RDEČI
Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Naročnina za avstro-ogrske kraje za celo leto 10 40 K, za pol leta 5'20 K, za Četrt leta 2'60 K, mesečno 90 vin.; za Nemčijo za celo leto 12 K, za pol leta 6 K, za Četrt leta 3 K; za Ameriko za celo leto 14 K, za pol leta 7 K. — Reklamacije so poštnine proste. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vraCajo. Inserati. Snostopna petit-vrstica, (širina 72 mm) Izhaja vsako sredo in soboto.	20 vin., pogojeni prostor 25. vin., poslana in razglasi 30 vin.	Posamezna Številka 10 v.
Proti oboroževanju in vojni hujskanji.
V temnih kotih se je začela zopet nesramna igra z živimi interesi narodov. Časopisi velikih strank slikajo hudiča na steno, govorniki velikih strank deklamirajo patetične besede: Vojna z Italijo je neizogibna. Kakor krokanje krokarjev, ki ne morejo dočakati velikega umiranja, se slišijo votli glasovi hujskačev. Na čelu te nove križarske vojske pa stoji katoliški klerikalizem, sovražeč svobodo narodov in postavljajoč koprnenje rimskih papežev po vesoljni svetovni vladi nad vse interese ljudstva, pripravljen žrtvovati temu maliku življenje in imetje milionov.
Rimski klerikalizem sovraži Italijo, ker se je iznebila papeževe despocije. Povrniti »svetemu očetu« svetovno gospodstvo, postaviti ga za kralja nad kralji, za cesarja nad cesarji, je njegova želja, njegovo stremljenje, njegov program. Katoliško klerikalne stranke vsega sveta služijo temu namenu. V tem jih ne ločijo državne meje, ne narodne razlike. V najboljšem slučaju jim je narodnost plašč, s katerim pokrivajo svoj pravi cilj.
Ali do tega cilja ni poti, dokler je Italija svoja država. V očeh katoliškega kleri-kalizma je Italija plod zločina, sama zločinska, njena vlada hudodelska, njen kralj ropar. Edini legalni vladar italijanski je po klerikalnem nauku rimski papež. Du se njemu povrne svetovna hegemonija, se mora pahniti italijanska dinastija s prestola in pogubiti sedanja Italija. In v ta namen je potrebna vojna.
Kjer je ljudstvo še tako v klerikalni temi, da slepo verjame vsako besedo, prihajajočo iz »posvečenih« ust, je pravljica o »jetništvu« ubogega papeža zelo primerna. Ker pa se svet kljub vsemu rimskemu pritisku vendar pomika naprej, se ne morejo pravi nameni klerikalizma povsod tako očitno razglašati. Treba je torej iskati pretvez. To je naloga klerikalne taktike.
Mnoge dežele, na katere se je rimljan-stvo nekdaj opiralo, so se otresle klerikalnega jarma. Francija se je osvobodila cerkvenega varuštva. Nemčija je kljub Viljemovim simpatijam to vatikana preveč protestantska. Na Španskem so siti jezuitov in jezuitizma. Portugalska je z odslovitvijo kralja tudi cerkvi odpovedalo suženjsko pokorščino. Izmed vseh držav je ostala le še ena, v katero upira klerikalizem svoje oči, pričakujoč od nje izvršitve svojih upov. To je naša blažena Avstrija. Če bi se posrečilo nahujskati Avstrijo zoper Italijo, razvneti vojno med obema, tedaj bi bilo mogoče, da pogine današnja Italija. Na njenih razvalinah bi se zopet povzdignila papeževa posvetna država, Avstrija, vsled vojne še bolj oslabljena, vsled svojih notranjih prepirov razmajana, pa bi postala papežev brezpogojni vazal.
Treba je torej iskati razlogov, da se utemelji potreba vojne med Avstrijo in Italijo. Take razloge išče klerikalizem z mrzlično marljivostjo, jih izmišljuje, jih povečava, jih ilustrira, pa piha od dne do dne glasneje v pozavno: Vojna je neizogibna. Glavni klerikalni listi v Avstriji, med njimi dunajska »Reichspost«, pišejo članke z naslovom »Vojna z Italijo je neizogibna«; glavni klerikalni de-klamatorji, med njimi naš Šusteršič, zahtevajo več vojnih ladij, dovoljujejo nove ladje, češ vojna z Italijo je pred durmi.
V vsem tem ščuvanju je velika nevarnost. It&lija in Avstrija sta člana trozveze in vendar je resnica, da je to zvezno razmerje zelo problematično. Italijanski vohuni zahajajo v Avstrijo, avstrijski v Italijo. Na obeh straneh ob meji se neprenehoma grade nove utrdbe. Tu in tam se izžema ljudstvo za mornarico. Tu in tam vlada razdražljivost, izvirajoča iz vzajemnega nezaupanja. Naraščanje klerikalne struje v Avstriji vznemirja Italijo, vsaka b" seda nezrelega iredentovca v Italiji vzjuja
sum v Avstriji. In besede hujskačev postajajo od dne do dne bolj nevarne. Homatije na Balkanu dajejo nevarnosti posebno temno ozadje.
V teh razmerah je dolžnost vseh treznih elementov, da nastopijo z vso odločnostjo zoper brezvestno hujskanje političnih šarlatanov in da z vsemi sredstvi preprečijo klerikalni namen, ki bi povzročil strašno nesrečo za vse ljudstvo v Avstriji in Italiji, poslužil pa ne bi nikomur, prav nikomur kakor ko-zmopolitičnemu katoliškemu klerikalizmu, oziroma papeževski vsesvetovni despociji.
To je bil razlog, da se je socialna demokracija, ki ima nalogo varovati najsvetejše interese proletariata, vprašala, kaj je storiti zoper to nevarnost, ki bi v prvi vrsti zadela delavsko ljudstvo. V petek in soboto so se v Trstu sešli zastopniki socialne demokracije iz Avstrije in Ogrske ter iz Italije. Avstrijske stranke so zastopali : Nemško sodruga dr. Adler in dr. Bauer, češko A. Nëmec, poljsko dr. Diamand, jugoslovansko Etbin Kristan, italijansko iz Primorja Pittoni, iz Trentina dr. Piscel in Avancini, ogrsko Welt-ner in Jaszai, socialiste iz Italije pa Bissolatti, Morgari in Čiotti. Na tem posvetovanju se je sklenilo, da se priredi dne 9. in 10. aprila v Italiji velik sestanek socialistov iz Italije in Avstro Ogrske s konferenco in javnim manifestačnim shodom. Sodrugi v Italiji imajo določiti, ce bo ta sestanek v Firenci ali pa v Rimu. Obenem se imajo dne 9. aprila prirediti po vseh industrijskih krajih v Avstriji in Italiji veliki shodi, na katerih izrazi delavstvo svoj protest proti oboroževanju in vojnemu hujskanju.
Nadalje se je sklenilo, da se ustanovi poseben urad za vzajemno poučevanje o razmerah in tekočih dogodkih izmed Avstrije ia Italije.
Slovenci in Hrvatje, ki žive v avstrijskem Primorju na enem ozemlju z Italijani, igrajo v tej zadevi posebno važno vlogo, o kateri o bližnji priliki še izpregovorimo. Že sedaj pa pozivljemo vse organizacije, da se pripravijo na dostojno, mogočno manifestacijo. Dan 9. aprila ima pokazati tudi pomembnost jugoslovanske socialne demokracije.
Ellenbogen o vojaških zahtevah.
