se je - kakor je bilo že naznanjeno — razposlala v velikem številu; »vendar bo imela Jurija Še nekaj časa opravila. — Vsak za nagrado predložen recept bo še jedenkrat pod vodstvom znanega strokovnjaka gospoda ravnatelja Hes-a, in pod nadzorstvom Jurije preizkušen, tako da se bo konečni uspeli zajedno s predloženimi poskušnjami presodil in potem obelodanil. 0 klerikalnem shodu v Šempasu so lagali po »Gorici«, kako da je bi! dobro obiskan. Ali v resnici je bilo okoli 40 mož. Nasproti temu je bila udeležba na agrarnem shodu precejšnja. Z Gradišča nam poročajo o agrarnem shodu, na katerem je govoril občinski redar Mermolja iz Vrtojbe ter proglasil Antona Štreklja za kandidata. Samo trije so se zanj oglasili. Na Gradišču so hitro uvideli, kako nepotrebno je mešanje Antona Štreklja in vrtojbenskega redarja v sedanji politični borbi. Naj obrnejo razdiračem hrbet tudi drugodi! V tolminski fari hodi kaplan Tomšič od hiše do hiše in straši ljudi pred »brezverci«, če tudi je dal moško besedo, da se ne bode mešal v volitve. Pravi mož to! Vse to bode pa malo pomagalo. V tolminski županiji bode vse za dr. Gruntarja. Z Vipavskega. (O užitni ni.) Ker se sedaj v zaporednih listih „Goricett vedno člta tako hvalisanje o deželni užitnini, kako da se s to polni deželne erarske in obč. blagajne, vprašamo tiste gg. deželne poslance, ki nosijo zvonček na vratu, ali vedo, koliko krivico so objednem napravili krčmarjem na deželi, da morajo od svojega lastnega pridelka vina za svojo porabo in za obdelovanje zemljišča, katero vino se delavcem da, 3 davke od istega plačevati; vprašamo gg. poslance, je li to opravičeno? odgovorite, gospoda? Ali ste morda pripravni krivico poravnati, katero ste s svojo lahkomišljenostjo povzročili? o ne! dasi je to ie Vaša krivda. Da se Vam resnica dokaže, vprašamo Vas gg. poslanci: kake se ste obnašali 14, marcija t. 1. v VIII. deželnozborski * seji, ko V imenu več krčmarjev na deželi: Kmet, krčmar in trgovec. Anton Kosmač, iupan v Cerknem, pred okrožno SOdnljO. — V soboto, 4. majnika t. 1. se je razglasila razsodba v kazenski zadevi Antona Kosmača proti Vincenciju Rojcu radi žaljenja časti. — Okrožna sodnija je v Cerknem, s katero je bil V. Roje obsojen na 80 K globe in oprostila V. Rojca zaradi sledečih točk iz dokazilnega spisa: 1. O p r o š 6 e n je bil zaradi obdolžitve, da tožitelj kot župan ni postopal enako proti obema strankama, temveč pristransko, z dvojno . . ____ mero pritisnil s tožbo tistega, ki ni bil na V Jamljah pri Tržiču njegovi strani, opustil pa vsako postopanje I. Tisti umazani, svi- proti pristašem, kar je posebno razvidno iz obtožb radi občinskih zemljišč; 2. oproščen je bil zaradi obdolžitve, da je župan v nasprotju z resnico in dobro vedoč, da to ni res, v Bukovem zagotovil ob-činarjem, da je vlada obljubila državno podporo za cesto v Hudajužno in da je farbal občinarje na Bukovem za cesto do Hudajužne z btjo že doseženo državno podporo; 3. oproščen je bil zaradi trditve, da tožitelj kot župan ni smel oškodovanih obči-narjev zaradi škode po vsadih nad eno leto farbati in za nos voditi; 4. o p r o Š č e n je bil zaradi obdolžitve, da je župan Kosmač vedel, da se občinski kamnolom potrebuje za železidško