Poučevanje v naravoslovji. (Daljo.) Osmi dan. Ali velja zakon, da toplota vse reči raztegujo, mraz pa jih zopet kerči, tudi za tekočine, n. pr. vodo? — Zakaj voda v posodab kipi, kadar zavre? — Ako se pa posoda z vrelo vodo od ognja odstavi, tedaj nič več ne kipi. — 100 litrov špririta v mrazu meri potera na toplo prenešen 105 litrov. Z vodo se pa vendar še drugače godi. Kdo ve, kaj se zgodi, ako pustirao vodo zmerzniti v zaperti posodi? — Zmerznjena voda spremenila se je v ledeno kepo, katera je postala dosti veča od posode. Tudi velike skale, v katerih razpoklinah voda zmerzne, da celo železne krogle razpočijo ker jih led razžene. (Najmanjši prostor voda zavzema pri -f- 4U C; ako se pa dalje ohlaja, se vedno bolj razširja. Zaradi tega razširjanja je led (9/i0krat tako težak) ložji od vode. in plava po vodi. Za naše podnebje je to velike vrednosti; ako bi tega ne bilo, tedaj bi morje in jezera po zimi do dna zmerznila, in največa solnčna toplota, ne bi mogla raztopiti nezmerno ledeno množino; ne bi tedaj mogli ljudje prebivati v našem pasu. Glejte tudi v tem neskončno božjo modrost! Kadar se vsa vodena množina shladi do 3° toplot, tedaj postane najbolj gosta, ako se pa še dalje ohlaja, postaja zgornja vodena sklad lažja, ostane zaradi tega na verhu, in zmerziijena v led zabranjuje, da mraz dalje notri nemore. Pri kateri stopiDJi je tedaj voda najgostejša? — Kaj se zgodi z vodo, ako se še nad + 4° ohladi ? — Kakšen upliv ima temperatura na težo vode? — 1 k. dm. vode tehta pri + 4° 1 kgr., ali bode 1 k. dtn. vodč pri + 5° več ali manj tehtal? — Kakošno je razmerje teže pri +2°? — Kaj je težji, 1 k. dm. vode ali 1 k. dm. ledu? Led je lažje od vode, zato vidimo, da plava po vodi. — Kako pa je to, da naše vode po zimi prav do dna ne zmerznejo? — Kaj nam koristi, da voda dela izjemo, kar se tičesplošnihzakonov, o mrazu in toploti. Deveti dan. Danes pa hočemo premišljevati, kako vpliva toplota na zračna telesa; ali tudi te raztegne? —¦ Mehur na pol s zrakom napolnjen, ter na to nad gorko peč obešen, se raztegne in napne; kdo je pa to provzročil? (Zrak v mehurju je bil zaradi toplote raztegnjen.) Ali veste še za kake druge take prikazke? — Derva, posebno mehkega lesa, na ognju neprenehoma pokajo; zakaj li? — (V luknjicah nahajajoči se zrak, raztegne se zaradi toplote, ter z vrišem z lesa zbeži. Tudi kostanj poka na ognji, ako ni narezan?) — Dobro zamašene posode toplota dostikrat razžene. Zakaj neki? —Kateri zakon velja v tera slučaji glede toplote? — Pivo v zamašeni steklenici verže zamašek s pokom v zrak; kdo je to naredil? — (Ogelna kislina v steklenici raztegnila se je vsled toplote.) Kako se tedaj glasi splošni zakon razširjenja toplote? — Toplota vse reči raztegne, mraz pa jih kerči. Katero telo dela od tega zakona deloma nekako izjemo? — Na to se opira tudi uravnava nekega orodja, s katerim navadno toploto merimo; kako imenujemo to orodje? Cemu nam tedaj služi toploiner? Kateri so deli toplomera? — Toploto merimo na stopinje. Koliko stopinj toplote je sedaj v naši sobi?— (Se pokaže na toplomeru.) Sedaj približam toplomer gorki peči, ali položim na kroglico perst; srebro se po cevi vzdiguje; od kod je prišlo srebro v cev? (S kroglice.) Kako pa umete ter si mislite padanje srebra v cevi? — Pokažite mi ničlo na toplomeru? — Kedaj pade srebro do ničle? — Kako se imenuje ta kraj na toplomeru ? — Koliko stopinj ima ta le toplomer na vzgor ? — Vedite, to je kraj, kjer živo srebro v toplomeru obstane, ako ga vtaknemo v vrelo vodo ali v krop; kako bodemo tedaj pa ta kraj na toplomeru imenovali? — Stopinje toplote zaznamovajo se z znamenjam -f- več (plus), stopinje mraza pa s znamenjam — manj (minus) tedaj tako: -\- —. (Pokaže se na tabli.) Koliko stopinj imanio pri nas po leti? — koliko