Nedvomno je izmed vseh državnih vprašanj, kar se jih je zadnji čas porodilo v Avstriji, povzročil strahoviti proračun za vojno mornarico največje razburjenje. Kdor količkaj razume pomen številk, je občutil, da je breme, ki ga hoče mornariška uprava naložiti pre bivaktvu, tako ogromno, da mora ljudstvo na vsak način opešati pod njim. Bilo je torej naravno, da je socialna domokracija povsod, kjer je prilika, nastopila zoper te zahteve in storila, kar je 1 mogoče, da jih prepreči. V prvi vrsti je tieba boj voditi v delegacijah, ki bi po že ? vlade imele dovoliti stroške. V tem boju je v petek nastopil sodrug dr. Ellenboger v vojnem odseku avstrijske delegacije in njegov govor je bil tako znameu' da bi bilo r -».-bolje, če bi ga mogli objaviti v celoti. J r nam to za-branjuje poma, kanje prostora, podajamo kolikor mogoče zvest posnetek.
Sodrug dr. Ellenbogen je najprej omenil, da so nove vojaške in mo-nariške zahteve razburile široke kroge avstrijskega prebivalstva. Tenvi r oclož^nju silno nasprotuje opazka mornar, .e uprave, češ \ zdaj ugoden trenotek, da se nadoknadi, kar se je »zamudilo«. Kaj je naše narodno £,<ripo-darstvo mar v tako sijajnem stanju? Znano je, da pripada n^s uotra^'; kboljin-bolj tuji industriji; v t .-.¡ni pa nima naša industrija nobenih znatnih trgov. Tudi z ozi-rom na kouzumno zmožnost množic se nika-
kor ne more reči, da bi bil sedanji trenotek ugoden. Vsled silnega
podraženja živil in stanovanj so množice nesposobne, da bi dajale militarizmu tisti denar, ki ga vojna uprava zahteva od njih. Tudi državno gospodarstvo nikakor ni sijajno. Vojna uprava se noče prilagoditi državnim financam, ampak državne finance so se runirale, le da se je ustrezalo zahtevam vojne uprave. Ali mislijo gospodje zaradi pijanosti, ki je vladala v času aneksije, da je prišel pravi trenotek ? Tedaj se motijo. Zakaj tedanja pijanost se je umaknila
hudemu mačku
ne le med prebivalstvom, ampak tudi med poslanci.
Če pa hočejo ogromne zahteve za vojno mornarico opravičiti s potrebami naše trgovine, tedaj socialni demokratje pač priznavajo, da v kapitalističnem redu lahko nastajajo gotove naravne, gospodarske ljubosumnosti med posameznimi navzgor stremečimi državami, ki se ne odpletavajo vselej gladko. Toda Avstrija s svojo pritlikavsko industrijo, ki igra na svetovnem trgu tako malenkostno vlogo, ne daje takih točk za napade. Sicer pa težišče kakšne bodoče vojne ni na morju, temveč na suhem.
Kar se tiče zahtev za nove bojne ladje, imam vtisk, kakor da hoče mornariška uprava, ki je desetletja stala daleč v ozadju, naenkrat izpričati pravico svojega obstanka. Vsa reč z dridnavti je postala moderna bolezen, ki se razširja kakor epidemija. Ta politika velikih bojnih ladij pomeni zame
pustolovsko, bankrotarsko politiko.
Če se govori o miru, ki ga imajo baje zavarovati nove bojne ladje, tedaj moram reči, da se mir ne bo zavaroval, ako po-mečemo miljarde v pravem pomenu besede v morje, ali če jih vložimo v blagajne akci-onarjev Skodovih tovarn; mir se da ohraniti le s pametnejšo narodno in dvorsko politiko. Ker ne smatram kot sredstvo, da pridemo do miru, tega večnega oboroževanja, ampak sporazum z Italijo, ponovim predlog, ki so ga bili lani vložili moji sodrugi, ki zahteva, da se najde z Italijo sporazum zaradi omejitve oboroževanja. Če so gospodje tako navdušeni za razoroženje, tedaj ne bodo sprejeli samo dalje ležečega predloga amerikan-skega predsednika Tafta, ampak tudi veliko bliže ležeči in aktualnejši predlog, ki ga vlagamo mi.
Jako važno je vprašanje, kako je z ustavnostjo pri dovoljevanju mornariškega programa. Poveljniku mornarice moramo biti hvaležni za odkritosrčnost, s katero je izjavil v svojem ekspozeju, da bi mornariška uprava le pozdravila poseben zakon o mornarici. Politične težave, na katere je opozarjal mornariški poveljnik, pa ne morejo biti razlog za kršenje ustave. Premagati politične težave je naloga vlade. Gotove tehnične težave pač dela mornariški program, a tudi te se dajo premagati. Predložil bom zato drugo resolucijo, ki izreka, da delegacije odklanjajo dovoljenje stroškov mornariškega programa, pa poživlja vlado, naj predloži državnemu zboru mornariški zakon. Pri takem zakonu bi se imele ' kor po brambovskem zakonu določiti bistvo stvari v obeh parlamentih, si .'-ki pa v delegacijah.
Biv vo dovoljevanja teh velikih bojnih ladij je to, da morajo te ladje povsem naravno izgubiti svojo vrHrost. Danes naj potrošimo ?40 milionov popolni zavesti, da ladje, ki se zgrade zanje, ne bodo v dveh ali t. letih nič vredne.
To se ne more zahtevati od nobenega poštenega ljudskega zastopnika. Obžalujem, da se ni \ : jna uprava jasneje izrazila o tem, koliko bo veljala izvršitev vsega nameravanega programa za M K . «n ladij. Da-nišcji vojni proračun dela sploh vtisk, kakor da se hoče z mešanico postavk in števili preprečiti vsaka jasnost. Saj je gotovo,
da se bo razven sedaj zahtevanih 312 milionov zahtevalo za nove ladje še 600 milionov. To je z zadnjimi dovoljenimi 54 mi-lioni že polna miljarda. V tem pa še niso vračunani stroški za številne manjše ladje, za pomnožitev moštva, predpostavljaje pri vsem tem, da se ne prekorači proračun, česar pa tudi ne potrjujejo izkušnje zadnjih let.
V resnici bo nrogram za gradnjo ladij v bližnjem času veljal
1400 do 1800 milionov, če se ima udejstvovati bujna fantazija mornariške uprave. Ne govorim pa še o tem, da gradi Avstrija draže kakor Nemčija, Anglija in Italija in da nas prekaša v tem oziru samo Rusija. Če pa se upa mornariška uprava kljub neugodnemu položaju narodnega gospodarstva, kljub brezupnim razmeram, v katerih žive ljudske množice, prihajati s takimi zahtevami, tedaj ne more biti drugega razloga kakor nagnenje delegacij, da dovolijo, kar se zahteva od njih. Jaz pa upam, da je to nagnenje vendar že pri koncu.
Minister za zunanje zadeve je izjavil pred kratkimi dnevi, da noče uganjati politike prevzetnosti. Čemu torej to silno oboroževanje? Za velesilo je vendar treba .notranje, politične utrditve, stremljenja v duševnem oziru in močnega gospodarstva kakor n. pr. v Nemčiji in na Angleškem. Ali kako naj prenaša tako oboroževanje Avstrija, katero pretresa mrzlica narodnih bojev in tisočerih neprilik? V vseh teh mornariških zahtevah vidim
ničvredno igrarijo, ki nikakor ni potrebna. In če se izvrši, tedaj je to zločin nad državo. Vso reč smatram za baharijo, s katero slepimo sami sebe. Dopovedujemo si, da nam je mogoče, kar nam vendar ni mogoče. S tem pa gonimo svoje narodno gospodarstvo v pogin.