podjetje in da je kot župan nekorektno in naravnost sebično ravnal in v m a z a n o postopal, ko je kamnolom spravil v svojo last, namesto da bi bila občina kamnolom sama izkoriščala v svoj lastni dobiček ali ^a pa vsaj prodala v smislu občinskega reda na javni dražbi; za tožitelja kot župana je bila ta pridobitev kamnoloma v spekulacijskenamene nedostojna in nečastna. Glede devetih točk s shoda v Cerknem pa je okrožna sodnija razsodbo potrdila in vzdržala tudi obsodbo na 80 K. Kakor našim čitateljera znano,, so pozneje v teku dokazovanja proti županu Kosmaču še čisto druge stvari prišle na dan. Pustimo to, da je delal župan Kosmač v občini, kar se mu je ljubilo v»prid svojim pristašem; da s* mu je 7 gostilni pred starešini očitalo od najboljšega klerikalnega pristaša, da laže in da ni mož beseda, v pismu na njega pa, da je prišel do županstva s kaznjivim podku- . povanjem volilcev. To so pri županu Kosmaču še malenkosti! D o k a z a 1 o se mu je z njegovimi lastnimi zapisniki, da je starešinstvo zaradi kamnoloma nalagal in opeharil, češ, da kupuje kamnolom z.x 000 K tvrdka Redlich & Ber-g; .ravi kupec pa je župan Ko-smt doživetja z oprost tvijo plačevanja premij v slučaju delavne nezmožnosti, mešana zavarovanja za slučaj smrti in doživlja s zajamčenim 3% obrestova jem vseh vplačanih zavarovalnin itd. po zelo ugodnih novodobnih pogojih. »Croatla" zavarovalno zadrugo proti poškodbam po ognju, streli in razpoku v Zrgrebu. Ta zavod uživa jamstvo stolnega mesta Zagreba in zavaruje, stavbe, pohištvo, nepremičnine, živino, krmo itd. po normalnih nezvišanih zavarovalnih tarifah. Zavaruje tudi stekla v izložbah proti slučajnemu razbitju. »Prvo avstrijsko sploino zavarovalno družbo" za zavarovanja proti nezgodam itd. Ta družba sprejema vsa v to stroko spadajoča zavarovanja in povrne zavarovancu po preteku zavarovalne dobe vse vplačane zavarovalnine brez obresti, ne glede na morebitne vže izplačane odškodnine za časa zavarovanja. Vsa pojasnila o teh zavodih, ter cenike, proračune in sestav-U -ienje ponudb preskrbuje točno in vestno jlfilavni zastop za goriško JOS. ROVAN, Golita, Stolni trg 8r. 9. A. vd Berini | S* Gorica, Šolska ulica št. 2. L uellka zaloga = g = oljkinega olja 8» prve vrste §jj najboljših Iv- dk iz 'sire, Dalmacije Molfetle, Bari in Niče 'jgjfr , s prodajo na drobno in debelo. I* Prodaja na drobno: Kron 104, 112, 1*20, 136, l"44,1'60,1*80, 2'-, za luči po 80 ?in ------ Na debelo cene ug-odne.------ 1'ošilju poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupcu do popolne vporabe olja; po vporabi se spet zameni s polno. Pravi vinski kis in navaden. Zaloga ---------------- mila in sveč.---------------- Cene zmerne. Svoji k svojim! Narodna tvrtka fl. Primožič, pMporoca svojo delavnico trorica-icafeiriftl Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči. Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom. MMmmammammmiM Strjenje krvi Itd. zdravil P. Ziervas, Kalk pri Kolinu Št. 244, Gospa G. v M. piSe; „Daše sredsluo mi je hitro pomagalo." Božidar "Božič pek in sladčlčar Sv. Lucija ob Soči Priporoča različne line likerje, vino v s te k I enieah itd. itd. riouodošlo blago za spomladansko sezono se vdobi po zmernih cenah v delavnici In trgovini 2 gotovimi oblekami — flnton Krušič, — krojaški mojster in trgovec v Gorici tek. frana Josipa 35 — lek. 3osipa Derdi 33. Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhu telovnika. Pri naroČilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga ,: '- jamčim. = Dobro izurjeni zidarski preddelavec ozir. palir, z dobrimi 8-10 zidarji se išče za Ljubljano. Vstop takoj. Naslov pove upravništvo ^Soče". Otroci ob tem izvrstno uspevajo in na trpe ni motenju p-ebavljanja. Se obnaša izvrstno ob bljuvanju, črevesnem kataru- driski itd. Priporoča jo na tisoče domačih ta inozomkih zdravnikov. Najboljše živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke. Naprodaj po lekarnah in drogerijah. Tvornica diet. živil R. KUFEKE, [Dunaj L, in Beraedorf-Hamburg. SVETOVNO ZNANI FERNET-BRANCA BRATOV BRANCAV MILANU jedini lastniki načina za izdelovanje, 1« najbolj učinkujoča želodčna grenčica svota i Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljši delikatesni trgovini in v vsaki kavarni. + Julij Reddersen + Via Giosuš Cariueci št. 23. — Telefon št. 813 == v Trstu. = Kirurgični predmeti, ortopedični aparati, moderci, umetne roke in noge, brglje, pasovi za kilo, elastični pasovi in nogavice, elektroterapevtične priprave aparati za umetno dihanje. haloga pFip*a^ za oMc ixdtil{oti izginotja *D oepfeiooK ^a saliDa. [POTNIKI V AMERIKO Pozor! Pozor! Kdor boos dobro In hitro potovati i francoskimi parobrodi 6ez Havr« t Ameriko, naj pil« pred odhodom od doma sa pojasnila aa našo ----- najstarejšo firmo -----• Zwllchenbart, Basel (Švica) Catnlhta|tatz l Za dt->ro In hitro ekspedicljo se garantira. Nova restavracija vis-a-vis kolodvora v Prvačini 01) bivii gostilničar pri »Petelinu" v Trstu ulica Ghega štw 7. Priporoča svoja izborna pristna vipavska črna in bela vina, kraški teran, refošk in pivo. Za potnike izvrstna hladila in okrepčila kakor: čaj, limonada, Cakolada, kava, mleko itd. Na novo opremljene sobe za prenočišče ptnj-cev. Dvorišče za krogljanje in hlevi za konje. Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom Anton Vodopivec Cujte! Cujte! Prej 18 i K sedaj 7 Krasna remontoir-GIoria srebrna ura s 3 močnimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idoča, U leta garancija, poSilja troti povzetja za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3. Sechshauserstr. 6|5. 141*I I StaSčitna znamka: „Sidro" |f| lm| Liniment. Capsici comp.ll Nadomeitok ta Anker-Pain-Expellei je splošno priznano kot izvrstno k] blaŽUJOČe mazilo in so dobro uporabi., pri preMajenjenih; cena 80 vin., i( j.« in K 2 se dobiva v vseh lekarnah Pri nakupovanju tega povsod prilj^^. ljenega domačega sredstva, naj .sejPQij;e le originalne steklenice v škatljah z Qat. zaščitno znamko JUD BO" poteaj Sf>]' — gotovo prejelo originalni izdelek RICHTERJEVA LEKARNI k .. zlatem leva" v Pragi l*jd Eliaabethgasse štev. r> novi lf^r II Dnevno mpotlljsnje. ža Največja zaloga slik o modernlb ta anilknfh okulrjih, — nmetniške vrednosti. — Slike pruih slooansklh slikarjev. — nabožne slike slouečih slikarje«. — francoske, angleške in amerikanske grauure velike nmelniSke urednosti o okulrjih po želji odjemnikou. *& «g <&