po zimi? — Toplina v sobah znaša navadno 13 do 16 °R. — Kri v človeku 28 do 29 ° R. Temperatura v globokih hramih znaša po leti kakor tudi po zimi -\- 9°R,, a nam se zdi v njih vendar po leti hladneje, in po zimi pa gorkeje, ako pridemo od zunaj iiotri; od česa izhaja to? Razvidno je tedaj, kako zelo nas goljufa naš čut glede določitve stopinj toplote. Še bolj se pa tega prepričamo, ako pridemo po zimi z mraza v nezakurjeno sobo. S začetka v nji še mraza ne čutimo, a čez nekaj časa nas začne tresti in zebsti, da je groza. Na česa se tedaj mi Dikakor ne sraemo zanašati? — Neobhodno potrebna je tedaj naprava, s katere pomočjo zamoremo tej negotovosti v okom priti, in to je toplomer. A tudi za nekatere rokodelce in opravila je potrebno, da morejo stopinjo toplote ali rnraza na toplomeru na tanko določiti; kteri ljudje n. pr. ne morejo biti brez toplomera? — (Zdravniki, vertnarji, pivovarji, vodniki mašin, svilorejci i. dr.) (Cemu potrebujejo toplomer? — Zakaj pa je v toploraeru v cevi živo srebro, ne pa kaka druga tekočina, n. pr. voda; vsaj smo že slišali, da toplota vse reči raztegne?) — (Vedite, živo srebro je bolj občutljivo, ne izhlapi, ter zmerzne še le pri stopinji mraza, katera v našem pasu ni navadna, namreč pri — 32" R.) Perve toploinere znašel je Anglež Kornelij Drebbel okoli 1. 1600, se ve, da niso bili s živim srebrom napolnjeni, aiupak s zrakom. Zrak bil je s toploto raztanjšan, zdolnji konec bil je odpert, ter poveznjen v kupico z vodo napolnjeno; voda se je v kupici vzdigovala, ker je bil znotranji zrak stanjšan. To se je pa še bolj zgodilo, ako je bila bunčica od zunanje strani n. pr. na solncu sogreta. Se ve, da taki toplomeri niso bili popolnoma, in zato so se opustili; vendar z njimi je bil narejen začetek. Na akademiji v Florenciji skušali so to nepopolnost popraviti na ta način, da so cev z vinskim cvetoin, namesto s zrakom, napolnili, ter cev zdolaj zadelali. Toda vinski cvet zavre prej kakor voda, in njega razš;rjanje ni nikakor pravilno, za to je tedaj vinski cvet za to nianj pripraven. Na to je poskusil neki mebaniker iz Danciga po imenu Fahrenheit, napolniti cev s živim srebroin, in to se je do danes za naj bolje izkazalo. Kdo je tedaj pervi toplomer znaš&l? — V katerem času je on živel? — Kakšen je bil Drebbel - ov toplomer? — Zakaj so bile poskušinje s tem toplomerom negotove? — Kdo je poskušal toplomer zboljšati? — S čim? — Zakaj niso bili toplomeri z vinskim cvetom rabljivi?— Kdo je izumil toplomer s živim srebroni? Koliko verst toplomerov razločujemo? — Katere? — (Dalje prih.) Šolski ukazi. Iz seje C. k. dež. šol. sveta dne 7. aprila 1881. Predštev kranjskega pokojninskega zaloga za ljudske učitelje o letu 1882 napotuje se s primernim nasvetom deželnemu odboru. 0 mnenji stavbenega odseka, kar se tiče prostora za šolsko zgrado, ukazuje se, kar ugaja stvari. Pritožba zoper razsodbo c. k. okrajnega šolskega sveta, M se tiče nagrade učitelju veronauka za poučevanje na 4razredni Soli, zaverne se. Pritožba nadučitelja, kateremu se je služba odrekla in plača ustavila, se z a v e r ž e. Učenec na gimnaziji je bil po nasvctu učiteljstva oproščen šolnine. 0 ukazu slavncga ministerstva za uk in bogočastje, ki se tiče preustroje tudeželake zasebne šole, oziroma ustanovljenja javne šole na nje mesto, pošiljajo se dotični ukazi dotičnemu okrajnemu šolskemu svetu. Itazdeli se več deržavnih štipendij gojencem tukajšnega učiteljišča. ProSnju dijaka, izveršivšega realko, da bi so.mu spregledal izpit iz dvoje predmetov pri zrelostni skušnji za gimnazije, predlaga se na •višje mesto s primernim nasvetom. Prošnja profesorja veronauka za stalno službo v Ljubljani se razreši. Pozivi zoper kaznivne razsodbe zastran šolskih zamud in prošnje za denarno pripomoč se razrešijo.