S čudovito marljivostjo se zadnje dni po časopisih odvrača pozornost prebivalstva od dridnavtov na
dveletno službo. Napraviti se hoče vtisk, da so danes največje težave v razmerah, v katerih se ima vpeljati dveletna vojna služba. Na načrtu, ki ga je izdelala vojna uprava za dveletno službo, se mora prav mnogo kritizirati. Predvsem se mora obsojati, da hoče dveletno službo porabiti za predprego za zahteve, ki nimajo prav nič opraviti s to reformo. Prilika se bo še našla, da se bo govorilo o napakah, ki tiče v načrtu in o težavah, ki žugajo prebivalstvu. Da se pa kar noče govoriti o popolnoma zanikrni stvari, ampak da se govori o reči, ki ob vseh svojih pomanjkljivostih vendar pomenijo nekoliko napredka za ljudstvo, to je jako čudna taktika. Razumljivo je, da iščejo meščanske stranke izhod ali pa vsaj izgovor. V tem slučaju pa tudi najbolj prebrisani izgovori ne bodo nič koristili. Tu mora vsakdo priznati pravo barvo, če je za stroške ali proti njim. Vojna uprava tudi najostrejših protestnih govorov ne bo zamerila. Se ploskala jim bo, le če se ji dovolijo zahteve. Ne po besedah, ampak po dejanjih bo javnost sodila vsakega posameznika
Pogreb Pavla Singerja,
V nedeljo so v Berolinu pokopali poslanca sodruga Pavla Singerja, s katerim je nemška socialna demokracija izgubila enega svojih najmarkantnejših, najpožrtvovalnejsih članov. Izredni pogreb je bil najmočnejši izraz globokih simpatij, ki jih je nemškp delavstvo gojilo do svojega starega bojevnika, ki pa jih jp rajni užival tudi po vsem socialističnem svetu. Pol dneva je trajal ta pogreb, ki je bil impozanten k^kor malokaterj v Berolinu in ki je nehote postal mogočna manifestacija socialistične in delavske zavednosti. Opoldne se je pogreb začel in tema je že pokrivala zemljo, ko se je krsta spustila v jamo na večni počitek.
V hiši glavnega glasila nemške stranke »Vorwärts«, kateremu je bil Singer v najtežavnejših časih »oče rednik«, je bila izpraznjena ena največjih delavnic in tam je bil sredi zelenja napravljen mrtvaški oder. Sorodniki in osebni prijatelji so bili položili okrog krste na stotine palmovih vej in vencev. Že ob 11. so začeli prihajati žalujoči, med njimi brat rajnega Henrik, s katerim sta skupaj živela do Pavlove smrti. Po dvoriščih velikega poslopja so se zbirale posamezne skupine. Socialistični državnozborski poslanci so prišli skoraj polnoštevilno pod vodstvom sodruga Molkenbuhra. Sodrugu Beblu, ki ga je smrt prijatelja tako kmalu po smrti njegove žene silno potrla, so zdravniki prepovedali udeležbo. Prišli so socialistični člani pruskega deželnega zbora, strankino načelstvo, člani berolinskega mestnega zbora, zastopnice ženske organizacije, depu-tacije socialno demokratičnih frakcij iz vse-nemških deželnih zborov. Vsi so prinesli vence ali pa palmove veje z rdečimi trakovi s seboj. Vse politične organizacije berolinske, strokovna komisija, načelstva strokovnih central, uredništvo »Vorwärtsa« ter skoraj vseh socialističnih listov Nemčije so imeli svoje zastopnike. Mednarodno socialistično tajništvo je zastopal tajnik sodrug Huysmans iz Bruselja. Za nemško socialno demokracijo iz Avstrije sta prišla sodruga Pernerstorfer in Skaret z Dunaja ter Hillebrand iz Karlovih varov; za češko socialno demokracijo poslanci Johanis, Tomašek in Ja-roš ter tajnik stranke Bruha; iz Francije sta bila navzoča poslanca sodruga Thomas in Debuisson, iz Belgije Vandersmis-s e n, iz Danske Stauning, iz Švice M a n z, iz Holandije V1 i e g e n. Iz Rusije se je pripeljala cela skupina socialistov, kateri se je pridružilo tudi nekoliko izven Rusije živečih sodrugov.
Pogrebno slavnost je otvoril pevski zbor tiskarjev s pesmijo »Über allen Wipfeln ist Ruh«. Nato se je dvignila krsta in med tem ko so jo nesli iz poslopja, so združeni delavski pevci peli žalostinko. Vse ulice daleč naokrog so bile črne ljudstva, ki se je bno že davno zbralo in postavilo v red. Promet tramvaja in omnibusov se je moral ustaviti. Pri oknih vseh bližnjih hiš so se trli gledalci, celo mnoge strehe so bile zasedene.
Sprevod so otvorili organizirani člani četrtega berolinskega volilnega okraja, ki ga je bil Singer dolga leta zastopal v državnem zboru. Ko se je ta množica odmeknila, je godba zasvirala Chopinovo žalobno koračnico in konji so potegnili pogrebni voz. Temu so sledile deputacije. Nato so prišli v skoraj nepregledni vrsti nosilci vencev, iz katerih so žarele rdeče cvetlice in rdeči trakovi. Po sosednih ulicah so bile zbrane politične organizacije vseh berolinskih volilnih okrajev. Po vrsti so se priključile sprevodu. Vsaka je imela svojo godbo na čelu in nosilce vencev. Bilo je, kakor da nima sprevod ne konca ne kraja; ob straneh pa je stala nepregledna množica v špalirju, ki je postajal tem gostejši, čimbolj se je sprevod približeval vzhodnim okrajem, v katerih večinoma stanuje delavstvo.
Ko je bila prva skupina, sestoječa iz sodrugov četrtega volilnega okraja, toliko odkorakala, da se je mogel geniti mrtvaški voz, je bilo že xli2. popoldne. Toda ob ogromni udeležbi so morale poteči dolge ure, preden se je mogla pričeti žalobna slavnost na pokopališču. Tukaj so se zbrali tudi zastopniki iz meščanskih krogov, ki so prišli izkazat zaslužnemu pokojniku zadnjo čast. Mesto Berolin sta zastopala višji župan Kirschner in župan dr. R e i c k e. Prišli so skoraj vsi meščanski člani mestnega zbora pod vodstvom načelnika Micheleta in C a s s e 1 a. Bilo je tudi mnogo meščanskih državnozborskih in deželnozborskih poslancev.
Pred pokopališčem je četrti volilni okraj napravil špalir. Skozenj se je peljal mrtvaški voz in na pokopališče so mu sledile deputacije, ki so štele na tisoče članov. Med tem pa so še vedno daleč zadej korakale skupine delavcev in delavk. Mrak se je spuščal na zemljo, a zadnje vrste še niso bile pri pokopališču.
V pogrebnici so postavili krsto na oder in pevci četrtega volilnega okraja so zapeli pesem »Ein Sohn des Volkes«. Potem so odnesli krsto do groba. Tukaj so sledili nagrobni govori. V imenu načelstva nemške stranke je govoril poslanec Molkenbuhr, v imenu kontrolne komisije Klara Zetkin, za državnozborsko skupino poslanec S ü d e -k u m , za člane mestnega zbora Hoffmann, za strankina podjetja Fischer, za četrti volilni okraj sodrug Süchner. Potem so govorili zunanji zastopniki in sicer Huysmans za mednarodno socialistično tajništvo, Pernerstorfer za nemško socialno demokracijo v Avstriji, Thomas za francosko stranko, Tomašek za češko, Vanders-mussen za belgijsko, Stauning za dansko, V1 i e g e n za holandsko, Buchinger za ogrsko socialno demokratično stranko.
Preden so bili govori končani in se je krsta izročila zemlji, katero je pokril veli-
kanski hrib vencev, je bila že temna noč. Se le ob osmih zvečer so zadnje vrste žalujočih dospele do pokopališča.
Kakor je pogreb kazal, kako zna proletariat ceniti delo in požrtvovalnost, ki je posvečena njegovi osvoboditvi, tako je tudi manifestiral silno moč, ki tiči v delavski organizaciji. Od svojih mrtvih se obrača proletariat v življenje, kjer ga čaka novo delo in novi boji, nekončani, dokler ne zašije zmaga in z njo svoboda.
Politični odsevi.
Kaj pa vojni minister?
Naša mornarica je zanemarjena in treba je mnogo sto milionov, da dobi toliko bark, kolikor jih »neobhodno« potrebuje. To smo slišali od mornariškega poveljnika grofa Montecuccolija. In marsikdo je mislil, da bo za to, njegov brat na suhem kaj skromnejši. V skupnem proračunu je sicer poleg rednih tudi nekaj izrednih zahtev za vojsko, toda v primeri s 312 milioni, ki jih zahteva Monte-cuccoli za enkrat za svoje ladje, je bilo videti to, kar hoče baron Schönaich za kanone in podobne reči, še malo. Ali če se je kdo radoval, tedaj ne sme pozabiti, da traje vsako tako veselje v Avstriji le kratek čas. In vojni minister ga je v vojnem odseku avstrijske delegacije temeljito skalil.
Gospod baron Schönaich je sicer zelo nezadovoljen, ker bi tudi on rad dobil mnogo več nego sme upati, da mu bo dovoljeno. Ali zdi se nam, da bo prebivalstvu tudi to nekoliko preveč, kar mu bo meščanska gospoda v delegacijah dovolila. Tudi baron Schönaich »gleda v bodočnost«. Njemu ne gre le za to, da se zvišajo redne zahteve za 27 milionov in da se dovoli 20 milionov izrednih stroškov, ampak tudi on razvija »program« kakor njegov mornariški tovariš. V vojnem odseku je povedal, da je hotel po predlogih generalnega štaba zahtevati za osem let 475 milionov izrednih izdatkov za vojsko. Toda na skupnih ministrskih konferencah se je sklenilo, da se ima zahtevati »samo« 200 milionov za pet let.
»Od teh svot« — pravi Schönaich — »se mora kljub veliko večji zahtevi rezervirati 7 in pol milionov v rednih ter 4 milio-ne v izrednih izdatkih za vojno mornarico, tako da ostane za leta 1911—1915. za vojsko v rednem proračunu k 92 in pol miliona (zvišanja namreč 1), in v izrednem kreditu 96 milionov.
Te besede vojnega ministra so zelo poučne, kar kažejo, da ne bo z letošnjim zvišanjem, ki znaša 47 milionov, nič opravljeno, ampak da imamo računati z enakim zvišanjem ves čas do leta 1915. Tako naivnih ljudi pa menda sploh ni na svetu, ki bi mislili, da izgine potem ta postavka iz proračuna. Ce zahteva generalni štab 475 milionov in če mu je vlada rekla, da naj za enkrat vzame le 200 milionov za pet let, tedaj je izven vsakega dvoma, da bo vojna uprava najkasneje po preteku teh petih let zahtevala še ostalih 275 milionov in najbrže bo ta svota do tistega časa še narasla.
Volilci naj se vesele, da imajo tako imenitne zastopnike v državnem zboru in v delegacijah. Bilo bi tudi neumno jeziti se zaradi tega. Volilcem se mora že dobro goditi, če pošiljajo same take junake na Dunaj in v Budimpešto. Kadar se jim navale novi davki, kadar se jim podraži tobak in petrolej, uži-galice in stanovanja, kruh in pivo in vse, kar potrebujejo, kadar bodo morali plačevati, da bodo črni, naj nikar ne tarnajo. Sami sebe naj primejo za nos. Kakršne poslance so hoteli imeti, take pa imajo. Socialisti so jim pred volitvami pridigali dovolj. Vse to, kar zdaj prihaja, so jim napovedovali davno. Če so pa na eni strani tako indiferentni in leni, da nočejo citati socialistične besede, ampak so jim ljubše vse neumne čenčarije meščanskega časopisja, če so po drugi strani duševno tako ubogi, da ne vidijo, kdo jim jemlte denar iz žepa in verjamejo, da jim hočejo socialisti jemati vero, boga in narodnost, tedaj ne pomaga nič druzega kakor počakati, da jih izuče še bridkejše izkušnje. Morda se spametujejo, kadar jim pobere eksekutor zadnje, kar imajo.
*	Vojni odsek avstrijske delegacije
ima prihodnjo sejo dne 13. t. m.
*	Poslanec dr. Masaryk, ki gotovo nekaj velja v političnem svetu vsled svojega znanja in svoje resnosti, je govoril v vojnem odseku avstrijske delegacije. Masaryk ni socialni demokrat in zato se njegovi argumenti pač ne bodo mogli zavrniti s priljubljeno frazo, da so »rdečkarski«. Masaryk je Čeh in Slovan; zato se njegova izvajanja tudi ne bodo mogla odbiti z »internacionalizmom« in »breznarodnostjo«. In vendar je Masaryk tudi z meščanskega in slovanskega stališča prišel do zaključka, da so naši velikanski izdatki za vojno mornarico popolnoma nepotrebni, ker Avstrija sploh ni pomorska sila. Z ozirom na Šusteršičevo brezvestno hujskanje zoper Italijo je posebno važno, *.ar je
Masaryk dejal o tej stvari. »Politično — pravi Masaryk — se mi zdi zelo napačno govoriti v delegacijah toliko proti Italiji. Vse oboroževanje je tedaj videti enostransko in mora v Italiji zbuditi vznemirjenje; pa ne le v Italiji, ampak sploh po Evropi. Sredstvo, ki ga hvali delegat dr. Šusteršič zoper iredento, se mi zdi nepotrebno. Proti italijanski iredenti se je najbolje bojevati s svobodo in z dobro upravo, kakor proti vsaki iredenti. Financi-alno so narodi in država preslabi, da bi mogli nositi taka ogromna bremena. Jaz ne vem, odkod naj se dobi ves ta denar. (Dr. Šusteršič pa že ve!).« — Masaryk je tudi protestiral zoper namen nekaterih govornikov, ki so hoteli stvar tako zasukati, kakor da bi se morale vojaške zahteve dovoliti zaradi cesarja. Čisto prav je dejal: Proračun se dovoli ali pa ne dovoli odgovorni vladi. — Zal da je Masaryk med meščanskimi poslanci bela vrana. On bo glasoval s socialisti proti vojaškim zahtevam; toda koliko drugih meščanskih delegatov bo imelo toliko poguma?
*	Dveletna vojna služba, ki se ima po več kakor desetletnem zahtevanju vpeljati v Avstriji, bo zelo nepopolna, če se sprejmejo predlogi vojnega ministrstva. Kdor postane podčastnik, bo namreč moral služiti še tretje leto. Zato bo imel v rezervi par tednov manj orožnih vaj, kar pa ne bo nikakršna odškodnina. Daljša služba bo torej »nagrada« za boljšo sposobnost. Da je to z navadnega »civilistovskega« stališča krivično, ni treba naglašati. Pametno pa tudi ni z vojaškega stališča. Tam pripovedujejo neprenehoma, da potrebujejo dobrih podčastnikov. A če bo človek vedel, da mora služiti za celo leto več, ako postane korporal, se bo marsikdo rajši delal bolj neumnega, kakor da bi zaradi dveh zvezd moral služiti tretje leto. Pri ka-valeriji in artiljeriji pa sploh ne mislijo opustiti tretjega leta.
*	Hrvaški delegatje za ogrski državni zbor so v soboto prišli v Budimpešto, iz-vzemši tistih 15, ki so člani hrvaško vsrbske koalicije in ki so odklonili mandate. »Štipendisti«, kakor jih je imenoval ban Tomašič, so takoj zapeli igrati dvojno vlogo. V zbornici je grof Pejačevič, nekdanji »narodni« ban, izjavil, da imajo Hrvatje pravico govoriti v hrvaškem jeziku in je prosil predsednika, naj poda v tem oziru primerno izjavo, da bo hrvaška javnost potolažena. Podpredsednik Navay je na to izjavil, da bo pred-sedništvo »tudi zanaprej« rešpektiralo zakonito določbo. To »tudi zanaprej« je zelo sumljivo, zakaj doslej je predsedništvo odločno teptalo to zakonito določbo. Hrvatje pa so bili tudi v klubu Khuenove stranke in tu so se pod Pejačevičevim vodstvom prilizovali Khuenu in njegovim oprodom, da je kar smrdelo.
*	Finski deželni zbor se je koncem zadnjega tedna otvoril.
*	Švedski mornariški minister bo obtožen, ker je prekoračil proračun.
*	Perzijski finančni minister Sani ed Dauleh je bil v soboto, ko se je vračal iz parlamenta, ustreljen. Morilca sta baje dva Armenca. Ubita sta tudi dva policista, ki sta hotela priti ministru na pomoč.
Domače vesti.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Kranjski deželni zbor bo vendar
sklican še ta mesec in sicer dne 11. ali pa 18.
—	Imeniki volilcev za ljubljanske občinske volitve so na razpolago tudi v društvenih prostorih, ki se nahajajo v Selenbur-govi ulici št. 6, drugo nadstropje, levo (hiša zraven glavne pošte), kjer sodrugi lahko vanje pogledajo vsak delavnik od 8. zjutraj do 1. popoldan ter od 3. popoldne do 8. zvečer, ob nedeljah pa od 9. do 12. opoldne. Nihče naj ne odlaša na zadnji dan, temveč naj se prepriča takoj, ali je vpisan ali ne. Dasi so imeniki nenavadno natančni, vendar je že površni pregled pokazal, da je izpuščenih zelo mnogo delavskih volilcev. Sodrugi so torej naprošeni, da se pobrigajo nele zase, ampak tudi za druge stanovalce v hiši in tovariše v delavnici. Vpisanih je namreč tudi precej mrličev in takih, ki po postavi sploh ne bi smeli voliti. Torej pozor 1
—	Reklamacijska doba za ljubljanske občinske volitve traja samo 14 dni, in sicer do vštetega 17. februarja. Le v tem času se morejo volilni imeniki pregledati in naprav-ljati ugovori, če je kdo izpuščen ali pa po krivici vpisan. Po 17. februarju vložene reklamacije se ne upoštevajo. Kdor ni vpisan, naj pride takoj v društveno pisarno v Se-lenburgovi ulici št. 6/IL, kjer se mu bo napravila reklamacija in ukrenilo vse potrebno, da bo dobil volilno pravico. Enako naj se organizaciji nemudoma naznani, če se je zapazilo, da je kak nasprotnik po krivici vpisan. Strankin volilni odbor posluje popolnoma brezplačno in je vsakomur na razpolago.
—	Kdo je volilec III. razreda? Volilci III. razreda so v prvi vrsti vse moški osebe, ki ne plačujejo nobenih davkov, ki so najmanj 24 let stare, imajo domovinsko pra-
vico v Avstriji in ki bivajo vsaj že tri leta v Ljubljani. V III. razredu volijo dalje tudi tiste moške in ženske osebe, ki imajo vsaj že dve leti redno bivališče v občini in ki se jim je v tem času predpisal vsaj že eno leto neposreden državen davek, četudi manj kakor 30 K. V III. razredu volijo končno tudi vsi volilci in volilke I. in II. razreda.
—	V II. razredu volijo vse tiste moške in ženske osebe, ki so jim vsaj že eno leto predpisani občinskim dokladam podvrženi davki, pa četudi ne stanujejo v občini. Dalje volijo v tem razredu tudi vsi javni uradniki, aktivni in penzijonirani, duhovniki, doktorji, učitelji in učiteljice itd. Vse natančnejše, kdo je volilec in kdo ni, kdo sme voliti in kdo ne, se izve iz brošure, ki jo je izdala Splošna delavska zveza »Vzajemnost« in ki stane izvod 20 vin. Sodrugi, katerih žene, hčere, matere itd. se pečajo s kakim davku podvrženim obrtom, naj se prepričajo, če so tudi te vpisane v imeniku.
—	Sodrugi v Ljubljani so naprošeni, da se pridno udeležujejo shodov in sestankov, ki jih bo začela prihodnje dneve skli-cavati stranka z ozirom na bližajoče se občinske volitve. Treba bo razviti kar najobsežnejšo agitacijo, da bodo vse priredbe polnoštevilno obiskane.
—	Kako boš volil pri ljubljanskih občinskih volitvah, je naslov brošuri, ki jo je izdala Spošna delavska zveza »Vzajemnost« z ozirom na bližajoče se občinske volitve. Knjižica obravnava na 16 straneh vse važnejše določbe novega volilnega reda za mesto Ljubljana, in to v lahki, vsakemu razumljivi besedi. Ker je novi volilni red silno kompliciran, je neobhodno potrebno, da si vsak sodrug nabavi to knjižico, brez katere bo le težko razumel posamezne zahteve, ki jih stav-Ija novi zakon. Skrbeti je tudi, da pride knjižica v roke vsem, tudi indiferentnim delavcem. Dobiva se v društveni pisarni ter pri vseh zaupnikih. Izvod stane samo 20 vin. Kolporterji dobe primeren popust.
—	Dr. Šusteršič dela res od dne do dne imenitnejše »šahove poteze« in »Slovenec ne nahaja dosti besed, da bi jih hvalil. Skoda za žumaliste »Katoliške tiskarne«, da sede v Ljubljani! S svojo nesramnostjo bi marsikod lahko zaslužili honorarje, da bi obogateli! Zakaj izredni ljudje so to, nenavadni ljudje, tako redki, da bi se lahko pro-duciralil Tvoje oči gledajo in gledajo, pa vidijo belo barvo. In če bi gledale tri dni, pa bi videle le belo barvo. Pa pride »Slovenec« in kljub tvojim očem in kljub tvojemu razumu ti dokaže, da gledaš črno. Ali ni za take imetnike škoda, da čepe v Ljubljani ? . . . Dr. Šusteršič glasuje za mornariške zahteve. Do zadnjega vinarja dovoljuje mornariški upravi vse, kar hoče. Ne čudimo se temu, zakaj človek, ki hoče še v tem življenju postati minister, sme delati vsakovrstne kolobocije, sme govoriti, kar hoče, sme uganjati obstrukcijo, samo — militarizmu mora vreči v žrelo, kolikor zahteva. Vse se odpušča, samo militarizmu se človek ne sme zameriti. Pa če Šusteršič tudi izdaleč ni tisti učenjak in velemodrijan, za katerega ga predstavljajo klerikalni priganjači svojim bac-kom, je vendar tako brihten, da ve, kako je v Avstriji z militarizmom. Šusteršič ne bi smel biti tisti veliki štreber, ki je, da bi nastopil proti vojaškim zahtevam. Toda nesramnost presega vse meje, če prihaja »Slovenec«, pa hoče Šusteršičevo klečeplazenje pred molohom prikazati kot politično preudarnost in veliko umetnost. Ne vemo, če so »Slovenčevi« bravci res taki tepci, da jim smejo natveziti vse kar hočejo. To pa vemo, da je »Slovenčeva« pisarija navadna lumpa-rija, ki je tem večja, ker se izvršuje na račun ubozega ljudstva, ob Šusteršiča obsojenega, da plačuje milione in miliona, dasi samo trpi pomanjkanje in strada. Neumnost bi bila, če Šusteršič čveka, da je poveča-vanje vojne mornarice potrebno zaradi slovenskega in hrvaškega naroda; neumnost bi bila, če ne bi Šusteršič prav dobro vedel, da govori neresnico. Slovenski in hrvaški narod potrebuje kruha in mesa, šol in zdravih stanovanj, več prilike za zaslužek in cenejše življenje, ne pa novih davkov, da bodo od novih bark vlekli ogromne profite vele-kapitalisti in da bodo admirali bolje avan-zirali. Slovenski in hrvaški narod ne potrebuje vojne, da mu pomori mladino, ampak miru, da se more razvijati in napredovati. In Šusteršič igra v državnem zboru opozici-onalca. Še nikdar pa ni bila naloga opozicije, dajati vladam milione za protiljudske potrebe. Ali Šusteršič in z njim cela klerikalna stranka potrebuje dvojno lice. Pred narodom se mora kazati v bojevniški pozi, ker bo od tega naroda zopet zahtevala mandate. Pri visokih krogih se pa ne sme zameriti, zakaj iz višav prihajajo ordni, plemstvo, ministrske listnice in take prijetne reči. Ali taki dvojni igri se še nikdar ni reklo modrost, temveč nekaj čisto drugega. V vsakdanjem življenju se pravi taki komediji sle-parstvo. In priti mora dan, ko bodo to sle-parstvo spoznali tudi klerikalni volilci, ki gotovo niso volili svojih »pobožnih« poslan-
Tovarniška-var stvena znamka
cev zato, da bi jim nalagali cele miliarde novih bremen.
— Končno je „Slovenec" našel besedo o Mandljevi poslanici, a beseda je zelo klaverna. Klerikalno glasilo meni, da je v tako važnem vprašanju disciplina stranke neobhodno potrebna in misli, da je vse opravljeno s frazo". Kam pa bi prišel general, če bi pred bitko dovolil vojaku, da se udeleži boja ali pa ne? »Slovenec« menda niti ne sluti, kakšno samemu sebi pripeljano klofuto mora spoznati v teh besedah, kdor le količkaj misli. Po njegovem nauku je torej klerikalna stranka kup soldatov, ki se imajo obračati kakor komandira general Susteršič. Poslanec je v najboljšem slučaju kaprol, svoje glave pa tudi on ne sme imeti, zakaj njegova dolžnost je subordinacije. In to se imenuje »ljudska« stranka 1 . . . »Slovenec« pravi, da doželna električna centrala ni samo vprašanje interkalarnih obresti. Gotovo! Če bi šlo samo za interkalarne obresti, bi si človek še mislil: Zafrečkalo se je toliko denarja po nepotrebnem; naj gre še par tisočakov, če bo le potem koristi za deželo in prebivalstvo. Gre pa za to, da je stvar sploh še popolnoma v zraku, da ni nič temeljito preštudirano, da ni nič gotovega in da vendar vodstvo kierikalne stranke zahteva od svojih poslancev brezpogojno glasovanje na komando. Za to gre, da ne sme poslanec v klerikalni stranki imeti svoje glave, da mu prepričanje ne sme biti nič, maršruta pa vse. Kaj pa je bivši poslanec Mandelj zahteval? — Da naj se da vprašanje električne centrale na prost razgovor. To je bilo tembolj opravičeno, ker je vprašanje še popolnoma nezrelo in samo na sebi težavno. Čisto prav bi bilo, da bi se razbralo in osvetlilo od vseh strani. Če bi bila klerikalna stranka količkaj »ljudska«, bi bila sporočila svoje namene javnosti, da bi se mogli o njem izjaviti vsi, ki imajo kaj povedati. Čim več materiala bi dobila od strokovnjakov, od interesentov, od praktičnih ljudi, tem bolje bi bilo. Ali v klerikalni stranki se pravi: Tako-le smo ukazali in tako imate glasovati 1 . . . Ideja električne centrale je sama po sebi gotovo simpatična. Razvoj industrije je za kranjsko deželo silno potreben in načeloma je gotovo bolje, če pridejo vodne moči v roke deželi, kakor pa če ostanejo predmet prsvatne špekulacije. Ali najlepše načelo postane lahko škodljivo, če se izvaja napačno, o nepravem času, v neugodnih razmerah. In če ne bi bilo nič druzega, se mora gospodu Mandlju priznati, da ima prav, če zahteva v sedanjih neugodnih gospodarskih razmerah največjo previdnost. Tega ne spravi »Slovenec« iz sveta, pa naj zavija kolikorkoli hoče. Če je nameiavana vodno-električna centrala koristna ali ne, je vprašanje zase. Druga reč pa je ta, da klerikalni poslanec sploh ne sme soditi o tem vprašanju, ampak da mora kimati, kakor mu ukazuje »general«.
—	Pomočniški zbor zadruge kroja-čev itd. v Ljubljani je imel pretečeno nedeljo pri »Perlesu« svoj občni zbor. Predsedoval je sodrug Brozovič. Zapisnik zadnjega zbora je bil odobren. Blagajniško po-rošilo je bilo sprejeto. Pri dopolnilnih volitvah so bili izvoljeni v odbor: Pezdirc, za namestnike: Trojar, Bizjak, Lukežič. Za odposlance na mojstrske zbore so bili izvoljeni: Sinkovič, Peterlin, Buk. Potem se volijo zaupniki posameznih delavnic. Nova plačilna tabela, ki se izroči zadružnemu načelstvu, je bila soglasno sprejeta. Po rešitvi nekaterih manj važnih zadev, se je občni zbor zaključil.
—	Mednarodna maškarada, ki jo že
več let prireja organizirano delavstvo tobač.ie tovarne v Ljubljani, si je pridobila med pred-pustnimi veselicami dober glas in je postala nekam tradicionalna. Odlikuje jo vedno zanimiv aranžma, maškarna slikovitost, neprisiljeno veselo vrvenje in plesna vztrajnost. Vse to se utegne letos, sodeč po pripravah, še povečati. Kolikor je slišati, bo obisk menda jako velik, kar gotovo povzdigne živahnost veselice. Maškarada bo v veliki dvorani »Narodnega doma« in po stranskih prostorih. Začetek kakor navadno ob 8. zvečer.
Trst.
—	Politični odbor jugoslovanske so-ciano demokratične stranke v Trstu ima
v soboto, dne 11. t. m. važno sejo. Odborniki so naprošeni, da se je udeleže polno-številno.
—	Sodrugom naznanjamo, da bo le-tožnji splošnji socialistični ples v soboto dne 25. februarja v gledališču »Politeama Rossetti«. Ta dan torej naj prihranijo so-drugi tej zabavi.
—	Shod so imeli slovenski narodnjaki pretečeno nedeljo v »Narodnem domu« v Trstu. Med nami rečeno ni bil to nikakršen
shod, ampak samo komedija, kjer so si drug drugemu kadili, kakor da je bilo nujno potrebno opravičiti marsikaj, kar ljudstvu ni ugajalo. Ljudstva ni bilo veliko. Iz poročila, ki ga bo sedaj na dolgo in široko objavljala »Edinost«, bomo pa videli, kako so opravičevali skupen nastop slovenskih in italijanskih narodnjakov zoper delavske koristi, v zadevi stavbinskega zakona. Bomo videli. Začetek je slab. Zakaj »Edinost« je v pon-deljek porabila skoro celo stran, da je povedala, kako je politično društvo »Edinost« norce brilo iz občinstva in kako je zato občinstvo bilo posebej zadovoljno. Bomo videli. Morda je vendar le res, da drči voz s hriba dol.
—	Politično društvo „Edinost" v Trstu je imelo v nedeljo 5. t. m. svoj občni zbor in je bil tam tajnik N. D. O. Jedlovski izvoljen v odbor. Beležimo to kot kronisti, pa tudi zaradi tega, ker se je s to izvolitvijo ugnezdila v N. D. O. za vedno frakarija, ki organizira stavkolomstvo in prepoveduje delavcem delavsko misliti.
—	Tržaška jugoslovanska mladina ima svoj letošnji veliki ples z »Orkestrom«, zadnjo pustno nedeljo dne 26. februarja v »Delavskem domu« ul. Boschetto 5. Vstopnina na ta ples je v predprodaji 50 vin., na večer plesa pri blagajni pa 60 vin., torej tako nizka, da je vsakemu delavcu vstop omogočen. Čisti dobiček tega plesa je določen edino-le našim prepotrebnim izobraževalnim društvom. Naša mladina se ne boji stroškov, ki jih provzrokuje prireditev, ker si je v svesti, da se bodo sodrugi potrudili agitirati v dobri namen z vso močjo, da nam moralni in materialni uspeh prinese sadu za našo lastno korist.	Odbor.
—	Sv. Križ pri Trstu. Dne 2. t. m. je priredilo tukajšnje učiteljstvo I. roditeljski sestanek. Udeležilo se ga je mnogo mater in očetov šolskih otrok. Sestanek je otvoril šolski voditelj gospod Pakiš, ki je pozdravil navzoče starše ter povdarjal potrebo po tesni dotiki med šolo in roditelji. To bi bilo res potrebno. Zato tudi z veseljem pozdravljamo idejo takih sestankov, ki so pri nas v Križu potrebni. Treba je pač naučiti kmet-ske in delavske matere, da se poprimejo resno vzgoje svojih otrok. Na tem sestanku je gospod Križman v svojem lepem predavanju brez ozirov povedal, kako matere otroke pohujšujejo. Povedal je tudi, zakaj otroci bolj ubogajo očeta nego matere. Prav radi si želimo kmalu več takih sestankov. Križko delavstvo bo učiteljem za tako vzgo-jevalno delo prav hvaležno. O. p. Z.
Goriško.
—	Podgora. Pretekli teden je v Pod-gori umrl eden najboljših sodrugov, Štefan Cumar, ki je bil izmed najstarejših članov podružnice papirničarjev. Zapustil je vdovo s štirimi otroci. Na smrtni postelji se ni hotel izpovedati in ko je prišel k njemu duhovnik, da bi ga izpreobrnil, mu je odločno rekel, da se nima kaj izpovedavati. Zato ni hotel duhovnik priti k pogrebu, a pogreb se je vseeno vršil in lahko rečemo, da še lepše. Ko se je zvedelo, da je umrl in da se mora pogreb vršiti brez »gospodnunca«, so sodrugi napravili svojo dolžnost s tem, da so preskrbeli vse potrebno za pogreb in da se podgorskim neumnežem jezik nekoliko skrajša, uredili tako, da so pokopali rajnega sodruga kakor človeka in ne kakor žival. In res kaj takega si nismo mislili. Ko se je bližala ura za pogreb, se je nabralo neštevilno ljudstva — med drugimi tudi podgorske tretjerednice in hčere marijine in čujte — podgorski liberalci, kateri so vsi vkup pravili, da je to za Podgoro škandal. Debelo so gledali, kdo se bo drznil vzdigniti mrliča, ki se na zadnjo uro ni hotel »spraviti z bogom«. Začudeni so gledali, ali je res toliko ljudi, ki se ne boje iti za pogrebom brez duhovnika. In poznalo se je, da so se jim nosovi zdaljšali, kajti pogreb je bil tak, kakršnih še ni bilo v Podgori. Na čelu r-deča zastava s črnim trakom, potem venec z rdečimi trakovi od podružnice papirničarjev, za tem godba in za njo krsta, katero so spremljali ognjegasci iz Podgore in Gorice (rajni je bil namreč ognjegasec v tovarni). Za krsto krasen venec podgorskih socialistov ter eden od ognjegascev in od vodstva tovarne. Za tem je korakala dolga vrsta sodrugov in prijateljev rajnega. Čez 700 oseb je spremljalo k zadnjemu počitku svojega sodruga in sotrpina, kateri se je dvaindvajset let v tovarni polagoma ubijal. Z radovedneži je bilo čez 1500 oseb, tako da je bilo na pokopališču že vse pri kraju, ko so še drugi noter hodili. Ko so ognjegasci napravili rajnemu zadnje časti, ga je pozdravil v imenu vseh sodrugov V. Komavli s kratkimi a pretresljivimi besedami.
Nato so se vsi razšli z žalostnimi obrazi, ker ob grobu je plakala vdova s štirimi otročiči, pa tudi z jezo v srcu, ker smo videli pobožne babnice in hčeremarijine, kako so se za pogrebom in ob grobu smejale, pri vsem tem, da so pol ure prej boga z oltarja snemale v cerkvi. Kar se je govorilo o rajnem sodrugu in pogrebu, povemo v sobotni št. R. P.; za danes bodi povedano v obraz vsem, katerih se tiče: Sram vas bodi! Naj gre iz teh vrstic v imenu družine topla zahvala vsem sodrugom iz Gorice, Pev-me, Moše in Ločnika, ki so prišli v res častnem številu. Družini rajnega pa naše najiskre-nejše sožalje.
—	Iz podgorske papirnice se malo čuje in čita, ker je vse nekako mrtvo. Zadnji čas se je nekaj spremenilo, komu v prid, o tem naj sodi pisatelj. O nesrečah poročajo vedno časopisi. Dne 11. pr. m. je padel pri prelazu novo napravljenega dela Sočine struge v papirnici nek Furlan, oče treh malih otrok, po nesreči v strugo. Telefonirali so zdravniku, a po daljšem čakanju so odpeljali ponesrečenca v goriško bolnico, kjer je pa vsled zadobljenih notranjih poškodb umrl tretji dan. — Par dni pred Svečnico so zidarji v papirnici zapustili delo ter zahtevali primerno zboljšanje plače in skraj^nje delovnih ur. Zidarji (13 Furlanov in 1 Slovenec), ki niso organizirani, so dosegli samo to, da so se jim vrnile knjižice in bili na mestu odslovljeni, — to je bil uspeh pre-prenagljenega koraka. Le štirje stari zidarji so ostali. Krono početju so napravili so pa napraviii trije izmed nezadovoljnežev, ki so prišli danes zopet prosit za delo. Tako skrbe za »zboljšanje« plače.
—	Klub Slovenskih Tehnikov v Pragi
naznanja, da ima vsako sredo debatne večere o gospodarskih razmerah v slovenskih deželah; ti večeri se vrše v prostorih slov. akadem. drušva »Adrije« v Pragi II., Spalena 20/III. Začetek ob 7. zvečer. Kdor se zanima, dobrodošel!	Odbor.
—	Akademično društvo slovenskih tehnikov na Dunaju. Drugo mesečno zborovanje društva se vrši dne ll. svečana t. 1. v restavraciji »Zum roten Rossl« IV Favo-ritenstrasse l. Na dnevnem redu je predavanje tov. cand. arch. I. Vurnika. Način izražanja v upodabljajoči umetnosti.— Prijatelji društva dobrodošli!
terem so razvidne vse strahote, ki so jih uprizorili farji za časa jezuitske strahovlade na Španskem, nabavi. — Naročnina naj se pošilja na naslov ,Naša Snaga', Zagreb, llica 55. — Na naročila se ozira le tedaj, če se pošlje denar naprej in priloži 20 vin. za poštino.
Cez
ga ni!
Po njem ti jed diši. Želodec ne boleha in glava ne boli!
Zahtevajte izrecno „FLORIAN"! Zavračajte ponaredbe!
Ljudska kakovost Kabinetna kakovost
Hter K 2.40 . . 4 80
Zveza zidarjev v Avstriji se je preselila dne 1. februarja v nove prostore, Dunaj VII./3, Halbgasse 18 mezzanin, vrata št. 2. Tam je poslej tudi uredništvo in upravništvo nemškega strokovnega lista »Der Maurer«.
.Španska inkvizicija'. Roman v 14. snopičih, stane v celoti 1 K (prej K 2 40). Priporočamo vsakemu, da si ta roman, v ka-
Naslov za naročila: .FLORIAN', Ljubljana
Postavno varovano.
I.Jax&sin
Ljubljana
Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih stroj ei?
za rodbino in obrt IPiseLlzii stroji „-A_cLLe:r"
Vozna kolesa.
Ceniki zastcnj in franko.
Naznanilo in priporočilo
Usojam si naznaniti slav. občinstvu, da se preselim zopet nazaj v znano restavracijo
„PRI LEVU"
Vsled tega se kar najiskreneje zahvaljujem vsem cenjenim obiskovalcem pri ,Zlati ribi' in prosim nadaljne naklonjenosti in obiska v novem lokalu. Potrudila se bodem postreči po svoji moči cenjenim gostom z različnimi najpristnejšimi vini, z dobro in mrzlo kuhinjo ob vsakem času. Obenem se priporočam si. društvom za prireditve veselic in shodov, za kar služi velika dvorana in senčnat vrt. — Kegljišče je vedno na razpolago. —
:iai:
- Z odličnim -priporočilom
Otvoritveni koncert ,pri Levu'
je 12. februarja. \ j Svira sekstet.
Beti Pilko-Kos.
,SLAV1JA
VZAJEMNO zavarov. banka v pragi,
ki je največji slovanski zavarovalni zavod v Avstriji, se naj-topleje priporoča ter vabi p. n. slovensko občinstvo, da sklepa zavarovalne pogodbe, bodisi za življenje, proti požaru, proti ulomu ali pa proti razbitju stekla in ogledal, le pri njej. — BANKA ,SLAVIjA' ima posebno ugodne pogoje in prikladne načine za zavarovanje življenja. Njeni tarifi za preskrbljenje za starost, za slučaj smrti roditeljev, za doto otrokom, so najcenejši. Ona razdeljuje ves čisti dobiček svojim členom. Banka „Slavija" je res slovanska zavarovalnica z vseskozi slovansko-narodno upravo. Življenske police banke .Slavije" so neizpodbitne in nezapadljive. Gmotno podpira banka „Slavija" narodna društva in organizacije, prispeva k narodnim dobrodelnim namenom instremi za izboljšanjem in osamosvojitvijo narodnega gospodarstva. Ogromni reservni fondi K 54,000.000'— jamčijo za popolno varnost. Čistega dobička je do sedaj izplačala svojim členom življenskega oddelka K 2,495.719'—. Kapitalij in škod pa je do sedaj izplačala K 109,356'861 •—. — Vsa pojasnila daje ter cenike in razkazila razpošilja drage volje in poštnine prosto
GENERALNI ZASTOP .SLAVIJE'
VZAJEMNO ZAVAROVALNE BANKE "V LJUBLJANI.
T
VII. velika mednarodna maškarada ,Strok, zveze tob. del/ se vrši 11. feb. 1911 v ,Nar. domu'.
Potniki v severno in južno Rmeriko
vozijo sedaj k po domači avstrijski progi
Rvstro-Rmerikana
Trst - Newyork, Buenos flires - Rio de Janeiro
z najnovejšimi brzoparniki z dvema vrtenicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega potnika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sveži kruh, posteljo, kopelj itd.
Odhod parnikov:
Vsev. Ameriko vsako soboto, v juž. Ameriko vsakih 14 dni.
Vsakovrstna pojasnila dajo drage volje brezplačno pri glavni agenturi za Kranjsko, Štajersko in Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodvorska ul. 26.
Častiti gospod
Gabrijel Piccoli
lekarnar
v Ljubljani.
Vašo tinkturo za želodec sem	že vso
z velikim uspehom porabil, katero	iz srca
priporočam v veliko korist vsaki	družim
ter se Vam iskreno zahvaljujem in	prosim, blagovolite mi poslati še 24 stekleničic Vaše tinkture za želodec.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Sterle
Posestnik in premirani medvedji lovec v Koritnicah, pošta Knežak pri Št. Petru ha Krasu.
W -J'y -J'y ve vi- y• <- -j-i* •)• i- vil' v.M.»
—	Podpisani se priporoča vsem cenjenim gostom ter jih vabi na
—	mnogobrojni obisk. — Stregel bom vedno s svežim pivom, z dobrimi vini ter s toplimi in mrzlimi jedili. — Z odličnim spoštovanjem
Mihael Lapornik,
gostilničar
v Laškem trgu.
SI. občinstvu se vljudno naznanja, da se toči od danes naprej
v gostilni pri „PANJU,,
Vegove ulice št. 10. belo in črno vino po 72. vin. liter.
Dobiva se tudi izboren pelinkovac. Za obilen obisk se priporoča
lastnik Leonando Galante.
VESELO POROČILO!
posebno onim, ki se čutijo onemogle in slabotne.
Jirj I inokusnizajtrkimajo _1 tisti, ki ne pijejo dru-
Moč!gega neg0 drpL
__ Trnkoczya sladni
Zdravje! ^ ki sa
_J imenujemo
„Sla din". Nasladno in re-dilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/* kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah Trnkoczy': Dunaj, Josefstadterstrafle 30, Radetzkvplatz 4, Schonbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani se tudi oddajo zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. leleznice.
Prvi kranjski pogrebni zavod
m


\
Lubljana, Frančiškanska ulica št. 10.
Ustanovljen leta 1868.	Telefon štev. 97.
Prevzemajo se pogrebi, prevažanja z vozom in po železnici in oskrbujejo se tudi pogrebov 3e tičoče stvari v Ljubljani po najnižjih cenah. Imitirane kovinskolesne krste lastnega izdelka. Velika zaloga kovinskih krst v vseh velikostih s primerno opravo. Oskrbujejo se sveži in suhi cvetlični venci s primernimi trakovi z napisom
in brez napisa.
Produkt, zadruga ljublj. mizarjev
===== registrovana zadruga z omejeno zavezo	—
s sedežem v Ljubljani, Marije Terezije c. 11 (Kolizej)
Zaloga pohištva
lastnega izdelka in
tapetniškega blaga.
Izvršbe vsa mizarska stavbna _dela._—
Lastna tovarna na Glincah pri Ljubljani.
Delniška družba združenih povaren Žalec in Laški trg
Telefon žte^T-. 168. V LJUBLJANI Telefon štev. 168.
priporoča svoje

Kavarna
izborno pivo v sodcih in steklenicah.
ZALOGA V SPODNJI ŠIŠKI.
,Unione v Trstu4
i
S ulica Caserma in Torre Bianca
se priporoča.
Pospeševanje krvnega toka, poživljenje živ-------
čhega delovanja, utrjenje kože proti prehladu.
Za umivanje glave, ustna ozir. zobna voda, — za olepšanje polti neprecenljivo. —

Vaš zdravnik
vam priporoča francosko žganje ,Diana', ker je prepričan o velikih prednostih tega žganja za disinficiranje ust in osvežujočega vpliva na kožo, ki ga povzroča dodatek Mentola. Glavna snov francoskega žganja „Diana" ie dvakrat destilirano vinsko žganje.
Zahtevajte pri nakupu le pristno francosko žganje „Diana" in pazite, da nosi steklenica natisnjeno ime „D i a a a" in da je tudi zamašek in p' mba označei j s to varstveno — —	znamko.	— —
Domači prijatelj
v pravem pomenu besede, je francosko žganje ,Diana' ia io vsled svoje osvežujoče moči, ; ;ke cene in vsestranske porabnosti. — Cena: nale steklenice K —"50; srednje K 1'2G, velike K 2 40. — Prodaja se v vseh trgovinah na drobno Vjer pa ne, dobi se naravnost od proizv. družbe franc. žganja „Diana" r. z rta Dunaju I. kohenstau-
k.igasse 3 t.